Poštnina plačana ▼ gjobcrriML,
Cena 30.— lir
Spediz. in ebb. post. I. sr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Plazzutta št. 1». CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 14
Trst - Gorica 8. aprila 1955
Izhaja vsak petek
Veiikonočna beseda
Jezusova triumfalna pot skozi jeruzalemske s cvet: jem postlane ulice, zadnja večerja, pot na Oljsko goro, sodba pred Pilatom ob rohnenju Od pismarjev in fari: zejev nahujskane druhali, k je vpila: križaj ga, križaj ga.... Obsodba na smrt brez krivde in dokazov, križev pot na Kalvarijo in končno doprinos najvišje žrtve na križu za odrešenje sveta. In krona vsemu: Vstajenje križanega Odrešenika v znamenju zmage vseh zmag pravice nad krivico, resnice nad lažjo in kleveto, ljubezni in dobrote nad zlobo in hudobijo vseh ovadu# hov, izdajalcev in hlapcev raznih trinogov * tiranov.
Vesoljni krščanski svet se spominja v teh veliko: nočnih dneh onih velikih dni in dejanj, iz katerih je čipal skozi tisoč devet sto let ono neodoljivo moralno silo, ki ga je povzdignila na vodilno mesto človeštva in sveta. Krščanska etična moralna načela so oni večni, neovrgljivi zakoni življenja ki bodo ostali na vekov veke kažipot napredujočega sveta. In premagali bodo vse zablode materialistične doktrine, ki je s komunizmom vzklila iz ruševin, be« de in krvi dveh svetovnih vojn tega stoletja. Oni za: kopi so porok za visoke vrednote človeštva: svobo* do, pravico, človeško dosto: janstvo, zaščito zatiranih in socialno pravičnost. Zato je njih zmaga nad človeka ponižujočim materializmom, suženjstvom in tiranijo le vprašanje spoznanja zmot, v' katerih danes še milijoni žive pod terorjem brezvesi: ne propagande. Ali ta zma: ga je obenem tudi vprašanje modrosti vlad svobodnega sveta, ki ne smejo z napa: kami in krivicami ustvarjat ti nezadovoljstev in goniti ljudi v nasprotni tabor. Tut di za vlade in vladarje so obvezna krščanska načela.
Za nas Slovence je l& tošnja Velika noč še vedno le simbol trpljenja. Koliko naših bratov je moralo v daljni svet in koliko jih mo: ra še zapuščati svoj rodni dom! Ali ni za nas odreše* n ja in vstajenja, ki ga naš narod še vedno tako nestrpt no čaka? Prišel bo tudi ta dan.’
In v tem prepričanju kličem vsem Slovencem, Hrt vatom in Srbom brez razlit ke: Kristus je vstal! In vsta: li bomo tudi mi. Dr- J-A
Misli Velikega petka
Pred skoro dva tisoč leti se je odigrala svetovnozgodovinska tragedija. Božji Sin je prišel na svet izato, da ga odreši. Ljudje pa ga niso razumeli in so ga razpeli na križ kot navadnega hudodelca.
•Naučili smo se, da Kristusovo smrt obravnavamo zgolj s strogo verske strani, človeško tragiko pa -pri tem pogostokrat preziramo.
(Prav ta tisočletna zmota ljudi nam razkriva ob vsakem nanovo porajajočem se dnevu osnovno na šel, ki razodeva vso veličino človeštva. Najtežje bolečine življenja, n-panj, darovanje lastne osebnosti, vse to je usmerjeno k uresničenju odrešilne misli.
Veliki petek nam jasno izpričuje, da smo vsi brez izjeme, kljub svo-jim različnostim, skrbem, bedi, ne-sporazumevanjem, kljub svojim napakam, šibkostim in slabostim pred neskončnostjo zgolj bedno, na odrešenje čakajoče človeštvo.
Cvet se razpenja zato, da obrodi sad, burja vihra in utrjuje hrast, oblaki hitijo in nam nosijo močo — in vse, kar človek nosi in prenaša, naj bi bilo nesmiselno? Kakšno tragedijo je moral doživeti človek, ki je iznašel tako žalostno filozofijo, in kakšno tisti, ki se je o-klepajo! Vprašanja, čemu in zakaj, n. nikdar pravilno postavil, ker bi drugače našel takle odgovor: vsake bolečina krepi telo in duha za še večje trpljenje in še večjo odpornost.
!Naj bo ta odgovor še tako pesi mističen, doslednosti tudi ;za vpra-šalea v njem ne manjka. In že samo ta iskrica odkritja bi morala o-blastnikom nečloveške filozofije zadostovati, da je poleg trpljenja še nekaj drugega, da pomeni bolečina samo del poti, ki vodi k odrešenju k vstajenju in v Veliko noč nas vseh, medtem ko se bo nečloveška filozofija sama zrušila v prah.
Tolažba naših dni.
•Sin ameriškega časnikarskega milijonarja, William Randolph Hearst. je pred časom obiskal Sovjetiijo in sedaj popisuje v svojih časnikih vtise in doživljaje iz komunističnega raja. Med drugimi, svojimi doživljaji pripoveduje tudi o .revni ženici, ki jo je srečal na nekem moskovskem trgu. Ko se je žena prepričala, da so Hearst in njegovi spremljevalci Američani, jim je zaupata, kako je ruski narod Arne ričanom hvaležen za vse, kar so zan'j storili med vojno. »Z vami bi želeli biti prijatelji, ne želimo vojne. Pomagajte nam, da bi ohranili mir!« Tako je govorila ženica.
Hearst pripominja k temu nema vadnemu prizoru: »Ničesar sovražnega ni prihajalo iz ust ;te ženice; nasprotno, na svojevrsten način je prosila za prijateljstvo; to je bil izraz žarečega upanja, da bi ne prišlo več do vojne. Očitni polom sovjetskega sovražnega hujskam j a
xwm
*
mmm.
ToneMihcltt^
VLOGA DVEH EMIGRACIJ
minevalo leto za letom, ne da bi se videlo, kdaj se bo kaj premaknilo. V tem času so se izvežbali v delovanju v tujini in doma. Spoznaii so, da se morajo organizirati in pri-
r,	,	.	,/1-,	-	T/ -	.	.	-KT L ■	A	-t	-	-	£	praviti,	predvsem pa, da ne smejo
Brez zrtoe Velikega petka ni Vstajenja - Nekaj ustreznih primerjan in naukon izgubiti stika z domovino, ki edina
proti Ameriki, to je pri stvari najbolj presenetljivo. Protiamcriška propaganda v tisku, radiu in filmu je mnogo manj učinkovala na povprečnega Rusa in Rusinjo kakor pa bi bilo pričakovati.«
Ta majhna in neznatna dogodivščina osvetljuje vso tragedijo, v katero je zašel današnji svet. Globoko in široko brezno loči narode od politike. Se nikoli v zgodovini človeštva se ni toliko govorilo o demokraciji, o vladi ljudstva,. Redkokdaj pa j,e imelo ljudstvo tako malo besede, kakor prav v našem » ljudskodemokratičnem stoletju:«. Grof Cavour,, ustvarjalec nove Italije, je nekoč pripovedoval o doživljaju, ki mu je služil kot vzgled za udeležbo preprostega človeka pri •oblikovanju usode države.
Ko se je mudil pri svojih sorodnikih v Genovi, je grof srečal v parku preprostega rokodelca, ki ga je (nagovoril takole: »Dober dan, gospod grof! Ste tna pravi poti, kar nadaljujte tako! Vodite pravilno politiko; to je moja politika!« Ali s. kaj podobnega danes lahko zamišljamo? Današnji državniki ne vodijo danes politike, o kateri, bi častivreden možakar lahko dejal, da je to njegova politika. Ne vodijo politike, ,s katero bi se narodi lahko postavili, da jim leži na sr-, cul
Politikov ne spremlja več razumevajoče, verujoče zaupanje ljudstva. Politiki živijo danes v svetu zase, strahotno oddaljeni cd človeških bivališč, visoko gori v tankih, ledenih zračnih plasteh politične stratosfere, tesno zraven smrti in razdejanja človeštva. Ljudstvo pa ostaja priklenjeno na topla, tla plodne, miroljubne in potrpežljive zemlje, iz katere ,se .življenje neprestano obnavlja. Naj bo to že kmet v Arizoni ali njegov stanovski tovariš v Ukrajini, oba sta si usodnostna pobratima, oba sta navezana na življenje in mir.
Državniki in politiki pa so izgu-jh|IL.tia (god nogami, so iiztoreninja-ni 'in. preži'Vljajo, svoje umetno živ ljenje vtesnjeni v kovlnasta pljuča.,‘njihove lastne iznajdbe, v svetu pameti, brez razumnosti. Njihov življenjski prostor je letalo, ki jih prenaša s celine na celino, ne de bi i,z teh zračnih višin poskušali spolznati ljudstva in dežele. Njihov prostor je zaprta konferenčna dvorana, so radijski, valovil in trepetanje televizijskih, aparatov in kinodvoran. Njihov prostor je območje propagande, polne sovraštva in zlobe, laži in goljufije. Mnogi izmed njih so videli že tolikšna razdejanja, da so jim oči prepolne prahu ir zato ne vidijo resnične stvarnosti. Njihovo delo ostaja delo smrti, življenjsko sovražno in brezkrvno. Igrajo šah o biti ali ne biti našega planeta, in s premetenostjo palčkov vedo, kako zaivisi danes zago-spodovanje vsemu svetu od polnega zaboja — modernega streliva. Človeka pa ne poznajo več in .sami sebe vara ja ‘z lastno lažjo.
V kratkem bo preteklo deset let, odkar so na evropskih bojiščih u tihnili topov.i in s,ta bila. zrušena dva totalitarizma, ki: sta ogrožala svet in tlačila lastne narode. Za mnoge je .tisti trenutek pomenil začetek novega, svobodnega življenja. Nad velikim delom Vzhodne Evrope in Balkana, pa se je stemnilo. Tamkajšnji narodi, so se znašli v dušečem objemu edineg;. pomembnega, nasilnega in nesvobodnega političnega sistema, ki je izšel iz druge svetovne vojne celo kot e den izmed zmagovalcev.
Vloge so zamenjale. Italijanske in nemške emigracije, ki so po 15, 20 le.t preživele v tujini, so se vrnile domov, de pomagajo s svo jimi izkušnjami pr; obnovi domovine i.n utrjevanju demokratičnega življenja. Iz vzhodnoevropskih dežel pa se je- prav v Nemčijo in Italijo vlil val novih političnih emigracij, ki so se umaknile, da iz, tujine nadaljujejo boj proti vzpostav ljeni-m komunističnim diktaturam.
Sorodnost med preteklimi nalogami italijanskih in nemških demokratov raznih političnih prepričanj in odgovarjajočimi sedanjimi nalogami demokratičnih pripadnikov vzhodnoevropskih in balkanskih narodov je preveč očitna, da ne bi naravnost vabila k primerjanju, O-ni prej, ti pa. seda; imajo vendar isti cilj: zrušiti nasilje, ki ukazuje na domačih tleh, in ga .zamenjati s svobodnimi ustanovami. Pogoji in načini, s katerimi je bil ta smoter
dosežen v Nemčiji in Italiji, kakor tudi okoliščine in oblike, v katerih je potekalo to delo, so zelo poučne za vise, ki .so se znašli pred nečem, podobnim, tistemu, kar je doletelo Italijane in Nemce med obema voj mama.
Odhod
Predvsem je treba ugotoviti, da tako v italijanskem kakor v nemškem narodu v vsej dolgi dobi dik tature nikdar ni ugasnila želja, za svobodo. Pripadniki obeh narodov so takoj ob nastopu totalitarnih režimov začeli v velikem številu zapuščati domovino. Talko se je iz I-tal.ije samo v Francijo izselilo leta 1923 167.982 oseb, leta 1924 celo 201.715, nakar je po letu 1925, ko jih je prišlo 145.729, val počasi začel upadati. Tudi takrat niso odhajali samo pravi politični emigranti. Mnoge je gnala v svet potreba po zaslužku itn kruhu. Toda silen, nad 100-odstoten porast Italijanske emigracije prav v trenutku nastopa fašizma je očiten znak, da so bili v njej močno zastopani, tudi politični elementi. To je dokazala politična dejavnost te italijanske emigracije, ki je -kljub svoji revščini vzdrževala celo vrsto protifašističnih glasil in se je izživljal* v protifašističnih organizacijah in krožkih. Nekateri avtorji in sami pripadniki tedanje italijanske emigracije celo smatrajo, da je emigriranje zavzelo prevelik obseg in je domo-
vina zaradi tega izgubila preveč krvi in na, domačih, tleh potrebnih
sil. Pri tem ugotavljajo, da se je izkazalo, da za politično delo v ‘tujini niso potrebne množice, ker zadostuje primeren izbor aktiv,nihi in sposobnih posameznikov.
Podobno kakor v Italiji se je zgodilo tudi v Nemčiji, le da tam emigriranje ni bilo tako množično, temveč predvsem kvalitetno. Lah ko se -reče, da so najboljši nemški pisatelji zapustili rodna .tla in da so najboljša nemška literaturna, de la v času hitlerlzma izšla v tujini. Za nemško politično emigracijo je nadalje značilno, da je bilo v njej veliko manj desničarskih ali sredinskih voditeljev, kakor v italijanski. Prevladovali so socialisti ni komunisti.
Kakšna pa je bila vloga te e-migracije? Tako italijanski kakor nemški je treba priznati, da sto u-spešno obveščali tujo javnost o resničnem položaju v na molk obsojenih domovinah V medsebojnih stikih in deloma žgočih, za ,total:-tarne mogotce včasih malenkostnih polemikah, ,so emigrantje načeli, razkrivali in reševali mnoga vprašanja. ki še danes obvladujejo politično življenje teh, dveh držav in tudi Evrope.
V ostalem pa so takratne emigracije v še veliko večji meri kot današnje spoznale kruto realnost zunanje politike in težkoče delovanja v tujini. Takrat svet ni bil tako o-ditno razdeljen v dva bloka, ki b-
bila interes,Irana na pridobivanju in podpiranju pristašev. Demokratični Zahod je ljudi, ki so se zaradi načel odrekli častem, službam in življenju v domovini, sicer spoštoval. Ko jih je poslušal, jim je pritrjeval, a del j ni šel. Za odnose med državami je pač merodajna državna korist, in ta je zahtevala, da se je diktatorja spoštovalo, ga obiskovalo in gladilo. Marsikateri Italijan ali Nemec je bil ob prihodu v tujino silno razočaran, ko je spoznal, na kako gluha ušesa naletava pri iskanju pomoči za rušenje totalitarizma, ,ki je pač tiščal njega, ne pa tujca. Tudi glede tega se zgodovina danes marsikdaj samo ponavlja.
Kako težke so bile te okoliščine, posebno pa kako težko se je bilo preživljati, nam nazorno kaže primer nekaterih odličnih italijanskih emigrantov. Za izobražence je pač tujina, še trša kot za delavca. Tudi ni bilo mednarodnih begunskih organizacij, kakršne delujejo danes. Univerzitetni profesorji so se morali preživljati kot delavci, bivši ministri kot dnevničarji. In šo srečni so bili, če so sploh dobili delo. Di Salvi, ki je bil nad 30 let dopisnik rimske »Tribune« v Parizu je v obupu .napravil samomor, ko so ga vrgli iz sobe, ker je ni mogel več plačevati.
Toda emigrantje so se zavedali, da si morajo sami pomagati in tvegati. Kljub vsemu, so vztrajali, niso klonili, in to v. razmerah, ko je
daje njihovi besedi težo in pomen. Samo tako so lahko pripravili vse potrebno za zrušitev totalitarizma, za katerim ni smela nastopiti praznina. Iz spominov in spisov članov takratne emigracije je kljub vsem napakam in odstopanjem jasno razvidno zavestno hotenje.
Pogoji sodelovanja
Položaj se je spremenil šele z izbruhom vojne, ko so se zavezniki spomnili’, da njihove koristi v marsičem sovpadajo s stremljenji nemške in italijanske demokratične e-migracije. Političnim voditeljem in njihovim sodelavcem so omogočili uspešnejšo, predvsem radijsko propagando. Z njihovo pomočjo so .skušali pospešiti padec nacizma in fašizma in deloma so se obračali nanje tudi pri iskanju mnenj in nasvetov za zgraditev povojne Evrope. Vendar se je vse to vršilo v strogih mejah lastne koristi. Zastopniki narodov z druge straini fronte so ob vsakem koraku vedno znova naleteli na hladni »raison d’Etet«, ki je tujcem preprečeval, dn bi položaj in probleme zasužnjenih narodov vrednotili z njihovimi očmi. V dosedanjih spominih je objavljenih mnogo naravnost pretresljivih razgovorov, ki odkrivajo to kruto realnost. Naj navedemo samo en primer, ki ga navaja v svojih, spominih Emilio Lussu (»II Ponte«, februar 1953). Ze med vojno je po dolgem trudu dosegel.
V kakšno peklensko čarovnijo, v kakšen krog čarovnic je ‘zašlo človeštvo! Mnogo je umetnih razlik, je menil nekoč Ignacij ‘Silone, ki jih ustvarjajo nalašč zato, da bi razlike, za katere gre, prikrili. So na svetu ločene sile, ki jih je treba .zediniti, so druge umetno zedinjene, ki jih je treba ločiti. Mnoge razlike so razlike v besedah. Mnoge enotnosti so enotnosti v besedah. V nobenem stoletju se besede od njihovega naravnega smotra: ljudi povezati med seboj, niso tako oddaljile kakor danes.
Spričo takega .stanja stvari ostaja preprosta beseda preproste ženice v Moskvi v resnici tolažilo. Naj se državniki za posest tega sveta pričkajo in mešetarijo,, naj se po radijskih valovih pretaka strup, naj še nadalje odmevajo hujskaške popevke, njihove sile ne dosežejo ljudskih src. Narodi so res še zasužnjeni in brezpravni, s sedmimi pečati na ustnicah; molčati mora-j< iln prenašati. Duša pa je svobodna in ostala je plemenita, upira se strupom, ,s katerimi jo dnevno napajajo. To je edina tolažbo naših dni in upanje v bodočnost.
Velika noč
Z neprijetnostmi opravi hitro in dolcončfto! Ne dopuščaj, da iz muhe zraste slon! Trezno presojaj med važnimi in nevažnimi zadevami1 Ne kloni pred ustrahovanjem niti idejnih, niti narodnih nasprotnikov! Bodi. mož ob vsakem času — in Velika noč ti ne zaide!
Churchill se Je umaknil
Eden najpomembnejših državnikov predaja državno krmilo mlajšim rokam
OF je pokopana
Kar se je že dober mesec dni šepetalo, domnevalo in napovedovalo, se 5e pretekli torek tudi zgc-dilo. Kratko sporočilo Buckinghamske palače je oznanilo britanskim narodom in ostalemu svetu, da je osemdesetletni Sir Winston Churchill ob priliki svoje popoldansko avdience zaprosil britansko kralji co, naj sprejme njegovo ostavko na položaj ministrskega predsednika in zakladnega ministra.
Churchillova ostavka ni nikogar presenetila. V njegovih letih mu je izvrševanje odgovornih in zahtevnih dolžnosti postalo pretežko. 2e nekajkrat so mu prijatelji in strankarski tovariši svetovali, naj se u-makne, nžij prepusti dnevno delo drugim, medtem ko bo sam lahko še vedno sodeloval s koristnimi in tehtnimi nasveti. Toda stari Wiin-■ston, 'ki je močno hrepenel po tem da bi svoje življenjsko delo in dolgo, nad 50-letno politično pot, ki ga je vodila skozi dve vojni, kronal s pomirjenjem med V.zhodom in Zahodom, se je vedno izmakni!. Zdaj pa je odšel z nasmejanim o-brazom, vidno ganjen od množic, ki so ga posebno te dni navdušen-) in prisrčno pozdravljale, toda v o-stalem miren in tih, brez velikili govorov in pompoznih) izjav. Slučaj je hotel, da so prav te dni stavkali tudi britanski dnevniki, tako da ni bilo ne posebnih izdaj, niti takojšnjih komentarjev.
Churohiilova avdienca pri kraljici je trajala 43 minut. Dejanski, čeprav ne formalni poslovilni sprejem pa je slavni britanski državnik priredil dan prej, v ponedeljek, v zgodovinski rezidenci britanskih ministrskih predsednikov v Downing Streetu št. 10. Vsi so vedeli, da visi v zraku nekaj izrednega, saj se je večerje udeležila ■tudi kraljica Elizabeta II. v spremstvu svojega soproga Vojvode E-dimburškega. Udeležba kraljice nn sprejemih ministrskega predsednika je nekaj izjemnega. Elizabeto JI. ni 'bila na Downing Streetu 10 vse od svojega kronanja. Ostalih gostov ni -bilo veliko, toda bili so skrbno izbrani. Med njimi so bili vsi stari sobojevniki Sira Winsto-na: od Attleeja pa do Edena, od maršala Alexandra pa do Montgo-meryja. Churchill je izkazal posebno pozornost tudi spominu svojega predhodnika: na večerjo je povabil vdovo monakovskega ministrskega predsednika Chamberlaina.
V	tem krogu je preživel svoj zad-jnji slavnostni večer kot gostitelj in hišni gospodar Downing Streeta.
S Churchillom odhaja iz vrst svetovne politične pozornice osebnost, ki je dala našemu stoletju v marsikaterem -pogledu njegov pečat, Angleži sami pa pravijo, da se
Ko se je Kremelj pred tedni odločil, da iz sibirskega »zatišja« po štirih in pol letih skrivnostnega 'izginotja privleče na dan atomskega znanstvenika Bruna Pontecorva, so »bili sovjetski propagandni režiserji in z -njimi njihovi1 trobentači na Zahodu prepričani, da so v hladni atomski vojni spustili posebno bombo. »Raziskovalci zahodnega sveta,« tako so Pontecorvu naročili, da napiše v »Pravdi« in »Izvestjih«, »zavračajte delo za vojne namene! U-porabljajte svoje atomsko znanje izključno v mirovne namene.«
Ali sta Bulganin in Hruščev morda mislila, da bo nenadno oživljeni« Pontecorva zabrisalo vtise zadnjega Molotovljevega govora, v katerem je trdil, de so Sovjeti v atomskem oboroževanju zahodni svet že prehiteli?
Zadeva je strahotno nestvarna. Bomba Pontecorva se je -na Zahodu izkazala za navadno pasjo bombico. Vsekakor pa je treba priznati, da je mladi Italijan,, ki je, sedaj že trikrat zamenjal državljanstvo, domovino in prisego, po svojem obnašanju med tovariši, v družbi in med ženskim svetom pravo nasprotje konvencionalnega atomskega vohuna.
Tudi njegovi najboljši prijatelji mu niso nikoli prisodili kakih zahrbtnosti. Izgledalo je, da nima nobenih lastnih političnih gledanj. V svojem prostem času je igral tenis in se voizil z avtom.
V	Parizu se je seznanil s pla-vo-
flli ]b to samo s>učaj?
Ko se je Mendes - France umaknil s položaja ministrskega predsednika, je t? storil po glasovanju, na katerem mu je poslanska zbornica s 319 glasovi izrekla nezaupnico. Zanimivo je, da je lani, 30. avgusta, ista francoska zbornica prav tako s 319 glasovi, in to na Mendes - Franceov predlog, sklenila, da dokončno odstavi z dnevnega reda vprašanje vzpostavitve -skupne evropske vojske.
ga -bodo njihovi potomci spominjali še najmanj tisoč let. Toliko je storil za svojo domovino. Toda tudi ostali svet ga ne bo pozabil. Kakor vsakdo, ki dela, tako je -tud; on marsikaj ukrenil prav, marsikaj je tudi pogrešil, toda praviloma le na tuj, ne pa na britanski račun. Pri stvarni presoji zgodovine mu tega tudi nihče ne bo mogei zameriti. Njegova prva dolžnost je
Poslanec Bismarck, član Ade-nauerjeve stranke in potomec zedi-nitelja Nemčije, čigar 140. obletnici rojstva so Nemci pretekli teden posvetili precejšnjo pozornost, je na seji Evropskega sveta izjavil, da bo možno odslej govoriti samo o konferenci petih, ne pa štirih, ker bodo tudi bonnski predstavniki sedeli za okroglo mizo. Misel o konferenci petih je potrdil tudi nemški kancler Adenauer na sprejemu, ki ga je priredil tujim novinarjem nekaj dni potem, ko je francoska poslanska zbornica izglasovala pariške pogodbe.
To je reakcija na izjave francoskega ministrskega pred^dni^ji1 Faureja, ki je dejal, da bonn^fj; predstavniki ne bodo sedeli j^ii partner na bodoči ko^ferp/ipi, Sovjeti in da Bonn ni zaželen niti kot četrti partner v razgovorih zahodnih držav o pripravah na sestanek z Moskvo, razen v kolikor bi šlo 'za vprašanja, ki se nanašajo izključno na Nemčijo.
Bonnski politiki pa odgovarjajo, da to nasprotuje nadum, ki so jih
laso Marianne Nordblom, ko je
svoje znanje spopolnjeval na »Col-lege de France«, potčm ko so ga fašisti pregnali iz Pise, ker je bil Zid.
Ko so Pariz zavzeli Nemci, je s svojo mlad-o ženo zbežal na Portugalsko .in nato v Združene države.
V	drugi polovici vojne je bil v Montrealu v Kanadi, kamor mu je sledila žena s tremi otroki. Kasnejše policijske poizvedbe so dognale, da je bila njegova žena- vpletena v sovjetsko vohunsko omrežje, ki so ga odkrili v Kanadi takoj po končani vojni.
Spomladi leta 1949 so Pontecorva poklicani na britanski Zavod za nuklearne znanosti. Meseca septembra 1950 je Pontecorvo odšel v I-talijo, -menda na obisk k svojim staršem. Za časa sojenja atomskih vohunov -Nunna Maya in Klausa Pucihsa je sam oblasti opozoril, da pripadajo .nekateri njegovi sorodniki komunistični partiji. Pretkanost ali naivnost?
28. av-gusat 1950 je bil Pontecorvo v Rimu v hiši svoje sestre Ju-liane, katere mož je komunistični prvak. Vso noč je prebil tamkaj. 29. avgusta je rezerviral 5 letalskih sedežev za Stokholm, najprej samo za tja, kasneje, po razgovoru z ženo, tudi za nazaj. Nova kamuflaža?
Dne 2. septembra je bil v Helsinkih, kjer so ge na letališču pričakovali prijatelji s sovjetskim avtomobilom. To je tudi zadnje, kar je Zahod o njem izvedel.
Razumljivo je, da je Ponteoorv> odšel v Sovjetijo na povabilo Kremlja in verjetno s posredovanjem italijanskih komunistov. Sedaj je na varnem. Priporočila, ki jih je naslovil -zahodnim znanstvenikom, bi moral najprej uresničiti sam na sebi. Molotovljeva zagotovila o premoči sovjetskega atomskega orožja -nad Zahodom, najbrž niso plod kakih sugestij sovjetskim atomskim znanstvenikom:	»Zavračajte	delo
za vojne namene!« Sicer pa imajo vohunske moralne pridige med poštenjaki pač zgolj le vohunsko vrednost.
vendar bila, da ravna kot pravi in zavedni Anglež. Kot tak je živel ir. kot tak odhaja.
Ob svojem slovesu je Churchill priporočil kraljici, naj sprejme za njegovega naslednika Edena. Kraljica je nasvet sprejela in tako je prevzel krmilo Velike Britanije maž, ki je bil najvažnejši in najintimnejši sodelavec velike osebnosti, ki odhaja.
povezovali s pariškimi pogodbami, in če sta Velika Britanija in Francija namenili Bonnu na prihodnji konferenci samo pasivno vlogo, tedaj to izpodbija trditev, da bodo pariške pogodbe privedle k združitvi Nemčije. Bonnski vladni predstavnik je izjavil, da upa, da se bo predstavnik Zahodne -Nemčije prvikrat kot enakopravni partner u-deležil prihodnje seje ministrskega sveta Atlantskega pakta, ki bo v maju.
IZanimivo je, da sta t-udi Scelba in Martino, ob priliki svojega obiska v Washingtonu, zahtevala, naj Amerika in Veli)^., Britanija bolj pritegneta ostale članj^^^njtsk*-' pogodbe k določanju skupne atian; ske politike. Tudi 'italijanska dr-' Javnika naj bi se pritožila, da So doslej o tem odločali v glavnem zahodni' »trije veliki«, to je Združene države. Velika Britanija in Francija, vendar pa tudi besede Francije niso veliko zalegle. Njen položaj ni dosti drugačen od položaja, ki ga Velika Britanija zavzema v taboru svetovnih »treh velikih« pri določanju politike med Vzhodom in .Zahodom, to je Združenih držav, Sovjetske zveze in Velike Britanije. In kakor Velika Britanija brez Združenih držav ne more nič proti Sovjetski zvezi, tako brez ostalih celinskih evropskih držav ne more trditi, da zaleže -toliko kot Zdri^žene države. "
Italijanski državniki menijo, dj je k atlantski skupnosti danes pojem »treh velikih« premagan. Cv velja, da v -bodoče pri važnejših odločitvah ne bo smela manjkati Zahodna Nemčija, potem mora veljati isto tudi iza Italijo. Italija bo morala imeti pravico soodločati o ureditvi nemškega ter avstrijskega vprašanja, ker je pri obeh neposredno prizadeta. Prav isto velja tudi za soodločanje pri snovanju smernic za skupno atlantsko politiko.
Tako dobiva evropsko mednarodnopolitično življenje nove, izpre-menjenim razmeram primerne o-blike.
Londonski komunisti
so se urezali
Londonska časnikarska stavka traja dalje. Stavko so izzvali tiskarski elektricisti. Njihova povprečna tedenska mezda znaša 15 šterlin (ca 25.500 lir). (Njihova funkcija obstoja — po izjavi tiskarskih strokovnjakov — v tem, da so stalno na preži, če je treba zamenjati kako varovalko, žarnico ali nadomestiti kak del pri električnih strojih.
Zveza tiskarjev je pred časom ponudila vsemu- grafičnemu delavstvu povišanje tedenske mezde za 10 šilingov (850 lir). Vsi delavci, razen elektricistov, so to ponudbo sprejeli. Ti 'zahtevajo petkrat višje poviške. Izgleda, da bo prišlo v doglednem času do poravnave spora tudi z elektricisti.
Hudomušna pa je zadeva s komunističnim dnevnikom »Daily Wor-ker«. Lastniki komunističnega dnevnika niso včlanjeni v Zvezi tiskarjev, zato so i-z tipično komunistič nih propagandnih pobud, kljub temu, da so v težkih finančnih škripcih, takoj v polnem ugodili zahtevam elektricistov. Računali so tudi s tem, da bo ves londonski dnevni tisk umolknil in bodo komunisti vsaj za nekaj časa edini -trobentači javnega mnenja. Tako -bi istočasno
Zborooonje socialistov
izza ždezne zavese v Turinu
Socialisti in sindikalisti iz držav izza železne -zavese so preteklo soboto zaključili svoje zborovanje v Turinu z dvema, soglasno sprejetima resolucijama.
V prvi naštevajo glavne socialistične in sindikalne voditelje, ki so v komunističnih državah postali žrtev tamkajšnjih režimov, in pozivajo svetovno demokratično javnost, naj podpre borbo zasužnjenih narodov za ponovno vzpostavitev človečanskih pravic in dosego narodne neodvisnosti.
V drugi resoluciji pa begunski predstavniki delavcev iz držav pod komunistično diktaturo ponovno po udarjajo, da so tako imenovane stranke ljudske demokracij^,, uvedle, v države, ki so bile priključen*; k Sovjetski -zvezi z vojaško zasedbo, režime, ki ne" poznajo neodvisnosti in, svobodnega odločanja narodov.
Svojo resolucijo zaključujejo z ugotovitvijo, da so »kot predstavniki delavskih množic, ki so danes pod komunističnim 'armom obsojene na molk. udeleženci kongresa ugotovili, da je vzpostavitev narodne neodvisnosti in demokratičnih svoboščin temeljna zahtev-i teh narodov. Toda njeno uresničenje ne more biti zajamčeno bre' popolne odstranitve vsega terorističnega aparata in svobodnih demokratičnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom.«
povezali propagandne koristi s finančnimi zaslužki. Pa so se urezali. Tiskarski delavci so po akceptiranju ponudbe komunističnega dnevnika sklenili, da »bodo v imenu proletarske solidarnosti« stavkali 'tudi v komunističnem podjetju. Tako je tudi komunistični -gramofon umolknil.
Raabotto romanje v Moshvo
Avstrijski zvezni kancler Raab je v nedeljo spregovoril po radiu
o	svojem potovanju v Moskvo. Pri tem je ugotovil, da je avstrijsko vprašanje »preizkusni kamen mirovne pripravljenosti« velesil. Avstrijska •••-telefeftcija, je pripomnil, $e bo ^.jMpiSkv.i lahko prepričala. ali.v.y, yesjii,ci pbstoja, pripravljenost za utrditev miru 1— ne samo .z besedami — pač pa z dejanji. Zvezni kancler je tudi poudaril, da obstoja v osnutku državne pogodbe v čl. 4. prepoved za priključitev Av st-rije k Nemčiji, da pa je avstrijska vlada pripravljena prevzeti še dodatna jamstva proti priključitvi.
Preteklo nedeljo j-° v Turinu končal kongres italijanske socialistične stranke. Zaključno poročilo nima enotne linije, temveč je rezultat kompromisa dveh gledani, ki se v Nennijevih vrstah borita za prevlado, ali pa tudi dveh tak-t.k, s katerimi skušajo nennijevci vplivati na politični razvoj v vrstah svojih nasprotnikov. Resolucija namreč na eni strani poziva Krščansko demokracijo k sodelovanju, k tako imenovanemu »odprtju na levo«, po drugi strani pa izagotav-lja solidarnost s komunisti ter obljublja, da bodo nennijevci ostali zvesti dogovoru o skupnem nastopanju s komunisti v zadevah delavskega razreda. Tako ostaja Nenni-jeva stranka še vedno edina pomembna socialistična stranka nu tej strani železnega -zastora, ki prostovoljno sodeluje s komunisti.
‘Oba cilja, ki ju nakazuje turin-ska resolucija, si nasprotujeta. Dokler vztrajajo nennijevci pri obeh, ne morejo doseči ne prvega, ne drugega. Seveda je končna odločitev za enega izmed njiju težka. Tu je dolgo sodelovanje s komunisti, katerega se ne more čez noč prekiniti, prav tako pa nasprotujejo dokončni odločitvi za komuniste vse stoletne tradicije italijanskega socializma. Zato mnogi menijo, da turinski socialistični kongres ni povedal vsega, kar je mislil, da ni odločno zaprl ali odprl vrat ne na-pram Krščanski demokraciji, ne proti komunistom. Tisti, ki bi jih radi povsem odprli, in oni, ki bi jih radi -za vedno zaprli, so se vei-jetno sporazumeli za politiko čakanja in ne za politiko kake večje pobude.
Možna je seveda tudi drugačna razlaga. 'Po njej naj bi bil navidezni kompromis sad dobro premišljene poteze, s katero naj bi nennijevci po komunističnem nalogu skušali vsejati razdor med krščanske demokrate. S svojo resolucijo naj bi namreč pokazali demokrščanski levici, da lahko upa na socialistično podporo in sodelovanje. To naj bi levico vzpodbudilo, -da bi se v vrstah lastne stranke začela zavzemati za sodelovanje z nennijevci.
Vključili bi se radi v italijanska socialistično gibanje —■ toda v katero?
V	nedeljo je zasedal glavni odbor OF za Tržaško ozemlje. Njegov predsednik Franc Stoka je ob tej priložnosti na dolgo in široko govoril o novem političnem položaju, ki je nastal na Tržaškem po podpisu londonskega sporazuma, ter o delovanju OF v raznih obdobjih. Pri tem se je seveda izogibal, da bi pokazal na napake, ki jih je OF v tem času zagrešila. Zato ni moglo biti poroči)^ drugačno kot o-mledno. •	,	.., ...
Med drugim je Stoka poud^ri^ »da se je prav z delom OF uresničila zamisel velikega gibanja slovensko - italijanskega bratstva, kari lahko štejemo med največje politične pridobitve narodnoosvobodilne -borbe na Tržaškem«.
Ko je to govoril, je skrbno gledal v papir. ka;ti, če bi se ozrl, o-koli, bi sc morda prestrašil, ko bi namesto opevanih množic zagledal pred seboj borne ostanke ostankov tega »največjega uspehe«. Sicer S" je pa takoj zavaroval, ker je pristavil, da je vse to samo »bilo«, kajti prokleta resolucija Informbi-roja je to enotnost razbila.
Jedro Stokovi-h modrih razglabljanj pa je bilo v ugotovitvi — i.i to enkrat resnični —. da »v novih političnih pogojih, ki so nastali s prihodom Italije v Trst, OF ne more več pozitivno opravljati svojih nalog«. Pogorevščina je torej končno priznana. Zato je »del nalog OF sprejela že pred meseci ustanov ljena slovenska gospodarsko - kulturna zveza«. S tem je Stoka vsai enkrat odkrito priznal, zakaj je bila ta Zveza ustanovljena in kaj 'e v njej skriva. Tudi po priznanju šefa tržaških titovcev ni to torej nobena splošnonarodna ustanova, temveč navaden nadomestek, po domače »s-urogat« za OF.
Tako so bile narodnoobrambne naloge poverjene »nadomestku« in poskrbeti je bilo treba še za politično dediščino in dediče. Po Sto-kovem mnenju so v Trstu postavljene osnove za ugodni razvoj širokega socialističnega gibanja ia samo v takšnem gibanju je -mesto tudi za člane O-F. Svoj govor je zaključil z mnenjem, da imajo Slovenci samo v skupni borbi z italijanskimi delavci gotove perspektive za svoj narodnostni obstoj in zi uspešno ter učinkovito borbo zs dosego pravic delovnega ' ljudstva.
Po Stokovem govoru ni preostalo drugega, kakor da so z »absolutno večino glasov« (značilno je torej, da o tem niso -bili soglasni) sklenili, da se OF častno razide t“r so pozvali članstvo, naj se aktivno vključi v socialistično gibanje ter
Ker bi se desnica temu gotovo upirala, bi sledil razdor, katerega bi se združena »ljudska fronta« (komunisti in nennijevci) lahko samo veselila.
Naj bo že kakor hoče, turinska resolucija italijanske socialističn? stranke je preveč neodločna, da bi lahko nudila osnovo .za pozitivne stike s strankami sedanje vladna večine. »Ce hočejo biti socialistične množice pritegnjene k odgovornemu delu na vodstvu države, potem je pač potreben temeljit preobrat, in to ne glede na to, kaj pravijo nekateri njihovi itak že precej osamljeni voditelji« — zaključuje ugledni italijanski list svoj komentar.
Komunistične grmade gorij\..
Radio Peking je v ponedeljek objavil vest, da je Centralni komi-tč KPK soglasno izključil i'z vlade bivšega podpredsednika komunistične vlade Kao Kanga ter zahteval njegovo izključitev tudi iz partije. Prav tako je CK zahteval izključitev iz partije Jao Su - šiha, komunističnega veteTana in političnega komisarja vzhodnokitajskega. vojaškega okrožja.
Komunistična agencija »Nove Kitajska« pa je sporočila, da je Kao Kang storil samomor »kot očitni izraz svojega izdajstva nad partijo«.
Kao Kang je bil do nedavnega desna roka Mao Tse - tun-ga in v splošnem so ga smatrali za naslednika kitajskega komunističnega dik-tatoria. 'Komunistični tisk pravi, da je Kao Kang napravil samomor, ker se je upiral očitni izpovedi in javnemu samoobtoževanju. Po komunistični pravovernosti je to ča rovniški zločin, ki se lahko zakliu-či samo na 'grmadi ali pe s prostovoljnim odhodom na drugi svet.
Nekaj smrdi tudi v kitaiskeni rdečem raju. Zakaj bi priorežnice zaostajale za domovino socializma? Po temeljitih čistkah v Kremliu, Budimoešti, Albaniii, ki obratujejo v teh časih s polno paro. so k’ mične čistilnice zaiele tudi Kita:-sko. Svobodni svet solz ne bo pre takal.
doprinese svoj delež za njegovo u stvaritev.
Tako se je seja Glavnega odbora OF spremenila pogrebščino, za naslednika se pa še ne ve, kajti o socialističnem gibanju so vsi govorili, videl ga pa še nobeden ni in se ga tudi danes še ne vidi. Titov-ci ponujajo svojo tržaško politično konkurzno maso že dolgo na vse strani, pripravljeni so jo odstopiti za vsako ceno, toda kupcev noče in noče biti. Morda se jih bodo končno le usmilili kominformisti?
Na ta Vsekakor zgodovinski sklep bankrotarske politike tržaških titovcev se bomo še povrnili.
Jugoslovanski politih je predaval
v Milanu
(Pretekli teden se je, na povabilo tamkajšnjega Inštituta za mednarodno politiko, mudil v Milanu dr. Anton Vratuša, državni podsekretar v državnem Izvršnem svetu. Dr. Vratuša je v omenjenem uglednem inštitutu predaval »O ekonomskem in socialnem razvoju nove Jugoslavije«. Predavanje je bilo dobro obiskano in dr. Vratuša pravi, ,»da ga je velik interes, ki so ga pokaizali nekateri za jugoslovansko stvarnost in še posebno za delavske svete, prijetno presenetil«.
Ni kaj reči, eksperimente na tujem telesu je vedno prijetno opazovati. Saj sta tudi Mussolini in Hitler vzbujala y tujini precejšnje zanimanje.
Brez ozira na to opazko pa je treba samo pozdraviti takšne ob' ske,'ki naj prispevajo k medsebojnemu spoznavanju med obema so sedama.
Spreobrnjenje
(Humoreska)
Spoštovani gospod urednik!
* '
Ker se starši in profesorji tako lepo prepirajo o naših šolah, dovolile, da v lastnem imenu in v imenu prizadetih spregovorim nekaj koristnih nasvetov in pogojev staršem in profesorjem. Mislim, <li. bom s tem ustregel prvim, drugim in predvsem prizadetim.
Vem, da sem v šolskem letu, ki se — hvala Bogu — bliža s hitrimi koraki svojemu .koncu, marsikatero skrhal in Z;\imnoj tudi'še drugi sotrpini. Priznavam tudi, da sem več , kot. enkrat prijadral domov z t raztrganimi hlačami in da sem sestro ali brata večkrat premlatil. Obljubljam pa, da -se bom poboljšal!
1) Obljubljam — tudi v imenu nekaterih sbvrstnikov — da bom, zjutraj takoj pokoncu, ko me mama pokliče, s pogojem, da me. zbuja samo enkrat, in to zadnjo minuto, ko je še čas. Tu pa tam pa tudi po kako minuto kasneje:
2) Obljubljam, da bom pojedel vso mineštro, pod pogojem, da si porcijo sam določam.
3) Obljubljam, da se bom v pri hadnjem šolskem, letu poboljšal, pod povojem, da zamenjajo vse tiste profesorje, ki zahtevajo, da iz-gotavljamo domače vaje sami in da lih v šoli ne prepisujemo. Da te odstranijo profesorji, ki zahtevajo da se učimo na pamet in brez pameti!
4) Obljubljam, da v šoli ne bom dremal, pod pogojem, da si profesorji nabavijo potrebno zalogo »žur-nalinov«, filmov in projekcijskih aparatov za predvajanje Walt Di-sney-evih dogodivščin.
5) Obljubljam, da se bom do staršev in profesorjev obnašal dostojno, pod pogojem, da so z dijaki vedno vljudni in postrežljivi.
6) Obljubljam, da se po šoli ne bom potepal po mestu, pod pogojem, da mi starši dovolijo dovolj časa za pregled novotarij po ulicah in trgih; približno 2 uri na dan, enkrat mu teden pa tudi po 4 ure.
7) Obljubljam, da se bom poboljšal, pod pogojem, da se učni načrt popolnomm spremeni: da se zamenja latinščina z nogobrcem, grščina s košarko, slovenščina z balin-canjem, matematika 2 motoeiklisti-ko, italijanščina s Fiat 600, angleščina z žvečenjem ameriške gume. Ostalo pa s preostalimi sodobnimi predmeti.
8) Obljubljam, da si bom v prihodnjem šolskem letu boljše čistil ušesa, pod pogojem, da jih mama ve revidira in da mi jih ne bo treba še enkrat prati, če bi mama enkrat svojo razvado le ponovila.
9) Obljubljam, da ne bom nikoli več zvračal krivde za šolske neu-snehe na profesorje, pod pogojem, da mi ne prim/ižejo nobene petice več.
10) Obljubliam, da bom šel zve ter, na zahtevo, takoj v posteljo, rod pagoiem, da se ukaz izreče le v času, ko se mi ne ljubi več ostati vokoncu.
S tem se obvezujem, da bom gor-n'e obl~uhe — in z menoj še nekaj, prizadetih — izpolnjeval z vso stro gostin, vnd pogoiem, da se stavljenih določil držijo starši in profesorji.
Peter Solar
MORALNA POSLANICA
komunističnega vohuna
CHURCHILL JE PREDAL KLJUČE EVROPSKE POLITIKE
Časi odločanja štirih so minili?
Nemčija in Italija želita besedo pri bodočem urejevanju Borope
HenniiBEi med dvema stoloma
L.	■:
Iskala sem Te
Nocoj hotela Tvoje bi besede. Hotela vere bi v ta težki čas, da čutila bi Tvojo roko, Jezus, Tvoj krvaveči, ranjeni obraz.
Iskala sem Te po cerkvah.
V sbetu, ki miru več ne pozna je trepetala rdeča večna luč.
Iskala sem Te v bisernih zvezda!:. Razum sem našla, večni Bog ■—• hotela sem ljubezen Tvojega Srca.
Iskala sem Te, kot Te tisočeri.
In čuj — v trpeči domovini zvon
je bil:
Marija romala je na Trsat.
Našla sem Te: nasmehnil si se
nežno
v naročju matere begunke sam. . Kaj nisi iztegnil ročko v blagoslov?
Tesar v Avstralijo greš. Na ladji Te vidim in Tvoj težki križ.
Cez ves svet gre njegova temna
senca,
saj z nami, Jezus, Ti trpiš.
NEVA RUDOLF
Alpe di Siusi
Rumšele, murke, modri svišč. Kot bajka je to cvetje,
Kot paradiž to mladoletje in v soncu pada slap kot blišč.
Le pesmi ni. Ni vriska iz srca. O, ne, prav nič mi ni: samo vse tuje se mi zdi. .
O, mamica, saj nisva tu doma!
VOJKO
Izid literarnega natečaja SPM S A A/ A.
Mladinskega literarnega natečaja, ki ga je razpisala Slov. prosv. ma ica, se je udeležilo več mladih pisateljev in pisateljic. Veseli smr> zanimanja, ki so ,ga pokazali. Nekateri 'e posebno zaslužijo pohvalo, ker so poslali res dobre stvari. Prispevke je razsodišče razvrstilo po kakovosti, pričenši z najbolj Šim. V tem zaporedju si jih zdaj <>-glejmo!
Mojca Senčar — V vaši črtici »Srca in oceani« je spregovorila sicer osebna bolečina, ki pa je v naših tržaških razmerah obenem bo lečina vsakega idealnega človeka. ■Izrazili ste jo nazorno, preprosto in prepričljivo, niste podlegli gostobe sednosti.
Diomifa Fabjan Psihološka čl'1 tiča »Sama« .kaže, da znate dobro opazrivaVi' sebe in druge, in obljublja, da boste še' marsikaj napisali. Morali pa boste paziti na mejo med bistvenim in nebistvenim. Konec črtice je namreč šibkejši, prevsak-danji. Ko boste brali stvarco natisnjeno. boste to sami občutili.
Gorazd — Nedvomno imate opazovalni in pripovedni dar, in čim več boste pisali, bolj ga boste raz vijali. .»Bolni ljudje« je sicer mračna slika iz Vaškega življenja, a dovolj razgibana in strnjene, zato pomanjkanje svetlobe ue moti preveč.
Ti trije sestavki so kot najboljši tudi dosegli razpisane nagrade, in picer:
1. nagrada (3000 lir): »Srca in o ceani«,
2. nagrada (2000 lir): »Sama«,
‘i. nagrada (1000 lir): »Bolni Iju-dje«.
Podeljenih bo tudi pet prizna-valnih nagrad v obliki knjižnega daru.
S. D. — »Naša zemlja« je ob Cankarjevem zgledu zapeta hvalnica slovenski domovini, zlasti jadranski obali. Lirika, ki bi bila odlična šolska naloga, pesem, ki vam je privrela iz srca. Kaj, če bi se skušali malo ozreti okoli sebe in tisto upodobiti?
R. junior — Vaš »Samotni bar« je čuden, neumljiv »giallo«. Ali ste zgodbo sami doživeli oz. si jo izmislili ali ste jo nerodno prevedli? Takšna, kot je, je neverjetna :n nezrela za tisk.
Hotimir Jadranski — Dogodek, ki ste ga porabili ze »Intermezzo«. bi lahko rodil kaj izvirnejšega, čeprav stvari niste slabo začeli. Pred vsem pa: preden človek pošlje nekaj, kar na bi bilo natisnjeno, naj pazi, da bo spis čitljiv! Samo veliki pisatelji tega, kar so dali na
papir, ne popravljajo in ne prepisujejo več. Vi pa ste poslali kai koncept. Nobena dobra stvar ne nastane takole mimogrede brez truda Pišite še, ker brez daru niste.
T. B., Salerno — Pesem »Jutranja zarja« v sedanji obliki ni za objavo. Skoda, da ste tako daleč in i" ne moremo skupaj pregledati.
V .zvezi z razpisom SPM je prišlo če četvero prispevkov, ki so bili izven natečaja in jih je »Demokracija« že objavila v treh zadnjih številkah. Ce so ite nepopisane stvari izvirne (in v kolikor so), bi prvo mesto zaslužil »Roparski napadalec« zaradi humorja in napetosti, »Rešitelj na Pokljuki« pa s konvencionalno poroko nekoliko zgubi. Titi* »Pred prvim sestankom«
in »Tekmovalka« sta dovolj sočni. Toda obe zbujata sum. da nista izvirni.
* * *
Tri črtice in dva prispevka v vezani obliki so prispeli po izvršeni oceni. Morda ;bo »Demokracija« ne kaj tega priobčila v bodoče.
Veseli nas, da se je naše mladina
v tako dostojnem številu in obliki odzvala temu literarnemu natečaju. Želeli bi, da bi tudi v bodoče kazala toliko zanimanje in veselja na literarnem polju, is tem v zvezi pripominjamo, da bomo v naših tedenskih rubrikah »Pod črto« vselej radi vzeli v poštev vse morebitne prispevke, ki jih bomo z veseljem sprejeli ob vsaki prožnosti.
     ; .............
Bolni liudie
Tistega dne je snežilo. Kosmiči I so narahlo padali na zemljo, kot da bi se je bali. Dotaknili so se tal in nato so iskali udobnejšega kotič (ka, kjer bi bili varnejši pred vetrom in burjo. Pihalo je rahlo; toda proti poldnevu se je burja ojačila. Najprej je pokukala izza vogla, in ko je videla, da je dvorišče prazno, je iZ veseljem dvignila zaspani sneg v zrak.
Okna so bila v ledenih rožah. Roke so podrgnile po šipi in dvoje oči je pokukalo v naravo. Tam spodaj pri vodnjaku je nekdo čistil ;n odmetaval nanovo zapali sneg. Pritekla je od nekje ženska s škafom ter natočila pri pipi. Oni drugi se je ob lopati zravnal in jo gledal. Oba sta bila pripravljena, da odgovorila, če se eden od njiju spomni in zaluča. Skozi pobeljeno pajčevino se je zdelo, da se smejeta.
»Padla je!« je zakričala Frencka. »Kaj?«
»Kdo?«
»Tista, ona . . . Kunčarica je padla . ... s škafom,« je izblebetal'-) Francka. Odtrgala se je od okna ter pogledala po izbi. Gledali so jo in niso razumeli nič.
»Kaj?«
»Kunčarici je spodrsnilo tam zunaj na ledu s polnim škafom vode.« »Kaj čakaš, neumnica!«
Stekli so, da pogledajo, kaj se je zgodilo. Tudi drugi so tekali.
Kunčarica je ležala v sredi in z rokami grebla po tleh. Že je vsta la, se je opotekla ter padla kraj ceste v sneg. Kri se je vsa rdeča svetila v odsevajoči snežni svetlobi.
»Kaj pa čakate, ljudje?« je začu deno vprašal Franckin oče. »Pone simo jo domov!«
»Zdravnika!« je nekdo zavpil. Dva sta jo prijela pod pazduho in jo vzdignila. Gledala je z izibu ljenimi očmi in sredi čela ji je krvavela velika rana.
»(Ne domov . . . tam je mož ... ne domov.«
Omedlela je. V hiši so jo posadili na stolico. Hropela je, primanjkovalo ji je zraka.
»Da, doma je mož... On je pijan.. Kaj bo rekel?.. Moj Bog... Kaj je rana velika, a?.. Ti, kaj me gledaš ali je rana velika? Povej!.. Kaj bo rekel pijanec, o moj Bog?«
Vsem se je. zasmilila v dno duše Vseeno se je nekdo zasmejal. Ne
njej: po cesti se je vlekel pijanec, spotaknil se je ob škafu, zaklel in se zavalil v sneg; izkobacal se je počasi, šel po vseh štirih in se nato zravnal — vša cesta je bila njegove.
Prit ul il je rešilni voz. Dva v belo oblečena človeka sta z vso naglico prihitela v kuhinjo. Pogledala sta žensko in jo položila v nosila.
»Aah, baha . . . glej ga, prasca!« je pokazala Kunčarica.
Mož jo je pogledal in ni razumel. Ves smešen se zdel med ljudmi.
»iPijanec!« se je zasmejala in na to so vrata zaprli. Avto je zavoz!l po cesti.
Ljudje so se umikali v sneg .n sredi je ostal pijanec sam. Gle dal je in nato se je bližnjemu nasmehnil. Iztezal je roke ter ga ho tel objeti. Naenkrat je zakroka! se opotekel ter izginil za ovinkom v vas.
Kunčarica se iz umobolnice ni več vrnila.
GORAZD
SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM CITATELJEM, SOTRUDNIKOM IN OGLAŠEVALCEM ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA!
Gledfš dve vrsti klopi in misliš: »To je življenje!« Non scholae, sed vitae discimus. Cesa bo učimo? Za katero življenje?
Kdo manjka? Profesor vpiše. O-ni sedijo. On tudi. Nato se pogledajo, in zdi se jim naravno, da so tam, nihče ne reče, nihče ne misli: »Zakaj?« Stroji, ki so se odvadili misliti. Morda je bolje tako.
Tabla je luknjičava, luknjice prepojene s kredo. Križ strogo in ja sno reže belino nad njo, Kristin molči. Okna so siva kot duše tistih, ki so tam. •-
Čutila ie>‘‘-vse to skoraj bolestno kot bi ji bila prvič dana zaznavna zmožnost. Prisluhnila je svoji okolici, in vse se ji je odmikalo v sovražnost.
Spomnila se je 'tistega dne, ko jo je mama zalotila pri branju. Ves popoldan je brala, namesto da bi delala drugo. Dobila jih je, da je bila črna. Molčala je in se zagrizeno branila pred udarci. Oči so ji bile polne solz in široko razprte, divjost jih je preplavljala. Ko jih je mama zagledala, jo je še enkra’ udarila po prstih, nato jo je zavzela neopravičena tesnoba. Zakričale ji' še enkrat: »Da te ne vidim več. izgubljati tako čas! Najprej dolžnost potem zabava!«
Mama je odšla, iz nje pa je bruhnilo silno in divje, da jo je bilo groza. Tresla se je in si histerično grizla roke. Pokazala je jezik odhajajoči materi. Ona je ni videla. Nato je zasovražila vse, najbolj pa sebe. Neutolažljivo je jokala do večera, mirno, brezupno. Skoraj tole dlo se ji je.
Se zvečer io ie stresalo od dol gega joka. Težko je govorila. Tiho šepetaje je prosila mater odpuščanja; in mama ji je odpustila tudi
ramvaj se je kot majhna modra škatlica vil dolino. Kolesa so udarjala ob tračnice, pele so v mmh prelepem sončnem dnevu čisto svojo, čudovito pesem. Ljud;e tramvaju so molčali, deloma med seboj mamljali in gledali skozi o kna. 'Nekaj novega, veselega je dihalo iz njih, obrazi so jim bili nasmejani. Zdelo se je, kot da bi bilo pomladno sonce ogrelo tudi nje in posijalo v njihove, še od minule zime mrzle in osamele ,<4uše.
Sedela je pri oknu. Z roko si je podpirale iglavo i" gledala skozenj. Doli v pristanišču se je na sinjih valovih pozibavala lepa, bela, silno velika ladja. Gledala jo je, gledala množico, -ki je bila od tu videti le kot kup črnih pik, in si želela, da bi -tramvaj zdirjal v dolino, da bi čimprej bila tam, med tistimi črnimi pikami. Sonce se je poigravalo z njenimi lasmi, ji slepilo vid, ona pa ni odmaknila oči.
Tramvaj je končno vendar dospel. Skočila je stkozi vrata in odhitela proti pristanišču. Hodila je po ulicah kot v sanjah, ljudi sploh videla ni, skoraj bi se bila spotaknila. Le ena misel ji je brenčela po možganih: ladja. Se prehod če/ cesto in — zagledala jo je. Nagonsko se je spustila v tek in po nekaj trenutkih je bila sredi množice. »Z dovoljenjem, oprostite, prosim...« Nihče je ni čul. Odrivali so jo sem ter tja, jo potiskali s komolci. Ni se menila ze to. le naprej je hotela. Tako se je polagoma pre-■rile na nasprotni konec. A očivid-no je bilo zaman. Prišla je prepozno. Res so še prihajali ljudje na ladjo, a večinoma so bili že vkrcani in najbrž tudi on... Obstala je na mestu in uprla pogled v ladjo. Nešteto teles se je naslanjalo na ograje, se sklanjalo čeznje, neštete, oči strmelo, nešteto rok pozdravljalo. Gledala 'e roke, -gledala te obraze, bilo jih je toliko in bili so
Srca in oceani
ta:ko daleč... Iskala je z očmi, stopala na prste, se vzpenjala, a n: ga uzrla. Polaščal se je je obup. Hotela se je obrniti in oditi, e zopet je zagledala nekoga, vztrepetala ob misli, da ga je vendarle našla. a že v istem trenutku se je zavedla svoje -pomote in bila je še bolj' obupenfc. •
»Živa, kaj pa ti tukaj?« Začutila je roko na rami in se ozrla. Za njo je Mal star znanec. »Ah, nič, saj veš, kako je, naši ljudje odhajajo, pa ne morem, da jih ne bi zadnjikrat pozdravila. Vedno mi je nato silno hudo, a ne morem drugače.« Odvrnil ji je, da je z njim prav tako, nato pa mu je one dejala: »Oprosti, si morda videl Zvoneta?«
»Da, saj sem se prav do sedaj pogovarjal z njim, seveda s kretnjami. Veš, na onem koncu ladje je. Ce hočeš, te popeljem tja.« Ob tfh besedah se je v-zradostila in mu veselo sledila.
'Kmalu je zagledala Zvoneta. Sta! je s tovariši na pomožnem mostu in gledal na obrežje. Kmalu jo je tudi dn zagledal. Dvignil ji je desnico v pozdrav, naikar mu je ona na isti način pozdrav vrnila. Bilo je pol petih. Preostajala jima je ie poldruga ura. Bila sta tako daleč narazen, klic ne bi prešel razdalje in videla sta se 'komaj. A roka jima je neštetokrat zamahnila in oči so jima neprenehno govorile. V teh (Nadaljevanje! na 6. strani)
&
VESELJE
nekaj, o čemer ni vedela. Ona pa j: ni mogla povedati. Ostalo je notri, tam, ikjtr je obup vse izrul,
kjer je bilo končno mirno. Praznina ne more biti drugačna.
Bogve zakaj ji je prišel zdaj ne um ta dogodek? Da: zaželela si je, da bi mogla pokazati jezik vsemi Tako -bi še enkrat zasovražila vse in sebe. Prestrašila se je in si zakrila obraz. Nihče ni videl nič., B;-lo ji je, kot da je sama. Vse je topo, mrtvo.
Profesor je že ves čas govori!. Vsajca beseda je imela svoj pomen, svoj smisel, a ni ga našla. Kot b! se potapljala. Zvonec jo je zdramil kot človeški krik.
ui:; 'S i
Spiavila je tisti, kup papirja, ve za nega v knjige in,zvezde, v torbo vzela drugega. Sedela je in gledal i. Vse je skakalo okrog nje, se šalilo smejalo. Sla je s pogledom 'od obraza do obraza. Vsak ji je bil opomin.
Vse je počasi potihnilo, tudi v sosednji razred je že vstopil profesor, saj je vpit'e nehalo kot odre zano. Tudi tu je. »Sedite!« Znova isto.
Sprašana je ie bila, zato je sedela mirno, zatopljena v svoje misli Vsakdo je previdno listal po knjigi. da ne bi zbudil profesorjeve pozornosti, nova vprašanja so se mu porajala v zadnjem trenutku, in i-skal jim je odgovora:	lahko	ie
vprašan prav tisto!
Edina se ni bala, in njo je prvo poklical. Sekundo preden je izgovoril njeno ime, je že vedela. Sla je pred tablo vdano in počasi. Tla so ji škripala pod nogami. Niti e-nih oči ni srečale.
»No, povejte mi...« Vprašanje je bilo postavljeno. Poznala je približen odgovor in z malo svobodnejšo zgovornostjo bi se bila rešila. Trudno je umolknila, in četudi bi ji šio za življenje, bi se ne ganila. Pa je šlo za red, za melenkosten red Profesor je vztrajal. Molk se je daljšal in nenadoma postal nevzdržen.
»Se niste učili?«
»Ne!« Kljubovalno je dvignila glavo. Kej on ve, kaj on razume? Kakšne probleme pa ima takle človek? Gotovo jo bo zdaj bedasto vparašal, čemu se ni učila. Ni je. Srečala je njegove oči, in bilo ji je žal ostre sodbe o njem. Bile so globoke.
»Pojdite!« Kaj ji mar končno’ »Danes vas ne bom redoval.« Pogledala ga je in ni se začudila, saj so bile tiste oči še tako globoke in razumevajoče.
Spomnila se je mame; Sele zdaj ji je prišlo do 'zavesti, da je tudi mama jokala takrat, ko jo je tepla. Sram jo je bilo in zasovražila se je.
Dvignila je pogled. Se je stal tem profesor in klical druge.
»Hvala, gospod profesor!«
Požrla je solze, popolnoma jih ni mogla, ker je bila notri prepolna nečesa, sama ni vedela, česa. Nasmehnila se je sošolki. Konec koncev ji je šlo tudi za red, kot vsem drugim!
FABJAN DIOMIRA
MAKSIM' GASPARI: SPOMLADANSKO
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinM
Hans Christian Andersen
Pomlad s Mavbinjah
Kakor upanje zelena polja, siv zvonik, vse polno ograd.
Roko daj nvi v to pomlad, tu donui je dobra volja.
Moli nad njivo, skloni glavo.
Seme, ki očka ga je sejal, kali in cveti — on je to znal. Nikar naj ne bo ti hudo!
Kot zadišala bi sladka resida v pomlad pobožno zapoj: očka bo slišal, vesel bo s teboj, da večno se sliši še naša beseda.
'NEVA RUDOLF
ii!iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiniiiiHuiiwuHiiiiiMiuMffliiiuiii!iiuiuiimiiiunitiiuiiinM!iiii!i!iiiiiiiiMiiiiiimiimiiiuiiiii»iiH
150-letnica rojstva
Ves svet slavi v teh dneh velikega danskega pesnika Andersena, ki je pred sto petdesetimi leti zagledal1 luč sveta. 'Postal je nesmrten po svojih neštetih pravljicah, ki jih že sto let občudujejo otroci vseh kulturnih dežel na svetu. Kdo še ni slišal o Slavčku ali o Kraljični na grahu in o Divjih labodih?
Andersen je te in številne druge pravljice zajemal iz svoje čudovito bogate domišljije. Vse njegovo življenje je pravzaprav ena sama pravljica.
Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805 kot čevljarjev otrok. Bil je že od najnežnejših let slaboten, bled otrok, ki je po ure in ure preždel nad zabojški s peteršiljem in zelenjavo za juho. Starši so ga smatrali za sanjača: bil je pa samo plah otrok z neskončno živo domišljijo, ki mu je čarala bajne gradove in sijajne pokrajine iznad zelenjavnih zabojčkov. Po zgodnji očetovi smrti je mali Hans Christian dobil očima. Mali, perica, je hotela, da bi se otrok priučil krojaškega rokodelstva, toda Hans tega ni želel in je sklenil
da bo na lastno pest odšel v Ko-penhagen. Dobrosrčni ljudje so za njegovo pot abrali 13 talerjev. Sep tembra 1818 je dospel tja. Poizkusil je mnogo poklicev: bil je pevec v opernem zboru, učenec pri baletnem mojstru. Leta 1822 je prejel kraljevo štipendijo za obiskovanje latinskih šol. Po težavnih šolskih letih je leta 1828 postal študent in je spet s kraljevo pomočjo 1. 1833 odšel na svoje prvo potovanje v Italijo.
Ostal pa je samec. Bil je slabo ten in šibkega zdravja. Vse svoje življenje se je moral boriti z nasprotujočo mu usodo. Sele proti koncu življenja so ga pričeli razumevati, in njegova dela, predvsem pravljice, so si zmagoslavno utirale pot v široki svet. Leto za letom je daroval za Božič nov šopek pravljic otrokom vsega svete. Z njimi pa ni samo očaral otroke, ki so neprestano segali po njegovih knjigah; s svojimi pravljicami je gojil v mladih srcih smisel za lepoto ’n čut pravičnosti. V njegovih pripovedkah se preliva kot čudežne zlate nitka misel dobrote in življenj ske modrosti.
Po svojem povratku v rojstno mesto Odense so ga pogostokrat o
biskoveli danski kralji, in iz grde. mlade račke se je razvil prelep labod. 4. avgusta 1875 je pesnik zatisnil svoje oči.
Andersen je bil človek tolikšne pesniške moči in nežnosti, da se je lahko poglobil v vsa življenjska vprašanja. In nanja je odgovarjal z Velikim razumevanjem človeških slabosti, z dobroto in življenjskim pogumom, ki ga je izpovedoval vse dni svojega težkega in trpljenja polnega življenja.
PREROK XX. STOLETJA JULES VERNE
Pred petdesetimi leti, 24. marca 1905 je umrl pisatelj Jules Verne StaT je bil 77 let. Živel je svoja zrela leta v dobi, ki je bila bolj ko katera druga pred njo in za injo prepričane o blaginji, ki jo prinaša človeštvu napredek tehnike.
Jules Verne se je rodil na severu Francije v premogovnih revir jih, v središču železarn in jeklarn. Para, kot ukročena sila v službi človeka, je prav tedaj nastopila svojo zmagovito pot. Oznanjala p;> se je tudi že doba elektrike, brzo-java in telefona. Pisatelj se je o-pajal na vedno novih vizijah teh-
ničnih sanj bodočnosti. Vendar ni bil zgolj sanjač, pač pa mož z obširnim prirodoslovnim, tehničnim in matematičnim znanjem. 'Njegovi romani so deloma napolnjeni s tehničnimi preudarki in računi, ki so čitatelj.u takratne dobe (in tudi današnjim) povzročali preglavice, če je hotel pisatelju slediti. ,
Njegovi utopistični romani so na, podlagi spoznanj njegove dobe segli daleč naprej v razvoj tehnike. Njegova daljnovidnost je prodirala globoko v razvoj bodočih poko-lenj. Duh, ki je tudi še v sedanjosti eden izmed idejnih vodnikov današnjega razvoja. Jules Verne je človeku osvojil svet c tehničnimi sredstvi, s podmornicami in letali na Mesec in Mars in s skrivnostnimi silami.
Jules Verne se je vzpenjal v nebesne višine in se poglabljal v globine morja in zemlje; njegovi junaki so hiteli s hitrostjo, ki je njegove sodobnike spravljala v vrtoglavost; odkrivali so .stvari, ki današnjemu človeku vsiljujejo primerjave z* našimi lastnimi odkritji. V resnici, bil je prerok XX. stoletja.
V sredi našega stoletja smo zopet v čas-u zmogoslovja utopističnih ro-
manov in bodočih vizij. To vrsti leposlovja označujemo i ameriškim nazivom »Science Fiction« (izmt-šljenina). Največkrat se nam predstavljajo mračne, življenja zanika* joče podobe bodočnosti. Spomnimo se romana »1984« Georgea Ometla ali »Fahrenheita 451« Raya Br*4-burga. Citatelj je po prečitanju pobit in nima nobenega veselja, da 'bi tako bodočnost tudi doživel. Popolnoma drugačen je Jules Verne, on je poživljal pričakovanja, vzbujal veselje do bodočnosti, vero v smisel in vrednost napredka. Zato 'bo mladina, ki jo še ni zasužnjil atomski strah, prebirala njegova dela z užitkom in ga cenila kot resničnega preroka našega stoletja.
* * •
Jules Verne uresničuje sanje:
Človek leta po zraku z nadzvočno hitrostjo; vozilom upravlja na daljave brez vodnika. »Nautilus«. atomska podmornica, je stvarnost Človek umetno proizvaja diamante; izkorišča energije notranjosti naše 'zemlje; izkorišča morsko vodo in pridobiva iz. nje energijo in hrano.
Se ne uresničene sanje:
Poleti na Mesec in Mars, Zgradba umetnega obzemeljskege satelita. Umetna morja sredi puščava.
Možic taki in taki...
fc -
Vprašanje zakonskih mož je tako rekoč na dnevnem redu vseh ženskih razgovorov. Verjetno pa je, da bi bilo mogoče nekako katalogizirati najrazličnejše zvrsti zakonskih mož. Prav tako je verjetno, da bo vsaka žena, ki bo pi-ečitcula to oceno, zadovoljno vzkliknila: »K sreči moj ni takšen — moj je izjema!«
Mož, ki ga ni nikoli doma
Nekateri možje bi sami sebe prištevali med vsega pomilovanja vredne zakonske poha-bljence, če bi marali en sam večer v tednu preživeti donvi. Večer za večerom, pozno v noč posedajo s svojimi prijatelji po gostilnah ali kavarnah.
Ti možje so največkrat zelo delavni. Z vsemi .silami se trudijo, da bi družina ne utrpele kakega pomanjkanja. Razvedrilo pa naijdejo samo izven domače hiše. Nimajo prav nobenega smisla za privlačnosti udobnega stanovanja. V ostalem pa od svojcev ne zahtevajo nič drugega, kar zahteva tujec v dobri restavraciji: red, mir in čistočo, u-dobno posteljo, bogata in okusna jedila, ki morajo biti pripravljena to6no ob napovedanih urah.
Uboga žena, ki- v petindvajsetih letih svojega -zakona preživi koma' nekaj ur skupno s svojim možem!
Mož, ki stalno čepi doma
Ti možje navadno izvršujejo svoj poklic kar pod domačo stre->( pn ho. -So to trgovci, od-vetniki, zdravniki ali pisatelji. Ordinacija.
'	•	'•	’	pisarna ali pa -trgovi-
na, vse stoji pod i--stim krovom. Vsi člani družine morajo stalno paziti na to, da hišnega gospodarja pri delu ne motijo. C3 žena v kuhinji zarožlja z jedilnim orodjem, kar podivjajo. Tak mož potrebuje mir, mora razmišljati, se mora v svoje delo osredotočiti. O-troci. so prestrašeni in si -komaj u-paljo spregovoriti glasno besedo, kaj-t-'	vsak	trenutek zagrmi opo-
min: Mir! Mir, če ne se bo oče raz jezil!
Ta-k mož ne pozna praznika, ne pozna minnih obedov in večerij. Vsak -trenu-tek nekdo telefonira, -stalno je treba neko stvar rešiti ali -urediti. Čeprav je stalno prisoten, je	za	ženo	in otroke nedostopen.
Ce obišče ženo prijateljica, se ii pritožuje nad -klepetanjem in ne mirom, ki ga moti, da svojih misli in tuhtanj ne more urediti. Ce želi žena pred prazniki -temeljito očistiti stanovanje, i-zbnuhne huda ura Že ob .sami prvi besedi.
Uboga žena, pri kateri mož stalno čepi doma! Pogostokrat se z nevoščljivostjo ozira k sosedi, 'ki ima moža, kakršnega smo popisali pri številki ena: moža, ki ga- ni nikoli doma.
Mož, ki sc ne briga za nič
Tak mož noče -imeti nobenega opravka (z gospodinjskimi in ^družinskimi skrbmi. 'Ce ga žena vpraša za nasvet, godrnja, da ga nadleguje s takimi ničvrednimi čenčami. Ce poizveduje,, kaj bi imel rad za kosilo, odgovarja: »Jedilne liste pripravljajo ženske in ne moški.« Ce mu poizkuša pripovedovati, da se je danes razjezila nad otroki ali trgovcem, jo komaj posluša in končno odgovori: »Se boš že še -zopet potolažila!«
Načelno se 'noče vmešavati v nobeno zadevo. V hiši naj žena urejuje vse po lastni uvidevnosti, on
Nekaj o spanju
Lega telesa med spanjem je za zdravje mnogo večjega pomena, kakor pa v splošnem sodimo. Mnogi ljudje, otroci in odrasli zavzemajo pri spanju nezdravo lego. Posebno otroci razodevajo med spanjem nenavadne položaje.
Ce je glava previsoko podložena, tako, da telo bolj sedi kakor leži. zaviramo v telesu krvni obtok. Ce glava ni podložena ali je zakopana v 'blazini, so možgani prenapolnjeni s krvjo, spanje bo v takem položaju izredno globoko, pri prebujenju pa ne občutimo potrebnega odpočitka in svežosti.
‘Nič manj nezdravo je, če telo le preveč skrčimo, ali če podlagamo roke pod glavo. Na ta način se re .brno mišičevje premočno raztegne in se pri dihanju ne krči tako, kakor je potrebno Poleg tega se miš: ce rok utrujajo, namesto da bi se odpočile. Tudi hrbtne lege se moramo izogibati, ker pritiskajo v tej •legi notranji organi na glavno krvno ožilje in povzročajo motnje v krvnem obtoku.
ima druge skrbi, ki so važnejše kot vse gospodinjske nevšečnosti, ne, umnosti otrok, raztrgane hlače in pošve-drani čevlji. Kaj ni dovolj, da daje v kišo deinar? »Nimam nili časa, niti veselja, da bi se še s takimi stvarmi ukvarjal!« pripoveduje pogostokrat. Leta in leta je uboga -žena poskušala, da bi v njeni vzbudila vsaj nekaj zanimanja za hišne zadeve in družino; vsi n(jeni napori pa so ostali bob ob steno. Enostavno noče ničesar vedeti in se :za nič ne brigati. Seveda pa mora biti vedno vse v najlepšem redu, da se mu ni treba pritoževati
Ce je najstarejši sin v šoli izdelal z odliko, potem s ponosom izjavlja: »Seveda, saj je vendar mo’ -sin!« Pri tem pozablja, da se do sedaj za sinove uspehe sploh ni zanimal. Ce pa otroci zopet kakšno -nakurijo, potem očita ženi: »No. le poglej, to so tvoji otroci, to je tvoja vzgoja!« Uboga žena!
Mož, ki povsod vtika nos
Ta zahteva, da se v hiši ne sme ničesar zgoditi brez njegovega dovoljenja. Zena »e mora ves dan s pr« sevati: »Sam Bog ve, ali mu bo prav ali ne?« Počasi popolnoma izgubi žena vsako samostojnost. Ce bi ji enkrat treščilo v glavo, da sama -nekaj odloči, potem nikoli ne zmanjka pripomb: »Ti imaš pose-bon dar, da vedno napraviš prav nasprotno od tega, kar jaiz želim. Zakaj me nisi poprej vprašala za svet?«
O vsem, prav o vsem mora biti vedno poučen. Ce po naključju zagleda -v kuhinji novo posodo, potem z vsem nezaupanjem sprašuje: »Kaj je zopet to? Kako pride ta nemar na stvar v hišo’ Ce bi -mi vsaj povedala, kaj potrebuješ. V izložbah sc-m. videl mnogo lepše, bolj praktične in predvsem cenejše posode.« Pri tem navadino niti ne ve, koliko je posoda sploh stala. Pa bo že izvedel, saj mora vedeti vse! Treba ga je vprašati za dovoljenje, če smejo otroci na kopanje, če lahko povabijo na obi-sk sošolce, če žena lahko odide na -obisk k prijateljici ali zobozdravniku, če ima kaj -proti temu, da bi jutri očistili šipe ali preproge. Skratka, ničesar ni, kamor bi on ne vtaknil svojega nosu. Karkoli žena odloči, vse je seveda narobe. S trpkimi besedami ji toliko časa očita njeino trmo, dokler ne prizna svojega napačnega ravnanja. — Uboga žena!
Mož, ki ne trpi nobenega ugovora
»Tako sem odločil in mirna Bosna!« rohni s trdim glasom mož, ki misli, da mora ob vsaki priložnosti pokazati, kdo je gospodar v hiši. C" tvega žena enkrat kak ugovor, se razburja in govori o trmoglavosti in neuvidevnosti žensk, ki ‘bi bolje storile, če bi se brigab za tista dela, iza katera so ustvarjena. Držati jezik za zobmi in ne butati z glavo skozi zid. Vsak, tudi še tako ponižen ugovor, smatra kov grobo razžalitev njegovega veličanstva. Ne prenaša nobenih ugovorov! Zadn a beseda ostaja einkrai za vselej samo njemu ir s tem konec!
Zeni, ki ji je mir nad vse, ne preostaja drugega, ko da stalno ponavlja:	»Imaš prav, seveda imaš
prav, ti imaš vedno prav, zato naj se Itvoja volja zgodi. Amen.« Ali je tu sploh še mogoče govoriti o kaki zakonski skupnosti, če eden izmed soudeležencev ukazuje, drugi pa brez ugovora izpolnjuje? Pogostokrat se žena -zaveda ali pa tudi samo sluti (da njen mož v uradu lita,ko oblasten kakor doma; da v pi sarni mnoge stvari požira brez u-govorov. Le malokdaj pa se ji zasveti, da je prav zaradi tega okruten diktator doma, ona ve samo to, da ne sme odpreti ust in poikaza-ti nobene lasitne volje. Uboga žena!
slu maščuje nad vsem tem, kar mora pretrpeti doma. Kriči in v razvnema ter kaže ob vsaki priložnosti., kdo je gospodar. Doma pa si želi odkupovati svoj mir s popus-ljivos-tjo, ki ne pozna meja.
Kakšna -neumna in napačna -taktika! V svoji notranjosti se žena jezi. da je -njen mož taka mokra cunja. Ce bi vsaj enkrat pošteno zarohnel. Tako, da b| to tudi občn tila in si lahko dejala: »No, to pa je res pravi mož!« Tega pa mož ^e
oči, ker jo takoj prekine: »Počakaj, da ne pozabim! Danes sem v pisarni doživel nekaj posebnega.« Ta poseb n-ost pa se je ilzkazala v tem, da ga je šef povprašal za svet o neki čisto nepomembni stvari, pri čemer je mož na dolgo in široko pripovedoval, kaj mu je odgovoril in kakšen obraz je pri tem šef napravil.
Obžalovanja vredna zakonska žena moža, ki svojo soprogo stalno dolgočasi z ženskimi čenčami!
Mož, ki nikoli ne govori o svojih poslovnih zadevah
Ta mož ji sproti da-
V£>vf/
—r '	7"
davno ,ne dela več in zato si tr-pko očita: »Jaz, -uboga žena, kakšnega slabiča sem vendar pobrala.«
Mož, ki se zanima samo za svoje posle
Naravno je, da se žena zanima za opravila svojega mož’). Kdo pa bi se še čudil njeni nevolji, če mož o ničemer drugem ne govori, kakor, edinole o svojih po sl-ovnih .zadevah. Stalno naj -bi bila žena zgolj poslušno občinstvo in pokorna poslušalka, ki mora 7. napeto pozornostjo slediti še tako dolgočasnim malenkostim, s katerim' ji stalno streže njen visoki gospod. ,S svojimi lastnimi skrbmi in teža vami mu sploh ne sme priti pred
je potrebni denar za gospodinjstvo. Ne pije preveč in tudi kadi ne preveč. V svojem prostem času ne poseda po gostilnah ali športnih igriščih ali kavarnah. Zena v resnici nima prav nikakega povoda, -da bi se pritoževala nad njim. Ce bi ji samo malo povedal o svojem delu?! Kakor -hitro pa bi hotela nekaj izvedeti, jo kraitko zavrne: »Tega ti ne razumeš, in poleg tega so to poklicne zadeve, ki se žensk ne tičejo!^ Morda si misli celo, da je tako za-držainje krepost, ker svoje žene n-? obremenjuje z lastnimi skrbmi. O-n* s svoje strani pa tako obnašanje občuti kot pomanjkanje zaupanja.
Kaj s.ploch ve od svojega moža k: v.se svoje skrbi zadržuje zase in o -njih ne razpravlja? Misli si, da bi mu tudi ona lahko enkrat pomagal? z dobrim nasvetom. Prepričana je, da bi se marsikaj izteklo drugače, če bi se oin -z njo posvetoval. Morda si to tudi samo domišlja? Gotovo je, da ne razpolaga i potrebnim strokovnim znanjem vendar najde žena pogostokrat s pomočjo svoje intuicije nekaj-, kar ostarae moškemu razumu večkrat prikrito. — Uboga žena-!
Da, da, taki so zakonski možje: ženske pa so - - - to pa je posebno vprašanje.
S ščetko proti utrujenosti
Proti koncu zime se pojavljajo otožnosti i-n utrujenosti, ki nam jih povzroča sedenje v zaprtih prostorih, pomanjkanje sonca in na vitaminih revna prehrana. Zena, ki zaradi svojih gospodinjskih dolžnosti večino svojega časa preživi v zaprtem prostoru, je prav tako pri-, zadeta kakor poklicna žena, ki presedi ves dan v pisarni, trgovini ali v šoli. Pozornost rada ohromi, človeka prevzema komaj občuteni mraz, ponoči slabo spi, nagiblje h glavobolu in je celo tedaj nerazpe-tožen, če se že odloči za obisk gledališča, koncerta ali za kratek izlet.
Ta neprijetni občutek lahko odpravimo z dnevno masažo s ščetko. Najbolje je, da si omislimo dv; ščetki v obliki rokavice. Prvo potrebujemo za -telo, drugo za. vra-'. ramena in obraz. Po petdeset pote g-ljajih -po -nad- in podlakti ter -nogah izredno pojača kroženje krvi v jutren;ih urah:	.krepka telesna
masaže pa zn_tno pospešuje delovanje organov.
Vrat, ki ga vsaka žena nad štiridesetimi leti z nezaupanjem ogleduje v -zrcalu, ostaja s ščetkanjeni napet in dobro prepojen s krvjo. Masaže na tilniku pospešujejo krvno prepojenje glave in znatno olajšujejo življenje tistim ženam, ki bolehajo na nervoznem glavobolu. Ta se prav pogosto rad pojavlja proti koncu -zime kot posledica u-trujenosti >in naveličanosti. Tak glavobol se stopnjuje do vrtoglavi ce in celo nezavesti. Nastaja pa za radi zoženj-. krvnega ožilja v glavi. Prav proti temu zoženju učinkujejo masaže -s ščetko. Kdor nima preveč občutljive kože na obrazu, lahko in z uspehom masira tudi čelo in sence. To ščetka»je pa naj bo rahlo. Celo trdoglava migrena reagira. če dnevno izvajamo mas-aže i-n -nastopa manj silovito in ne tako pogosto, včasih pa celo za vedno izgine. Bolniki .z motnjami krvne ga obtoka in s prenizkim krvnim priti-skom ,se čutijo po takih masa žah posebno olajšani in osveženi.
Masaža s ščetko v jutranjih urah pričenja pri nogah in konča na glavi. Celotni postopek traja dobre
četrt ure. Po končani masaži je priporočljivo umivanje s hladno vodo. V mesecih, ko imamo na razpolago velike množine pomaranč in citron se z velikim uspehom- -umivamo z vodo. v kateri so se namočili olupki pomaranč. V ta namen zbiramo olupke v večji porcelanasti posodi, jih polijemo z vodo in pus-timo kakih 24 ur, da se dobro namočijo. Ru-menkasita, močno di šeča voda nas izredno osveži in temeljito očisti kožo. ki postane brej madežev in žametna.
Poseben nasvet za hišnega gospodarja: Voda pomarančnih olupkov krepi pri stalni uporabi kožo tako, da pri britju ni več občutljiva, in neprijetne ranice zaradi bri-ja .izostanejo.
Pogoj za uspeh pa je seveda redna uporaba. Končno pa tudi sami vemo, da moramo -nekaj storiti za svoje zdravje, če hočemo v teh pomladnih dneh ostati čili in sveži. Ce tega ne storimo, nas bo deževno vreme in sobno ozračje pokopalo.
Kam greta božji denar?
Uredništvo »Demokracije« mi je , koncu-.tedna ali meseca odšteti ves naprtilo nekaj skrbi, o katerih sem | zaslužek ženi-, in da nima pri -stvari inobene besede več. 'Nasprotno pa tudi žena ne sme biti prepuščena — če je mož finančni minister na milost in nemilost -moževi denarni sam-opašnosti. »Finančni minister« je odgovoren parlamentu, torej obema zakoncema. Njegova poglavitna naloga je, da se pod vsafeim pogojem točno drži skupno izdelanega finančnega načrta.
S k ipna blagajna
Načelo -skupne blagajne je v normalnih okoliščinah pogoj -uspešnega finansiranja. V skladnem zakon .skem življenju ki je zgrajeno na skupnosti in vzajemnosti, je to že ■tako i-n tako samo ob sebi umevna zadeva. Tudi 'j. zakonih, kjer izvršuje žena svoj lasten poklic, je skupna finančna malha posrečena rešitev, ker vzgaja k medsebojni ■povezanosti. Očitki: »Jaz zaslužim več kakor ti, zato imam tudi več besede«, so skrajno neokusni in krivični. Pri sestavljanju mesečnih preračunov je važno ugotoviti skupni zne.se-k izdatkov, pri čemer j<! nepomembno, koliko zasluži posamezen zakonec.
Od tega zineska je najprej odšteti vse stalne izdatke (najemAina, davki, vozovnice, plin, elektrika, voda, mleko itd.) in — če hočemo biti na višini finančne organizacije — tudi »nagrade« za oba partnerja (Iza darila, osebne potrebe! Ti zneski se — po višiini dohodkov sučejo od 1500 do 3500 lir za vsakega zakonca. Stalni izdatki za brivca., cigarete i. p. se ne plačujejo i-j tega sklada. Preostali zne-
Mož, ki k vsaki stvari reče da in amen
Kdo ve, kako je do tega prišlo, da nos: »ona« hlače pri hiši. Morda 'e bilo v začetku tako, da mu je ugajala ženina materinska skrb, da ga j" razvajala kot otroka. To je bilo takrat, v mladih letih Takrat je -to mlada žena počenjala tudi -z vso nežnostjo.
•Nežnost pa je že dolgo splahnela Ostalo pa je njeno večno nadzorstvo nad vsem, kar počenja in česar ne počenja. Zakaj si zopet to storil? Zakaj tega' nisi napravil? — Tako odmevajo očitki po ve' dan, ko sta sk-u-pa-j. Mož je mirne nravi, želi si samo miru, sovraž prepire in -zato reče k stvari: Da ir Amen. Včasih se na svojem po-
sicer že večkrat razmišljevala, nikoli pa jih nisem uredila in postavila v okvir, ki naj bi -bil nekak -napotek gospodinjstva skozi ves mesec. 'Naslov sam že pove, da sem v sredi tistih skrbi, ki nas — vse po vrs-ti — nadlegujejo kar po '24 -ur na dan.
»Z obema rokama -siplješ denar skazi okno!« — »In ti s tvojimi ste-vi-lhimi cigaretami, četrtinkami in ekspresi, kaj pa to, to ne stane nič!?« — »Ce samo pomislim, kako je moja m_ma obračala lire...!« »Zakaj pa tako malo zaslužiš, dragi -moji?«
Oto koncu takih in podobnih družinskih razgovorov obsedi -navadno hišna gospod-in a s solzami v očeh svoj-em priljubljenem kuhinj skem -kotičku, godrnjajoči mož pa se zarije v časnik. Oba pa naporno razmišljujeta o srečni rešitvi de narnih zadreg, navadno * pa brez haska.
Na lovu -za kamnom gospodinj ske modrosti -sem obletela vse znance in prijateljske zakonske dvo-iice in jim pretipala finančno zo-bovie. Moram že reči, da se je to Hepetanje res izplačalo. Ne vem sicer, če -sem našla tudi čudežno zdravilo: naibolje bo, da ga preiiz->U's'.mo. V ostalem moram kar odkritosrčno priznati, da se ljubi dinarček po navadi prav pri tistemu zadržuje — in se ne razsiplje skozi okno —, ki ga ne tišči s silo sko-nu-harstva. Mislim, da je neka določena notranja neodvisnost od denarja izredno koristna stvar! Niko-i' ne bi smeli pozabliati, da je denar zgolj sredstvo, orodje, ki ga je treba spretno in -umsko uporabljati, ne pa zaklad, s katerim so včasih pozvan;ali -in se z njegovim cvenkom zabavali skopuhi lin oderuhi. Tudi danes še marsikateremu sf-sVaču izvablja seštevanje in tiranje bankovcev posebne užitke...
K-dor donušča, da ga obvlada d-e-n=r. strahotno izgublia na svojem ugledu in dostojanstvu: niegova o-sehno-st povod "ni in doživlia, kako "•Ni-egovo veličanstvo denar« odha-!a na svo;a lastna pota. sledeč zagonom sa.m-ostoinosti. Pravilni psi-^0'ošVi odnos do demaria je osnova v^akpo-a zdravesa in uspešnega finančnega goson-da-r’en’a.
Po t.»m kratkem izletu v teorijo, nreidemo lahko v prakso. Ze takoi se -nam postavi ia vivrašanie: Kdo r>ai -d^nar u nrav Ha, žena a.li -mož? Odgovor ie preorost: Za »fiinanč-nepa ministra« družine je treba pač fzvoliti tistega, ki i-ma za to mesto naiveč snosobnosti. To pa seveda-ne pomeni, da bi moral mož — če ie žena finančni minister — ob
sek je treba porazdeliti med družinske potrebe.
Gospodlnj-ske knjigo, vsaki gospodinji niso ravno všeč. Vendar so še vedno -najbolj zanesljiv pripo moček, ki nam -točno odgovori- na vprašanje:	Kam	gre	ta	božji de-
nar? Za kakšne stvari smo izdal — našim dohodkom primerno — preveč denarja, in kakšne so v resnici družinske potrebe? Čeprav nam je- morda neprijetno, venda bi ,se morali odločiti, da vsaj za tri ali štiri mesece vodimo gospodinj ske knjige in grupiramo izdatke \ take za živila in prehrano, za oblačila, perilo itd. Od finančnega ministra izdelan mesečni obračun prinese na to način marsikatero osvetlitev v. finančno mračnost in nam predvsem pokaže, kje ležijo vir finančnih »nerazumljivosti«.
Seveda ni mogoče priporočat splošno veljavnega finančnega na čnta za visoko družino. Nekateri po lagajo posebno važnost na prehra mo, drugi poskušajo tudi zadnjo li ro stisniti, da bi si lahko privošči li letovanje, zimsko športno ude lež-bo, potovanja itd., mnogi izda jajo d-enor za kino, za plese in za bave. Glavna stvar je, da ne živi mo -preko razmer in da imamio na strani kako rezervo za slučaj bo lezni, brezposelnosti, nezgod -itd.
Ob koncu še nekaj nasvetov, ki so že morsikoga naučili varčenja 1) Nikoli ne kupuj stvari, ki niso vključene v mesečnih preračunih in ki jih največkrat niti ne potre buješ. 2) Ne ocenjuj blaga kar na islepo po -izpostavljenih cenah. Ge slo: »Najdražje je najboljše« ne ve 1 ja ob vsakem primeru. 3) Načelno ne kupuj na kredit! 4) Po možnosti si denar najprej prihrani, potem pa kupi proti takojšnjemu plačilu S tem dvakrat prihraniš, ker ti ni treba plačevati obresti, največkrat pa dobiš še popust.
Matilda Kapun
»Dobro jutro, gospod učitelj, naš Boris je danes bolan. Ima vročino in je v postelji. Zato danes ne more v šolo!«
»Tako, tako . . . Kdo pa je pri telefonu, prosim?«
» . . . Moj očka!«
Ali že veste?
. . da doseže krvno ožilje v človeškem telesu — če bi žilice postavi-l drugo poleg druge — oddaljenos: Pariza do Aten.
ATeMf
ft-
. . da -bi znašala srednja tempera-ura na- naši zemlji, če bi ugasnilo sonce, - 73 stopinj Celzija.
da imajo na Angleškem želve, ki spadajo že -nad sto let k družinski lastnini. Živali podedujejo iz roda v -rod.
, da se japonski otroci -učijo pisanja a obema rokama.
, da so bile v srednjem veku š;-pe še tako redke in dragocene, da so jih stanovanjski najemniki ob preselitvi jemali s seboj. Tudi <> je neka hiša ostala da-lj ča-sa prazna, so šipe pobrali z oken in jih, skrbno spravili.
. da je pravno načelo »zob za zob, cko za oko« veljalo v babilonski jiustici tudi pri zdravniški negi. Takrat so na primer dejali:	»Ce
zdravnik človeku oko operira in gr ta po operaciji izgubi, je treba tudi zdravniku izdreti oko, da bo pravici zadoščeno.«
. . da v neki kavarni v Peruju postrežejo kavo v zlatih skodelicah. Zlate posodice so našli med izkopaninami prastarega Inka plemena.
Koristni čaji
Senesovo listje: Namočimo ga samo v mrzli vodi. -Služi uspešno kot odvajalno sredstvo.
Trpotec: je posebno v spomladanskih dneh uspešno sredstvo za čiščenje krvi. Posebno priporočljivo za kožo z izpuščaji. Sok otisnjenih svežih listov zdravi rane.
Mačeha: Caj čisti kri in lajša želodčne bolečine. Priporočljive so le majhne količine. Hladni polivi so učinkoviti proti vročici.
Brinje: Jagode čistijo kri in so učinkovite za prepotenje. Uživamo jih sveže ali kuhamo presušene.
Dišeča perla: Otisnjena sveža zelenjava lajša otekline In je uspe šna proti glavobolu.
Nekaj dobrih metov
-Skrb za vitkost. Popijte vsako jutro pred zajtrkom kozarec citro-novega soka, razredčenega z vodo, vendar brez sladkorja. Pijača limonada — je zelo zdrava, saj vsebuje vitamin C in ohranja vitko linijo. Kura traja 3 do 4 tedne, nato jo po potrebi obnovimo.
Proti povečanim znojnicam. Citronin sok je vsestransko uporabni lepotično sredstvo. Tudi proti povečanim znojniemn ga uspešno u-porabljamo. Dvakrat ali trikrat’ namažemo kožo s citronovim sokom in puščamo, da se posuši. Ce je koža le preobčutljiva, sok razredčimo 2 vodo.
Proti neprijetnemu ustnemu vonju. Ljudje, ki jim iz ust uhaja neprijetno dišeč duh, se tega mnogokrat niti sami ne zavedajo in vendar so v družbi, kljub mnogim pri-, jelnostim, s katerimi so obdarovani, večkrat kar nezaželeni. Pri jutranjem in večernem čiščenju zob ne smejo pozabiti tudi jezika, ki je pogostokrat obložen in kot tak povzročitelj neprijetnega duha. Pomagajo pa si uspešno tudi tako, da kanejo na kocko sladkorja 2 do 3 kapljice olja Lavendel. Dah postane tako svež in prijetno dišeč.
-Pozor na ustnice! Ko smo že pri čiščenju zob, ne pozabimo tudi na ustnice. Tudi te je treba očistiti z, zobno ščetko. Na ta način postanejo ustnice sveže in rožnate in poživijo ves obraz. Posebno priporočljivo je tako masiranje pri ozkih ustnicah, ki postanejo na ta način polnejše.
Kozmetika in mleko. Znnno je, da so rimske cesarice ohranjale polt gladko in brezmadežno s kopanjem v mleku oslice. Za lepoto pa ni potrebno ravno mleko oslice. Tudi kravje mleko vsebuje vse sestavine, ki lepšajo kožo in jo hranilo. Ce že ne dnevno, pa. je vsaj di>akrat ali trikrat tedensko priporočljivo z mlekom zdrgniti obraz, vrat, ramena, roke in noge. Učinek bo po poskušnji naravnost presenetljiv.
Nepolitično rimsko pismo
V desetih letih bomo osi znoreli
Ni menda mesta na- svetu, ki bi večnost združevalo z minljivostjo: '.najstarejšo včerajšnjost z ognjevito današnjostjo, kakor je Rim. Tu nič ne učinkuje smešno — hrup časa odmira na ogromni tišini davnine.
Vse je vljudno in olikano v go-.stišču, kjer sem se namestil. S sedeža na terasi čujem švicarskega .trgovca, ki v guturalni italijanščini govori jezik, ki bi ga niti italijanski jezikoslovec ne razumel. -Dva pristna Angleža .sukata Tadio in iščeta zadnje novice o športnih uspehih. Možakar iz Južne Amerike in Francoz razpravljata o no-“ah rimskih žena in njihovih modnih razvratnostih. V Rimu je danes v navadi, da se ženske več ne ličijo. Celo rdečilu za ustnice so se odpovedale in izgleda, kakor da so tuji obiskovalci ned tem izredno navdušeni.
Rim se ponaša z nasprotji naravnost neverjetnih razsežnosti. Veliko staro veličje, kipeče novo 'bogastvo in najtemnejša beda, vse to je postavljeno ob en sam ,ku.p. K vlse-mu temu prihajajo vprašanja težkih povojnih skrbi. Kljub temu najde obiskovalec v Rimu dva ljubkujoča se elementa, ki človeka sicer ne; utešita, vendar pa vplivala pomirljivo: sonce in umetnost. Oba elementa sta lest vsakogar in vseh. Težki .problemi zaradi tega mish manjši, politične nevarnosti nič .skromnejše. Sonce in umetnost pa le pričarata določeno raven ponosa. Tudi najubožnejši Rimljan je lastnik posestva, ki se imenuje Rim.
Na žalost pa ta zavest ne zadostuje za življenje. 'Naj zadostuje kratek primer: Nameščenec ali u-radnik srednjih let zasluži komaj HO tisoč lir mesečno. Tradicija pa zahteva, da ne stanuje v delavski četrti, pač pa, da se v.gnezdi med meščanstvo. Tu pa stane trisobno skromno stanovanje najmanj 37.500 lir. Kako naj stopa mož pod taki mi pogoji v zakonski jarem, Čp starši ali tast ne priskočijo na pomoč? Kaj pa, če teh ni več pri življenju, ali če tudi sami komaj s težavo vežejo oba konca skupaj? Zato je v Rimu samo po sebi u-mevno, da si mlajši uradnik ali na meščenec poišče bogato nevesto, če se že sploh misli poročiti. Le starejši uradniki si danes lahko privoščijo, da to vprašanje črtajo i dnevnega reda. Zakoni med starejšimi možmi in povsem mladimi dekleti v Rimu niso nobena redkos*
»Ponudba« starejših mož pa je omejena, »povpraševanje« s strani ženskega sveta po zakonskih možeh pa izredno visoko. To morda ne v prvi vrsti iz .same želje pr; preskrbi, pač pa tudi zato, ker zavzema poročena žena v Italiji prednostni položaj pred neporočeno.
Poplava motorizacije
Ce je v prejšnjih časih doživljal Rim od časa do časa nevarne poplave Tibere, se današnji Rimljani še mnogo bolj pritožujejo nad nevarnejšimi poplavami motorizacije. Poleg izredno visokega števila domačih motornih vozil, je Rim prenatrpan tudi s tujimi avtomobili in motorji. Vsak mesec naberejo pj nekaj sto inovih prijav. Večno mesto vzdržuje žalostni rekord največjega števila nezgod vseh italijanskih mest. Obl-astv' in zasebnike navdaja bojazen, da prometni stražniki že čez leto dni ne bodo eanogli prometa v opoldanskih in veeernih urah na najbolj izpostavljenih prometnih točkah mesta.
Za bližnjo bodočnost pripravljajo obširne načrte za gradnjo podzemskih prostorov za parkiranje in
se posliuži prastare kočije, ki jih še vedno najde na vseh javnih trgih, se udobno pogrezne v blazine in se zlekne. Sproščen muk rimskih pločnikov in neprestanega buljenja v mestni načrt, doživi to, kar daje Rimu od vseh mest sveta najveličastnejši vtis, to je rimska arhitektura.
Toliko -je v Rimu stvari, ki jih človek vedno in vedno rad ponovno vidi: slavoloki, ceste, vile in kopališča, mostovi in griči. Kdor doseže Aventin, ne bi smel zamuditi, pogledati skozi ključavnico in občudovati eno izmed knežjih palač.
V revni četrti Trastevere, kjer visi perilo čez cesto, se vzbudi domačinski čut soproge. Med kočija-žem in ženo se razvije kratek tehnični razgovor. »Kako privežejo vrv?« — .»Zaženejo jo z okna na o-kno,« odgovarja izkušeni starček. »Dobro, kako pa pritrdijo perilo na vrv?« Kočijažu je tudi to znano: »Vrv vržejo semkaj,« pravi, »potem pa pritrdijo prvi kos perila, nakar potegne še nekoliko vrvi, pritrdi na ta konec drugi kos, tretji, četrti .. . vse, dokler ni vsa cesta zamrežena.«
Tako dane.s, kakor nekdaj tvor: sedež katoliške Cerkve duhovno in moralno stebrovje večnega mesta. To je tudi tisto, kar loči Rim od os'alih evropskih prestolnic. Mogočni deli duhovne Italije so -e zgrnili v zadnjih letih v Rim. Nikjer v Italiji ne učinkuje magnetizem mesta na umetnost učinkoviteje kot je to prav Rim, kjer gledališče in film privlačita najboljše sile defele.
Vzhodna atomska srediSEa
V januarju letos je sovjetska vlada sporočila da bo dobavljala ar tomsko gradivo in navodila nasled njim svojim priprežnicam: Kitajski, .Poljski, Cehoslovaški, Romuniji in Vzhodni Nemčiji.
Izgleda, da je ta sovjetska atomska pomoč še najbolj darežljiva naproti Kitajski. V Moskvi izjavljajo namreč, da ie Kitajska zelo revna na električnih centralah in da jo je zato treba čimprej oskrbeti z viri atomske energije. Ze nekaj mesecev je v Sovjetiji skupina kitajskih atomskih tehnikov, ki se tam uri;o. Zatrjujejo tudi, da so Sovjeti Kitajcem stavili na razpolago manjše število atomskih bomb za uporabo proti Formozi.
Tudi v Pragi so meseca februarja letos sporočili, da bo Cehoslova-
ška odposlala v Moskvo določeno število svojih atomskih znanstvenikov, in da bodo še letos postavili tri atomske zavode. Medtem ko je Cehoslovaška, ki razpolaga verjetr no z, najbogatejšimi uranskimi rudniki v Evropi, morala doslej vso to rudo pošiljati v Sovjetijo, bo odslej dalje nekaj malega ostajalo tudi doma.
■Romunija je pred kratkim uradno izjavila, da je sklenila z Moskvo pogodbo, po kateri bodo Sovjeti > rneli popolno oblast nad uranskimi ležišči v Romuniji. Zato bo Romunija prejemala industrijske stroje.
V	okviru vzhodnih atomskih načrtov igra madžarska ljudska demokracija posebno vlogo. Pod vodstvom leta 1951 pobeglega atomskega strokovnjaka dr. Lanosa Ja-nosy-ja zaposluje Narodni atomski zavod v Budimpešti okrog sto znanstvenikov in tehnikov. Tudi Bolga-
rija je pričela v Janini z gradnjo atomskega inštituta, na katerem deluje poleg profesorja Polikarova 70 bolgarskih in sovjetskih atomskih strokovnjakov. Ze dve leti brskajo po Bolgariji sovjetski tehniki za uranskimi ležišči. Tudi na Poljskem so raziskovalna dele v polnem teku, vendar doslej urana niso še nikjer našli. V Varšavi bodo vsekakor postavili atomsko peč, ki bo prejemala sovjetsko gradivo.
Kakor smo že poročali, je pred dnevi tudi Tito sporočil, da Jugoslavija razpolaga s pogoji, da se u-vrsti med atomske države. Ze leta 1947 so sovjetski znanstveniki odkrili v Srbiji obsežna uranska ležišča. V sporu leta 1948 med Titom in Stalinom je izrabljanje teh ležišč igralo važno vlogo. Danes razpolaga Jugoslavija ne le z uranskimi ležišči, pač pa tudi z vrsto znanstvenikov.
f .	"V	■
\\
■
;	'W-
A v/.	.	'&■.
% m*
' ^ ' ti.",*
POMLAD NA GORENJSKEM
Jčruh za mijjjone
Ko so pred časom z ogromnim jezom zaprli vodovje reke J ud uš .in vodo nato porazdelili ma obširna zemljišča pokrajine Sind. se je zgodil pravi čudež. Ogromna področja, pretežno stepa in puščava, so s-1 nenadoma spremenila v cvetoče poljane. Tla so tu namreč izredno plodovita, manjka samo dežja. Ljudem, ki so tu stalno živeli ne> pragu lakote, iso se odprla vrata, zemeljskega raja.
Ta raj pa ni trajal dolgo. Milijoni prebivalcev iz ostalih predelov Indije so navalili na deželo. Kaj bi se zgodilo, če bi kaka prirodna ■katastrofa ali atomska bomba razrušila to občutljivo napravo, ali čc bi samo za nekaj česa odpovedala?
Ta primer že sam po sebi kaže vso problematiko takih orjaških načrtov, * katerimi se ukvarjajo v tistih deželah, ki jih duši preobilica prebivalstva, in v tistih državah, kjer se iz političnih nagibov na vse kr.iplje trudijo, da bi povečali število prebivalcev.
■Izredlno so zanimivi načrti namakanja v Rusiji. Vsi ti načrti s<, med seboj organsko povezani in določen del teh načrtov so tudi že izvršili. Osrednje vprašanje vseh teh načrtov pa je, ali se bo vodrid površina na Kaspiškem morju obdržala na sedanji ravni, če bodo orjaški reki Volgi, ki se izliva ’ Kaspiško morje, odvzemali visako leto nepregledne količine vode, ki bi napolnile 70 ogromnih kock, katerih vsaka meri v dolžini,, širini in višini en kilometer?
Ko so prvič razpravljali o načrtih Velike Volge, so mnogi strokovnjaki smatrali načrt za neizvedljiv. Po tem načrtu bi morali 3500 kilometrov dolgo reko spremeniti v dolgo verigo jezer, iz katerih bi vodo odvajali bodisi z naravinim padcem. bodisi z velikimi sesalnim: napravami na namakalna področja. Navidezne neizvedljivosti pa se ni so izkazale za utopije. Do sedaj so od devetih .umetnih jezer zgradili tri. Orjaški načrti pa še vedno niso dokončni.
Nič manj gigantski je načrt, ki naj poveča obdelovalno površino egiptske dežele. Z velikimi gradbenimi deli so že pričeli. Ned znamenitim jezom na Nil.u pp Assuanu nameravajo v skalnati soteski Saad-el-Aali reko Nil ponovno zajeziti. Ta jaz bo visok 165 m in širok 5 km. Na vrhu bo imel jez debelino 50 m. Ogromne količine vode,, ki jih vodi Nil v času tri- do štirimesečnega deževja s seboj, bodo na ta način enakomerno porazdelili na
vse leto, za. kar sedanji jez-ne zadostuje.
Tu bo nastalo novo jezero, dolgo 600 km, t. j. razdalja Trst - Beograd. Je*zero bo vsebovalo 170 kubičnih kilometrov vode. Površina obdelane zemlje, ki meri danes v Egiptu 35.000 kvadr. kilometrov, bi se po zgraditvi'Inovega jeza povečala, na
55.000 kvadr. km. Nova električno hidrocentrala pa bi. dobavljala novih 10 milijard Kw ur energije. Poleg tega bodo novi jez zavarovali pred razdejanji atomskega bombardiranja.
Ta načrt — pravijo strokovnjaki postavlja v senco gradnjo piramid in bo eden izmed najvažnejših členov v verigi gradenj na 6o0!) km dolgem »vodovodu«, ki vodi i/. Viktorijskega jezera v Sredozemsko morje.
Tudi v Turčiji, Izraelu in Siriji se ukvarjajo z načrti za namakova-nje, ki so deloma tudi -že uresničeni. V Mezopotamiji bodo površino obdelane 'zemlje podvojili. S podobnimi načrti .se ukvarjajo v Indiji., Burmi in Tajiandu. V svo.-. skupnosti predstavljajo gospodarski in obljudnostno politični potencial, katerega posledic ni mogoče niti preceniti.
SINJA OBALA IN DALMACIJA
v OEtetiH irriH »o*« vsi *
most.šč iz lahkih kovin za pešce, ki jih bodo postavili na najprometnejših -točkah Rima. Prometno geslo v Rimu glasi danes: »Skozi za vsako c no!« V ozkih ulicah stojijo s'a a "č častitljivo in se ne *jrrn: o za obupne dirke ljudi in mo ■ ev, ki h ti o mrno njih.
Šofer taks a., ki me je vozil z glasnimi vzkliki k Materi božji in vsrm svetnikom skozi cestno gnečo mi je z rokami in rameni pre-prč^valno' de!al:	»In dieci anni
siamo tutti matt\« Za tujca vožnja g taksrem ni na pripravnejše sredstvo. s katerim bi človek mogel do ■živeti Rim. Najpametneje stori, če
Monte Carlo, aprila 1955
Vsako leto nam narava predvaja svojo čudovito igro. Na Angleškem .se kotali debela, megla,, na Nizozemskem imajo ljudje na nogah še drsalke, po Nemčiji sneži, v Parizu divjajo viharji in celo v Rimu ljudje še niso odložili zimskih, plaščev. Na francoski rivieri pa je pomlad že v polnem razkošju. Sonce sije s poletno toploto in mlade dame se sprehajajo v oblekah brez rokavov.
V	prejšnjih časih so ob tem letnem času pristajali pred razkošnimi hoteli prvi Rolls-Roycei in Ca-dilLac-i gornjih deset tisočev. Hotelirji so si srečni meli roke, ko prihajali dolarski milijonarji s V. newyorške avenije iin 26 kovčki, ali če se je .pojavil stalni gost, ugledni grof, tako in tako, njegova kneginja ta in ta, da bi nekaj tednov preživela na Sinji obali.
T.i časi pa so dokončno za nami. Od monoklov, smokingov in večernih oblek tudi Riviera ne more več živeti. Po dveh vojnah so velika bogastva postala redkost. Celo med pariškimi šoferji taksijev ni več ruskih velikih knezov. Britanski lordi morajo svoje gradove spre-minjalti v muzeje, da lahko redno plačujejo davke. Izmed Američanov jih je vedno manj takih, ki se na evropskih potovanjih zadržujejo na Sinji obali.
Invazija pocestnih bolh
Zaželeni gost na Rivieri je nedvomno danes »majhen človek«, turist, ki računa z vsakim frankom in ki temeljito .preučuje izobešeni jedilni list, predno odpre vrata, v restavracijo. Ko je pred štirimi ali petimi leti prihajala armada malih avtomobilov in skuterjev ter mladih kolesarjev z nahrbtniki, tedaj so hotelski nameščenci pošteno vihali nosove. Zavedali so se sicer, da stoji kriza pred vrati, niso pe mogli verjeti, da bodo navidezno majhni ljudje v kratkih hlačah, taki, ki si kosila in večerje prinašajo v nahrbtnikih, zamenjali bogato gospodo v smokingih in večernih oblekah. Pocestne bolhe, pravijo ti.Sitim, ki so prišli s skuterjem.
Medtem pa se je tudi Riviera prilagodila duhu časa. Bolje je 1000 »pocestnih bolh«, kot pol du-
cata zdolgočasenih milijonarjev, ta ko glasi novo geslo hotelirjev in restavraterjev. Tudi ponosni, ča stitljivi Monte Carlo je moral slediti tem spremembam. Najelegan*-nejši in po prometu največji igralnici sveta tudi ni preostalo nič dru gega. V seziji 1952-53 šo dosegli najnižjo stopnjo prometa. Primanj kljaj pa je .zlnašal 200 milijonov frankov. Poleg tega- pa. so odkrili korupcijski škandal okrog črnobe-lega marmornatega tlaka, pri katerem si je direktorij pustil tlak zaračunati za 9 milijonov dražje kakor pa je v resnici stal.
Majhne ribe - dobre ribe
Pod pritiskom javnega mnenja je moral knez Rainer III. direkto rij razgnati. Novi lastnik, znani grški lastnik trgovskega ladjevja, O-inassis, ,je svojemu osebju naročil, da se mora odslej dalje zanimali za skuterske turiste in ne smo za 5 ali 6 gostov »a la Faruk«, ki so že tako in tako prenehali z nekdanjimi razivadami, da bi v eni sami noči pognali po 50 do 60 milijonov frankov , kar v prejšnjih časih ni bila nobena redkost.
Izkušnja uči, da skuter zamenja, tako. namreč imenujejo novo kategorijo tujcev, povprečno 2000 frankov v igralne žetone. 100 krat 2000 pa je še vedno več kakor 1 x 100000.
Ta računski primer je pretkani tr govec Onassis prvi pogodil.
(»Pristni« igralci seveda niso s. 4 Tud; pri nas se število televizij’ tem povsem izginili. Ce od časa do1 ,Skih naročnikov veča iz dneva v
časa prečka cesto iz sosednega »Hotel de Pariš« elegantna družba in zaigra po kak obilen šop bankovcev, se obrazi nameščencev hitro razjasnijo. Taki redki slučaji pa ne morejo obnoviti nekdanjega blesk:,. Sinja obala živi danes skoro izključno od avtobusinih izletnikov iz Nemčije, Anglije, Italije ter iz predelov ostale Francije. Neštevil-ni mali Renaulti, Topolini, Volks-waigni in krdela skuterjev stikajo po vseh kotih, kamor bi se zatekli za parkiranje.
Na Sinji obali je danes nešteto elegantnih gostišč, ki so se odpovedala debelim listnicam, in v katerih se tudi na konzerve, šotore in nahrbtnike prilagodeni žep ne iz prazni že na prvi pogled v jedilni list..
V	nekaterih hotelih in penzionih
stane dnevna oskrba 1500 do 2200 lir na dan. Porcija na ražnju pečenih sardonov ne stane prav nič več kakor v Trstu. Ko bo seveda zavladala glavna sezija, bodo tudi cene primerno zdrsele navzgor...
Ko sedim tu pod košato in že popolnoma ozelenelo lipo ter .premišljujem o minljivosti tega sveta mi misli uhajajo na našo lepo Dalmacijo, ki tudi brez primesi kakega lokalnega patriotizma tako u-spešno lahko tekmuje s Sinjo- obalo. Prvenstvo v podeljevanju, son ca, vode in zraka »pocestnim bolham« neizpodbitno drži Dalmacija. Dalmacija, zlata jama tujskega prometa! Uhajajo mi misli na tiste bedake, ki so pod staro Jugoslavijo uživali dobrote jugoslovanskega poslaništva v Parizu, nato pa iz popolnega niča splavali med komunistično gospodo. Ko smo se po končani vojni razgovarjali o zlati jami tujskega prometa, je ta. ničla spregovorila komunistično modrost: »Titova Jugoslavija ne potrebuje kapitalističnih napitnin, Dalmacija je rezervirana za jugoslovanskega delavca!« Hvala Bogu, da od teh modrosti ostaja stalno manj sledu; kje bi pa danes ie bili, če bi ti modreci ne 'bili nikoli rojeni!
m.
Škoduje televizija očem ?
dan. Za večino je televizija še vedno pravzaprav neke vrste kino. Ce opazujemo gledalce pred televizijskim aparatom, bomo lahko opazili, da si vsi kar po vrsti izbirajo prostore pred aparatom tako, kakor v kinematografu. Vendar močno grešijo, ker se odrekaio pravemu užitku televizije, kaiti televizija in kino nimata dosti skupnega.
Ko smo si enkrat nabavili televizijski aparat nas ta zapeljuje, da ga uporabljamo kar 'brez odmora. Srečnemu lastniku pa se kaj kma lu pojavijo skrbi. Oči ga prično skeleti. Ali je temu kriv aparat? Da, aparat. V resnici aparat je za znamenoval očesne motnje. Televizija očem v nobenem primeru ni škodljiva, če se držimo potrebnihi pravilnih in ugodnih pogojev. O-Česni zdravniki celo trdijo, da je
televizija v gotovih okoliščinah c-čem koristna.
Ce uro za uro stalno strmimo v relativno majhno sliko sprejemnika, oči utrudimo. Zato jih je treba razbremeniti.
Velika zmota je, da najbolje dojemamo slike televizije v, popolnoma zatemnjenem prostoru. Relativna svetlost zaslonke našega aparata je petkrat tako velika kakor svetlost zaslonke v kinematografu. Zato nam ni treba presedati v temi, če prisostvujemo televizijski oddaji. Prostor naj bi bil motno o-svetljen. Priporočljivo je razsveti ti prostor z vrhnjim delom okna. vendar dnevna svetloba ne sme padati naravnost v oči, niti na zaslonko. V ostalem pa povečamo u-činkovitos .slike, če za aparatom pripravimo šibko, svetlobo. Slika postane na ta način bolj nasičena Kako se najbolje namestimo pred aparatom? Ne sedajmo na tla, niti ob stran, kajti ▼ obeh primerih bodo islike poševne. Posebno ugodno sedimo, če se namestimo dva metra pred aparat in raje malo nad kakor pa pod višino zaslonke. V nobenem primeru se pa aparatu ne smemo toliko približati, da bi lahko na sliki spoznali celično strukturo posnetka.
Tisti, ki nosijo očala, naj se posvetujejo z zdravnikom, kajti oča-!a, ki jih potrebujejo pri delu, n so istočasno tudi primerna za televizijo. Dobro de očem svež zrak, zato 'moramo sobo, kjer je nameščen aparat, dobro zračiti. Televi zija ne škodi očem, če resno upoštevamo vse te malenkosti. Ure in ure lahko presedimo pred zaslonko, pa nas oči ne bodo skelele.
Za občutljive oči pa nuino priporočamo vsako jutro in večer mlačne obkladke kamiličnega ča!a Najbolje je morda, če vzamemo kos vate, .napolnjene v kamiličnem *a'.u in narahlo pritiskamo pt> dv do tri sekunde.
100 km
OttCTUO Assuanpifi ),>
J H / 'K-
ndiHnlfa ■/y ■ 1 Nubijska puščava
SUDAN
ZVIJAČNO VPRAŠANJF
Pri državnih izpitih na pariškem vseučilišču je profesor prava ros!a vil kandidatom tudi tole vprašani”: »Ali ima na smrt obsojeni, katere mu se je posrečilo, da svojega krvnika zadavi, pravico, da zahteva oprostilno razsodbo, sklicu!oč se na opravičljiv silobran?«
OD TU IN TAM
Eden najbolj znanih londonskih zobozdravnikov je obesil v svoji sprejemnici naslednji napis: »Po številnih nevšečnostih več desetletij sem se odločil, da ne bom več zdravil žensk z rdečilom na ustnicah. Dame, ki si kljub temu želijo moje zobozdruvniške pomoči, naj pred vstopom v ordinacijo odstranijo barvilo z ustnic.« Vsi zobozdravniki londonskega velemestu so se solidarizirali s pogumnim stanovskim tovarišem in polovica zobozdravnikov odklanja, da bi si roke in inštrumentarij mazali z rdečilom.
* * *
Pred ljudskodemokratiČJiim sodiščem v Budimpešti je neka žena tožila svojega moža, da ji je ukradel zobovje in ga prodal. Med zakonskim irrepiram je ženi zobovje zdrknilo iz ust. Mož se je z veliki naglico polastil zobovja in izginil. Zobovje je prodal in za izkupiček si je kupil klobuk in dve krcvati. Sodišče je moža obsodilo na mesec dni zapora.
*	* *
Neka starejša dama v Kaliforniji se je pritožila na policiji zaradi številnih »vlomov«, pri katerih ji <e neznani vlomilec stalno položil v torbico po nekaj dolarjev. Policij je izročila 49 dolarjev in ener-n’čno zahtevala, da jo zaščiti pred vs’isivimi »vlomilci«.
% * *
V Bangkoku je siamska policijo prejela trogo n ročilo, da aretira vsakega uradnika, ki bi med urad nimi urami poskušal v kino. Filmske reklame so namreč na uradnike učinkovale s tako silo, da so bi-’e pri določenih predvajanjih vse pisarne prazne. Vladni ukaz grozi, da bodo zaprli ob uradnih urah vse kinematografe, če se bodo uradniški obiski tudi v bodoče še nadaljevali.
• • •
V ameriški državi Michigan, v mestu Lansing postreže tamkajšnji restavrater z brezplačnim kosilon ali večerjo vsa-kemu gostu, ki pri rirvem .? oskttsu tekoče in brez po-nr^fi-ov izgovori friimek restavra-*eria. Mn'al~ar se piše: Pappavla-hodimitvakoitoulov.
Madžarska ljudska oblast je Dostavila v proda:o »sovietske spalnice«. Garnitura vsebuje: 1 železno pr)S*al'n 1 ctrf-rn i - J sliko lueni-
C15.00'' v~.
*	* *
V	Florenci so morali odtegniti 'mrtu telefonski imenik, ker ga hrt ‘reba popraviti. V mestu zelo Z"a.na markiz•• je namreč zraven svo ega naslova našla natisnjena tudi reko žaljivo besedo. Vložila ■ie tožbo proti telefonski družbi. Izgleda, da si je nekdo dovolil neslano šalo. Tiskovni pogrešek bo družbo stal nekaj milijonov lir.
Veliki teden našega naroda
Dolga, nepregledna vrsta izmučenih in do smrti ponižanih s,e trudno pomika po strmi poli. Tiho. nekako vdano, z zadušenimi solzami nosi vsak svoj križ1 in gleda v trda tla, kamor padajo kaplje potu in krvi. Ob procesiji trpinov stopajo prevzetni in brezčutni, neusmiljeni priganjači, ki z.vesto služijo svojim domačim in tujim gospodarjem.
Ko leže obnemogel v mrzli grob oče ali mati, prevzemata njihov križ sin in hčer. Tako iz roda v rod trpi in umira na svoji zemlii slovenski narod, ki ni zagrešil drugega kot to, da je ostal in ddihočg ostatijjvest izročilom svojih dedov — hiti, svoboden Slovenec!
Samo zaredi tega so domači iji tuji tlačitelji vkovali naš narod tako v domovini, kakor tudi izven njenih mejd v težke verige in mu naložili na trudna, izmučena ramena težak križ.
Da bi bila ironija še večja in bolečina ponižanja še hujša, se odevajo v plašč zakonitosti in tolikokrat skrivajo za ščit vere in križa. Zloba današnjih preganjačev je neprimerno bolj nesramna, kot je bila ona naših včerajšnjih odkritih, rekel bi očitnih nasprotnikov, ki so ostali na ulici, v uradih in jav nih lokalih. Poleg tega je nauk teh sovražnikov slonel na neki zgreše-
1	ni, poganski teoriji in smo prav zaradi tega imeli neko moralno o-poro in zaslombo — ne sicer v u-radni. državni Cerkvi, ki je hote ali nehote odobravala režim, pač pa v vesoljni Cerkvi, ki je po znanih junaških predstavnikih obsodila ne le nacizem in komunizem, ampak tudi fašizem, pa čeprav so morali prav zaradi tega v izgnanstvo ali smrti
Danes je pa naš narodni nasprotnik prekoračil prag naše hiše. Stopil je ob -tihem odobravanju svetovne javnosti in celo Cerkve, ki ga ni obsodila, kot bi ga morala, v naše stanovanje, stegnil je svoje zločinske roke po naših najmanjših in jih -iztrgal materi iz, naročja! Materin jezik je s silo zamenjal s tujim, nenaravnim jezikom, v katerem otrok prav gotovo ne bo (poveličeval ne svoje matere, ne Boga svojih dedov. Fašizem si kaj podobnega ne bi tipal, pa čeprav se ni nikdar ponašal, da sloni na temeljih edine zveličavne vere.
To je komaj ena postaja križevega pota slovenskega naroda izven mejit svoje domovine. A tudi narod v domovini še ni preživel in dotrpel velikega tedna!
Tako slovenski narod v celoti -doma in v tujini — preživlja svoj veliki teden trpljenja in groze ob mrzlem, brezčutnem prisostvovanju svetovne javnosti, ki ne razume in ne more ali noče razumeti naše -bolesti.
Toda treba je bilo velikega tedna in še posebej velikega petka za zmagoslavno poveličanje velikonočnega jutra. Tako bo tudi za naš narod nastopilo jutro zmagoslavnega vstajenja.
Morda nas čakajo še grozote velikega petka.
Takrat se spomnimo, da je naše odrešenje blizu, saj je prav na veliki petek, ko je Kristusovo trpljenje doseglo vrhunec z Njegovo smrtjo na križu, Umirajoči zmaga! in premagal svoje sovražnike, ki ■so s strahom ob silnem potresu priznali, da je Kristus resnično Sin božji.
■In za velikim petkom bo prišlo, mora priti veličastno vstajenje v prah ponižanega slovenskega naroda!
Soški
Stanka profesorjev
Tufjj.v Gorjci, kot po vsej državi; so v četrtek 31. marca in v petek ‘ 1. aprila stavkali profesorji vseh srednjih šol, ker 'zahtevajo izboljšanje svojega gmotnega položaja.
Prvi dan so na slovenskih šolah stavkali v skoro neznatnem številu. Drugi dan pa so se še nekater' opogumili, morda na kak pomemben namig. Čudna je opazka »Primorskega dnevnika« od sobote 2. aprila, da bi bili italijanski kolegi morali povabiti v stavko tudi slo venske! Ko da ne bi šlo za stavko
profesorjev vseh srednjih šol v državi!...
Voditelji profesorjev so v Rimu sklenili, da se bo stavka ponovila za štiri dni med 10. in 20. t. m., če vlada ne bo u-godila zahtevam profesorjev.
Spomenih cesarju Avgustu
Tiho, rekli bi kar tako čez noč so v ‘Gorici v 'kotu trga Crispi postavili spomenik rimskemu cesarju Avgustu, za vladanja katerega se je rodil Jezus.
Spomenik prihaja pravzaprav iz Pule, od koder S° 'bili leta 1947 odpeljali v Benetke.
Zakaj ga„ niso tam obdržali in ppr stavili na kak (beneški trg, je pr, ganka!
Roditeljski sestanek
V nedeljo so se zbrali starši dijakov 'Nižje gimnazije na sestanek, kjer so razpravljali o raznih perečih šolskih vprašanjih, o napredku dijaštva in čim večji povezavi šole in doma. Profesorji so se zlasti pritoževali nad pomanjkanjem učil. Sklenili so, da se bodo s posebno spomenico obrnili na šolsko oblast, da te nedostatke odstrani.
Določila
trgovske izmenjave blaga
iPri trgovinskih pogajanjih v Rimu ie bil dosežen sporazum o medsebojni izmenjavi blaga. Seznam B vsebuje vrednost posameznih vrst blaga za uvoz na področje Nove Gorice, Buj, Sežane in Kopra, in sicer v milijonih lir: riž 50; južno sadje in ostali živilski izdelki 175; pivo 10; semena in sadike 15; maščobe in olja 50; esenčna olja 15; kemični proizvodi 50; umetna gnojila 15; barve in laki 15; katran 15; žveplo 20; papir in karton (izključen je papir za časopise) 15; tkanine in konfekcija 120; vreče iz jute 30; vlečeno jeklo 50; stroji in nadomestni deli 250; različni stroji in, nadomestni deli 240; transpor*-na sredstva in nadomestni deli 225; motorji Diesel in ladijska oprema 300; precizni instrumenti, optika in slični aparati 15: glasbila in gramofonske plošče 5; električni in telefonski material 65; radiotelevizijski material 25; oprema za ribolov 40; pnevmatike 40; izdelki iz gumija 10; različni potrošni material 50; ure 5; specialna ladijska oprema 50; naprave za gospodinjstvo 10 keramika in steklo 5; bencin 75; mazilna olja 50; pluta in izdelki iz plutovine 15; popravila 120 in razno blago 100.
Beseda o naših šolah
Cital sem članek v »Demokraciji« štev. 1.2 od 25. marca, ki me ni prav nič presenetil niti glede roditeljskih sestankov, niti uspehov na srednjih šolah.
Večkrat sem osebno skušal staviti opazke in predloge o načinu poučevanja in ravnanja ,z učenci, pa nisem nikoli dosegel nič drugega, kot suho priznanje, da so moji u-govori in predlogi pravilni, te.-obljubo da se bo skušalo .uredil! tako, da bo vse prav in v redu Ostalo pa je vedno pri starem, odnesel sem le zamero, čevarno sem vedno nastopal v dobri veri in brez slehernega prikritega namena, kajti naše šole so je s vsem staršem pri srcu!
Ne trdim, da je na naših .šolah vse samo sla): -, ampak le tp- 4.a r-p vlada vselej tisti pedagoški kriterij vzgojevanja v šoli. kot bi moral veljati, da bi bil uspeh zadovoljiv ali vsaj boljši!
Lani se je tudi že na prvem se Stanku govorilo, da bi se morala angleščina odpraviti, ker se naši dijaki že itak učijo slovenščine in italijanščine. Obljubili so. da bodo poizvedovali, kako je na nemških šolah na Tirolskem in nato primerno ukrepali. Ostalo pa je vse pri starem. Naši dijaki se učijo en
O NAČELNOSTI V POLITIKI
Pogostokrat prebiramo in poslu
šamo zatrjevanja, da je politika brez načel in morale pogubna jo grešna zadeva, ki življenju neke skupnosti, kateri je namenjena, le škoduje, nikoli pa ne koristi. To je točno. V mnogih primerih so prav tisti, ki zanikujejo in tajijo načelnost svojim političnim nasprotnikom, nenačelni v. svojih političnih naporih.
Odtod prerekanja, sovraštva in nestrpnosti, ki zastrupljajo javnost, begajo • ljudstvo; ki zmanjšujejo veljavnost in ugled političnih organizacij, njihovih programov in voditeljev. Take organizacije in njih voditelji utegnejo ljudstvo le speljati na stranpot, nikoli pa ga ne morejo politično vzgojiti in pripeljati do koristnih in trajnih uspehov, ker sta njihov cilj zgolj trenutni uspeh stranke in osebna koj rist.
Enakost demokratičnih načel
Demokratična načela slonijo na naravnih pravicah človeka, ki v glavnem soglašajo in slonč na krščanskih načelih pravičnosti. V nekem* oziru izgleda, da se pravila političnega in verskega načela vendarle med seboj ne ujamajo. Reci mo v primeru svobod(#veroizpove-di. Svobodo veroizpovedi zagovarjajo namreč politični možje kot načelo demokracije, zastopniki ver* pa jo zgolj tolerirajo, in še to samo do neke mere.
iSo pa še drugi, ostrejši primeri
SRCA IN OCEANI
(Nadaljevanje s 3. strani)
poslednjih trenutkih sta .si povedala mnogo, povedala sta si morda to, kar jima je bilo doslej neznani in na kar nista nikoli prej pomislila. .Zgodilo se je nenadno, bil je morda čudež dveh že dolgo ljubečih se src, morda pa le privid onih zadnjih .bridkih trenutkov.
Ladja je tretjič ‘zatrobila, priče'i so odvezovati vrvi, mornarji so za sedli poveljniški most. Naenkrat ga ni videla več. Pričelo se je zopet tisto obupno iskanje. Nekaj grenkega je začutila v sebi, nekaj, kar jo je rezalo v dušo. A kmalu ga .je spet zagledala. Uzrl jo je tudi on, roki sta se istočasno dvignili, pričeli sta mahati v zadnji pozdrav. Hotela je biti močna, hotela je gledati, kako odhaja, ne da bi pokazala svoja čustva, hitela ga je gledati do konca r suhimi očmi. Ko pa se je ladja pričela odmikati od brega, ni vzdržala več. .Solze so ji pritekle po licih, ji padale na plašč, a -ona jih' ni mogla več zadržati. Vrele so ji iiz oči, roka ji je še vedno mahala v pozdrav, čeprav je on ni več videl.
Ljudje so se pričeli razhajati. Vsi so imeli objokane oči. Ladja se jc prav v tistem trenutku obračala in pričela nato pluti iz pristanišča. Sonce je zahajalo, ona pa je gledala iza ladjo, ki je skupno s soncem tonile v morju.
Ni se mogla prepričati, da je že vsega konec. Solze so ji še venomer drsele po licih,, korak ji je za ostajal. Bilo je še žalostneje, kot j; prej pričakovala. Kajti odkar (ga je poznala, si ni nik-oli mislila, da ji je tako drag, nikoli. Sedaj pa, ko ga ni bilo več, v zadnji uri, se je .šele (zavedala, kaj ji pomeni. In pričela ,se je spominjati.
'Spominjala se je onega dne, ko
sta se spoznala, spominjala se je kako ,ga je po onem dnevu pogo sloma videla, kako sta hodila sku paj k lekcijam vsak torek in petek Kako so se smejali, kako je zardevala, ko jo je pogledal, kako ji je postalo toplo pri srcu in se nikoli m vprašala, zakaj. Kako so se vračali domov in kako so pred porto-nom klepetali ter od časa do časa utihnili, ker se je bala, da jo starš: čujejo. Kako ga je srečala in jo je vprašal,‘kam gre, kako jo je tolažil, če ji je v šoli kaj izpodletelo, kako jo je bodril. Kako sta se ob nedeljah včasih skupno vračala iz cerkve in še nešteto drugega. Spominjala se je vseh- pogovorov; kako ji je pravil o svojih otroških letih v dbmovini, kako se je pri tem ona spominjala svojih, s koliko ljubeznijo je govoril o slovenski zemlji, kako sta bila oba razočarana, kako sta jo zapustila, in kako sta upala v lepše dni. Govoril ji je o emigraciji, o boljšem življenju za morjem. Kako je sklenil, da pojde, kako je moral izstopiti iz šole in iti delat. Drugi so odhajali, le on je še vedno čakal. Bil je sprejet po dolgem času, nenadoma. In tako se nista mogla posloviti. Prišel jo je ‘pozdravit, a ni je bilo doma, vrniti pa se ni mogel. Tako je pohitela o-na k njemu, a bil je že na ladji.
Vstajalo ji je v duši pravkar doživeto in ni več dvomila. V naj-bridkejših trenutkih se je zares zgodilo nekaj čudežnega. Imela je to čudo v srcu, ko je tramvaj hite! proti domu. Sedela je pri oknu in gledala kot pred nekaj urami skozenj. Mračilo se je že in prve zvez de so se prižigale. V njenem srcu pa je gorelo čudo, gorelo svetleje nego zvezde in jo navdajalo z upanjem.
MOJCA SENČAR
takih načel, ki razburjajo duhove in so predmet živahnega razpravljanji med politiki in verniki.
Pri stvari gre v -bistvu za nepoučenost tako v politiki, kakor v veri, kajti prve združuje ljudi in se briga za red in mir v človeški družbi, se zavzema za politično in socialno pravičnost, za blaginjo in napredek. Listina človečanskih pravic, sestavljena na temelju znanih demokratičnih svoboščin:	svobode
misli in izra,zevanja, svobode združevanja, svobode veroizpovedi in svobode pred strahom je glavni sodobni zakonik demokratičnih zapovedi človeške družbe. Vera pa zasleduje še druge nadnaravne cilje ker ie pač vera in ne kaka politična organizacija posvetnega značaja.
Politična načela demokracije so zato lahko po vsem. 3vetu in pri vseh narodih enaka, ker so potrebe človeka na tem svetu v glav nem, tiudl v različnosti življenjskih pogojev, povsod enake. V svetu pa do danes ne velja in ne vlada ena sama veroizpoved, ampak več različnih veroizpovedi, ki med seboj tekmujejo.
Ta ugotovitev naj velja kot uvod v bofjše razumevanje misli, ki ima jo namen prikazati in poudariti, da je program neke določene laične demokratične -organizacije lahko prav tako načelen in moralen, kot na primer politični program kr ščanske demokracije. Razlika je tu samo v imenu, ne pa v programi: teh organizacij.
Toda dosledna načelnost teh strank se pokaže šele v praktičnem izvajanju lastnega programa. Laični demokrat mora biti vselej in povsod resničen demokrat in se mora demokratično obnašati in se ravnati proti vsem, tudi nasproti svojim nasprotnikom. Le na ta način ostane demokrat dosleden svc-jim načelom! Stranskih poti v izvajanju svojega načrta, nasilja, sovraštva in nestrpnosti ne sme poznati, ali ipa preneha biti demokrat!
Prav -tako preneha biti krščanska politična organizacija tista, ki krščanskih načel, ki si jih je vzela za vzor in temelj svojega programa m delovanja, ne spoštuje in postopa z drugimi organizacijami in ljudmi prav tako ozkosrčno in nestrpn>> kakor vsaka druga skrajna, to ie nedemokratična organizacija.
to prepoveduje. Vera mu služi le kot vodilo na poti do vzvišenih ciljev in namenov.
Sam »Osservatore Romano« je ob neki priložnosti napisal, da morajo biti pravi katoličani proti izrabljanju vere v strankarske namene, kajti katoliške doktrina poudarja vero v nadnaravnost in is'o-časno v delokrog razuma; vsako v svojem redu.
Iz tega sledi način izvajanja programa in zadržanje ter ravnanje političnih mož, ne pa ime in naziv organizacije odnosno kake določena olepševalna -točka njenega programa.
Sodelovanje s skrajneži
Načelnost političnih organizacij, njihovih voditeljev in članov se izraža tudi v tem, kakšno stališče zavzemajo do drugih strank in njihovih programov.
Nenačelno 'bo n. pr. sodelovanje pravih demokratov, liberalcev in krščanskih demokratov s kako skrajno desničarsko ali levičarsko stranko (in njenim režimom), k; zavrača in tepta vsa temeljna demokratična načela in zasleduje povsem drugačne cilje, poleg tega pa se poslužujejo še nasilja.
Vse obsodbe vredni so zato vsi tisti voditelji in pripadniki katere koli omenjenih strank, ki kakorkoli podpirajo skrajno desničarske odnosno levičarske stranke (in režime) ali celo • njimi sodelujejo.
Ni vzroka, ki bi tako njihovo početje opravičil, taki politiki opravičujejo svoje zadržanje nasproti skrajnežem z ljubeznijo do domovine in s spoštovanjem državne o-
blasti. Pozabljajo pa, da je domovina last skupnosti in ne posameznikov in posameznih strank, kakor ni vera prednost posameznikov ali določene organizacije. Pozabljajo tudi, da je vsaka nasilno ali goljufivo prisvojena oblast protizakonita in da so vsi državljani upravičeni in -celo dolžni boriti se proti njej, ker ne more taka oblast nikoli postati zakonita. Tembolj ko gre za nasilno oblast, ki ne spoštuje niti državljanskih, niti človečanskih pravic skupnosti.
Kdor tako oblast zavestno b.rez upravičenega vzroka podpira ali samo zagovarja, postane sokriv njene vladavine in režimskih zločinov. Kdor pa se taki oblasti zgolj iz osebnih razlogov klanja, ta sploh ni vreden večje pozornosti kot jo zasluži navaden politični izprijenec.
Politični javni delavec odgovarja pred vso skupnostjo in ne samo pred svojo vestjo in pred svojo ožjo skupino prijateljev in somišljenikov. Njegovo ravnanje in zadržanje -utegne škoditi skupnosti, kot se je izgodilo prav v sodobni zgodovini Slovencev, da so namreč nekateri taki politični nedosledne-ži spodrsnili .v sodelovanje s skrajno levičarsko stranko, ki je izrabila ne le njihovo ime, ampak tudi program stranke, kateri so oni pripadali, in to s tistimi usodnimi posledicami, ki jih vsi poznamo. Delo in zadržanje političnega moža velja vsej skupnosti, zato nosijo več ali manj taki javni delavci za svoje delovanje in zadržanje polno odgovornost pred vso javnostjo in pred zgodovino.
—.j
predmet več ko italijanski, kar jih seveda znatno obremenjuje!
Dijaki nadalje tožijo, in starši u-gotavljajo istinost, da so preveč o-bremenjeni z učenjem na pamet.. Da je učenje na pamet najslabsi sistem šole, so to ugotovili najboljši pedagogi. Profesorji pa trdijo od svoje strani, da je program, }ci to. zahteva!
Resnica je le ,ta: da so profesorji dolžni sicer program izvajati, prepuščen pa jim je tisti pedagoški, kriterij, ki odgovarja najboljši in največji učinkovitosti. Zato pa nekateri žanjejo uspehe, drugi pa ne! In če ga pri istih dijakih žanjejo eni, Ziak-aj ga drugi ne?! ■	ri"
Na .drugi strani pa je zanimivo tudi to, kar- je v turinski »Stampi« z dne 25. marca napisala gospa A-u-gusta Grosso. Prav.i namreč, da se »vzgojitelji morajo zavedati, da nimajo pred katedrom vrste enakih posod, ki jih jc mogoče na is-ti način napolniti s. členi zloglasnih programov. 'Da nimajo pred katedrom niti. obtožencev, ki jih je dnevno obsojati do končne obsodbe ali p;, oprostitve, pač pa bistveno različne duševnosti. Različne tudi po občutljivosti, zmožnosti, vzgoji jn o-kolišu, ki zahtevajo posebno opazovanje in ravnanje s tisto rahločutnostjo, s katero se cvetličar sklanja nad popkovje svojih cvetic.«
Menim, da bi se tak način poučevanja in ravnanja uvajal z dobro voljo tudi pri nas.
Hudo namreč starš- zadene, ko vse storijo in žrtvujejo, da bi naše šole bile popolne in da bi ne bilo pritožb glede uspehov, pa ne najdejo razumevanja pri predpostavljenih.
Začudeno je tudi bral ravnateljev odgovor tisti oče, ki ga je prosil, naj predloži v oceno profesorskega sveta naloge njegovih otrok iz nekega predmeta, ker je čutil, da se je otroku zgodila krivica. Odgovor je namreč bil sledeči: da se od teh članov profesorskega svete ni nihče okoristil s pravico pregledovanja in ocenitve tistih nalog! Ta je res lepa!
Na koga naj se starši obračajo v podobnih zadevah?
Na drugi strani pa zahtevamo Slovenci, da nam vlada izda (popoln zaščitni zakon, vključeno šolski zakon, ki naj uredi tudi zadevo namestitev učnih moči in splon vsega, kar zadevlje redno poslovanje šole. Zakaj naj mora za tri slc/r venske šole skrbeti en sam ravnatelj, ko je vendar taka služba povezana z velikim trudom in s še večjo odgovornostjo!?
Ne poznamo slučaja, da bi tri italijanske šole upravljal en sam ravnatelj! Ali smo Slovenci drugovrstni državljani?
Ob zaključku ponavljam, da je vse, kar sem gori napisal, mišljeno in povedano v dobri veri!
Oče.
IZ SLOVENIJE
Kristjan in politik
Kdor pač ravnanj in delovanj v družbi, ki zahtevajo strogo pravičnost in poštenost do vseh, ne spoštuje, ne spoštuje s tem krščanskih načel. Ta ni dober kristjan, ni načelen politik, pač pa navaden poli tikant, ki sta mu vsaka priložnost in sredstvo dobra a dosego osebnih koristi.
V	čem se n. pr. v svojih odnosih do Slovencev razlikuje italijanska krščanska demokracija od raznih ekstremističnih — in, žal, tudi od drugih strank? Vse se obnašajo do nas sovražno in prezirljivo. Stranke na oblasti so gluhe za naše pravične in demokratične zahteve!
Pravi demokrat ne bo svojega političnega nasprotnika nikoli slepo pobijal, ampak mu bo pošteno priznal vsak njegov morebitni skupnosti koristen uspeh, kajti tudi tako ravnanje spada med načelnosti političnega delavca, kateremu sta uspeh in napredek pri srcu, n glede na to, kdo ju je dosegel, kajti le z uspehom in napredkom zrna guje pravica.
Pravi kristjan, zlasti krščanski demokrat, ne bo nikoli zlorabljal vere v svoje strankarske in politične namene, ker mu že sama vera
ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS
Po novi uredbi o uporabi krediI-nega sklada za zidanje stanovanjskih hiš dobč lahko ugodna dolgoročna posojila na enoodstotno le1-no obrest delavci in uslužbenci, ki bi hoteli graditi ali dograditi stanovanjske hiše. Država pomaga največ s prispevkom dve tretjini proračunske vrednosti stanovanjske hiše. Posojilo je treba vrniti najkasneje v tridesetih letih.
ZMAGA
PRI MEDNARODNEM NATEČAJU Pri mednarodnem natečaju za izdelavo projekta nove libanonske luke Tripolis, pri katerem so sodelovala tudi podjetja iz Francije, I-talije, ZDA, je zmagal splitski projektivni zavod »Obala«, ki je dobil prvo nagrado v ‘znesku 20.000 libanonskih lir.
18 na tisoč) ter bolezni dihalnih organov. Porastla je tudi umrlji vost novorojenčkov.
Na splošno je pa umrljivost .padla, če primerjamo današnjo umrlji vost s tisto iz leta 1945, iko je na vsakih 1000 Ljubljančanov umrlo 17,15 ljudi, medtem ko jih danes umre le 7,35 na tisoč.
GOSPODARSTVO
ODSTRANITI KORUZNA STEBLA Kmetovalce spominjamo, da morajo do 15. aprila odstraniti z njiv in polja vsa koruzna stebla (sir-šče), sicer zapadejo denarni kazni. Koruzna stebla morajo biti ne samo odstranjena, ampak že porabljena odnosno kakorkoli uničena. To zaradi tega da se ne razvije koruzni molj, ki dela veliko škodo-na posevkih koruze!
IZVOZ LESNIH IZDELKOV Lansko leto je dosegel izvoz les nih izdelkov najvišjo stopnjo vrednosti, in sicer 2 milijardi din.
Izvažajo predvsem v Veliko Britanijo, ZDA, Holandijo, Nemčijo. Švico, Francijo , in tudi v afriške države ' ter na Bližnji in Srednji vzhod.(Največ so izvozili stolov (zn 363 milijonov din), nato predmete ža hišno uporabo in pohištvo.
SPOMENIK S. GREGORČIČU
(Posebni pripravljalni odbor, čigar častni član je tudi France Bevk, je končno odločil, da postavijo spomenik Simonu Gregorčiču v Kobaridu na glavnem trgu. Po možnosti bodo spomenik odkrili prihodnje leto ob priliki 50-letnicc pesnikove smrti.
ZDRAVSTVENO STANJE V LJUBLJANI
Alkoholizem ter slabe delovne .n stanovanjske razmere so glavni vzroki naraščanja nekaterih bolezni, ki se močno razvijajo v teh povojnih letih v Ljubljani.
Močno so narastle predvsem bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja (pred vojno 8 na tisoč, danes
PROIZVODNJA PREMOGA Lansko leto so v jugoslovanskih premogovnikih izkopali 13 milijonov 645 tisoč ton premoga, kar je največja letna proizvodnja do sedaj.
ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA
Češnje moramo škropiti proti ta* ko imenovanemu zimskemu pedi-cu, to je metuljček, katerega ličinka (črviček) žre mlado listje na drevju. Uničimo ga s tem, da škropimo drevo s l/'2- do 3/4-ods'totno modro galico in apnom. Ne več ko1, tak odstotek, ker se sicer zgodi, da se lističi ožgejo.
Tej zmesi moramo dodati še 112 odstotka svinčenega arzenata. Namesto arzenata lahko rabimo 1 odstotek Gesarola odnosno 114 odst. Gesarola 25.
Med cvetenjem ne smemo škropiti, da ne oviramo oplojevanje sadja in de ne uničimo čebel, koristnih pri oplojevanju. Tudi zakon prepoveduje škropljenje med cvetenjem!
Po cvetenju pa lahko škropimo!
Na isti način kakor češnje škropimo tudi češplje in marelice. Škropljenje češpelj moramo po treh' tednih ponoviti, če drevje ni v cve t ju, sicer pa takoj po cvetju. To pa zaradi tega, da sadje ne postane črvivo.
Da
DONOSNE TAKSE
bi preprečili udobno vožnjo
z motornimi vozili so vpeljali posebne takse na rabljena motorna kolesa. Tako mora plačati vsak, ki hoče kupiti rabljeno motorno kolo. sledeče takse: 1) takso za prenos lastništva, ki znaša 200 od sto (P vrednost kupljenega vozila in 2) takso za registracijo motornega kolesa, ki pa k sreči znaša le 200 din za tekoče leto.
Tako je treba dejansko trikrat plačati rabljeno motorno kolo: enkrat lastniku, dvakrat pa državi!
Boj proti toči
Kakor že javljeno, se je v nedeljo 27. marca vršil v Steverjanu sestanek vinogradnikov iz občine in okoliških vasi. Za sestanek je dal pobudo gorički Kmetijski urad, k! je poslal v Steverjan svojega zastopnika, ki je zbranim vinogradnikom dal vsa potrebna pojasnila, v zadevi pristopa v konzorcij za boj proti toči.
iNaši kmetova'''’ so sklenili pristopiti v konzorcij, kar je pametna odločitev.
Prižig obč. uprane u Nabrežini
TRŽAŠKI PREPIHI
Občinska uprava v Nabrežini je predložila pretekli torek 5. t. m. generalnemu komisarju v Trstu pri ■ ziv proti dekretu podprefekta, s katerim je imenoval dr. Pierotija za izrednega komisarja občine Devin-Nabrežina z nalogo, da izda gradbeno dovoljenje Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev za gradnjo novega begunskega naselja v Sesljanu. Ta odlok je tržaški pod-prefekt izdal v ponedeljek 7. marca in je bil potem še isti dan izvršen. Občinska uprava ima po zakonu pravico, da v teku 30 dni lahko rekurira na generalni komisariat. Te pravice se je uprava poslužila ter predložila tozadevni priziv, katerega prepis je bil poslan tudi podprefektu, kakor tudi Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev;!
Priziv je precej obširen ter ima za podlago dve glavni točki. V p)-vem delu se obširno upira odloku imenovanja komisarja, ker se ne smatra to imenovanje za nujno iz razloga, da si je občinska uprava pridržala pravico, da poda točen odgovor Ustanovi beguncev do 10. marca ter se zraven tega tudi upira ultimatu Ustanove beguncev, ki nima pravice javni upravi postavljati »ultimatov«. Zaradi tega bi tudi g. podprefekt ne smel na podlagi teh »ultimatov« postaviti komisarja.
V drugem delu se osporava izdano gradbeno dovoljenje po komisarju, ker izredni komisar ima iste dolžnosti kot župan. Občinski gradbeni pravilnik pravi v nekem svojem členu, da župan izda gradbeno dovoljenje šele potem, ko je zaslišal gradbeno komisijo. Ker se gradbena komisija v tem primeru še ni izrekla o teh načrtih, bi bila dolžnost komisarja, da bi najprej zaslišal komisijo, šele potem bi imel pravico izdati potrebno dovoljenje. Ker tega ni napravil, smatra obč. uprava, da izdano dovoljenje ni 'zakonito.
Iz teh razlogov je uprava predložila generalnemu komisarju pri-aiv, ki naj o zadevi končno odloči.
Sojašha igrišča na Opčinah
Ameriške vojaške sile »Trust« so napravile na Opčinah dve vojaški igrišči, eno za »golf« in eno z» »košarko« (base bali). Obe polji merita skor^lhilijon metrov. Zemljišču ojieftskTM pbščstnikov so bita zds^deirfa ^edrtb je bila ameriška vojaška bbla'kt žemljo odkupila. Obljubila jb,! ‘da jo ’bo pošje-■b plačala.'Na igrišču 'ža »košarko« je 'Vojaška uprava1" ksjraclila vsa ža igrišče potrebna poslopja in tribu-ae za gledalce, tako da se prišteva opensko igrišče za »košarko« med aajbolj luksuzna taka igrišča v Ev-
(Nadaljevanje s 1. strani)
4a je lahiko govoril z enim izmed uradnikov britanskega zunanjege ministrstva. Ustavila ste se ob vprašanju kolonij. Lus.su je izjavil, da, za njegov narod niso važne kolonije, pač pa možnost izseljevanja odvisne delovne sile. Sicer vljudni gospod, s katerim je govoril, pa je pripomnil:	»Nedvomno, italijanski
položaj je zelo resen in težak: višek prebivalstva je očiten, a izseljevanje ga ne more rešiti. Toda, če bi -se po vojni razširila v Evropi kakšna kužna bolezen, podobno kakor se je po prvi svetovni vojni razširila išpanska, in bi se osredotočila v Italiji, tako da bi prepolovila število njenih prebivalcev,, potem bi bil ta demografski problem rešen enkrat za vselej.« Pravkar navedeni primer je seveda eden izmed najbolj kričečih primerov, toda veliko je bilo manjših in podobnih. Številni slučaji razumne i-ših i/n širokogrudnejših tujcev kvečjemu omiljujejo, nikakor pa ne brišejo teh razočaranj. Kako je bilo pri duši. zavednim narodnjakom, ko so morali razpravljati s hladnimi
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V ponedeljek 11. aprila 1955 ob 16.30 v dvorani Gospodarskega društva na KON-TOVELU
WILLIAM SHAKESPEARE
Ukročena
trmoglavka
V četrtek 14. aprila 1955 ob 20.30 v dvorani Gospodarskega društva na KON-TOVELU
WILLIAM SHAKESPEARE
Ukročena
trmoglavka
ropi. Toda prišel je 26. oktober 1954 in ameriške vojoške sile so morale oditi predno jim je bi'o mogoče izplačati openskim posestnikom odškodnino za zasedena zemljišča. Ta odškodnina znaša z ozirom na veliko površino sveta, kakor se govori, več desetin milijonov, ki jih imajo posestniki dobiti.
Medtem so bila zemljišča s strani Amerike izročena italijanski vojaški upravi.
Vprašanje odškodnine je še ved no nerešeno. Zemljišča so bila svoj-čas, ob začetku del, zasedena, ali ne odkupljena, niti razlaščena. Tako,' da so omenjena igrišča še danes last openskih kmetovalcev in vpisana na njih imena. Tako’ So glasdih določb civilnega zakonika tudi vse naprave, sezidane na onih zemljiščih, postala last zemljiških lastnikov, nimajo pa posesti nad igrišči, ker ie ta prešla v roke vojaške uprave.
Ne gre za malenkost, kot bi se mislilo na prvi pogled, ampak za vprašanje izredne važnosti. Zate, obračamo na ta problem pozornost ne samo gospoda generalnega komisarja. ampak tudi visokih vojaških oblasti.
(Po intervenciji obč. svčt. dr. J. Agnelet-ta na seji občinskega tržaškega sveta zaradi bazoviških ju-sarskih pravic in odstopa sveta Pogrebnemu in podpornemu društvu v Bazovici, se je obrnila tržaška občina na komisarja za likvidacijo jusarskih pravic. Ta je odgovoril z dopisom od 5. marca 1955. Ker je stališče komisarja splošne važnosti, ga objavljamo v znanje bazoviških posestnikov.
Pismo glasi:
»IZ ozirom na dopis z dne 2.1 februarja, št. XII 23/73-54, ugotavljamo, da so se prizadevanja za preureditev jusarskih pravic v bazoviškem okraju začela že leta 1936. Med drugim se je ukrenilo, da se ugotovi samovoljne zasedbe frakcijskih zemljišč s strani posamez-,nih zasebnikov. Tako se je ugotovilo, da je 145 posestnikov zasedlo 140 hektarjev zemljišč.
Ko je bil sestavljen seznam zasebnikov in načrt odgovarjajočih zemljišč, je začel postopek, da se zasedbi zemljišč prizna zakonit značaj (čl. 9 zakona 16. jun. 1927, št. 1766 in 25 in nasl. K. D. 26. 2. 1928, št. 332).
Ob končanem postopku so bili. kakor določeno, seznami in načrti
zastopniki tuje zunanje politike in tujih državnih interesov, .si lahko kar mislimo. Za vse to je bila takrat, kakor je za druge danes, prava visoka šola, v kateri so se visak dan znova učili, da se je treba zanesti predvsem nase, medtem ko gre tuja pomoč, ne oziraje se na skupne ideale, samo do tiste meje, do koder segajo njene lastne koristi. Spoznali so, da je to edina o-snova, na kateri so lahko tu in tam računali na tujo pomoč.
Kakor dandanes, prav tako je •tudi takratni svobodni svet neredko nekako očitajoče vpraševal: »Ce je nemškemu in italijanskemu narodu totalitarizem res tako odvraten, zakaj pa se ne upreta?« Pri tem so zahodnjaki le preradi pozabljali, da je treba računati s scdpbnfm državnim aparatom, policijo, njeno oborožitvijo in brezobzirnimi sistemi. Ni več časa, ko je kmet imel koso, vitez pa le meč. Razlike so večje. Posebno v Nemčiji, kjer je bila 'politična policija še veliko učinkovitejša kot v Italiji, je bila vsaka širša in pomembnejša notranja organizacija razkrita, še predno je dozorela do takšne stopnje, da bi lahko mislila na resno akcijo. Vsakikrat so bili izgubljeni novi idealni in sposobni ljudje, ki iso s svojo žrtvijo sicer budili druge, toda večjih uspehov niso dosegli. Zato se je notranje odporniško delo omejilo na ustvarjanje večjih ali manjših, največkrat medsebojno popolnoma ločenih krožkov, v katerih so se sice'-izbirale demokratične sile, a so se v pričakovanju odločilnega trenutka v glavnem samo pripravljale, in čakale. To je bila. taktika ekonomije sil, ki so jo vsilile okoliščine in izkušnje. Kakor je namreč položaj v zunanjem svetu narekoval, da mora vsak narod pri borbi za dosego lastne, svobode računati predvsem nase, tako je notranji položaj dokazoval, da je vsak odkrit upor nesmiseln, dokler se obstoječi totalitarizem ne razmaje in se akcija ne more opreti na- enega ali drugega nosilca državne moči, pa naj bo to ustavni činitelj ali del
Treba se je enkrat odločiti. Poti sta samo dve: ali plačati zemljiškim lastnikom pripadajočo jim odškodnino ali pa. jim vrniti zemljišča z vsem, kar je na njih. Vprašanje ni več mogoče odlašati, ker so zemljišča zasedena že precej časa.
Spominslia svečanost
na openshem strelišču
Ob enajsti obletnici krvoločnega zločina nemških SS-ovcev, ki so na openskem strelišču ustrelili 72 iz tržaških zaporov pripeljanih talcev, Slovencev in Italijanov, se je na kraju njihovega žrtvovanja v neJ deljo !vršila pomembna svečanost. Otvorll jo je dr’. Anton Daneu, ‘50“ deloval je barkovljanski j pevski zbor pod vodstvom Danila Pertota. Spominski nagovor pa je imel, na žalost, Franc Stoka, kar je seveda dalo temu vse prej kot strankarskemu dogodku strankarski videz. Mislimo, da bi prav pieteta do žrtev, med katerimi je bilo gotovo veliko takih, ki niso bili pristaši ne Stoke, ne njegovega gibanja, zahtevala, da se da podobnim komemoracijam v bodoče splošnejši in širši značaj.
poslani 4. decembra 194.1 Katastrskemu uradu za ugotovitev na licu mesta in za novo numeriranje od zasebnikov zasedenih zemljišč.
Zaradi novih težav je bila pozneje ugotovitev večkrat prenešena, dokler ni Katastrski urad s pismom od 26. marca 1954 sporočil, da so med zgoraj omenjenimi načrti in sedanjo katastrsko mapo pomembne neskladnosti, zaradi česar bo po vsej verjetnosti potrebna predložitev novih delilnih načrtov, ker poslani prepis je že iz leta 1936.
Zato ni Komisariat do danes povzel nobenega koraka, med drugim tudi, ker poteka razmejitvena me-'a z Jugoslavijo *ez bazoviški o-krej in -izgleda, da je bila meja nepravilno začrtana.
Prav tako ne more biti-danes u-porabna cenitev iz leta 1936, v-rko-, likor so bili tedaj predvideni za,za-sedbo 140 ha zemljišč,,ipd 145 posestnikov, letni prispevkl,w- znesku približno 3.000 lir, kar je danes naravnost neznaten znesek.
Z ozirom na to omenjamo, da so v zadnjih letih nekateri omenjenih posestnikov bazoviškega okraja, da urede svoja zemljišča, prosili in izposlovali ureditev s pomočjo kupne pogodbe z občino.
oborožene sile. Visi napori dolgih let iso šli torej za tem, da se ustvari te predpogoje. Brez tega bi zrušitev totalitarizma lahko sledila samo popolnemu vojaškemu porazu in oblast -bi za neizvestno dolgo do bo prevzela tuja sila. To pa ni moglo biti v interesu tistih, ki so jim bile pri -srcu koristi lastnega naroda in države.
Pogoji uspeha
'Da je takšno sklepanje pravilno, dokazujejo dogodki. Zrušitev fašizma in 8. september bi bila- v Italiji nemogoča, in to kljub sklepu velikega fašističnega sveta, če ne bi akcije podprla- -ustavni vladar in vojska. Na razpolago je morala biti avtoriteta in sila. Seveda so morale razmere dozoreti, da sta oba navedena činitelja dozorela do te stopnje. Podobno je bilo v Nemčiji, kjer so bili e-din-i poskusi, ki bi lahko računali na uspeh, izv-ršeni od zarotnikov, katerim so vojaški krogi nudili primerno podporo s tem, da so prevzeli materialno u-resničenje prevratnih načrtov. V Italiji je odločilna poteza uspela, v Nemčiji ipa- je s ponesrečenim a-tentatom na Hitlerja spodletela Toda to ne izpreminja pravilnosti ugotovitve, da je brez oslombe na enega ali drugega nosilca državne avtoritete nemogoče realno -mislit' na zrušitev sodobnih totalitarizmov s silami, ki naj bi nastopile- znotraj države. V vseh primerih, ki ne -upoštevajo tega dejstva, je režimski policiji že vnaprej zagotovljena »maga.
* • *
To bi bila morda najvažnejša načelna -spoznanja iiz t-rde -borbe italijanskih in nemški demokratov proti totalitarizmoma, -ki sta vladala v teh dveh deželah. Ce le malo pomislimo, uvidimo, da niso te izkušnje kljub desetim letom še -pra-v nič izgubile na svoji vrednosti. O-stale so aktualne povsod tam, kjer se postavljajo nalogo, podobne ‘i • stim, kakršne so morali pred drug'--svetovno vojno in med njo reševati svobodoljubni protifašisti in pro-tinacisti.
Zapostavljanje naših šol
V začetku marca t. 1. so bile razpisane za drž. srednje šole študijske podpore m marljive in revne dijake. Ker ravnateljstva slovenskih srednjih -šol na Tržaškem niso dobila o tem nikakega obvestila, so se zastopniki Zveznega odboru 15. marca t. 1. obrnili po pojasnila na Šolsko skrbništvo. Rok za vlaganje prošenj je petekel 24. marca t 1. Šolski skrbnik je izjavil, da je mnenja, da ta razpis ne velja za slovenske šole.
Zvezni odbor do danes ni dobil nikakega odgovora, Zato je poslat 1. aprila Ravnateljstvu za javno šolstvo in v vednost Šolskemu skrbništvu naslednji protest:
-» Podpisane strokovne organizacije nameščencev slovenskih šol u-gbtavljajo, da se je izvršila ponovna diskriminacija ob priliki razpisa študijskih podpor za dijake srednjih šol. Slovenske šole o razpisu niso bile obveščene in pri razpisu niso -bile upoštevane. Strokovne organizacije na osebno intervencijo pri šolskem skrbniku dne 15. marca 1955 do danes, dne 1. aprila 1951 niso dobile nikakega odgovora, da-si je rok ;za vlaganje prošenj potekel že 24. marca.
Podpisane strokovne organizacije protestirajo proti takemu postopku. «
Razume se, da jim je bila v teh primerih šteta y dobro ugodna cenitev zasedenih zemljišč, ki je u-poštevala izboljške, ki so- jih posestniki na dotičnih zemljiščih storili.
Zato bo interesent najprej prišel do ugodne rešitve, ako zaprosi za nakup zemljišča pri občini, namesto da čaka uradne ureditve. «
Obvestilo kmetovalcem
Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča, da -zapade rok za dvig nakazil večne in triletne detelje po znižani ceni nepreklicno v torek, dne 12. aprila.
Nedvignjena nakazila bodo po tem datumu dana drugim prosilcem.
JAVNA ZAHVALA
V-rtharicžPMaČrja Trebeč Godina se najtopleje zahvaljuje v -imenu malčkov slovenskega otroškega vri-ca pri Sv. Ivanu gospodu Justu Kocmanu za podarjeno žogo in svo-ječasno darovan sladki -kruh (pince) in Andku Rudeš za darovani biljard in konjička.
t Josip Bertok
V ponedeljek 4. t. m. je v Borštu za vedno zatisnil oči g. Josip Bertok, nadučitelj v pokoju. Star je bil 77 let. Pokojni nadučitelj je bil eden izmed tistih nekdaj tako številnih slovenskih učiteljev, ki so s svojim požrtvovalnim kulturnim, gospodarskim in zadružnim delom dvignili slovensko podeželje na za-vidanja vredno raven naprednega naroda. Na žalost odpadajo ti listi slovenskega uveljavljanja drug za drugim, sadovi njihovega dela pa še živijo. Zasluga teh sadov je, da naš narod v času svoje največje nesreče ni izginil s te zemlje in da tudi novim tujim zamislim ni zapadel. Tako nekdanjim kakor s.e danjim »novotarjem« ta rod — z redkimi izjemami — svoje častne preteklosti ni žrtvoval za krožnih dvomljivega zaslužkarstva in oblast-ništva. Ostal je zvest slovenskim izročilom do zadnjega.
Pogreba so se v sredo, 6. t. m., udeležili številni občani in njegovi prijatelji iz okolice in mesta.
Slava njegovemu spominu!
 H"  .....................
Dne 4. aprila t. I. je preminul naš dragi mož, brat in stric
Josip Bertok
učitelj v pokoju.
Pogreb se je vršil 6. t. m.
Prisrčna zahvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č. g. Malalanu za pomoč, ki jo je izkazal pokojniku v zadnjem času ter za žalne obrede.
Žalujoča žena in ostali.
Boršt, 6. aprila 1955.
MIZ B P ] I | Detke
HinCf0VBlCl | ve, macesnove
podjetniki • in trdih letov
trame in parket« nudi najugodneje
CALEA
TEL. --------------------
90441 TRST
Vlal. Sonnlno, I 4
KOSMiNERIJE
Na nedeljskem odprtem grobu OF so seveda zopet govorili sam; profesionalci, ljudstvo ’e bilo odsotno. Kdo od volivctv titovske liste bi tudi točil solze za tistimi, ki so pred volitvami prisegali eno, po volitvah pa storili nekaj čisto drugega. Tov. Kosmina se je na grobišču med -drugim odrezal tudi takole: »..Obstoj izrazito slovenske organizacije, kot je OF, ne bi del možnosti za širši razvoj in bi prav obratno samo zaviral, -bi ožil tako gibanje in bi se s tem oddaljil od ciljev, za katere se borimo.« Neštetokrat smo. v'našem listu ob raznih taktičnih tekmovanjih tit-pvcev za skrajnimi nacionalističnimi gesli odkrivali hinavsko demagogijo in opozarjali, da so to izgolj izko-riščevanja slovenskih narodnih i-dealov, ki jih bodo ob prvi priložnosti po navodilih od zunaj zavr gli. Ni bilo treba dolgo čakati, da se je titovska slovenska narodna zavest pokazala v svoji pravi luči. Kakšno veselje za tiste »spreobrnjence«, ki so verjeli, da OF rešuje slov. narodnostna vprašanja.
Tov. Kosmina je nadaljeval: »...Tako reakcionarji, fašisti in zagrizeni nacionalisti italijanske na rodnosti kot peščica slovenskih nacionalistov hočejo razdvojiti Slovence in I-talijane...« Skromnost je sicer res lepa čednost, vendar je 'komunistična morala ne pozna, to bi že moral vedeti tudi tov. Kosmi • na. Ce so slovenski demokrati peščica, kaj so šele slovenski titovci. Zadnje volitve pač zgovorno pričajo, koliko je prvih in koliko drugih. Prihodnje volitve pa -bodo to še vse drugače potrdile. Tudi pri nas hodijo osli namreč samo enkrat na -led.
Z doslednostjo so titovci sploh skregani na smrt. Tov. Kosmina trdi, da hočemo -tudi mi, slovenski demokrati, razdvajati Slovence in Italijane. »Primorski dnevnik« pa je komaj dva dni pred tem, ob proračunskem -glasovanju, skoušal s t,-pičnim komunističnim podtikanjem slovenskim volivcem SNL naprtiti prav nasprotno trditev: de je- namreč glasovanje za proračun proti. , željam volivcev. Kolikor vemo. ni-
so zastopniki (SNL nikjer prisegali, da bodo na vekomaj glasovali proti občinskim preračunom.
Za Kosmino smo mi razdvajalci Slovencev in Italijanov, »Primorski dnevnik« pa bi nam hotel'očitati, da stopamo po novi liniji zaenkrat še neimenskih dedičev OF. torej nekaka njihova konkurenca. Kdo od obeh govori neresnico?
Plesna čajanka
iSDD v Trstu priredi v ponedeljek 11, t. m. plesno čajanko. — Začetek o-b 19. uri.
Odgovorni urednik:	'
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 In sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telet 31-813
Vespa
125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU.
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI NADOMESTNI -DELI » P I A G G I O «
PRODAJNA AGENCIJA:
TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940
B UFET pri
Jožko tu
TOČIJO SE PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA TER BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN
s#?'
TRST - Ul. Ghega U. 3
Postrežemo tudi z domačo kuhinjo
Pozor!!! preden nabaoljate
H A W K I N S LONEC NA PRITISK
ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA iSTA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR' FRjISTEDIH BOSTE 80 ODST. NA PLINU IN C ASU.
NOVI REVOLUCIONAR HOOVER!
NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DV-A LIKALNIKA V ENEM.
MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE? BODITE BREZ SKRBI!
ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER
JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI.
0
B
I
S
c
I
T
T
U
R
D
K
0
e r ž e
TRST
Trg S. Giovanni I - Tel. 35-019
P O Z O R!
0 Potne liste in vizume
Z
o
R
AGENCIJA CELERITAS
uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overov-ljenje uradnih aktov in prošnje za prehod v cono Koper izposluje v najkrajšem času
ANAGRAFSKE LISTINE PA IZPOSLUJE ZE V TEKU DNEVA.
--------- VSE	ZA MAJHEN HONORAR! -------------
TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404
VLOGA DVEH EMIGRACI)
Bazouiške jusarske prauice
Tragedija ljubimkanja z diktaturo
SVARILNI NAUK »SODELOVANJA11 S KOMUNISTIČNO PARTIJO
Malo ljudi je, ki bi bili v 'tako popolni meri doživeli vso srečo in nesi ečo svoje ožje hrvatske domovine, kot je to človek, ki je prav-kur skoro neopazno zaključil pot •svojega življenja.
Malo je zopet ljudi, ki bi bili bolj upravičeni da olepšajo vzpon svoje hrvatske sredine, ki so pa zopet izginili v tej sredini skoraj pozabljeni,' ker jih novo nastala isredina ni razumela.
Dr. 'Ivon .Subašič ni bil star človek. Saj je komaj dopolnil svoje 63. leto. Toda kaj vse se ni zgodilo od trenutka njegovega rojstva leta 1890 v Veliki Gorici pa do trenutka njegovega odhoda!
2e kot srednješolec je na zagrebški Veliki gimnaziji pripadel uporniški mladini, ki je iz dna srca prezirala svoje madžaronske šolnike vladavine bana Khiuen Hedervary-ja. 'Starši so imeli že tedaj dokaj preglavic, da so to mladež obvarovali zapora in preganjanj. Ko so se pa maturantom odprla vroča -vseučiliška itla, so se zbrali okrog Stjepana Radiča, ki je bil med vsemi naj'bolj zgovoren in najbolj nemiren duh, kajti prav tedaj, lela 1902, je prišlo do upora slušatelje/ zagrebškega vseučilišča, pri čemer so na Jelačičevem trgu pred spomenikom Jelačiča-bana sežgali madžarsko zastavo.
Skupno z Radičem
Ni z.nano, če bil skupaj s Stje-panom Radičem zaprl in izročen sodišču tudi Subašič, toda gotovo je, da je skupaj z njim zapustil zagrebško vseučilišče in končal pravne nauke v Pragi pod vodstvom velikega Masaryka.
To je bila junaška doba hrvai-skega prebujenja, ko so mladi ljudje opuščali romantičnost in prehajali na realizem, se prilagodil’ politični stvarnosti ter spremenili politiko v nauk s strogimi, neizprosnimi zakoni ter s tem odklonili liriko rodoljubne občutljivosti.
Ta realizem, ki ga je izpovedoval Masaryk s svojimi, privrženci, je ostro ločil rad-ičevce od ozkosrčnih »historičarjev« Starčevičevih izročil; postal je bistvo Radičeve agrarne politike, ki je kot osnovno točko sprejela izročila hrvatskega kmeta in tej tradiciji hotela prilagoditi in morda tudi podrediti celotno narodno politiko.
Vojna, ki je udarila prav v trenutku, ko je v borbi med s porazu maši in hrv a ts ko - srbsko koalicijo bila Radičeva socialna skupina pritisnjena ob stran, ni dopustila, da bi ta smer prišla do svoje popolne veljave. Toda ko je vojna končala in ko je ibila z zmago koalicije u stvarjena podlaga za proglasitev e-dinstvene Jugoslavije, ki je temej Ijila na državnem in narodnem e-dinistivu, se je Radičevo gibanje znašlo v borbeni, s-koro brezkompromisni opoziciji nasproti srbijan-ski radikalni stranki ter proti Pri-bičevičeivi koaliciji.
Subašič je bil medtem dokončal .svaje študije v Pragi ter v. dodatnimi izpiti nostrificiral v Zagrebu svoj doktorat. V Karlovcu je odprl odvetniško pisarno in njegov živahni nastop, ki je bil poln poleta, mu je pridobival simpatije v čedalje širših krogih.
V	začetku, t. j. 1. 1919 se ni popolnoma strinjal z Radičem, čigar republikanski separatizem mu ni bil dovolj stvaren. Zato se je raje držal demokratizma Ljube Da.vido-viča. Toda ko je končno tudi Radič iprešel na linijo sporazuma in vstopil v Pašičevo vlado, sta se naš1.a s Subašičem in skupaj vodila nai-prej sporazumaš-ko, nato pa opozicijsko politiko, 'ki je privedla do tragičnega obračunavanja 10. junija 1928 in do kraljeve diktature.
Solunski dobrovoljec
Pri vsem svojem opozicijskem stališču je imel Subašič zase le pozitivno vojaško preteklost. Od Ru sov na gališki fronti ujet se je pridružil srbskim odredom in se skupaj ;z njimi boril v Dobrudži in na solunski fronti, kjer se je boril kol dobrovoljec tudi današnji kardinal Stepinac. Iz tega skupnega bojevanja je Subašič prinesel s seboj osvobojeno domovino boljše razumevanje jedra nesoglasij med srfoi-jansko in hrvatsko miselnostjo, ob enem pa razumevanje za možnosti in potrebe za vzporeden razvoj e nega in drugega naroda. Zanimivo je vsekakor, da pri njem tudi v najbolj obupnih trenutkih, iko je v hnvatskih vrstah kar mrgolelo Iju-'di, ki so sovražili Srbe, ni nikdar zmanjkalo vere o možnosti sodelo vanja med Beogradom in Zagre bom.
Da bi ■ do tega sodelovanja tudi prišlo, je moral razčistiti najprej s centralistično strujo. Stvar se j? zdela že izvedljiva, ko je spomladi 1934 Aleksander Karadjordjevid Hrvatom ponudil roko sprave. Toda to je bila njegova tragika. Prav sporazum Beograda s Hrvait ni šel v račun Mussolinijevi politiki, ki je naskrivaj podpirala skrajneže
hrvatskih kmetov in hrvatskih nacionalistov. Posledica Aleksandrove pripravljenosti na sporazumi s Hrvati je bil marsejski atentat oktobra 1934.
Do tega atentata, ki je pravzaprav pomenil te;.a'k udarec vse.; njegovi politiki, je Subašič znal o-hianiti trezno prisebnost. Sicer nikakor ni mogel pristati na to, da bi z Bogoljubom Jeftičem »čuval Jugoslavijo«. Bil je eden od podpisnikov -memoranduma, Iki je Zahteval likvidacijo diktature in po-viatek v normalne parlamentarne razmere. Na »volitvah«, ki so jih razpisali po marsejski tragediji, je bil Subašič neprestano v opoziciji in 'je '1. 1938 celo kandidiral. Zunanje- in notranjepolitični momenti so bili vzrok, da je Beograd sprejel sporazum, ki sta ga sklenila predsednik vlade, Dragiša Cvetkovič, in podpredsednik hrvatske kmečke stranke, dr. Vladko Maček.
Hrvatski ban
Dr. Ivanu Subašiču je pri sklepanju tega sporazuma pripadla ze-
lo	aktivna vloga. Podprt od strokovnjaka prof. dr. Ivana Krbeka je y znatni meri uspel v formulaciji sporazuma in doživel, da so Hrvatsko proglasili za posebno držav-nopravno enoto z grupacijo Hrvatov v nasprotju s pravoslavnimi Srbi v državnopravni celoti. N: slučaj, da je po zaključku sporazuma prav Subašič postal hrvatski ban, Krbek pa podban.
To je bilo v času, ko je po priključitvi Avstrije Nemčiji prišlo do sudetske ikrize in ko je v uradni italijanski zunanji politiki dozorela misel, hi jo Ciano omenja v svojem dnevniku za podkupovanje vodstva Hrvatske kmečke stranke. Vloga posrednika v tej zakulisni i-gri je bila dodeljena grofu Bombel-lesu-. Kakor je težko v današnjih razmerah pravično zasledovati Su-bišičevo dejavnost, vendar je treibi priznati, da se je Subašič najodloč-nejše -postavil proti -vsakemu sodelovanju z Mussolinijem in Hitlerjem. Tej liniji je ostal dosleden tudi tedaj, ko so' Nemci poskušali približati se Mačku z istočasno izključitvijo italijanskega varovanca Ante Paveliča. To Subašičevo zadržanje ,ga je po aprilu 1. 1941 pripeljalo v zapor in kasneje v kon-fi-načijo v Klanjciu. Toda stvar ni trajala dolgo. Junija 1941 mu je u-,spelo, da se je pretolkel skozi nemške vrste in 'zbežal najprej v Anglijo in nato v Ameriko, kjer je žiivel do maja 1944, ko so ga poklicali v Evropo. 'Prav tiste dni, ali točno dne 25. maja 1944 bi biti Neme; v Drvarju skoraj ujeli Tita, Tito je tedaj izibežal v Italijo, kjer, se je sestal z W. Churchillom, 6. junija 1944 pa s Subašičem.
Kdo je koga prevaril?
Ko so se bile diskreditirale razne emigrantske vlade, je prejel Subašič od Petra II. Karadjordjeviča nalog, da sestavi novo jugoslovansko vlado, in kot predsednik te vlade je sklenil sporazum s Titom. Se danes je odprto vprašanje, kdo je pri tem koga prevaril. Fotlč trdi namreč, da je Subašič ob podpisu spora/juma s Titom na Visu 16. junija 1944 brelz kraljevega pooblastila podpisal 'kapitulacijo. Sporazum je Tita obvezoval, da ne bo načel vprašanja monarhije ali republike dokler vojna ne bo končana. Subašič pa je s svoje strani obljubil, da bo preko radia pozval Hrvate, da se pridružijo partiza-
Subašič molče vsekakor pristal na ukinitev kraljevske oiblastti in na u-vedlbo republike.
Stalin in Churchill sta temu spo-
rzumu dala svoj blagoslov, toda prctivil se mu je Peter Karadjor-djevič. Od Churchilla pa je izvedel da je sporazum od 1. nov. 1944. veljaven in da se ne bo mogel vrniti v Jugoslavijo -brez poklica s strani naroda.
Subašič je torej s tem drugim sporazumom nedvomno pristal na isto, kar je odgovarjalo njegovemu globokemu prepričanju. Skupaj s Kardeljem je nato odpotoval Moskvo in tamkaj dobil potrdilo ki mu ga je Peter Karadjordjevi-.1 zaman oporekal.
Ko se je vrnil v Jugoslavijo, se je zdelo, da je Subašič pri Titu prodrl s svojim stališčem, ker je ta avgusta 1945 dopustil, da je Hi vatska kmetska stranka izdala svoj glasnik »Hrvatski dom«, in sicer v upravi Marenke, vdove Stjepana Radiča.
Toda sporazumi s komunisti so načeloma kratkoveljavni. »Hrvatski dom« ni pisal tako, kakor so zahte-vali komunisti. S tem je izzval »ljudsko ogorčenje«. To se pravi: nekega lepega ali grdega dne j» razjarjena množica pod vodstvom OZNE razdejala prostore »Hrval-skega doma«.
Konec idile
S tem je pa idila med Titom in Subašičem stopila v svojo zaključno fazo. Septembra 1945 je »Hrvat -
nom. V novi jugoslovanski koali cijski vladi pod Subašičevim pred sedstvom, ki so jo sestavili 7. juli ja 1944, sta bila tudi dva člana Titovega osvobodilnega od,bora.
Toda Tito je nenadoma z Visa odpotoval najprej v glavni stan maršala Tolbuhina v Romunijo, na to pa v Moskvo. Po povratku iz Mo skve je 1. novembra 1944 Tito s Subašičem sklenil drug sporazum tri dni potem, ko so se o Jugoslaviji med seboj sporazumeli 28. oktobra Angleži in Rusi.
Ta drugi sporazum je določal razpis svobodnih volitev in nato naj bi nova narodna skupščina odločala o državni ureditvi, pri čemur je
ski dom« prenetial izhajati. Oktobra 1945 je prišlo do ostrih nastopov med Titom in Subašičem, celo do pretenj. 9. oktobra 1945 je Su-■bašič odložil ministrstvo zunanjih del zaradi »slabega zdravja«.
Od tega dne je umolknil tako, kakor ie umolknilo toliko in toliko drugih političnih ljudi. Ta molk ie seda-j pokopal tudi Ivana Subašiča. Tako je skoraj neopazno . in neslišno odšel s tega sveta aktivni .udeleženec hrvatske tragedije, ki e p-ogoltnila dve pokolenji. Subašič je bil vsekakor človek, ki se je srečal v življenju z zelo težkimi odgovornostmi, pri čemer se zavestno nikdar ni izneveril svojemu o-seibnemu prepričanju.
Izreki o politiki
Kdor ločeno obravnava politiko in moralo, ne bo razumel niti politike, niti marale.
Rousseau Rad bi nekaj trtvoval, da bi izvedel, za koga so bila dejansko izvršena dela, o katerih v javnosti tako glasne poudarjaj o, da so bila storjena za domovino.
Lichtenberg Politiki so junaki dejavnosti, zve sli svojim načelom, vse dokler niso na krmilu.
Galsworthy Politika je sfinga, ki pogoltne vsakogar, ki njenih ugank ne zna rešiti.
Rivarov
Jalta ob to žili e...
Širša ameriška javnost je že leta in leta zahtevala objavo obveznosti, ki jih je pok. Roosevelt sprejel v 'Jalti. Sedanji predsednik Združenih držav, Eisenhower, je že leta 1963 izjavil, da bo zahteval od kongresa, da »objavi vse tajne dogovore iz preteklosti, ki zadevajo za-sužnjenje drugih narodov«. Danes: pišemo 1. 1955 in kongres se o za devi še ni izjavil. Ameriška vlada pa je medtem na- drug način izrazila svojo odločnost, po kateri se ne čuti več vezana na »tajne dogo vore«. Ameriška vlada javno izpoveduje. da je cilj njene politike o-svoboditev zasužnjenih narodov in da se pri prihodnjih mirovnih pogajanjih ne -bo držala nobenih obveznosti, ki izvirajo iz ' vojnih .fesov.
Kot posredno potrdilo tega svojega stališča in kot nekak nadomestek z* izostalo izjavo kongresa je treba razumeti tudi sedanje objave jaltskih zapisnikov. S to objavo postanejo takratni dogovori med Rooseveltom, Churchillom in Stali-nam končnoveljavno »kos ničvred nega papirja«. Ta način uničevanja mednarodnih pogodb je -gotovo nenavaden, drugačen, uradni in formalno ustrezajoč način toi pomenil afront proti Moskvi, ki si ga pa Washiington v tem trenutku gotovo ne želi.
Po prvi svetovni v-ojrii se je v mednarodni politiki prvič postavilo na itapet vprašanje o krivdi za vojno. Po drugi vojni pa so krivde za izbruh vojne stopile v ozadje. Da je Hitler skupno s Stalinom spro-
/
žil vojno proti Poljski, tega tudi zgodovinarji ne morejo zanikati. Sedaj gre pe predvsem za krivd'* ali nekrivdo nad izvršenim stanjem., v katerem se je -znašel svet po vo-ni. Razumljivo je, da »mirovni tvorci« s Teherana. Jalte in Potsdama — v kolikor so še pri življe nju — niso ravno navdušeni nad objavo takratnih zapisnikov. -Angleški vladi, kateri stoji na čelu še edini preživeli akter »velikih treh v Jalti«, je iz razumljivih vzrokov zoprno razkrivanje teh stvari. Objava jaltskih dokumentov, tako pravi britansko zunanje ministrstvo, je netaktna, ker je Churchill še pri življenju. Churchill sam pa smatra objavo za netaktno, ker Roosevelt in Stalin več ne živita in se zato ne moreta braniti.
Ce pa hoče današnji svet preprečiti, da konča vsaka vojna s potvarjanjem zgodovine, potem js treba poskrbeti za to, da se z dvo-tirnostjo zgodovinskih in političnih resnic enkrat za vselej preneha. Opogumiti se moramo, da politična dogajanja gledamo tako, kakor so se stvarno odigrala. Kako naj se v prihodnjosti znajdemo, če bomo •> preteklosti obveščeni zgolj o tem, o čemer smatra neka vlade, da je potrebno in -koristno? Kako naj bo- , mo prepričani, da so konference »na najvišji ravni« v resnici na -boljša sredstva za reševanje sve tovno-političnih vprašanj, če pa nikoli ne zvemo, kaj se je tam pravzaprav dogajalo, kakšno težo imajo-. v zaupnih razgovorih med državniki usode ljudi in narodov, s kakšno skrbnostjo ali lahkomiselnostjo-o teh usodah sklepajo, 'V kolikšni meri poslušajo mnenja svojih strokovnih svetovalcev? Stalin je točno uočil nevarnosti, ki prežijo ob takih razgovorih, in jih je po možnosti še večal. Da -bi »neprisilje-nost« povečal, je pri mnogih razgovorih prepovedal stenografiranje. Churchill je sedaj, po objavi zakulisnih skrivnosti v Jalti, izrazil bojazen, da bi >te objave mogle preprečiti »prosto izmenjavo misli« na bodočih konferencah, če jo-do objavljali stenografske zapisnike konference. Temu bi bilo mogoče opo-reči, kajti nekaj manj svobode v izmenjavi misli v Jalti bi uspehom konference kvečjemu koristilo.
Komunistični obnavljale! fašizma
Po napadu fašističnih razgrajačev na komunistično knjigarno »Rinascita« v Rimu, ki je v očitni povezavi s komunistično propagandno gonjo proti pariškim sporazumom, poizkušajo komunisti tako v notranjosti Italije, kakor tu pri -nas že spet z novo osvobodilno fronto. Ponavlja se igra, ki je v nedavni preteklosti obrodila- komunistom 'bogate sadove. Komunistični politični navijači računajo pri tem na pozabljivost ljudskih množic.
Prav zato je nujno potrebno, da si prikličemo v spomin vsaj nekaj najznačilnejših dogodkov nedavne preteklost, ki je mnogim prostodu šnežem odprla oči, ki pa bi utegni-
li	ponovno zdrkniti na komunistični led. Ze takoj v uvodu moramo ugotoviti vso smešnost komunističnega šopirjenja s pavovim perjent slovenskih narodnjakov, ki so- za časa fašizma umirali pod svinčenkami in prenašali muke po ječah in konfina-cijah. Komunistična udeležba na tej mučeniški poti Slovenke ga naroda v dobi dvajsetih let fašizma je bila izredno skromna. Teh zgodovinskih resnic ne izbrišejo -niti okoliščine, da je nekaj narodnjakov po dveh desetletjih narodnega dela presedlalo h komunistični dojilji. Tudi ti »spreobrnjenci« so se v tistih' časih borili prof. fašizmu za dosego narodnih pravic, za- demokratične cilje in ne morda zato, da- bi črno diktaturo zame njali za rdečo. Fašistični vojn’ stroj zaradi komunističnih »pogu-mov« ni utrpel v prvih, odločilnih obdobjih vojme nobene škode.
Delo na pognojeni njivi
Kakor pa so -bili uspehi ilegalne ga komunističnega partijskega delovanja v dolgem obdobju fašis-tič ne diktature neznatni, tako so se orjaško napihnili v zadnjem poldrugem letu vojne pod nacističn j zasedbo v severni Italiji. Med množice so komunisti zanesli intenzivno, izredno učinkovito agitacijo, u-stvarili gosta omrežja, celic po vsej deželi in postavili na noge številna) partijsko armado.
Taki uspehi 'so bili mogoči pod takratnimi izrednimi okoliščinam-’. Ne zadostuje, da velika večina prebivalstva simpatizira z ilegalnim gibanjem. Ne zadostuje, da- človek v mirnem času pod demokratično vladavino odda svoj glas komunizmu ali 'Si celo pridobi partijsko h gitimacijo. Z vsem -tem še dolgo ni
rečeno, da bo ob časih nevarnosti tudi tvegal svojo prostost, življenje in srečo svoje družine s tem, da ilegalcu nudi zavetišče ali da- prenaša ilegalne letake in časnike.
Tudi še dolgo ne zadostuje za u speh okoliščina, da je vladajoča stranka in z njo vlada, postala pri ljudstvu zasovražena. Vse to je bil slučaj v Italiji še pred Mussolinijevim padcem, ne da- bi si bili komunisti upali izgraditi kako večjo centralizirano organizacijo ali da bi celo prešli v oborožen -upor.
To je bilo mogoče šele po popolnem zlomu obstoječe državne oibla-sti. C e sovražna armade zasede deželo in se okupator.j-u -ne posreči, pridobiti dotedanjih zastopnikov državne oblasti za sodelovanje in si tako zajamčiti kontinuiteto -u-prave, pač pe je okupator prisiljen opirati se na kvislinški režim pro-dancev in plačancev, potem se pogoji za ilegalno množično agitacijo h oborožen upor ustvarjajo kar sami po sebi. Pa tudi v 'tekem najugodnejšem primeru je časovno strjeni upor -mogoč le, -če je okupator še vedno v vojni z drugimi silami. tako da je upanje na osvoboditev -tudi utemeljeno. Vsi ti pogoji so bili dani v letih 1943 - 45 v severni Italiji in za njihovo izkoriščanje ni bilo potrebno posebnih pogumov, miti izrednih sposobnosti.
V	ostalem je značilno, da so partizanske akcije odpovedale v tistih redkih predelih, kjer je .razpolagal neofašistični režim z močnejšimi silami privržencev. V provinci Ferrara-, na primer, kjer imajo danes komunisti kompaktno večino,, je socialna demagogija- neofašistov žela pri poljskih delavcih presenetljive uspehe. Fašistična stranka je ob času republike Saild imela na tem področju neprimerno več članov kakor pred 25. julijem 1943. To je i-melo za posledico,, da so tam delu joče partizanske sile doživele težke poraze. Na.rodno-osvobodilni odbor, pokrajinsko vodstvo ilegalnega gibanja, :se ni moglo vzdržati v Fer rari, pač pa se je zateklo v Bologno.
.Narodne fronte"
Delovanje komunistične partije in njenih partijskih enot v severni Italiji, je bilo silno o-lajšano tudi s tem, da so komunistični zastopniki sedeli v takratni zakoniti vladi, ki je držala oblast na jugu države. Kdor bi se takrat upiral vodstvu
komunistične partije, bi pravzaprav
zagrešil zločin veleizdaje. Ta okoliščina je še pridobivala na teži, čimbolj se je bližal da,n povratka zakonite vladavine tudi na sever. Za to ogromno prednost se imajo komunisti zahvaliti dejstvu, da. je njihovo osrednje vodstvo v Moskvi po napadu nacistov na .Sovj-etijo zapovedalo vsem komunističnim partijam, naj preidejo na taktiko ustanavljanja »Narodnih front«. To j,e bila politika, ki ni povezovala zgolj socialistov in levičarskih demokratov, kakor je to bil primer za časa »Ljudskih front«, pač pa povezava vseh, ki so bili pripravljeni oboroženo se boriti proti naci-fašistom.
Togliatti, ,ki se je aprila 1944 vrnil iz Rusije — največje nevarnosti v tem delu Evrope so minile — je po -svojem prihodu vneto delil politične nauke socialističnim in meščansko-demokratičnim strankarskim voditeljem. Kot načelni republikanci in protifaši-sti so se ti voditelji upirali, da bi kakorkoli sodelovali, z bivšim 'kraljem Viktorjem Emanuelom, ki so ga smatrati za glavno stebrišče fašistične diktature, -in z B-adogliem. Komunistična partija je vse do tedaj zagovarjala prav isto .stališče. Togliatti pa je iz Moskve prinesel nov nauk. Izjavljal je, da so taki »predsodki« napačni in da se bo vprašanje monarhije uredilo po končani vojni. Sam je vstopil v Badoglievo vlado kot minister brez listnice, medtem ko je njegov partijski tovariš i’au-sto Gullo prevzel poljedelsko ministrstvo. To je zgodovinska resnica, ki je ne smemo pozabiti.
Po T-ogliattijevih smernicah so italijanski komunisti vodili partizansko vojno v severni Italiji q drugačnimi cilji kakor so pa to počenjali njihovi bratje v Jugoslaviji Borba italijanskih partizanov se načeloma ni sprevrgla v državljansko borbo proti tistim, ki se niso hoteli ukloniti komunistični diktaturi. Medtem ko so jugoslovanski komunisti v prvi vrsti vodili uničevalno vojno proti tistim, ki kralju dane prisege niso hoteli prelomiti, so italijanski komunistični ministri vdano prisegali zvestobo italijanskemu kralju. V vodilnih organih partizanske vojske so -italijanski komunisti sodelovali s socialisti, republikanci, krščanskimi demokrati, liberalci in monarhisti.
Ce bi italijanski komunisti pod -zavezniškim nadzorstvom sledili vzorom svojih jugoslovanskih ko-
munističnih tovarišev, če bi sprožili borbo za oblast proti svojim meščanskim zaveznikom, bi to neizogibno privedlo do- najtežje krize-med zahodnimi silami in Sovjetijo. Tega pa si boljševiki v Moskvi spričo ogorčenih borb z nacisti niso mogli privoščiti...
Tudi po ostavki Badoglieve vladi so komunisti ostali v. vladi Bo-nomija in Parrija ter v prvih treh kabinetih De Gasperija. Italijanski komunisti so se zadovoljevali z manjšim številom ministrov in podtajnikov v vladi. Njihovi ministri niso izvedli nobenih pomembnejših preosnov. Odgovornosti za ozdravljenje narodnega gospodarstva, ki so zahtevale nepriljubljene ukrepe, so rade volje prepuščali meščanskim ministrom.
Komunistična injekcija fažizmu
Najvažnejše delo komunistične vladne ekipe je bila od pravosodnega ministra Togliattija izdana amnestija, s katero so se celi vrsti promine.ntn-ih fašistov odprla vrata v politično življenje. Prvo poživljajočo injekcijo fašizmu je torej podelil sam gospod TogliaUi. Tega se -seveda »Delo« in njegovi ne spominjajo več tako dobro...
Namen te amnestije je bil tipif-no makiavelistični preudarek: Komunisti. so hoteli skrajno desnico priklicati nazaj v življenje zato. da bi z njo demokratični sredini postlali s trnjem in osatom. Danes služi prisotnost fašističnih poslancev v parlamentu komunistom zato, da ti skreditirajo demokracijo in jo sproti obmetavajo z očitki slabosti. Pri tem špekulirajo s -tem. da je ljudstvo v Italiji že davno pozabilo, da je prav pomilostitvena Togliattijeva listina obnovila delovanje fašizma.
Višek komunističnega cinizma pa je v tem. da prav tisti komunisti, ki so povampirjenemu fašizmu sami in preračunano pomagali na noge, zvonijo na poplah in trobijo k mobilizaciji proti fašizmu.
V	resnici, borba proti fašizmu je postala po zaslugi komunistov prva zapoved vsakega resničnega demokrate. Brezkompromisne proti fašistične, te- je obenem tudi proti-nasilniške vrste se bodo morale prej ali slej strniti v nepremagljivo fronto za -zaščito demokratskih svoboščin. V tej demokratični fronti pa ne more biti mesta za poklicne nasilnike in zahrbtne zarotnike proti demokraciji.