Domače superzlitine za stomatološko protetiko Domestic Superalloys for Dental Prothetics
J. Rodič, K. Habijan, M. Strohmaier, MIL-PP d.o.o., Ljubljana
A. Rodič, A. Osojnik, J. Žvokeij, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana
Raziskovalni program razvoja dentalnih zlitin je zaključen z uvedbo standardiziranega postopka proizvodnje z napredno tehnologijo horizontalnega kontinuirnega litja palic na osnovi optimiranja kemijske sestave zlitine in parametrov litja.
Z novim alternativnim materialom so dane na področju fiksne protetike realne možnosti za dentalna dela visoke kakovosti.
Optimalna kemijska sestava zlitine zagotavlja, da se na temperaturi peke porcelana ob primernem delu, porcelanske plasti ne obarvajo zelenkasto. Rezultati eksperimentov kažejo, da nikljeva zlitina, izdelana z visoko tehnologijo, zagotavlja optimalno kombinacijo najpomembnejših fizikalnih, adhezijskih, mehanskih, kemičnih in antikorozijskih lastnosti ter biokompatibilnost.
Ključne besede: superzlitine, dentalne zlitine, stomatološka protetika, horizontalno kontinuirno litje.
The research program vvas completed vvith the introduction of standardized manufacturing process vvith advanced technology of horizontal continuous rod casting vvhich is based on optimized chemical composition and casting parameters. New alternative material for fixed prothetics enables real posibilities for high level of dental work.
Optimal chemical composition of the alloy is assuring that greenish tint does not appear on the surface during fritting.
Experimental results show that the nickel-base alloy, produced vvith the advanced technology is assuring optimal combination of the most important physical, adhesive, mechanical, chemical and anticorrosive properties and the biocompatibility.
Key vvords: superalloys, dental superalloys, dental prothetics, horizontal continuous casting.
1. Uvod
Poteklo je desetletje od prvih začetkov razvoja domačih dentalnih zlitin z neposrednim sodelovanjem slovenskih stomatologov in metalurgov1.
V okviru raziskovalne naloge Metalurškega inštituta2, ki sta jo sofinancirali Raziskovalna skupnost Slovenije in Zlatarna Celje, so razvili tehnološki postopek za proizvodnjo ulitkov CoCrMo stelitne zlitine z imenom "Skeletum" in preizkusili njeno bio-kompatihilnost pri uporabi v zobni protetiki. Razvojni dosežki so bili vzpodbudni, tako v proizvodnji kot v uporabi.
2. Današnje tehnološke in proizvodne možnosti
Z najmodernejšo napravo visoke tehnologije za horizontalno kontinuirno litje tankih palic1 v pilotni proizvodnji Metalurškega inštituta so se v letu 1990 odprle nove tehnološke možnosti za mednarodno konkurenčno proizvodnjo tudi na področju dentalnih superzlitin4.
Taljenje zlitine poteka v indukcijski peči z varovalno atmos-
fero ob prepihovanju taline s čistim argonom. Kontinuirno litje poteka na napravi s tremi žilami (slika 1).
Dolge palice se brusi, razrezuje na 5 g valjčke, polira, označuje in pakira /. navodili za uporabo.
Slika 1. Shema postopka horizontalnega kontinuirnega litja (HKL) tankih palic1
Figure 1. Schematic presentation of horizontal contiuous casting processfor fine rods '
Razvoj proizvodnje na novih napravah je bil učinkovit in uspešen.
V okviru mednarodne kooperacije z že obstoječo zaščito patentov ter blagovnih znamk na svetovnem trguje naš izvoz izdelkov iz teh zlitin že v drugem letu presegel količino ene tone malih valjčkov, kooperacijski dogovor pa omogoča tudi oskrbo domačega tržišča.
Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS je razvoj te domače izvozno usmerjene proizvodnje visokovrednih izdelkov podprlo s sofinanciranjem projekta industrijsko-razvojnih raziskav v dveh delih:
Prvi del obsega dentalne superzlitine na osnovi niklja (Ni-Cr-Mo) in je že zaključen. Zato te zlitine in njihove uporabne lastnosti predstavljamo.
Drugi del projekta se nanaša na kobaltove (Co-Cr-Mo) dentalne zlitine, ki se sicer tudi že proizvajajo, nekatere raziskave iz programa projekta pa še potekajo. Zato bomo to skupino /litin predstavili v II. delu članka po zaključku raziskovalnega projekta.
3. Dentalne superzlitine na osnovi niklja
Pri izbiri in oceni uporabnosti zlitin v ustnem okolju je pomembno poznati njihovo stabilnost in biokompatibilnost. Korozijski pojavi s tvorbo netopnih korozijskih produktov so specifičen problem, ki gaje treba z zagotavljanjem lastnosti zlitine celovito obvladati. Ni-Cr-Mo in Co-Cr-Mo zlitine so realne tehnične in pomembne ekonomske alternative klasičnim visoko plemenitim zlitinam, s katerimi lahko obstojnost neposredno primerjamo.
Pasivnost je v bistvu ugoden rezultat interakcij določenih kovinskih zlitin z okoljem, pri čemer nastane nevidljiv film debeline nekaj atomskih plasti, ki je sposoben "izolirati" material od agresivnega okolja, ki ga obdaja.
Pasivnost se doseže pri teh zlitinah s kritičnimi količinami kinetsko aktivnih elementov Cr in Mo. To je mogoče "kalibrirati in usmerjati" z ustrezno sestavo in procesiranjem, da bi dosegli
čimboljše rezultate, tako glede odpornosti proti spremembam v agresivnih medijih, kakor tudi glede hitrosti samoceljenja poškodb pasivacijskega filma ob zunanjih erozijskih in/ali mehanskih vplivih.
Osnovne lastnosti dokazujejo, da je razvoj Ni-Cr-Mo zlitine omogočil nadomestitev plemenitih zlitin. Najvišja kinetična plemenitost je dosežena s pasivacijskimi fenomeni ob zagotavljanju primerne oblikovalnosti, obdelovalnosti, ustreznih mehanskih lastnosti in dobre kovinsko-porcelanske adhezivnosti. Alternativne zlitine predstavljajo celo določene tehnične prednosti, ki poudarijo ekonomske razloge za uveljavitev v primerjavi s plemenitimi zlitinami. Biokompatibilnost zagotavlja odlična pasivnost zlitine v ustnem okolju.
Z Ni-Cr-Mo zlitinami so bile opravljene obsežne primerjalne raziskave, ki so dale odlične rezultate posebno glede stabilnosti teh zlitin v ustnem okolju"".
Treba je poudariti, da še ne obstaja prava in ustrezna normativa glede uporabe dentalnih zlitin. Obstajajo le avtoritativni napotki nekaterih vodilnih svetovnih proizvajalcev.
Na svetovnem trgu je veliko število komercialnih imen. ki predstavljajo zelo diferencirane Ni-Cr-Mo zlitine tako po kemijski sestavi, kakor tudi po širokem spektru fizikalnih in kemijskih lastnosti ter odpornosti proti koroziji v ustnem okolju.
Superzlitina, ki jo predstavljamo v dveh razvojnih variantah za kovinsko-porcelansko tehniko pod imenom MILDENT 1/CSM 01 in MILDENT 11/CSM 11. je na svetovnem tržišču uveljavljena pod zaščitno znamko BIOMATER-C za fiksno protetiko in spada v skupino Ni-Cr-Mo-dentalnih zlitin.
3.1 Najpomembnejše uporabne lastnosti
Pregled najpomembnejših lastnosti je podan v tabeli 1, dodatno pa zlitino predstavljamo z rezultati in ugotovitvami obsežnih mednarodnih raziskav.
Izbor nikljeve osnove, kateri se dodajajo elementi, ki so kinetično aktivni pri zagotavljanju popolne pasivnosti in pomembni za metalurško tehnološke značilnosti ter doseganje
Tabela 1. Pregled lastnosti Ni-Cr-Mo dentalne zlitine
	Varianta A MILDENT 1/CSM 01	Varianta B MILDENT 11/CSM 11
Kemijska sestava V %	65%Ni 24%Cr 7%Mo max.0,02%C 3,3%Si 0,4%B 0,05%Ce max 0.06%N brez Be.Ga.Cd.Pb	62% Ni 25%Cr 9,5 %Mo max.0,02%C 3.3%Si Al+Cu+Mn+Fe = max. 1 % brez Be.Ga.Cd.Pb
Mehanske lastnosti -	Natezna trdnost Rm -	Meja razteznosti Rp(l i -	Raztezek A -	Kontrakcija Z -Trdota HV,()	500-600 N/mnr 300-450 N/mnr 8- 1 5 % 6-12 % 220-280	550-650 N/mnr 350-460 N/mnr 5-10% 4-10% 250-300
Talilno območ je (solidus-likvidus) Temperatura litja Gostota	1150-1280° C 1290-1380°C 8.1 g/cm'	1200-1320° C 1330-1420°C 8.2 g/cm'
Linearni Termični Koeficient Raztezanja	LTRK v območju 20° C - 600° C 14,6 x 10 " K	14.2 \ 10" K
Korozijska hitrost	(4+6) x 104 mm/leto	
Sprostitev nikl ja: -	surov ulitek -	polirano in žarjeno	pri 37° C v umetni slini po Ringerju po 30 dneh 7 |ig/cm2 po 30 dneh 0,35 pg/cnr	
fizikalnih in tehničnih lastnosti, je bil načrtovan na osnovah znanstvene literature tega področja4. Velik del raziskav je bil opravljen tudi na področju praktične uporabnosti5 7.
Weber8 na osnovi kliničnih analiz za Ni-Cr zlitine zaključuje. da mnenja o toksikološki nevarnosti uporabe nedragocenih korozijsko obstojnih dentalnih zlitin niso osnovana. Tudi testiranja na področju alergije pacientov na Co in Ni so dala ugodne rezultate za zlitino na osnovi Ni-Cr'1.
Simonpaoli"1 poroča, da na Univerzitetni kliniki v Parizu od leta 1968 zlitina Ni-Cr ni izzvala nobenega primera reakcije alergije.
Tudi Moffa" ugotavlja, da tli nobenega objektivnega zadržka za uporabo Ni-Cr zlitine, kar potrjuje tudi Spiechowicz12 na osnovi kontrole eventuelnih pojavov alergije za milijone uporabljenih Ni-Cr protez na Poljskem.
Mever 1 dodatno poroča, da so zlitine na osnovi Ni z dodatki Cr. Mo in Mn zelo pasivne in je tako zmanjšana nevarnost galvanskih problemov z drugimi dragocenimi zlitinami v ustni votlini. Tudi ta ugotovitev je zelo pomembna.
Berilij je element, ki je prisoten v mnogih starejših dentalnih zlitinah ameriškega izvora na osnovi Ni-Cr. Nekatere zlitine ga vsebujejo 1.6 - 2.0 utežna odstotka. To ob nizki gostoti (1,85 g/cm3) pomeni, daje berilija v takem primeru kar 10% atomov zlitine. To močno vpliva na obnašanje med obdelavo in uporabo. Berilij ugodno vpliva na obdelovalnost, zmanjšuje talilni interval in površinsko napetost. To je ugodno pri izdelavi kompleksnih ulitih baz in fiksnih konstrukcij protez. Prispeva tudi ad-hezivnosti med kovino in porcelansko maso, žal pa je že dolgo znano, daje berilij tudi kancerogen.
V zakonodaji nekaterih držav so predpisane omejitve Be v delovnem okolju 0.002 mg/m'.
Zaradi toksičnosti berilija je ta v specifikaciji naše zlitine popolnoma izkl jučen skupaj z drugimi nevarnimi elementi (Ga, Cd. Pb). Ugodne metalurške vplive berilija nadomeščajo drugi odnosi elementov v zlitini.
3.2	Biokompatibilnost
Ob pomanjkanju kvalifikacijskih testov in standardov se mora zlitina dobro obnašati v medijih, ki simulirajo pogoje v ustih. Poročajo o odlični korelaciji med testi v simuliranih pogojih14 in zanimiva je splošna ugotovitev, da je bilo obnašanje "v živo" boljše kot v simulacijskih testih1'.
Za ovrednotenje pasivnosti zlitin obstajajo različne elek-trokemijske metode. Največ se uporabljajo metode poten-ciostatskega preizkušanja pri konstantnem potencialu ali pri potencialu, ki se v toku časa spreminja. To imenujemo potenciodinamično preizkušanje pri določeni hitrosti sprememb.
Zlitina MILDENT 1/CSM 01 je pri tovrstnem preizkusu v umetni slini pri 37°C po Ringerju45'7 pokazala odlično obstojnost.
3.3	Polarizacijska odpornost
Z motenjem ravnotežnega potenciala med kovino in umetno slino po Ringerju je mogoče določiti polarizacijsko odpornost Rp zlitine. Ta količina je obratno sorazmerna trenutni korozijski hitrosti.
Rp merimo v kiž/cnr in izvršena je bila primerjava sedmih komercialnih zlitin4, med katerimi je bila z vrednostjo Rp = 430 po 10 minutah zlitina BIOMATER-C najodpornejša.
Zanimivo je poudariti, da po 24 urah potapljanja postane vrednost Rp za zlitino BIOMATER-C večja od I O6 ohm/cnr, kar pomeni skoraj popolno pasivnost.
3.4	Potenciodinamične elektrokemijske študije
S potenciodinamično metodo je mogoče vrednotenje korozijskega obnašanja zlitin za določeno okolje v odvisnosti od
potenciala in primerjava različnih materialov na osnovi relativnih karakteristik "napetost-tok16".
Slika 2A kaže shematično vplive elementov v sestavi zlitine na karakteristike potenciodinamične krivulje, slika 2B pa potenciodinamično krivuljo za zlitino BIOMATER-C5 7.
PLEMENITO
LOG. GOSTOTA TOKA —
Slika 2A. Potenciodinamična krivulja-shema Figure 2A. Potentiodynamic curve-schematic
-11001-L-L-L-L-
10° 101 102 103
GOSTOTA TOKA, pA /cm2
Slika 2B. Potenciodinamična krivulja zlitine BIOMATE"-C v slini po Ringer-ju pri 37"C5 Figure 2B. Potentiodvnamic curve for the BIOMATEK-C alIoy in the šaliva according to Ringer\ at 37"C
__0H/02
BIOMATE-Čf
KERAMIČNO V UMETNI SLINI PO RINGERJU PRI 37 "C VSI DEVIŠKI MATERIALI
UJ
o
<n >
E
UJ
o
CL
+ 200 0
-200 -400 -600
2H/ H2
Pasivacijski tok je merilo "kakovosti" pasivacijskega filma. Film je toliko bolj pasiven, kolikor je pasivacijski tok manjši. Vrh toka na krivulji ponazarja težavnost tvorbe pasivacijskega filma določene zlitine. Področje pasivacijskega potenciala je izredno široko. Krivulja predstavlja za strokovnjaka odlično kvantitativno primerjalno osnovo. '
Omenjeni dejavniki označujejo odlično stabilnost lastnosti zlitine BIOMATEK-C v uporabi, ker zlitina s svojo sestavo dosega značilni optimum navedenih elektrokemičnih parametrov. Prav ti odločajo o korozijski obstojnosti zlitine v določenem okolju uporabe, ki smo ga simulirali. Te krivulje so primerjali s tistimi za plemenite zlitine in razlika med raziskovano Ni-Cr-Mo zlitino in platino v pomembnem območju potencialov je komaj opazna.
3.5 Meritve sproščanja niUja4
Za kvantitativno primerjavo obnašanja superzlitine na osnovi niklja v okolju ustne votline so bile opravljene meritve sproščanja Ni" v raztopini umetne sline po Ringer-ju pri temperaturi 37 "C.
Izbrani so bili trije pH nivoji sline:
-	pH 5 simulira pogoje infekcije,
-	pH 7 simulira normalne fiziološke pogoje in
-	pH S simulira pogoje oteklin.
Vzorce so potopili v Ringerjevo raztopino v kemično inert-nih posodah, ki so bile vzdrževane v vodi na temperaturi 37°C. Majhne količine raztopine za določanje Ni" s pomočjo plazma emisijske spektrometri je so odvzeli v določenih intervalih po metodi, ki omogoča določanje 0,1 ppm Ni v raztopini. Meritve so zelo selektivne in kažejo odlične lastnosti preiskovane Ni-zl-itine.
Na slikah 3 in 4 so prikazane krivulje sproščanja Ni" v toku časa1 in to za lito stanje.
300
o
ž 150
° 100 o»
J? 50
0
-		
- /		□ pH5 o pH 7 x pH 9
	l	i
10
20
Cns dni
Slika 5 prikazuje to sproščanje Ni" pri uporabi "v živi)" Slika 6 pa na osnovi podatkov i/, slike 5 prikazuje sproščanje Ni" na dan.
Slika 3. Sproščanje Ni" i/ komercialne zlitine Cr 6 Mo Si B v litem stanju, izpostavljene umetni slini pri 37"C, za različne pH.
Komercialni ulitek Figure 3. Commercial 22Cr6MoSiB allov. as-cast Liberation of Ni from the commercial alloy. exposed to svnthetic šaliva at 37"C and various pH. Commercial casting
Toplotna obdelava z žarjenjem porcelanske mase ima močan vpliv na homogenizacijo lite mikrostrukture.
Sproščanje Ni" iz zlitine BIOMATEk-C pri implantaciji je omejeno na približno 0,35 milioninke grama na kvadratni centimeter izpostavl jene kovinske površine po enem mesecu v umetni slini v normalnih fizioloških pogojih (pH = 7). Iz slike 6 je razvidno, da sproščanje poteka pretežno v prvih S-10 dneh. kasneje pa to ni več pomembno.
Največje merjeno sproščanje na kvadratni centimeter in sicer 0,1 pg/dan za žarjeno in polirano zlitino po 2 - 3 dneh izpostavljanja slini je popolnoma nepomembno v primerjavi s 300 - 400 (ig, ki jih dnevno absorbiramo z dihanjem in s hrano"1'9.
Slika 4. Sproščanje Ni" iz zlitine BIOMATER-C v litem stanju, izpostavljene umetni slini pri 37 C. za različne pH. Komercialni ulitek
Figure 4. BIOMATE-C. allov as čast. Liberation of Ni from the BIOMATEr-C allov. exposed to svnthetic šaliva at 37"C and various pH. Commercial casting
3
~e 2.50
< 2 cn
~ 1,50
1
o
-O Z) cn
^ 050
-	□ pH 5
	o pH7
-	x pH9
	-•-• •
	
0 10 _ 20 Cas, dni
Slika 5. Sproščanje Ni i/ zlitine BlOMATE^-C. žarjene in polirane, izpostavljene umetni slini pri 37 C. za različne pH. Pripravljeno za uporabo "v živo".
Figure 5. BIOMATE-C. fritted and polished. Liberation of Ni from the BIOMATER-C allov. exposed to svnthetic šaliva at 37'c and various pH. Prepared for "live" application
0 10 _ 20 Čas, dni
Slika 6. BIOMATER-C, žarjena in polirana. Dnevno sproščanje Ni" določeno iz krivulj na sliki 5
Figure 6. BIOMATE-C, fritted and polished. Liberation of Ni * per day. determined from curves in Fig. 5
Pri stalnem izvoru niklja moramo upoštevati7 vodo. prehrambene artikle (olje. margarina, sadje, zelenjava itd.) in sproščanje niklja iz pribora za pripravo in uporabo hrane. Tu je v veliki meri iz nerjavnih jekel, ki vsebujejo poprečno 10-12% Ni.
Absorbcija z vdihavanjem je v glavnem povezana z industrijskimi plini, z motorji, dimom in tobakom. Poleg tega pa je nikelj prisoten v mnogih drugih predmetih, s katerimi prihaja človeško telo v stik.
Vse to je v razuml jivi zvezi / vsem. kar smo že omenili glede alergije na dentalne izdelke iz Ni-Cr-Mo korozijsko obstojnih zlitin, ki ne pride do izraza niti pri bolnikih, ki so sicer alergični na nikelj".
Toplotna obdelava s peko porcelana močno vpliva na Ito-mogenizacijo lite mikrostrukture. kar izboljšuje kemične lastnosti.
3.6	Adhezija med kovino in porcelanom
Parameter, ki ima odločilno vlogo pri lastnostih, katere pomembno kvalificirajo uporabnost dentalne zlitine za fiksno protetiko. je linearni termični razteznostni koeficient (LTRK). Ta predstavlja fizikalno lastnost zlitine in merilo "kompatibilnosti" zlitine s porcelanom, ki odloča o tem, kako zdrave in trajne so konstrukcije fiksnih protez.
Karakteristična koeficienta obeh uporabljenih materialov, zlitine in porcelanske mase morata biti optimalno usklajena.
Na osnovi opravljenih raziskav o vplivih posameznih elementov v kemični sestavi znamo optimirati sestavo zlitine za doseganje potrebnih razteznostnih koeficientov. Glavni trije elementi Ni. Cr in Mo so seveda odločilni, jakost njihovega vpliva pa se izraža zelo različno.
Zlitine, ki se uporabljajo za fiksno protetiko, imajo med 20°C in 600 C LTRK v širokem območju (13.8+ 15,5) 10" K '. za posamezne kombinacije pa mora biti LTRK zlitine optimalno prilagojen in čimbližje določeni ciljani vrednosti za uporabljeno porcelansko maso.
Ustrezni razteznostni koeficient je odločilnega pomena pri zagotavljanju adhezije med kovino in porcelanom, ni pa zadosten kriterij za zagotovitev maksimalne adhezije. Ta je odvisna od vrste in kakovosti kemično-difuzijske vezi med komponentama. Oksidi in sledovi določenih elementov v zlitini odločilno vplivajo na stično površino v ciklusih peke porcelana.
Posebne študije so pokazale, kakšna je vez med porcelanom in superzlitino BIOMATER-C v toku žganja pri cca 950°C'\ Z elektronsko mikroskopijo in XPS spektrometri jo so bile opravljene obsežne raziskave z meritvami koncentracijskih profilov pomembnih kemijskih elementov, ki medsebojno difundirajo med porcelanom in zlitino ter zagotavljajo popolno adhezijo".
Edina poznana specificirana zahteva se nanaša na dragocene zlitine za porcelan (ADA nr.38) in predpisuje dimenzijske spremembe med 0.61 % in 0.71'i v temperaturnem intervalu 25-500°C. Naša zlitina dosega dimenzijske spremembe v tem območju 0.67r(. torej zagotavlja kompatibilnost tudi s porcelanom, ki se uporablja za dragocene zlitine po normativu v specifikaciji ADA nr. 38.
3.7	Odpornost prati oksidaciji
Optimalna kemijska sestava zlitine zagotavlja, da na temperaturi peke porcelana, ob primernem delu ne pride do neestetskega ze-lenkastočrnega obarvanja porcelanskih plasti.
4. Sklepne misli
Za dentalna dela visoke kakovosti z novim alternativnim materialom na področju fiksne protetike so dane realne možnosti.
Optimalna kemijska sestava zlitine zagotavlja, da se na temperaturi peke porcelana ob primernem delu porcelanske plasti ne obarvajo zelenkasto.
Rezultati eksperimentov kažejo, da nikljeva zlitina, izdelana z napredno visoko tehnologijo, zagotavlja optimalno kombinacijo najpomembnejših fizikalnih, adhezijskih, mehanskih, kemičnih in antikorozijskih lastnosti ter biokompatibilnosti.
Drugi tlel članka o razvoju dentalnih zlitin na osnovi Co-Cr-Mo bo objavl jen kot nadaljevanje.
5. Zahvale
Raziskave je v okviru industrijsko-razvojnih projektov sofinanciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo na osnovi prijave MIL-PP d.o.o., podjetja za razvoj in proizvodnjo specialnih zlitin. LJUBLJANA s sodelovanjem Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. LJUBLJANA.
Za raziskovalno-razvojno sodelovanje in trženje se zahvaljujemo inštitutu Centro Sviluppo Materiali. Roma, Italia. pri čemer se je za učinkovito sodelovanje zavzemal posebno Dr.Ing. Alberto Tamba.
Za dragocene strokovne nasvete in predstavitev domače proizvodnje dentalnih zlitin v Zobozdravstvenem vestniku se posebej zahvaljujemo prof. dr. Raj k li Sedeju in prof.dr. Ljubu Marionu iz Univezitetne stomatološke klinike in Uredništva Zobozdravstvenega vestnika.
LITERATURA:
1.	Sedej R.. B. Breskvar. D. Gnidovec, M. Kališnik, L. Marion: RAZISKAVA DOMAČIH Co-Cr-Mo ZLITIN NA BIOKOMPATIBILNOST. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Katedra za stomatološko protetiko. M 329/1244-79. 1980.
2.	Breskvar B.. D. Gnidovec. F. Vodopivec, R. Sedej: TEHNOLOGIJA IZDELAVE SUPERZLITIN. Poročilo SŽ-Metalurškega inštituta v Ljubljani št. 85-072, april 1986.
3.	Rodič J.: SKRAJŠEVANJE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA OD TALINI-: DO ŽICE, Železarski zbornik 22. 4.. 1988. sir. 101-109.
4.	Rodič J., K. Habijan, M. Strohmaier, A. Osojnik. A. Rodič, J. Žvokelj: RAZVOJ HORIZONTALNEGA KONTI-LITJA (HKL) DENTALNIH SUPERZLITIN, Poročilo RR naloge po pogodbi 42-0389 Ministrstva za znanost in tehnologijo RS.
5.	Tamba A.. S. Fioravanti: NEW Ni-base DENTAL SUPER-ALLOY FOR CERAMO-METAL RESTORATIONS - Int. Conf. Evolution of Advanced Materials. AIM-ASM, Milano, May 31-June 2.1989. p.p. 583-590.
6.	Craig R.G.. W.J.O Brien, J.M. Povvers: DENTAL MATE-R1ALS-PROPERTIES AND MANIPULATION" 2 ed.. c.v. Mosby Co., St.Luis 1979.
7.	Tamba A.. S. Fioravanti: SUPERLEGHE DELLA LINEA BIOMATER PER IMPIEGHI DENTALI. izdaja Centro Sviluppo Materiali. Roma.
8.	Weber H.: EDELMETALLFREIE (NEM) KRONEN-BRUCKEN UND GESCHIEBEPROTHETIK. Quintessenz. Berlin 1985, p. 215.
9.	Ibidem p. 221.
10.	Nora S., Y. Simonpaoli: Le Chirurgien Dentistc de France 54. No. 282. Sept 1984.
11.	Moffa J.P...I. Ada: 104,501 (1982).
12.	Spiechovvicz E.: 4'1' Congress European Prosthodontic Ass.. Warsaw, Poland, 1980. '
13.	Meyer J.M.: Corr. Sci. 17.971 (1977).
14.	Laub L.W„ J.W. Stanford: Gold Buli. 14. 13 (1981).
15.	Nagay K.: "Dental Materials Research" Ed. G. Dickson and J.M. Cassel, 201, 1972. Washington D.C.. National Bureau of Standards.
16.	Corso P.P. Jr„ R.M. German, H.D. Simmons Jr.: J. Dent. Res. 64. 854 (1985).
17.	Degrange M.. M. Sadoun, B. Oudard: Etude de la Faculte de Chirurgie Dentaire, Pariš V.
18.	Louria D.B., M.M. Joselovv. A.A. Browder: Ann. Inter. Med. 76. 307 (1972).
19.	Schroder H.A.. J.J. Balasse, l.H. Tipton: J. Chronic. Dis. 15. 51 (1962).
DODAJNI MATERIALI ZA VARJENJE
uporabljajo naše dodajne materiale za varjenje že 50 let
r J PROM
64270 Jesenice, Cesta železarjev 8 telex: 37219, 37212 SI ŽELJSN
Telefax: 064/861 -442, 861 -412 Telefon: 064/861-441 Int. tel.: 28-02, 27-43