Štev. 40. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek
Izhaja tk potek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37. — Urad: vla Valdlrivo 19-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ftTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., detrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo loto 24 L., pol lota 12 L., četrt leta 6 L.
MALI
192«. -
Leto VI.
TEDNIK ZA NOVICEfilN POUK
Pri sihji
i>V IN OBJAV
i , v I stolpcu 4 L.
objavah se daje primeren popust po dogovoru.
MALI OGLASI: 30 stotink vBaka beseda v navadnem tisku; maslu o 40 stotink beseda; z \1L1K1M1 (ltKAMl RO st. beseda. Pri stalnem oftlastinju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 28. septembra: Vaclav (Vencel).
— Sobota, 29.: nadangel Mihael. —-Nedelja, 39.: Hieronim (Jerko). — Ponedeljek, 1. oktobra: Remigij. — Torek,
2.: Angeli varhi. Sreda, 3.: Terezija
Deteta Jezusa;	Kandid; Fclicita. —
četrtek, 4.: Frančišek serafski; Edvin.
— Petek, 5.: Placid. — Sobota, C.: Bruno: Vera.
MALE NOVICE.
Birma v tržaški škofiji.
Dne 30. septembra bo birma pri Sv. Lovrencu v Daili, 2. oktobra v Novem-gradu (Cittanova), 3. 10. na Vrhu (Verte-neglio) in Villanovi, 4. 10. v Karsetah, Materadi, Petrovju, 5. 10. v Grožnjami in Tribanu, 6. 10. v Bujah in (Krašici, 7. v Bujah.
Razmejitev župnij.
Tržaški škof je preuredil mejo med škedenjsko in dolinsko župnijo tako, da so bo skladala z mejo tržaške in dolinske občine. Majhen kos dolinske fare pride zdaj pod Škedno.
Duhovniške vesti.
Mons. Anton Ellner je stopil v pokoj in se naseli v Dragi. Župnijo Dolenjo vas prevzame in se vanjo preseli č. g. Al. Gulič iz Boljuna. Za prodekana kršan-skiga je imenovan mons. Matija Dfabro-vič. č. g. Alojzij Žgur je napravil župniš-fci izpit.
Spomenik na Krnu.
Spomenik padlim vojakom alpineom r>a Krnu je bil nanovo zgrajen. Slovesnost odkritja je bila v nedeljo 16. t. m.
Politično društvo razpuščeno.
Vlada je razpustila tržaško politično društvo Edinost z dekretom z dne 19. sept. Razlog: javni red.
Novi ministri v Franciji.
Potem iko se je smrtno ponesrečil z aeroplanom trgovinski minister Boka-novski, so na Francoskem takoj ustanovili posebno ločeno ininistrtvo zračno plovbe. Za ministra je imenovan Lorant Eynac. Za trgovinskega ministra bo pa senator Cheron.
V Albaniji.
Ker je Italija prva uradno priznala novo albansko monarhijo, bo imel italijanski poslanik prvo mesto med poslaniki v Tirani (bo dekan diplomatskega zbora).
Albanija je po novi ustavi razdeljena na 1Q prefektur, 38 podprefektur in 60 podeštarij.
B stavko groze — odvetniki.
Na Mažarskem je vlada objavila načrt o znižanju: odvetnišikih tarif. Nove tarife so tako nizke, da so advokatje odločeni raje proglasiti stavko, nego delati tako pod ceno.
Štefanikov spomenik.
štefanik je bil Slovak. V vojni je bil francoski general, po vojni pa češki vrhovni komandant. Pred leti se je ponesrečil z zrakoplovom. Zdaj so mu postavili nedaleč od Bratislave (Požuna) veli kanski spomenik na 544 m visokem hribu. Spomenik so odkrili 23. t. m. ob udeležbi množic slovaškega ljudstva.
Klara moža para.
Klara l^onte je biia v Termini Imerese ljudem znana kot divja ženska. Svojega nioža je imela zaprtega in ko so ga policijsko rešili, so ga našli vsega ranjenega. Ljudje so hoteli žensko grdavš pobili, a straža jo je gnala tja, kamor spadajo take.
Požar gledališča v Madridu.
Stotine ljudi zgorelo.
Glavno mesto Španije, Madrid, je zadela v nedeljo velika nesreča. Gledališče uNovedadesv, eno izmed večjih in zelo obiskovanih gledališč, je zgorelo in o ognju je našlo smrt na stotine gledalcev.
Na odru so predstavljali neko veselo opereto. Gledišče je bilu nabasano polno. Utegnilo je biti notri do 3000 oseb. Ko se je imelo začeti zadnje dejanje 10 minut pred 9. uro zvečer, so stale na odru plesalke pripravljene s palicami, ki so imele na koncu električne žarnice. Zagrinjalo se je dvignilo. Ravno takrat so žarnice počile vsled kratkega stika in vnele so se obleke plesalk ter papirne kulise. Ker pri odprtem odru navadno vleče veter, je ogenj hitro dobil moč. Med gledalci je nastal strah in kri,';. Godci so hoteli potolažiti občinstvo ter so zaigrali začetek zadnjega dejanja po notah. Toda niso mogli dolgo vztrajati. Na odru je bilo vkratkem vse v ognju] z odra pa je vleklo proti godcem in začeli so ppdati mednje ogorki. Morali so zbežati.
Med tem ko je ogenj pri tleh prodiral čez orkester v parter (gledalsko pritličje), je zgoraj segel v tramovje in zavzemal strop.
Zgodi se pa navadno, kadar je veliko ljudi vkup in nenadoma plane mednje velika nesreča, da množica izgubi razum ter se prepusti le živalskemu nagonu rešitve. Tudi v Madridu se je zgodilo kakor pri sličnih gledaliških požarih pred desetletji v Petrogradu, Njujorku, na Dunaju. V' gledališču nastane grozno vpitje, nrirtere pograbijo svoje otroke in vsa ti-sačglava množica hoče istočasno planiti skozi vrata. Pri vratih se zagnete. Zadnji tišče z vso silo naprej, sprednji se ne morejo hitro pretisniti na prosto. Ogenj gre dalje, širi se dim. Zadnji, videč, da se stvar nikamor ne zgane, začno divjati kakor obsedeni. Nekateri potegnejo nože in žačno klati, da bi si pot odprli. Drugi začno plezati preko ramen in glav. Otroci in šibkejši so pretrti, pohojeni, usmrčeni od besneče množice.
Pri enih vratih je stražil razumen policist. Spoznal je nevarnost, da se bodo vrata zagnetla. Potegnil je revolver in bodalo in za trenotek s tem novim strahom izgnal ljudem prvega in tako streznjenim sc je mnogim posrečilo uiti skozi
vrata. Seveda je to sredstvo kmalu odreklo in policist sam je našel smrt pod nogami poživinjene množice.
Iz lož so se ljudje še dobro rešili, ker se niso mogli zagnesti in so bili prvi na zunanjem hodniku. Slabše je bilo v parterju, najhuje pa na galerijah. Gledališče je bilo še po starem zgrajeno in stopnice nerodne. Vsled kratkega stika, ki je ogenj povzročil, je elektrika ugasnila po vsem poslopju. Stopnice z galerije dol so ostale v temi in vse je drlo in skakalo na slepo dol. Neki pogumen delavec je zgrabil svečo, ki je za sito ta/n gorela in svetil spodaj pri izhodu na hodnik. Slednjič mu je nekaj padlo na glavo, da je ostal mrtev na mestu.
Ker so bili izhodi zagačeni, so z galerij ljudje tudi skakali skozi okna dol. Tudi igralci na odru so se morali rešiti ognja s skokom iia cesto. Dvorana sc. je napolnila z dušečim dimom. V dimil in ognju je našel smrt. kdor ni dobil izhoda.
Pomoč je koj prišla iz bližnje vojašnice in od ognjegascev. Skušali so pomu-gati na ta način, da so pri vratih vlačili pohojena telesa ven in delali prostor še zdravim za izhod. V poslopje niso mogli iti in tudi ognja ni bilo mogoče ukrotiti. Vse poslopje je pogorelo do tal. Tudi bližnja poslopja so se vnela in je več streh pogorelo. Flise so bile izpraznjene, vse veste polhe pohištva. Vendar se Je posrečilo ogenj omejiti.
Ko so vlačili ranjence na prosto, *o našli tudi take, ki so imeli nož zasajen v hrbtu. Drugi so bili pretrti, pohojeni; nekateri so sc hudo poškodovali pri skoku skoz okno. Vse bližnje avtomobile je oblastvo sklicalo, da so odvažali ranjence v bolnišnico. Bilo jih je veliko čez 200. Nekateri so izdihnili med potjo. Ob treh zjutraj so jeli odnašati iz pogorelega poslopja prve mrliče. ■ Koliko jih je, se ni moglo ugotovili tako brž. Sodijo, da jih utegne biti okrog 500.
Velikanska množica ljudstva se je zbirala po cestah okoli pogorišča. Odigravali so se nepopisljivi prizori, ko so svojci obupno iskali in klicali svojce. Otroci so zgubili starše, starši otroke. Ves Madrid je ostal pod vtisom grozne nesreče. Na lice mesta je prišel tudi sam diktator Primo de Rivera.
Lepa knjižica.
Izšla je knjižica,, ki opisuje delo in življenje dr ja Janeza Kreka. Krekov prijatelj Trentar opisuje v njej najlepšo dobo naše zgodovine. jKnjižica «Janez Ev. Krek» stane eno liro in pol. Dobiva se v Katoliški knjigarni v Gorici in tudi v naši upravi.
Proti nedostojni obleki.
Škof v Alessandriji (Pjemont) je po ukazu iz Vatikana izdal naredbo, da se iz cerkvenih šol izključijo deklice, 'ki bi hotele prihajati v šolo v svinjski modi. Naredba izrecno pravi, da se tudi otrokom višjih šinjorov ne sme dovoljevati, da bi se navajali na nesramnost v obkvki.
Hudi polltikarjl.
V Subotici so se v gostilni pivci razgovarjali o politiki. Ker so vsak svojo trdili, so se razvneli in začeli dokazovati svoj prav s pestjo, Najbolj prav je hotel imeli Marijan Milinkovič, ki je z nožem trikrat zabodel Dušana Ata-nackoviča. Policija pa je menila, da Milinkovič ni imel prav in ga je zaprla.
Boljievlki le nore.
Sovjetska vlada je ukazala odstraniti z ruskih pokopališč vse križe, ker spominjajo na «krščansko praznoverje«.
Vsak dan na zrak.
Dva policijska uradnika v Bukareštu sita pred neko bogato vilo opazovala elegantnega gospoda, ki je vzbujal pozornost s svojim obnašanjem. Ko sta se mu približala, sita spoznala v njem Juliusa Gae-tana, iki se radi umora nahaja v preiskovalnem zaporu. Hitro sta ga zgrabila in odvedla nazaj na sodnijo. Javila sta slučaj pravosodnemu ministru, ki je uvedel preiskavo. Preiskava je dognala, da je ravnatelj jetnišnice kakor tudi straža ob vratih dovoljevala moritcu že dalj časa dnevno dopust, da je mogel v mesto in uganjati pustolovščine. Gaetano je bil dnevno obsipavan od cvetlic, .ker je bil dober poznavalec bukareSkih daip. Ker je imel veliko denarja na razpolago, se mu je z lahkoto posrečilo, da je podkupoval ječarje. Morilca so spremljale babnice v zapor celo v zasebnih avtomobilih. Preiskava je dognala, da so bile z njim v zvezi dame iz najvišjih krogov.
Tornado v Ameriki.
Srednjo Ameriko je obiskal strašen tornado (vrtinčast vihar), škodo je začel delati na 'Portorilki, od tain se pomikal proti Floridi in dalje na sever, do Nju-jorka, kjer je pa njegova moč opešala. Podiralo je ne samo drevje, ampak tudi hiše. Mrtvili je čez 2000 ljudi. Na tisoče jih je brez strehe. Gospodarska škoda je velikajiska. Vlada je poslala bojne ladje na pomoč prebivalstvu. Nevarnost je, da se razširijo nalezljive bolezni.
Zopet nesreča v zraku.
Španec Benito Molas je hotel z zrakoplovom (balonom) doseči višino 10.000 m. Dvignil se je v zrak z balonom «Espa-nja«. Čez par dni so našli drugod razbit balon in mrtvo truplo zrakoplovca.
Politika z ognjem.
Na Češkem so hoteli pred leti uničilti slovaško avtonomistično stranko z vsakim sredstvom. Bilo je n. pr. 1. 1920. ' Vojni minister jKlofač je najel nekega inženerja Palouneka, da naj v Rosenr bergu zažge tiskarno slovaške ljudske stranke, da’ bi ob volitvah stranka ne mogla izdajati časnikov in proglasov. Palounek je s pajdaši položil v tiskarno bombo, katero so pa ljudje pravočasno opazili in bdstranili. Preiskava je bila potlačena. Letos pa je Palounek vse to sam objavil v «Polednem listu« v Pragi ler državnemu pravdnijštvu prijavil ovadbo. Storil je to iz maščevanja. Tudi slovaška javnost zahteva obnovo preiskave. i
Na Češkem.
Po vojni so brezverci 't državne strani odpravili vse cerkvene zapovedane praznike razen Božiča in Novega leta. Narod pa je v zobe vsem državnim predpisom praznoval kakor prej. Zdaj so tudi na vladi spoznali, da je tako prav. Republika je zopet sprejela vse cerkvene zapovedane praznike v državno pratiko in za nameček še velikonočni in bin-k o št ni ponedeljek. Tako je v napredni republiki zmagala v ti reči katoliška zavest.
Ubogi Korotan,
«Miinchener Post«, glasilo socialistov na Bavarskem, je vedela povedati to4e novico: v Celovcu so se zbrali na posvetovanje zastopniki bavarskih nacionalistov, koroške Heiimvehr (oborožene «narodne branibe«) ter bavarski monarhisti. Na zborovanju da je biil celo 24 letni bavarski princ Albreht. Bavarci da so prišli v Celovec snubit hajm-verovce, naj bi se koroška dežela združila z bavarsko pod žezlom bavarskih kraljev. Ta seja da je bila 29. avgusta. Kaj je sklenila, je neznano — če je ros bila.
Vpraiatl se mora.
V neki vasi na Nemškem bi se imel v kratkem cerkveno poročiti nek par. Ko je bilo že vse pripravljeno ter sta oba zaročenca stala pred oltarjem, je vprašal župnik nevesto, kmefiko hčerlto, če je pripravljena biti svojemu možu zvesta zakonska žena. Dekliga je odgovorila odločno in na ves glas: «Ne.» |Ko jo je župnik vprašal, zakaj se ni taiko že preje izrazila in zakaj je izpovedala svojo pravo voljo šele pred oltarjem, je nevesta odgovorila: «Ker ste vi, gospod župnik, prvi, ki ste v tej stvari vprašali mene, kakšna je moja volja«.
Dve stari dvojčki.
Na španskem sta pred kratkim umrli dve 60 letni ženici, dvojčki. Rojeni istočasno, sta se istočasno poročili in tudi isti dan in uro umrli. Tudi njune življenjske navade so bile docela slične.
Kako je ;
Nova ustava.
že zadnjič smo poročali s sejah Velikega sveta fašistovske stranke in pomenljivih napovedih prvega ministra za prihodnjost. Zelo daljnosežna je bila tudi seja 19. t. m. ob 8. zvečer. Predsedoval je Mussolini. Rocco je bral načrt zakona, s katerim Veliki svet postane ustavni činitelj in državna ustanova največjega pomena. Poleg kralja« in parlamenta bo imel tudi Veliki svet odločilno besedo v najvišjih državnih rečeh. Za sedaj je to le še načrt, ki postane zakon odobritvijo parlamenta in podpisom kralja. O tem pa ni dvoma, zato se lahko že zdaj govori o novi ustavi. Novi zakon ima 11 členov, ki se glase:
1. člen.
Veliki fašistovski svet je najvišja oblast, ki vodi vse delo vladavine, katera je nastala iz revolucije v oktobru
1.	1922. Ima odločilno besedo v zadevah, ki jih zakon nešteva, vrhu tega pa izreka mnenje o vsakem drugem političnem, gospodarskem ali socialnem vprašanju državnega značaja, če se mu predloži od kr. vlade.
2. člen.
Načelnik vlade, prvi minister,, državni tajnik, je predsednik Velikega sveta. Skliče ga, kadar se mu zdi potrebno in mu odredi sejni spored.
3. člen.
Redni udje V. sveta so: predsednika senata in zbornice poslancev; ministri državni tajniki; štirje glavarji pohoda nad Rim; državni podtajniki predsed-ništva, vnanjih, notranjih in korporacijskih zadev; poveljnik ali štabni šef milicije; tajnik, podtajniki, upravni tajnik in člani vodstva faš. stranke; mi-nislri državni tajniki, ki so služili vsaj 5 let in- izstopili po 1. 1922.; tajniki faš. stranke, ki so pustili mesto po 1. 1922.: predsednik državnega faš. kulturnega zavoda; predsednik	Splošne zveze . samoupravnih naprav;	predsednik	Splošne
zveze faš.. sindikatov delavstva in svobodnih poklicev;	predsednik	državne
zveze poljedelcev in predsednik zveze industrijcev; predsednik državnega Zadružnega zavoda;	predsednik	Balille;
predsednik izjemnega sodišča. — Redno članstvo V. sveta se prizna s posebnim kraljevim dekretom na predlog vladnega ndčelnika.	w
4. člen.
Vladni načelnik lahko za določeno dobo pokliče k sodelovanju v Velikem svetu može zaslužne za državo in za faš. revolucijo, ali pa za določena vprašanja osebe, ki so posebno izvedene v zadevah, 'ki so Vel. svetu predložene v razpravo.
5. člen.
jKdor je član Velikega sveta, je hkrati lahko tudi član senata ali zbornice poslancev.
6. člen.
Noben član velikega sveta ne more biti aretiran, ne more biti podvržen ka-
PODLISTEK.
Ivan Cankar:	*
POBRATIMI.
(Iz knjige vPodobe iz sanj»)
Mnogokdaj se primeri, da se v enem samem trenotku odpro vsa srca in skozi široka vrata prikipi duša v lica, v oči in na jezik, tako da so si ljudje mahoma podobni kakor brat bratu; ker bratje so si v najglobljih globočinah. Združijo se v veliki radosti, ali v silni bolesti, v blagoslovu ene milosti, pod težo enega udarca; vsi glasovi so en sam vrisk, en sam vzdih. Ena luč obžari obraze in v njenem ,svitu so si enaki, so vsi enako spomladanji, ali enako mrtvaški.
Časih odpahne narahlo prislonjene duri src le bežen dih; prikaže se le orka, svetla špranja, komaj za hip, toda prikaže se. Zgodi se v gledališču, zgodi
3 politiko.
zenskemu postopanju niti policijskim odredbam brez pooblastitve od Velikega sveta. Tudi fašistovska stranka kot taka ne more proti članom Vel. sveta odrejati disciplinarnih ukrepov brez sklepa Vel. sveta.
7. člen.
Veliki svet odločuje: 1. o listah poslancev; 2. o pravilih, uredbah in političnih smernicah faš. stranke; 3. o ime-novaju in odstavljanju tajnika, podtajnikov in članov vodstva faš. stranke. — Veliki svet mora biti vprašan za mnenje o stvareh ustavnega značaja. Šem spadajo: predlogi o prestolonasledstvu; kraljeve pravice in časti; sestava in delovanje Velikega sveta, senata, zbornice poslancev; naloge in predpravice glavarja vlade, prvega ministra in državnega tajnika; pravica izvršilne oblasti, izdajati pravne norme v sindikalnih in korporativnih zadevah; razmerje med Cerkvijo in državo; mednarodne pogodbe, ki vsebujejo spremembo državnega ali kolonijskega ozemlja ali v katerih se država odreka pridobitvi ozemlja.
8. člen.
Veliki svet sestavlja in hrani listo imen. ki se kroni predloži, če je na izpraznjeno mesto treba imenovati ((glavarja vlade, prvega ministra, državnega tajnika«. Enako sestavlja in hrani listo imen takih oseb, ki jih smatra primerne za prevzem vladnih poslov, če se kako mesto izprazni.
9. člen.
Tajnik faš. stranke je tajnik Velikega sveta. Če predsednika ni, ali če je zadržan, tedaj on sklicuje Veliki svet in mu predseduje. Seje V. sveta so tajne. Veljavne- so pri vsakem številu navzočih. Poslovanje ureja poseben, od V. sveta odobren poslovnik. '
10. člen.
Članstvo Velikega sveta je brezplačno. Za Veliki svet ne prispeva državna blagajna ničesar.
11. člen.
Tajnik, podtajniki, upravni tajnik in člani vodstva fašistovske stranke se imenujejo in odstavljajo z dekretom (»glavarja vlade, prvega ministra, državnega tajnika« po prejšnem sklepu Vel. sveta. V službi ostanejo tri leta in se lahko spet izberejo. Tajnik stranke se s kraljevim dekretom na predlog vladnega načelnika lahko pokliče k sejam ministrskega sveta.
Med Italijo in Grčijo.
Venizelos je po več letih počitka zopet vzel v roke krmilo grške države. Izvedel je volitve, ki so mu prinesle veliko večino in začel je, oslonjen na novi parlament, živahno delo v zunanji politiki. Položaj grške države je tak, da ji ne kaže delati nikakega bojnega zavezništva, pač pa mirno prijateljsko politiko na vse strani. Zameriti se ne sme ne Angliji, ne Franciji, ne Italiji, katere tri
se na cesti, da se spogledajo ter se smehljaje pozdravijo' tujci ob eni sami besedi, ki je ljuba vsem, ob enem samem veselem solnčnem žarku, ki je nepričakovan zablisnil izza oblakov. Pozdravili so se in koj so si tujci, ne poznajo se, ne mislijo več drug na drugega; svetla špranja je ugasnila, tiho so se zaprle duri. Ali kakor je bil bežen tisti trenotek, bratje so si bili v njem in srce se je poljubilo s srcem.
Kadar pa buti v vrata vihar, jih odpre, šiloma in sunkoma nastežaj, da zaječe in sc stresejo v tečajih, takrat ni več nobenih skrivnosti; kar bi drugače molčalo i^avekomaj, privre kvišku brez strahu. Srca, prej zaklenjene izbe, so prostrane, svetle veže, kamor stopi s ceste, kogar je volja. «Ob tisti uri so se ljudje, ki Se prej nikoli niso videli, kar na cčilnt-m trgu objemali in poljubova-Ii». Čegava je bila roka, ki je samolastno odpahnila vrata zaklenjenih človeških src? Ni zapisano in tudi ni poglavitna
velesile imajo interese in moč v Srednjem morju. Delati mora pa tudi balkansko politiko, ker je na Balkanskem polotoku in soseda z Albanijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo. Z ozirom na ta položaj svoje države je sklenil Venizelos napraviti cel niz diplomatskih dogovorov. Brž ko je okreval od mrzlice, ki je to poletje po Grškem divjala, se je napotil na politično potovanje, da obišče glavna mesta velesil. Najprej ga je pot privedla v Rim.
Že Venizelov prednik Michalokopulos je navezal prijateljske stike z Italijo. Nekateri so celo mislili, da je Venizelos radi tega vrgel prejšnjo vlado. Tudi v
Kaj nam z
Iz SEŽANE.
Dne 16. septembra smo Sežanci praznovali izredno slavje, namreč posvetitev kipa Kristusa Kralja. Ta dan je bila prostorna sežanska cerkev vsa v cvetju in zelenju. Dekleta, posebno Danke, so kar tekmovale med seboj pri napravi vencev in drugih svečanostnih priprav. Seveda je bilo treba tudi moških moči; ki so bile takoj na razpolago.
Umetniško, kakor bi zrastel iz samih cvetic in zelenja, je bil napravljen začasni oltar, na katerem je stal kip Kristusa Kralja, ki je menda do sedaj edini te vrste na Krasu. Kip je izdelala neka tirolska tvrdka in je mojstersko delo, pravi umotvor. Glava Kristusa Kralja, okrašena s kostanjevimi kodri, je nekoliko nagnjena, kot bi nas hotela poljubiti; njegov obraz ni strog, ampak nebeško mil. Na prsih mu žari srce, ognjišče ljubezni, v levici ima zemeljsko oblo, v desnici pa žezlo, znamenje kraljevske oblasti. Telo mu odeva rdeča valovita halja, čez katero je odet bel rožnat plašč. Pod nogami se blesti troje kraljevskih kron,
Popoldansko slavje se je pričelo ob peti uri. Vkljub slabemu vremenu so prihajali verniki od blizu in daleč — bili so tudi iz sosednih župnij — v okrašeno cerkev, v kateri je gorelo morje lučic. Slavnostni govor o Kristusu Kralju je imel č g. župnik tomajski, Albin Kju-der. Vsa čast gospodu, ker jo je tako dobro izpeljal! Potem se je vršila posvetitev kipa ob navzočnosti č. g. mons. Slavca, g. dekana Barbiča, Albina Kju-dra in domačega g. župnika. Po teni opravilu se je posvetila cela župnija Srcu Jezusovemu. Konečno so bile pete litanije Srca Jezusovega zahvalna pesem in blagoslov, na kar se je ljudstvo zadovoljno razšlo. Mnogi so ostali še do poznih ur v cerkvi, zatopljeni v gorečo molitev.
Razveseljivo dejstvo je, da smo Sežanci zopet enkrat pokazali, da ni še verska stvar pri nas na zadnji stopnji. Prišli so v cerkev celo taki, ki jim je vera deveta briga. Pohvaliti treba tudi naše mamice ki so za enkrat pustile klance in pogovore ter so prišle polnoštevilno v cerkev.
Prisrčna hvala bodi domačemu g. župniku, dekletom, cerkvenim pevcem in sploh vsem, ki so pripomogli, da se je ta slavnost tako lepo izvršila.
MERČE.
Jvcč ni bilo že delj časa k nam ((Desetega brata«, da bi nas opravljal, moramo se sami oglasiti, da ne bo kdo mislil, da spimo kot Kralj Matjaž.
Letos bo nekaterim, posebno nam kajžarjem, slaba predla, ker so vsled suše po naših bornih njivicah poljski pridelki skoro • popolnoma uničeni. Fižola ni, krompirček je kakor orehi in tudi luršica ne kaže kaj prida; če bo
stvar. Poglavitna stvar je, da so sc ob tisti uri ljudje objemali in poljubovali, da so se spoznali v svojem bratstvu. Srce hrepeni in čaka željno, da bi se smelo razodeti srcu, tako da bi se zrušili vsi jezovi in bi se do kaplje prelilo drugo v drugo. Bog usliši to željo po svoji modrosti, kadar je čas, in pošlje na svet nezaslišano radost, ali brezmejno gorjč.
Med jetniki sem bil in v spominu komaj še razločim obraz od obraza, glas od glasu. Vse oči so gledale enako, ena skrb je bila v njih, ena bridkost, en-strah, eno upanje. Poprej so si bili tujci, življenje jim je teklo v tako različnih, oddaljenih strugah, da bi se pač nikoli ne bile srečale, nikar spojile; govorili so različne jezike, mislili različne misli, gospodje so bili in hlapci. Zdaj so si bili blizu, so se poznali do najtišjih celic, kakor da so ležali nekoč v eni zibki. (Kmalu so si bili podobni v lica in celo po govorici in hoji; ker srca so bila odprta in so bila eno ter so ustvarila le
Italiji so mnogi mislili, da je Venizelos nasprotnik italijanske politike. Naj bo že kakor hoče, Venizelos je prišel v Rim, bil tukaj častno sprejet in se je razgo-varjal v nedeljo opoldne celo uro z Mussolinijem. Po tem razgovoru sta oba državnika podpisala novo pogodbo o prijateljstvu, razsodišču in sodnijskem postopanju.
V nedeljo popoldne je Venizelos sprejel rimske časnikarje, katerim je dal obširno izjavo.
V nedeljo zvečer je bil slavnosten diplomatski obed, kjer sta izgovorila zdravice Mussolini in Venizelos ter napivala prijateljstvu obeh držav.
dežele pišejo
Bog hotel bo morda kaj ajde, ali kaka oblica. Pozimi pride vse prav! V naši vasici smo imeli letošnje poletje veliko pomanjkanje vode, posebno za živino; hoditi smo morali ponjo v Sežano ali pa v oddaljene «Brstovske vale«. Upamo, da bo prihodnjič bolje, ker smo temeljito sčistili in popravili vaška napajališča (kale). Ob tej priliki se moramo zato zahvaliti prejšnjemu g. podeštatu, kakor tudi sedanjemu izrednemu občinskemu komisarju, g. Vadala, ki sta nam pomagala, da smo dobili občinsko podporo za poprave. Pri napajalščih so delali domačini na roboti pod vodstvom vaškega načelnika, Janeza Godcovega._
V naši župniji je bilo zadnje čase precej plesov, le v naši vasici, hvala Bogu, ni bilo nobenega, če se je naša mladina malo zavrtela — kakor naprimer Šmarci na Rešetinovem skednju ob zvokih hreščeče harmonike — mislim, da to ne pride v poštev.
Dne 17. t. m. smo izgubili vaškega mežnarja Ivana Kocjana s št. 19. Mož je opravljal čez trideset let pošteno svojo službo. Naj v miru počiva!
Govori se tudi, da bodo imeli Povirci novega mežnarja; koliko je na tem resnice ne vem!
BOLJUNEC.
Nekateri izseljenci iz naše občine in sosednje dekanske so sc vrnili iz Argen-tinije. Več tednov so tani iskali dela in
zaslužka brez uspeha. Domači so jim poslali denarja za povratek in tako so razočarani prišli spet v ljube domače kraje. Kakih deset se jih je tako vrnilo. Ta bridka skušnja je zdaj marsikoga odvrnila, ki se je že na pot napravljal in celo tukaj svoje imetje prodajal, da je potne načrte popustil in doma ostal. SKOPO.
V nedeljo 30. t. m. bomo slavili našega patrona, sv. nadangela Mihaela. Pred 100 leti pravijo, da so sem prihajali romarji priporočat se sv. Mihaelu za zmago nad sovražniki, ker je on poveljnik nebeške armade. Lepo bi bilo, če bi se stara pobožnost obnovila.
SHOD v Logu.
V soboto 15. in nedeljo 16. t. m. je bil v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi shod samih mož in fantov. Bil je zelo številno obiskan. Posebno v nedeljo je bila cerkev natlačeno polna. Ob 5. zjutraj se je začelo spovedovanje in trajalo do 9. Bilo je 6. spovednikov. Vmes so se vrstile sv. maše in obhajila. Pridige so bile tri: ena v soboto, v nedeljo dve. Obnašanje mož in fantov je bilo prav redno in zgledno.
TINJAN pri Kopru.
Tudi nam je suša letos pobrala glavni del letine. Bali smo se tudi za grozdje, vendar je prvi jesenski dež obudil novo
eno podobo. 1 udi kadar so se sporekli med seboj do hudega, so se sporekli bratje; ni je bilo moči, tudi v njih samih ne, ki bi bila mogla zaloputniti duri, odprte nastežaj. Če se izlije iz tvojega srca le ena kaplja v srce človeka, ki gre mimo, ostane tam za zmerom, te za zmerom druži z njim, ki je morda že v grobu. Kadar se. spomnim nanje, se spomnim na vse, vendarle razločim en sam obraz, ene same oči, slišim le en glas, ki mi je mil in ljub, kakor je bolesten in poln grenkobe.
Mnogokdaj se mi je sanjalo, da vidim brezštevilna mrtva trupla, nakopičena na poljani, ki sc razprostira brez konca. Ta trupla so okrvavljena in oblatena; toplo spomladansko' solnce sije nanja, ali ne ganejo se. Vselej, kadar se mi je tako sanjalo, se mi je zdelo, da so ti bledi obrazi, ki več ne gledajo in več ne dihajo, čisto enaki drug drugemu, kakor da je bila v zadnjem trenotku ena sama misel okamenela na vseh; in da
upanje, da bo nekaj pridelka. Krompirja je bilo malo, fižola in turšice nič, otave nič, tudi jesenske izkuhe ne bo.
Mladina žal premalo vpošteva hude nauke, ki jih, daje slaba letina. Na 2. nedeljo septembra so tudi pri nas naredili ples. Vsekakor pa plesalcev ni bilo posebno veliko, pivcev pač. Gospodar, ki je točil, pa je baje navzlic temu imel zgubo.
* Pri nas imamo vsako nedeljo sv. mašo ob osmih. G. župnik Slamič iz Dekanov pride zmeraj redno in točno, žalibog pa najde dokaj prazno cerkev.
meljsko.
Pred kratkim se je poslovil od nas naš dušni pastir č. g. Fran Rupnik. Odšel je v Novake na Tolminsko. Bil je delaven in skrben dušni pastir, le žal da njegovi govori in nauki niso imeli uspeha, človek jč že tak: dokler je z dobrotami založen, jih malo ceni, iko jih ninia več, tedaj šele se zave, kaj je dobro in kaj zlo. "Tako se bo tudi pri nas poznalo, ko bo treba čez uro daleč hoditi in brozgati do bližnje cerkve; vselej pa niti mogoče ne bo. Poslovilni govor g. kurata je bil zelo ganljiv; le par besed še in bi bili po Celi cerkvi naglas zapla-kali, a bile so pridržane. Nepozabnemu gospodu še enkrat srčna zahvala in želimo mu vse najboljše na .novem službenem mestu.
V Stranah je umrl posestnik	A n zel,
star 84 let. Bil je s svetimi zakramenti previden in je kmalu po končanem sv. opravilu izdihnil. Odločil je prej, naj ga pokopljejo na tukajšnem pokopališču v Ubeljskem, kjer so pokopani njegovi starši. Ta njegova zadnja volja je bila dopolnjena v nedeljo 16. t. m.
Zadnji mesec sta prišla iz Amerike dva naša rojaka, mož in žena. On je bil tam že 17 tet. Prišla sta pogledat, potresla z dolarji oz. lirami ter po enem mesecu zopet odpotovala.
HORNBERG.
Hvala bodi Bogu, ki nam je poslal dežja. Deževalo je že za semenj, 15. septembra, v soboto pa se je vlilo prav pošteno. Dež je padal vso noč in nekaj še v nedeljo; v ponedeljek smo zagledali na Čavnu sneg. Stari ljudje majajo glave: 24. septembra na Čavnu sneg! To ni mogoče. Dežja bo imela zdaj Vipavska dolina zadosti. Rešil je, kar se je še dalo. Tudi pri nas je naredil vihar veliko škodo na grozdju. Šli smo pobirat jagode in si iz njih napravili prvo kapljico.
Dobra bo, prav nič slabša kakor lanska. Samo ne vemo, kdo jo bo pil, ko vse leti v Ameriko. 1. Čotar s Tabra se je vrni! iz Amerike na premoženje. — V Tabru je umrla 72 let stara Marija Lah. Pokopali smo jo v nedeljo. Bog ji daj nebesa! — Pod iipo smo sklenili, da povabimo. Pepota brez doma na kozarec novega vipavca. Potrebno je, da pride. Videl bo dosti novega. Tako se nedavno ni godilo v naši fari, da bi fantje pred cerkvijo postajali in prav pobalinsko razgrajali mesto da bi šli k sv. maši.
HIHENBERK.
Na kvatrnico smo imeli semenj. Drobnarije je bilo dosti kakor na vseh sejmih. 'Tudi tujcev je prišlo precej. ■ Kupčija je ■šla pač slabo, ker so žepi prazni. Popoldne je priredil «DopoIavoro» ples. Zvečer se je pripetila na cesti proti .Dornbergu blizu Stesk huda nesreča. Iz Rihemberka se je peljajo več Dolancev na «škalirju»; noge so jim visele čez voz Nenadoma pridrvi nasproti avtomobil. Grozen krik in vik se je razlegel naokoli. Avtomobil je zavozil preblizu in .zmečkal noge dvema deklicama ter odnesel kos mesa pod kolenom neki ženi. Šofer je vozil naprej kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, jv sreči je privozil od zadaj drugi avto. Ko so potniki zvedeli za dogodek, so obrnili avto in šli za
brezsrčnim šoferjem. 'V Rihemberku so dohiteli neki avtomobil brez luči. Šofer se je izgovarjal, da ni on povzročil nesreče. Ponesrečenci pa trdijo, da avtomobil, ki je v nje zavozil, ni imel luči. Karabinerji pridno preiskujejo zadevo.
DOLINA.
V Ameriko se je odpeljala dne 25. septembra Marija Strajn iz Doline, ki je bila nad 20 let zvesta cerkvena pevka. Že leta 1907. kot 13 letna deklica je začela peti; imela je krasen sopran, s katerim je podpirala ves zbor. V nedeljo, 23. septembra se ji je zahvalil g. župnik javno v cerkvi za njeno zvesto, sodelovanje pri cerkvenem petju. Zvečer pa so ji pevci in pevke napravili postovilen večer ter ji izročili v dar zlato verižico z napisom, želimo ji srečno pot in božji blagoslov!
Do sedaj se je izselilo od nas že 35 oseb v Argentinijo; in še drugi se napravljajo na pot iskat sreče.___________
Policijska umetnost.
V Franciji imajo detektiva Bleyle po imenu, ki je ponos francoske policije. Njemu navadno ne uide niti najmanjša okoliščina, ki bi mu služila pri ugotovitvi dejanjskega stanu. Detektiv (t. j. tajni policist) ima Veliko splošno izobrazbo, veliko strokovno znanje, zlasti pa je doma v sodnih, medicinskih in kemičnih stvareh. Pred nekaj tedni so potegnili iz reke Seine truplo nekega Julesa Depresa. Zločinci so morali žrtev najprvo umoriti, nato jo oropati, truplo pa zaviti v platno, okrog katerega so navili žico. Policijska preiskava je ugotovila, da se je mudil Depres-, predno je šel v svojo banko, nekaj trenutkov v trgovini nekega Nouricka, trgovca s steklom. Nourick je zanikal vsako krivdo. Med glavno razpravo pa je podal detektiv Blevle naslednje pojasnilo: «Trup-lo je bilo zavito v staro platno. Blago sem preiskal z drobnozorom in ugotovil, da pride na štiri .bela vlakna eno rdeče. Med 37. in 51. vlaknom pa se je vrstii red spremenil in rdeče vlakno je sledilo šele petemu belemu. Nato sem pregledal polovico ducata platna v hiši gospoda Nouricka in ugotovil, da je bilo to platno tkano na isti način kot blago, v katerega ie bilo zavito truplo Depresa. Posamezni kosi izvirajo torej iz iste platnene bale. Radi tega smatram, da se je izvršil umor Depresa v hiši obdolženega Nouricka in da je platno njegova lastnina.« Po teh uničujočih razkritjih je padel obdolženec v nezavest. Ko je prišel k sebi, je priznal krivdo in je bil obsojen na dosmrtno prognanstvo v kolonije.
DROBIŽ.
Kaj delajo mehikanski nasilniki?
Kaljes in njegovi vredni priganjači po vsem svetu velikokrat trdijo, da hočejo mehikansko ljudstvo rešiti izkoriščanja od strani Cerkve in njenih služabnikov, da hočejo nagrabljeno cerkveno premoženje porabiti za ljudsko korist. Kako si to predstavljajo, so pokazali pred kratkim. Veliko krasno cerkev so spremenili v gostilniško dvorano, v kateri so (»voditelji ljudstva« obhajali razkošno pojedino in veselico.
se roke, te koščene in krvave, trdno oklepajo druga druge. Tako, s to zadnjo mislijo v srcu in na licu in s temi sklenjenimi rokami so se napotile duše pobratimov na ono stran.
Razbolele so, moje oči, vsaka podoba se jim prikaže prevelika, prenasilna, morda celo popačena; ali če jih zatisnem, vidim toliko jasnejše, kar je: srce gleda z očmi, ki nikoli ne lažejo. Če stopim na cesto, sc mi zdi, da nosijo ljudje očitno znamenje, vsi enako — kakor žebelj, s kladivom v čelo zabit. Kdo ve, morda ima vsakdo med njimi še svoje posebne skrbi, še svoje posebno življenje tam kje za plotom, kakor nosi vsaki svojo suknjo in svoj klobuk; to znamenje pa jih druži in brati, tako da ni nobene skrivnosti med njimi. Ena sama misel je, velika, težka in grenka. Vse njih nehanje, vsaka beseda in vsak korak se ravna po neizprosnih ukazih te misli; njeni sužnji so. Časih morda poskušajo, da bi se otresli tega strašnega
suženjstva; ali ne dš se, niti s trenom trepalnice ne; še v smehu se razodeva, še v vinski popevki, še v pohotni kvanti. Kdor se upira tej misli, kdor bi ji hotel pobegniti kam vstran, v toploto, pod solnce, tisti je hinavec; in koj se mu na očeh in v besedi pozna, da je hinavec. Naširoko so odjprta srca in žalost se preliva v žalost, groza v grozo. Srečaš tujca iz daljnih krajev in nič ti ni tujega v njem. »Kako je tebi, brat moj?« ga pozdraviš; in že te je sram vprašanja.
Ali ura pride nekoč, ko bo odprl srca topel spomladanski veter, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenčani in z glorijo ljubezni.'»Kako je tebi, brat moj, ki si mi bil brat v bolesti?«... Morda jih bo še nekaj, vsijj nekaj, ki bodo dočakali tisto blagoslovljeno uro. O, da bi bila med njimi tudi ti in jaz!
Kraievec v tujini.
Kraški rojak Jožef Ukmar ima že kakih 20 let na Dunaju veliko trgovino delikates (Feinkosthandlung). V trgovini se govori poleg slovenščine in nemščine tudi angleško, francosko, italijansko, mažarsko in srbsko-hrvaško.
Življenje je tako lepo.
Nek sprevodnik pariške mestne železnice je peljal ravno preko Seine, ko ga je napadla melanholija, in je skočil v vodo. Policija je skrbno iskala po vodi truplo samomorilca, toda sprevodnik je med tem časom že davno dosčgel obalo, se vlegel na solnce in sladko zaspal. Ko je prišel zvečer domov, je našel ženo vso prepadeno. (»Hotel sem pravzaprav napraviti samoumor«, je stokal sprevodnik in se opravičeval, «toda življenje je vendarle tako lepo...«
Tajništvo in naša pošta.
Brezovica. Samskega davka niso dolžne plačevati osebe, ki so za delo nesposobne ali slaboumne. To pa se mora zdravniško dokazati. Za sinove, ki žive v družini, mora davek odrajtovati družinski glavar.
Urška. Tako ni za objavo.
Znamka. Ta ali oni dopisnik vrže pismo v nabiralnik brez poštne znamke (nefrankirano) ali pa s premajhno znamko (nezadostno frankirano). To je slaba politika, ker mi takih pisem navadno ne sprejemamo in narede svoj zasluženi konec v košu poštnih uradov.
ttttiiiifiijriiiiiiiimiiriiiiniiiiieiitiiiiiiiiiuijiiaiiiiMitiiiiutifltfliiiiiiiiiiiiiiiMiffinRii
Veliki dohodi
zimskega blaga po najzmernejših cenah
„911’ Economio Famigliare"
v TK8TU na trgu Ponterosso it. 5.
Bariun rožast, zadnja novost od L 7.50 n. Fustanj na dvojno lice	»	5.50	»
» pretiskan	»	1.90	»
» piketiran	»	4.50	»
Flanela vseh barv	»	2.50	»
» črtana	»	3.50	»
Volna mussola 100 cm. visoka » 10.50 » Blago za površnike 140 cm vis. » 12.— »
» volneno za obleke 12 cm v. » 12.— » Oksford	»	1.60	*
Uomestik (priložnostno)	»	1.95	»
Platno Madonu 80 cm	»	2.20	»
Jajčna kožica (pelle ovoj 80 c »	2.90	»
Poplin, zelo fin, za srajce »	4.50	»
Borgo Istria (rigadin)	»	2.90	»
Platno za rjuhe 150 cm. »	4.90	»
Brisalke »goba«, velike	»	4.50	»
Bogata izbera maj, nogavic robcev, šalov itd. itd.
HiilllBIIIIMIIIIlillllllllllll
Darovi.
Da vredno počaste spomin dragega tovariša Alojzija Bana, ki ga je nemila smrt v najlepši dobi pokosila, darujejo brezoviški fantje 22 lir za šolsko društvo.
25AHVADA
Podpisani se prav prisrčno zahvaljujem sl. zavarovalnici „La Fondiaria" ter njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starec iz Barkovelj, za točno in pravilno mi izplačano odškodnino za pogorelo stavbo in premičnine.
Priporočam vsakomur to domačo zavarovalnico, ki je najcenejša in najkulatnejša.
REBULA ANGELJ - Veliki Dol.
(ZLATARNA Albert Povh
jTBST, Via Mazzini it. 46
kupuje krone po P46 Propravlja in prodaja zlatenino
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■K
Lepi molitveniki
Za mladino priporočamo:
Kam greš? (200 strani). Cena 3.70,
4.—, 5.50, 9.— lir; usnje 11 lir.
Angelček (192 str.) 11 različnih vezav, cena od 2.50 do 11 lir.
V zalogi tudi vsakovrstni drugi molitveniki v 40 različnih vezavah od preprostega platna do finega pristnega usnja in umetne kosti.
Katoli&ka knjigarna v Gorioi,
Via Carducci 2.
Protirevmatično zdravilo ,ALGA“ ni morda kaj novega, ne šele na preskušnji v boju proti revmatizmu : že četrt stoletja načeluje po vseh deželah zmagonosni borbi proti vsem revmatičnim bolečinam; kdor se je poslužuje, vsakomur hasne
ANT1REVMATIČNA
Ctfaa
Po vseh lekarnah po 5 L. steklenica Laboratorio ALGA, Fiume (M.T.)
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 300 lir naprej
n-	.	. aoo	,	;
m.	n	n 100	„	„
pogrebi	otrok	od 25	lir	naprej.
I. SAKSIDA - DORNBERG 3.
Cevljarnica FORCESSIN
iTrst
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diploma in zlato svetinjo
- tria Capri— 5 pri Sv. Jakobu — Trst I
Mihec: Ti Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Forcessinu, pa še manj potrošim In sem bolje obut ko ti.
Mihec: Grem pa še jaz videt za en par k Forcessinu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.
lOl^OfflOraOHDBDl
Časopisje v preteklosti.
Ivan Vrhovnik je 1. 1897. spisa) knjižico z naslovom «Ob stoletnici Vodnikovih Ljubljanskih novic*. Vrhovnik podaja notri zgodovinski pregled slovenskega časopisja od Vodnika do svoje dobe. Prvi slovenski list so bil5? torej «Lub-lanfke Novize». Izšle, so prvikrat 4. prosinca 1797.; prenehale so 1. 1800. Drugi slovenski list so bile Bleiweisove «Kme-tijfke in rokodelfke novizeo, ki so začele izhajati v Ljubljani 1. 1843.
Mogočno se je začelo časopisje razvijati v Evropi po revoluciji' L 1848. 15. junija 1848. so izšle v Celju ((Slovenske No-vine«, 4. julija istega leta «Sk>venija» v Ljubljani. Cesarska deželna vlada na Kranjskem je začela 2. aprila 1850. izdajati v slovenščini uradni list ((Ljubljanski časnik«. Pivški rojak in pesnik Zagorskih zvonov, Miroslav Vilhar, je z Levstikom vkup začel v Ljubljani tiskati »Naprej« 2. januarja 1863.
V Celovcu na Koroškem se je začel «Slovenec» 1. 1805. V Trstu se je začel .(Ilirski Primorjan» 1.	18G6. Odgovorni urednik je bil Ivan Piano z Vrdele, glavni sotrudnik pa slovenski pisatelj Fr. Cegnar. Izhajal je po dvakrat na mesec. Ta isti list se je od 1. 18G7. naprej imenoval «Primorec.» in mu je bil urednik Vekoslav Raič. V 1. 18G6. je začel tudi v Trstu izhajati ((Tržaški Ljudomil» (človekoljub), «poli'tičen, uči ven in kratkočasen«. Urednik je bil J. Godina, cesarsko-kraljevi finančni komisar v Trstu. «Lju-domil» je izhajal dvakrat na mesec.
V Mariboru se je začel 1. 1867. »Slovenski Gospodar«. Ta list še zdaj (1.	1928.) izhaja in je najbolj razširjeni slovenski tednik (tiska se zdaj menda v kakih 40.000 izvodih).
»Jadranska Zarja« je začela izhajati po dvakrat na mesec v Trstu septembra 1869. Lastnik je bil G. M. Martelanec. «Soča» je začela izhajati v Gorici 1. 1871. po dvakrat na mesec. V Gorici se je tudi začel ((Glas« 1.	1872. ((Edinost« so
ustanovili v Trstu 1. 1876.; dnevnik jtf postala 1. 1895. ((Slovenski Delavec« je začel v Trstu izhajati 1. 1884. Urednik je bil Avgust Bremic. L. 1890. se je Začel v Trstu «Delavski list« po dvakrat na mesec, 1. 1893. pa tudi v Trstu ((Primorski list« pod uredništvom J. Slavca.
V stoletju, ki ga obravnava Vrhovni-kova knjiga (1797.-1897.) je začelo izhajati 147 slovenskih časriikov. Nekateri so se obdržali krajšo, drugi daljšo dobo. Tekom 1. 1797. je izhajal en sam časnik v slovenščini, ob stoletnici jih je živelo v slogi in prepiru 54. Po stoletnici je minulo že 31 let. V tej dobi se je časopisje še silno pomnožilo in izpopolnilo. Doseglo je svoj namen vsaj v tem, da je slovenski človek branja vajen in željan ter mnogostransko zbrihtan in zaveden.
usodepolni noči neko mračno stanje i;i videla dve moški postavi, ki sta .e bližali s svetlina mečema. Oba sta ji grozila, da jo ubijeta, če se oglasi in sta zgrabila otroka ter izginila. Tudi sedaj ni bilo nikakih sledov, da bi se bil izvršil vlom. L. 1926. je bila žena tretjič na porodu. Sorodniki so jo prisilili, da porodi pri njih in policija je organizirala nadvse skrbno nočno službo v hiši in okoli hiše. Kljub temu je tudi tretji sin izginil. Londonski listi poročajo, da pričakujejo v hiši tega uradnika četrti porod. Indijska oblastva so sedaj pozvala nesrečno družino, da gre iz Bou-ghira v glavno mesto, kamor so že privedli mater. Žena leži v državni bolnici in jo straži cela četa policistov. Uganka, katere najbrže tudi v četrtem slučaju ne bodo rešili.
MALI OGI/ASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 6.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
HOTEL Z GOSTILNO V ST. PETRU NA KRASU pri kolodvoru, z velikim vrtom, dobro pitno vodo, se radi družinskih razmer takoj proda.
čudni dogodki v Indiji.
V Londonu si belijo glave z indijskimi slučaji, ki spominjajo na najbolj
GOSPODARSTVO.
Razkuževanje žita.
Razkuževanje žita proti glivičnim boleznim (snetjavosti) se bolj in bolj širi med umnimi kmetovalci, ki so sprevidenj da samo s tem smejo pričakovati zdrav pridelek in obilo letino. Niso pa vsa sredstva, ki jih dobimo v trgovini, enako dobra, vsled česar je umestno, da navedemo tukaj tiste lastnosti, ki jih tako sredstvo mora imeti, da bo tudi res učinkovito.
Najvažnejše in najnavadnejše glivične bolezni, proti katerim rabimo razkuže-valna sredstva, so: smrdljiva snetjavost na pšenici, prašna snet na pšenici, odkrita snet na ječmenu, odkrita snet na ovsu, snet na raznih steblih, bulava snet na koruzi. Dobro razkuževalno sredstvo mora na semenju se nahajajoče trose različnih tu navedenih glivic zagotovo uničiti. Če ima to lastnost, potem se lahko uporablja tudi proti glivičnim boleznim pri pesi in pri stročnicah, kakor fižolu, grahu in drugih. Dalje mora razkuževalno sredstvo biti tako jedko, da ne poškoduje trosov samo odzunaj na kožici, ampak mora prodreti v nje in jih popolnoma umoriti. V zemlji ne sme izgubiti svoje razkuževalne moči. Pa tudi njegova jedkost ne sme biti tako ve-liik«, da bi oškodovala klice semenja.
Iz teh vzrokov se moramo pri namakanju žita v raztopini modre galice, ali pa še veliko boljše uspuluna natančno držati navodil. Najbolj gotov način postopanja je namakanje v določeni raztopini, manj gotov je škropljenje z raztopino razkuževalnega sredstva. Pri uporabi modre galice vzamemo pol kilogrj-ma galice na 100 litrov vode; pri uspu-lunu vzameno 1/4 kilograma na 100 litrov vode. Pripomniti treba, da namakanje pospešuje tudi kaljivost semenja, in splošno je opažati, da s temi sredstvi namočeno semenje hitreje in enakomerneje skali.
fan
tastične detektivske romane. V Indiji namreč izginjajo ponoči dojenčki. Niti policiji' niti najbolj izvežbanim detektivom se še ni posrečilo, da bi pojasnili to otroško žaloigro. Indijska varstvena oblast se trudi, da bi prišla zločincem na sled. Indijsko ljudsko mnenje pa živi v prepričanju, da dojenčke krade črni čarovnik. Najbolj tragičen slučaj se je odigral v Boughiru v hiši nekega mladega uradnika po imenu Syed ‘ Jaffar Hussain. Pred šestimi leti sc je poročil in živel v srečnem zakonu. L. 1923. se mu je rodil prvi sin, na katerega so starši sila vestno pazili. Otrok je spal v sobi svojih staršev. Okna in vrata so bila ponoči dobro zaklenjena. Nekako 14 dni po rojstvu pa so starši opazili, (la je otrok brez sledu izginil. Ves trud policije je ostal zaman. V sobi ni bilo nikakih znamenj, da bi se bil izvršil vlom. Tudi starši niso ničesar videli in ne slišali. L, 1925. so dobili drugega sina. Policija je dala staršem posebno varstvo, a tudi ta otrok je po štirinajstih dneh izginil in ga niso našli. Žena je o tem slučaju pripovedovala, da je čutila v
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvati in pp najnižji ceni dobite edino
PRI REBCU Trst, Via Capducci 36
Semenj pod Herpeljem. 3. sept. Prignanih je bilo 237 volov, 178 krav, 98 telet, 8 ikonj, 115 prašičev. Cene: voli 300-350 stot žive teže, »krave 220-250, teleta 400-^50; konji glava 1000.2500; prašiči 60-160.
Vlmke oene po Intri. črno vino: Izola 235, Piran 190-205, Završje 200. Belo vino: Izola 200, Piran 190, Višnjan 200.
Vrtnarska razstava. Vrtnarji iz tržaške občine bodg imeli razstavo jesenskih cvetlic od 1. do 4. novembra.
Oljarski kongres. Mednarodni poljedelski urad je napovedal za to jesen kongres pridelovalcev olja. Govorilo se bo o reji oljk, o napravljandju in prodaji olja, o ikoristni uporabi odpadkov itd. Kongres bo v Tunisu (franc, kolonija v Afriki) od 26. oktobra do 8. novembra. Udeležniki si bodo na izletih ogledali vzorne oljčne nasade po Tuniziji.
Svobodna mletev. Vladna naredba, po kateri se je morala mleti vsa pšenica enotno, je za letos odpravljena. Vsakdo lahko melje na belo ali črno kakor hoče.. Le cena ’ črnega kruha se ne sme nič zvišati.
Tipografla Fratelli Mosettio - Trieste.
I LAMA TRIESTE \
#© ©	©#j
, g A R ANTIT A /
Lm(\ „TRIE5TE“
z znamko ,,helebarda" Kraljica rezil iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu : Corso Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „Solingen“
Orodje za rokodelce in profe-sijoniste, vse garantirano. Skrajno nizke cene.
Jakob Bevc
preselil
V
Giacomo
Primarij
Dott. D’OSIMO
GOKICA
— Specijalist za —
očesne bolezni s-s
se je preselil
v ulico D^nte lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
ZDRAVNIK
Dr. FR9N GRUDEN
ll!ll!>l!!l!lllllllll!l!llllll!llll!!ll!lllll!lillllllllllilll!llllll!llllllllll!llilllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll
Pošlo vodkinjo
oziroma
sotrudnico
prvovrstno moč išče tvrdka V. SKET sinovi
Manufaktura, modno blago itd.
Vlilo del Nevoso
(Bistrica.)
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roma)
®	od	10	in	pol	predp.	do	13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
aaHataoEHEareac
Knjigarna in papirnica
ŠTOKA
— d. z o. z. —
Trat, via Milano 37, Tel. 74-74
Trot, via IVIercadante At. 1.
Ima v zalogi: Rudolf Leban, učna knjiga španskega jezika sestavljena s posebnim ozirom na potrebe slovenskih izseljencev v Argentini in Južni Ameriki. 15 Cena lir. - Pismena naročila se izvršujejo samo proti predplačilu in sicer lir 15.80.
»»
Gostilna
ALLE C0RRIERE“
vla RoniatrnH -% (zraven kavarne ,,f“nbrts")
Domača kuhinja in domača vina -Najboljša postrežba - Zbirališče ljudi z dežele in postajališče korijer na vse kraje - Priporočata se-vdana
ŠTRANCAR in PERIC.
Kam pojie pošten delavec potrošit svoj denar, ki ga je s trudom svojih rok zaslužil ?
Samo v trgovino obleke
iiLA BLOCCHISTA TESSILE«
' TRST, Via Madonnina 5t. 8
Če tam kupuje, prihrani najmanj 50%
„LA BLOCCHISTA TESSILE“ samo v ulici Madonnina 8 - TRST
■
S
■
■
■
:
goesooooooioiooooooooj
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
Matija Pahor
'Treat — Via Aroata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih
tpieste-vm arcata o
Pahorje na sejmu:
8. v Podgradu,' ?! 10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Lablnju Istra, 16. v Trnov. -Blstr.
looooooooooioiooooaai
i
J