ČASOPIS RUDNIKA LIGNITA VELENJE, ŠTEVILKA 1, JANUAR 1995, LETO XXIX
120 LET PREMOGOVNIŠTm V ŠALEŠKI DOLINI
BOGASTVO LJUDI IN NARAVE
NOVA CELOSTNA PODOBA
BREZHIBNO ZAVEZANA KRAVATA
Pijanca, ki leži v mlaki svojih izbljuvkov, nimamo za ugledno osebo. Nihče ne mara porušenih in zanemarjenih zgradb, saj dajejo udobno domovanje le zelenim kuščarjem in kačji zalegi. Na policah trgovin obležijo izdelki, ki nam niso všeč ali pa so predragi, kmet nam že ne bo prodal slabega mesa, nesolidno opravljene storitve nas spravijo v bes samo enkrat. Navajeni smo prepoznavati stvari in jih ločevati po kvaliteti. Naša čutila opravijo to nalogo brez napake.
Zaznavanje je vse, toda preden se tega v življenju lotimo samostojno, pretečejo dolga leta učenja, v katerih nas naučijo, zakaj je pomembno imeti na avtomobilu trikotni znak tovarne Mercedes, zakaj modra pika pomeni kvaliteten avtoradio in zakaj bomo v športnih copatih Nike zagotovo boljši od svojega nasprotnika. Moderno komuniciranje je privedlo do tega, da stvari prepoznavamo po simbolih.
Težko je reči, kaj o našem premogovniku meni slovenska javnost, ker o tem nimamo nobenih verodostojnih podatkov, gotovo pa drži, da nas ne prepoznajo vsi. Spomnim se sestanka z direktorjem znane marketinške firme, ko je sprva mislil, da naš grafični znak - rlv - pomeni kratico za radiotelevizijo.
Dejstvo je tudi, da moramo kar naprej pojasnjevati svoje odločitve različnim ciljnim javnostim, enkrat poslovnim partnerjem, drugič vladi, pa spet poslancem - republiškim in občinskim, neprijetni pa znajo biti tudi pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij, da o širših javnostih Slovenije in Šaleške doline sploh ne govorimo.
Letos, ob naši 120-letnici, imamo izredno priložnost, da se predstavimo tako, kot nam
najbolj ustreza. V našem podjetju že leto in pol deluje projektna skupina za spremembo celostne podobe Rudnika lignita Velenje. Cilji dela projektne skupine so:
-	spreminjanje identitete podjetja v skladu z njegovo strategijo,
-	ustvarjanje pozitivnega imagea v ciljnih javnostih (v podjetju, Šaleški dolini, Sloveniji in okoljih, kjer želimo tržiti svoje znanje).
V letu 1995 se bomo tako srečevali z novim imenom in z novo grafično podobo podjetja. Na različnih tiskovnih konferencah, kulturnih in športnih prireditvah, ki bodo potekale skozi vse leto, bomo predstavili svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Zajeti bomo poskušali čim širšo javnost -slovensko in tujo.
Celostno podobo podjetja je mogoče spreminjati samo na podlagi dobrega dela in zavzetosti vseh članov kolektiva. Tega nam v našem podjetju ni nikoli manjkalo in če lahko dobro delo primerjamo s tesno prilegajočo se obleko, potem nam v trdem svetu poslovnosti manjka samo še brezhibno zavezana kravata.	Peter Pušnik
NOVA
CELOSTNA
GRAFIČNA
PODOBA
PREMOGOVNIK
VELENJE
BOGASTVO
LJUDI
IN
NARAVE
>
AKTUALNO
SEJA DELAVSKEGA SVETA
PRED VSTOPOM V 1995. LETO
28. decembra lani je bila še zadnja redna seja delavskega sveta našega podjetja, 20. po vrsti, sicer pa ena najpomembnejših v zadnjih letih. Njen dnevni red je namreč zajemal obravnavo in sprejemanje kar treh dokumentov, strateško izredno pomembnih za naše podjetje. Vse tri dokumente - predlog programa lastninskega preoblikovanja RLV, predlog delovnega načrta RLV za leto 1995 in predlog strateškega plana našega podjetja za obdobje 1995-2004 -je delavski svet potrdil.
POČAKATI NA ODLOČITEV DRŽAVE
Tako je bil program lastninskega preoblikovanja že posredovan Agenciji za privatizacijo. Sestavljen je tako, kot zahteva zakonodaja in vsebuje poleg uvodnega dela in splošnih podatkov o našem podjetju še postopke pred začetkom lastninskega preoblikovanja, predhodno organizacijsko in finančno prestrukturiranje, otvoritveno bilanco in oceno vrednosti podjetja, predvideno lastniško strukturo kapitala preoblikovanja ter postopek sprejemanja in odobritve programa preoblikovanja. Agencija za lastninsko preoblikovanje in prestrukturiranje je, kot so prešteli v prvih ponovoletnihdneh, prejela 1330 lastninskih programov slovenskih podjetij. Programe so oddala takorekoč vsa podjetja, ki naj bi se lastninila po temeljnem privatizacijskem postopku. Tako kot za vsa podjetja tudi za naše velja, da je zdaj treba le še počakati na potrditev predlaganega lastninskega programa.
KAKO BOMO DELALI LETOS...
Nadaljevanje seje delavskega sveta RLV za njegove člane ni bilo nič manj odgovorno kot njen začetek. Obravnavali so namreč delovni načrt za letos. Potrdili so takšnega, kot je bil predlagan: odkop treh milijonov
900.000	ton premoga v predvidenih 249 delovnih dneh in na povprečni reducirani dolžini odkopne fronte 458,3 metra. Delovni načrti za posamezne obrate izglodajo takole!
V jami Preloge naj bi na 190,7 metra dolgi odkopni fronti odkopali milijon 152.000 ton premoga. Za jamo Pesje je pri 157,4 metra dolgi odkopni fronti načrtovan odkop milijon
740.000	ton premoga. Jama Škale naj bi na 110,2 metra dolgi odkopni fronti dosegla proizvodnjo 809.000 ton premoga in Priprave naj bi prispevale 199.000 ton premoga. V delovnem načrtu je za obrat Priprave zapisana tudi izdelava 11.480 metrov jamskih predorov in 20.330 metrov vrtin.
Delovni načrt Jamskega transporta predvideva, da bodo za potrebe načrtovanega
odkopa premoga in za druge naročnike prepeljali 98.600 voznih enot.
V obratu Zračenje bodo skrbeli za prezračevanje jam, požarno varnost in preprečevali nevarnosti, ki jih povzroča premogov prah. V ta namen naj bi izdelali 250 kosov lesenih vrat, 100 kvadratnih metrov zidanih vrat, 130 kosov zadelk z ometom in 98.800 kvadratnih metrov izolacijskih oblog.
Obrat Jamska mehanizacija naj bi s svojimi dejavnostmi, to je odvozom premoga z odkopov in priprav do glavnih izvoznih trakov, z montažnimi in demontažnimi deli, z vzdrževanjem in remonti elektros-trojne opreme, odvodnjevanjem in drugimi dgli, neposredno vključen v proizvodni proces pridobivanja premoga. Prav tako bo neposredno vključen v proces izdelave jamskih prog in pri delih v jami in zunaj nje.
Obrat Klasnirnica naj bi tudi letos zagotavljal nemoteno obratovanje več sistemov, ki so bistvenega pomena za kontinuiran proces pridobivanja premoga, ter skrbel za posluževanje in vzdrževanje naprav.
Obrat Praktično izobraževanje bo organiziral in izvajal praktično izobraževanje učencev po veljavnih programih rudarske, elektro in strojne usmeritve ter izvajal program pripravništva in uvajanja novincev.
...»N KAKO DO LETA 2004
Tretja točka dnevnega reda lanske seje delavskega sveta RLV je zajemala obravnavo in potrditev strateškega plana našega podjetja za prihodnjih 10 let, torej do 2004. leta. Ta načrt je bil pripravljen na podlagi predvidevanj o tržišču za naš premog. Na tej osnovi sta predvideni proizvodnja premoga in produktivnost zaposlenih. Mogoče je pričakovati, da se bo proizvodnja premoga v našem premogovniku v prihodnjih 10. letih gibala od 3,4 milijona do štirih milijonov ton na leto.
Delovni načrt je obdelan v štirih variantah in ekonomsko vrednotenje vseh štirih variant kaže, da lahko RLV uspešno poskuje
pri letni proizvodnji 4 milijone oz. 3,8 milijona ton premoga. Število zaposlenih se bi pri proizvodnji pri vseh štirih variantah gibalo od 3.478 do 3.238. Pri tem je pomembno, da so kadrovska gibanja ugodna, kažejo celo, da bo treba po letu 1998 zaposlovanje intenzivirati.
Vsi podatki kažejo, da v strategiji razvoja Slovenije naš premogovnika zavzema eno najpomembnejših mest pri energetski oskrbi Slovenije. S strateškim planom našega premogovnika za prihodnjih 10 let je dokazano, da je RLV dolgoročno zanimiv, in to bo pomemben argument pri nadaljnjih pogajanjih z vlado.
Delavski svet je tako tudi ta desetletni strateški načrt potrdil. Potem je pod točko "razno" sprejel še dva sklepa; prvega o podražitvi komercialnega premoga s 1. januarjem letos za 7,2 % in drugi sklep, s katerim je določeno, da deputatna karta ne bo več del osebnega dohodka, temveč bo obračunana kot darilo delodajalca, kar pomeni prihranek podjetja pri plačilu davkov.
Dragica Marinšek
AKTUALNO
SPREJET STRATEŠKI PLAN PODJETJA
Konec leta 1994 je delavski svet podjetja sprejel strateški plan podjetja za obdobje 1995-2004. Plan je pripravila delovna skupina, ki jo je vodil mag. Evgen Dervarič, svetovalec predsednika poslovodnega odbora, v skupini pa so sodelovali Zdenko Lah, Marjan Hudej, dr. Milan Medved, Marjan Tamše, Kristina Zupanc, Tatjana Krenker, Božena Steiner in Franc Novak. Za predstavitev vsebine tega pomembnega dokumenta za razvoj našega premogovnika smo prosili vodjo delovne skupine mag. Evgena Dervariča.
Rudar: Kakšna so bila izhodišča za pripravo strateškega plana?
Dervarič: Izhodišča so najbistvenejša faza za pripravo stateškega plana vsakega podjetja in jih je najtežje oblikovati. Za naš premogovnik je za obdobje 1995-2004 najpomembnejše vprašanje, koliko premoga bo mogoče prodati in po kakšni ceni. Ti dve vprašanji smo izdelovalci strateškega načrta obdelali na začetku.
V stategiji razvoja energetike Slovenije zavzema RLV s planirano dolgoročno proizvodnjo 4 milijone ton premoga pomembno mesto v energetski oskrbi države. Pri tem so lahko letna odstopanja v proizvodnji 5 % navzgor ali navzdol. Razvoj jame in stopnja pripravljenosti odkopnih polj v RLV to proizvodnjo do leta 2004 tudi omogočata.
Vizija razvoja RLV se sklada s smernicami razvoja Slovenije z oskrbo z energijo. To potrjujejo dejstva, da so bila v letu 1994 zaključena dela pri izgradnji razžveple-valne naprave na bloku 4 v TE Šoštanj in da bodo za blok 5 predvidoma zaključena v letu 1998. Z ekološko sanacijo termoelektrarna ne bo več prekomerno onesnaževala okolja.
Prodaja premoga v široko potrošnjo bo temeljila na ksilitu.
Pomembno je tudi dejstvo, da je pridobivanje električne energije iz velenjskega lignita v TEŠ v slovenskem prostoru kvalitetno in cenovno konkurenčno. Analiza slovenskega tržišča in gibanja svetovnih cen premogov kaže, da je velenjski lignit pri sedanji ceni 5,5 DEM/GJ konkurenčen tako energetskim kot tudi komercialnim vrstam premogov. Pri komercialnih vrstah premoga predstavljajo lignitu konkurenco rjavi premogi iz slovenskih premogovnikov rjavega premoga in češki premog. Povprečne cene slovenskih rjavih premogov pri različnih prodajalcih v Sloveniji so od 9,6 do 11,6 DEM/GJ, češkega od 10,8 do 11,5 DEM/GJ in velenjskega od 7,8 do 9,2 DEM/GJ. Svetovne cene energetskega premoga so pri največjih svetovnih proizvajalcih od 2,33 do 3,42 DEM/GJ. To so premogi iz ZDA, Avstralije, Poljske, Kolumbije in Južne Afrike. Seveda je treba k tem cenam prišteti še stroške prelaganja in tovornine do po-
rabnika. Groba analiza nam pove, da ti premogi v Velenju ne bi bili konkurenčni. Za primer lahko navedemo tudi cene premogov v TE-TO Ljubljana, ki znašajo za rjave premoge iz Slovenije 10,6 do 10,7 DEM/GJ, za indonezijski premog 5,3 DEM/GJ (ta premog bi bil tudi primeren za kurjenje v TEŠ) in za velenjski premog 5,8 DEM/GJ. Premog za toplotno oskrbo Velenja je posebna kategorija in se prodaja po ceni 3,3 DEM/GJ.
Rudar: Načrt je narejen v štirih variantah razvoja podjetja glede na količino odkopanega premoga in produktivnost. Kaj je bistvo vsake variante?
Dervarič: Količinsko proizvodnjo lignita smo v posameznih obdobjih oblikovali na podlagi dosedanjih analiz razvojnih možnosti energetike v Sloveniji do leta 2020. Za opredelitev končne porabe energije sta bila privzeta dva zmerna scenarija: zmerni premogovni scenarij in zmerni plinski scenarij.
Prvi temelji na sedanji strukturi porabe energije, drugi pa na zamenjavi trdnih in tekočih goriv z zemeljskim plinom. Z nadaljnjim razvojem gospodarstva in energetike ocenjujemo, da bo bodoča oskrba Slovenije temeljila na kombinaciji obeh scenarijev.
Na podlagi scenarijev pokrivanja bodočih potreb po energiji je bilo izračunanih 60 scenarijev energetskih bilanc, ki upoštevajo osnovna strateška vprašanja razvoja energetskega sistema. Energetski viri s potrebno infrastrukturo za oskrbo Slovenije z energijo so prikazani v zelo široki paleti izhodišč. Izbira teh bo vnajvečji meri odvisna od uspešnosti razvoja gospodarskega sistema države.
Glede na znana dejstva pričakujemo, da bi se lahko proizvodnja premoga v letih 1995-2004 gibala od 3,4 do 4 milijone ton na leto. Strateški plan je za celotno obdobje izdelan v štirih variantah.
RLV je podjetje, ki razvojno še zmeraj raste. Pričakujemo, da bo v letu 2004 produktivnost pri proizvodnji 4 mio ton znašala 1150 ton na zaposlenega na leto, pri proizvodnji 3,8 mio ton 1100 ton na zaposlenega in pri 3,6 mio ton 1050 ton na zaposlenega. Naraščanje produktivnosti je naravnano
Mag. Evgen Dervarič
zelo ambiciozno. Produktivnost RLV pa je že danes v evropskem vrhu.
Rudar: Na katerih področjih bo tekel intenzivnejši razvoj in kam bodo usmerjene raziskave?
Dervarič: Raz voj no-raziskoval na dela bodo usmerjena predvsem v projekte, ki bodo zmanjševali stroške v tehnološkem procesu pridobivanja premoga in projekte, s pomočjo katerih bo mogoče dvigniti produktivnost na začrtano raven.
Rudar: Kako so ovrednoteni načrti posodobljanja in obnove opreme, investicij v nove objekte in naprave ter razvo-jno-raziskovalnih del? Kateri bodo viri financiranja?
Dervarič: Brez posodobljanja in obnove opreme podjetje razvojno ne bi moglo rasti. Zato smo v RLV trdno odločeni, da se bomo posodobljanja opreme lotevali vsaj v tako velikem obsegu kot v letu 1994. Za to bo v obdobju 1995-2004 namenjenih od 16 do 20 milijonov DEM na leto, za razvojno-raziskovalna dela pa bomo vsako leto porabili 1,5 % prihodka podjetja.
V naslednjih letih se bomo lotili tudi nekaterih investicij za posodobitev tehnološkega procesa odkopavanja pre-
AKTUALNO
moga. Znatna sredstva bodo vložena tudi v ekološko sanacijo Šaleške doline.
Viri financiranja investicij bodo do 85 % naši lastni, 15 % sredstev pa bodo predstavljali drugi viri.
Rudar: Kakšna kadrovska politika podpira tak delovni načrt?
4 mio ton I____I 3.8 rolo ton
Dervarič: Število zaposlenih v letu 2004 se bo po variantah gibalo od 3480 pri 4 mio ton do 3240 pri 3,4 mio ton. Pri tem je pomembno poudariti, da so kadrovska gibanja ugodna, kažejo celo, da bo treba po letu 1998 zaposlovanje intenzivirati.
Število zaposlenih se bo od 4099, kolikor nas je bilo konec lanskega leta, zmanjševalo postopno z upokojevanjem. V obdobju 1995-2004 bodo v RLV največji problem predstavljali invalidi, kijih bo treba
NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE V RUDARJU 9/94
1.	nagrada Sergej Maršnjak, Šalek 90, 63320 Velenje,
2.	nagrada Marina Bukovec, Kardeljev trg 7, 63320 Velenje,
3.	nagrada Nataša Dermasja, Cesta IX/20, 63320 Velenje;
REŠITEV KRIŽANKE:
vodoravno: Polona, Abadan, ruleta, avari, dan - ol, MS - aldina - SZ, Irokez - oer -kationi, Oersted - KA - tampon, DČ - IA -varan - Iranke, dekstroza - kolk - aar, azot
-	Omiš - Anaa - UC, LDS - Goti, eris - at -J, Čare - sipa, PV - N - par, rja - atol, lasi -repa, Rita - TD - Piran, analekta - eagle -NA, JM - odlom - pnevmot, Žl - mim - boe
-	Boiardo, arni - marža - VK - irh, muathil -anti - anker, O - vam voščimo - Noone;
prezaposlovati. Na tem projektu že danes I intenzivno delamo.
Rudar: Kako je zastavljeno ekonomsko vrednotenje vseh štirih variant?
Dervarič: Ekonomsko vrednotenje vseh štirih variant kaže, da lahko RLV uspešno posluje pri proizvodnji 4 oz. 3,8 mio ton
premoga. Pri teh dveh variantah je dobiček v letu 1995 simboličen, v letu 2004 pa je 8,3 % oz. 5,1 %. Poslovni izid za varianti proizvodnje 3,6 oz. 3,4 mio ton ni ugoden; dobiček je mogoče pričakovati šele v letu 2001 oz. 2003.
Poslovni izid podjetja je zanimiv predvsem za delavce, ki nameravajo sodelovati v lastninskem preoblikovanju podjetja. Dobiček, kot je prikazan v grafu, predstavlja dovolj dobro podlago za to odločitev. DJ
Na označenih poljih: Mi od daleč pri-rajžamo, sreče, zdravja in miru vam voščimo - Starka zima - Tepežni dan;
Čestitamo nagrajenim reševalcem! Nagrade bodo prejeli po pošti.
Uredništvo
Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja redakcijski odbor - Diana Janežič (odgovorna urednica), Ivo Avberšek-Hans (tehnično urejanje), Božena Steiner, Aca Poles, mag. Boris Salobir, Peter Pušnik -Naslov uredništva RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15 - Naklada 4000 izvodov - Tiska Tiskarna Bizjak Velenje.
Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14. 2. 1992, št. 23/67-92, se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3. tč. 13 Tarife prometnega davka.
ZANIMIVOSTI
IZKOP RJAVEGA PREMOGA - V Rudnikih rjavega premoga Slovenije so v decembru odkopali 85.502 toni premoga, v celem letu 1994 pa 1,079 ton premoga. Letni načrt je predvideval odkop 1,150 ton, takoda je bil načrt izpolnjen le 93,8-odstotno. /Delo/
PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE - V
Sloveniji smo v decembru lani porabili 854,8 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je 3,1 % več kot decembra 1993. V celem letu 1994 pa smo porabili 9,2 milijarde kWh ali za 3,6% več kot leto prej. Decembra lani so slovenske hidro- in termoelektrarne proizvedle 831,9 milijona kWli električne energije, kar ni zadoščalo za pokritje vseh potreb po energiji, zato smo 26,9 milijonov kWh elektrike uvozili. /Delo/
ZAPIRANJ E PREMOGOVNIKOV-PRI NAS...
V	osemdesetih letih smo v Sloveniji porabili veliko premoga, po desetih letih pa je, predvsem zaradi ekološke ozaveščenosti, poraba domačih rjavih premogov močno upadla. Leta 1989 so rudarji v premogovnikih Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Senovo in Kanižarica skupaj nakopali skoraj 1,68 milijonov ton premoga, leta 1993 pa le še 1,20 milijona ton. Največji delež imata pri tem premogovnika Trbovlje in Hrastnik, kjer znašajo bilančne rezerve premoga 58 milijonov ion, v premogovnikih Zagorje, Senovo in Kanižarica pa 2,3 milijona ton. Zaradi neracionalnega odkopavanja so predlani zaprli premogovnik Laško in jame Loke v Zagorju, pripravljen pa je obsežen in zahteven program za prenehanje odkopavanja premoga in preobrazbo proizvodnje v premogovnikih Senovo, Kanižarica in Zagorje.
V	teh treh premogovnikih je skupno zaposlenih 1100 delavcev. Zapiranje neperspektivnih premogovnikov bi stalo 14,51 milijarde tolarjev; od tega samo zapiranje 4,62 milijarde tolarjev, 1,88 milijarde tolarjev ekološka in prostorska sanacija, 3,11 milijarde tolarjev pokrivanje delne proizvodnje in 4,90 milijarde tolarjev kadrovski in socialni program.
...IN V EVROPI - V zadnjih 40 letih se v Evropi močno zmanjšuje proizvodnja v premogovnikih, zato se odločajo za zapiranje in regionalno preobrazbo premogovništva. Zaprli so več kot 1250 premogovnikov. Nekatere države, na primer Nizozemska in Belgija, že nimajo več premogovnikov. /G V/
"ČISTA" ENERGIJA - Celotno svetovno gospodarstvo se je od petdesetih let dalje usmerjalo k rabi fosilnih virov energije. Zaradi naraščajočih problemov z ogljikovih dioksidom in ozonom ter klimatskih sprememb pa je bil svet prisiljen začeti razmišljati, kako pridobiti zadostne količine energije iz drugih virov. De
POSLOVNI IZID V OBDOBJU 1995 - 2004
"O
o
ca
>o
ja
o
-o
O)
o
s
6
5
4
3
2
1
n
ti
1995	1996	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004
LETA
3.6 rolo ton
I 3.4 mio -tore
AKTUALNO
KADROVSKO-SPLOSNI SEKTOR
VELIKO DELA V TEM LETU
Naloge, ki jih v podjetju opravljajo službe kadrovsko-splošnega sektorja, so obsežne in zahtevne, toliko bolj, ker vse posredno ali neposredno zadevajo nas - delavce podjetja. Tu se urejajo in uresničujejo naše pravice in dolžnosti, na to pa smo delavci najbolj občutljivi. Tudi letos bo kadrovsko-splošni sektor v sodelovanju z vsemi drugimi področji v podjetju moral opraviti veliko nalog. Nekatere med njimi je podrobneje predstavil vodja kadrovsko-splošnega sektorja Janko Lukner.
Rudar: V delovnem načrtu RLV za leto 1995 so zapisana izhodišča za glavne naloge na kadrovsko-splošnem področju. Katere so te naloge?
Lukner: Poleg operativnih in stalnih nalog, ki jih v okviru podjetja opravljajo službe, ki sestavljajo kadrovsko-splošni sektor, bo letos treba realizirati nekaj pomembnih ciljev. Njihovo uresničevanje bo omogočeno v tesni povezavi s strokovnjaki z drugih področij v podjetju, zato smo za izvajanje teh nalog postavili projektne teame. Pri teh nalogah gre predvsem za pravno statusno ureditev RLV po opravljenem lastninskem preoblikovanju, za projekt priprave celostne podobe RLV in obeležitve 120-let-nice premogovništva v Šaleški dolini ter za projekt kadrovskega prestrukturiranja, kjer je posebna pozornost usmerjena v ustrezno zaposlovanje delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. Ta projekt spada v okvire naloge za zmanjšanje števila delavcev na 3950 do konca leta 1995, ki jo opredeljuje letni delovni načrt.
Rudar:	V procesu lastninskega
preoblikovanja podjetja smo prišli do faze, ko je oddan program lastninskega preoblikovanja. Kako bo postopek tekel naprej?
Lukner: Program lastninjenja smo oddali konec preteklega leta in pričakujemo, da nam ga bo Agencija za lastninjenje potrdila do konca prve polovice tega leta. RLV se bo po končanem procesu lastninjenja oblikoval v delniško družbo, kjer bo imela večinski delež sicer država, glede na odziv delavcev na akcijo deponiranja certifikatov, pa lahko rečemo, da bomo svoj del v upravljanju podjetja imeli tudi zaposleni.
Pri tem je treba povedati še to, da še vedno tečejo pogajanja med sindikatom in vlado o usodi premalo izplačanih osebnih dohodkov v letih 1992 in 1993, ko smo izplačevali nekoliko nižje plače od dogovorjenih v kolektivni pogodbi. V primeru, da bo vlada pristala na zahteve sindikata, namreč da se ta del osebnih dohodkov uporabi pri lastninjenju, bo delež zaposlenih v novem podjetju še bistveno večji.
Rudar: Kakšne naloge pa izhajajo za vas iz strateškega plana podjetja do leta 2004?
Lukner: Eno od osnovnih izhodišč politike podjetja, ki je zapisano v strateškem načrtu
za prihodnje 10-letno obdobje, je povečevanje produktivnosti. Zaradi tega Ido na kadrovsko-splošnem področju veliko dela v tem in nekaj prihodnjih let še vedno usmerjenega v zmanjševanje števila zaposlenih.
Tudi letos bo RLV sodeloval pri dokupu vojaških in študijskih let delavcev. Da bi dosegli postavljen cilj zmanjšanja števila zaposlenih do konca leta na 3950, pa bomo tudi letos nadaljevali z ekonomskim dokupom let - predvsem za delavce, ki jih je težje produktivno zaposliti - in z odpravninami. Problem, ki se pojavlja pri takšnem razreševanju presežnih delavcev je predvsem v zagotavljanju sredstev. Večino planiranega denarja za te namene (50 milijonov tolarjev) bomo porabili v prvih treh mesecih, ko je tudi likvidnostni položaj v podjetju boljši.
Kljub naporom za zmanjšanje staleža pa bomo zaposlili vsaj 40 pripravnikov, naših štipendistov. Razpisovali bomo tudi štipendije, saj bomo zaradi velikega upokojevanja po letu 1999 morali povečati zaposlovanje.
Rudar:	Omenili ste projekt
kadrovskega prestrukturiranja. Za kaj gre pri njem?
Lukner: Letos bomo posebno pozornost namenili produktivnemu zaposlovanju delavcev, ki so invalidsko ocenjeni. V tem smislu v okviru obrata HTZ in drugih zunanjih obratov že tečejo priprave na odpiranje dodatnih delovnih mest za te delavce.
Ker je želja večine zaposlenih v jami, da tudi po invalidski ocenitvi ostanejo v jamskih obratih, povečevanje produktivnosti pa takšne možnosti zmanjšuje, bo treba tudi na jamskih deloviščih zagotavljati še več produktivnih delovnih mest, ki bodo primerna tudi za invalide.
Veljavna zakonodaja na tem področju zagotavlja fiksno odmero nadomestila zaradi dela, ki ga delavec prejme ob razporeditvi na drugo manj vrednoteno delo. Zaradi tega je še toliko pomembneje, da se ob prvi razporeditvi delavcu invalidu poišče delo, ki ga bo lahko opravljal dalj časa. V jami bomo v prihodnje zato zaposlovali predvsem tiste delavce, ki bodo imeli takšne zdravstvene omejitve, da jih bo tudi najamskih deloviščih možno prerazporejati na več delovnih mest in ne le na delovna
Janko Lukner
mesta strežnika mehanizacije, kjer je večina teh delavcev zaposlena sedaj.
Potrebno kadrovsko prestrukturiranje pa bo posledica tudi nekaterih organizacijskih sprememb in jih bomo izvedli v tem letu. Za delavce, ki jih bomo prezaposlili, bomo po potrebi izvedli dodatno izobraževanje.
Rudar: Delavski svet je na decembrski seji obravnaval tudi spremembe na področju zavarovanja odgovornosti podjetja v primeru delovnih nezgod. Kaj je sklenil?
Lukner: Vodstvo podjetja se je z Zavarovalnico Triglav dogovorilo, da bo podjetje izplačalo delavcem vse odškodnine, ki ne presegajo višine 2000 DEM v tolarski protivrednosti. Tako smo bistveno zmanjšali višino zavarovalne premije, dobili pa bomo boljši pregled nad številom in višino odškodnin.
Takšen način zavarovanja pa je ugodnejši tudi za delavce, saj bodo lahko v primeru manjših nezgod vse potrebne postopke za uveljavitev odškodnine opravili v podjetju.
Pravna služba bo v zvezi s to problematiko pripravila tudi podrobnejše navodilo.
Diana Janežič
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
CXtNo.BE LA
Novo leto je prišlo, staro se je tudi v RLV poslovilo v lučkah. Drugačnih (mnogi pravijo boljših in lepših) kot prejšnja leta. Pohvalno! In pohvalno tudi za vse, ki niso odvili nobene žarnice za svoje luči. Letos je bilo teh razsvetljencev namreč zelo malo.
Telefonski klic:
"Srečno! Koliko delovnih dni je v februarju, me zanima?"
"21."
"Pa en praznik je, a ne. Tam 28., ali kdaj!" "Mislite 8. februar, Prešernov dan?"
"Ja, ja, menda res. Veste, pri zgodovini sem bil zmeraj slab..."
Proces lastninjenja teče. In je ponekod že na zunaj viden. V Restavraciji Klub določenim družbam strežejo pivo v kartonskih kozarcih in gostom nudijo, da si od ajvarja umazana usta obrišejo v mini mastne papirnate servietke. Na njih namreč prej ležijo hamburgerji.
Kradejo samo kvalitetne stvari, kajne. Po tem kriteriju je koledar RLV za letos kvaliteten, saj je "izginilo" 80 kosov.
Po kvalitetnih stvareh je veliko povpraševanje, kajne. Po tem kriteriju je koledar RLV za letos kvaliteten, saj bi ga mimogrede lahko razdelili še kakšnih 500 kosov. Baje pa tudi prodaja v knjigarni ne bi bila neuspešna. Veselo na delo koledarja 1996!
Med nami dela 98 "živali". Vsaj za toliko lahko dokažemo s priimki naših sodelavcev. Tako hodi, leti, leze, prede in še kaj 6 golobov, 4 bol(v)he, 3 brglezi, I car, 3 grili, 1 jazbec, 12 jelenov, 13 kosov, 1 koštrun, 4 krti, 2 kuka(o)vici, 1 kukec, I maček, 5 medvedov, 1 murn, I ostrožnik, 1 oven, 2 pajka, 1 povh, 1 sternad, 1 Škorc, 6 Škorjancev, 1 urh, 2 vodeba, 6vol(v)kov, I vrabec, 14'zajcev, 2 žerjava in 1 žužek!
(Črno-bela garderoba je nova rubrika v Rudarju, ki bi jo radi pripravili za vsako številko. Prispevke zanjo pobiramo "na cesti", torej v delavnicah, pisarnah, po hodnikih, na vseh deloviščih. Edini kriteriji so: zgodbice morajo biti resnične, šaljivo-zbadljive in ne žaljive. Sodelujte, pišite, kličite v uredništvo!)
ZANIMIVOSTI
setletja raziskav so prinesla vrsto novih načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov (sonce, voda, veter, biomasa...), ki manj onesnažujejo okolje in predvsem ne izkoriščajo omejenih izčrpljivih virov energije.
Najdlje na tem področju je Švedska, ki je bila leta 1979 največja porabnica nafte na prebivalca na svetu. Danes ima Švedska izdelan samozadosten energetski načrt, ki predvideva zmanjšanje onesnaženosti tudi po zaslugi izrabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje odvisnosti od uvožene nafte. Odrekli se bodo tudi jedrski energiji.
Seveda ne smemo trditi, da je mogoče švedski model kar prenesti v druge države. Ker pa je Slovenija v obdobju sprememb tudi na energetskem področju, naj bi bila okolju prijazna raba energije pomemben del vsake investicije. /Večer/
CENA MADŽARSKE ELEKTRIKE -
Madžarska vlada se je odločila z začetkom leta povečati cene plina za 53 % in električne energije za 65 %, da bi s tem pospešila varčevanje in racionalno rabo energije. V podražitvi ni upoštevano povečanje davka na dodano vrednost s sedanjih 10 na 12 %. Spričo nerealnih cen energije, ki jih je doslej urejala država, bi zasebni proizvajalci in dobavitelji imeli izgubo, zato so bile glavna ovira za privatizacijo madžarskega energetskega sektorja. Povečane cene naj bi omogočile 1,5-odstotni dobiček. Po Zgledu zahodnih censkih politik je podražitev električne energije za večje industrijske porabnike manjša. /G V/
GOSPODARSKI PREGLED - V publikaciji Tekoči gospodarski pregled, november 1994, so podane ugotovitve o številu in vrednosti družbenega kapitala podjetij, ki se preoblikujejo po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po anketi Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je bilo v izhodiščni spisek zajetih 2.949 podjetij. Po postopku preverjanja jih je ostalo zavezanih za lastninsko preoblikovanje 1.345 in 812 podjetij oz. družb - hčera. Znesek družbenega kapitala za lastninjenje 1.345 podjetij je 817.141 milijonov tolarjev oz. 13.361 milijonov DEM. Osnovni kapital 812 podjetij, kise lastninijo prek matičnih podjetij, pa je 169.242 milijonov tolarjev ali 2.767 milijonov DEM. /MŽ/
ŠTEVILO PREBIVALSTVA - Republika Slovenija je imela sredi krnskega leta 1 milijon 988.850 prebivalcev, od tega 964.113 moških in I milijon 024.737žensk. Državljanov Republike Slovenije, torej oseb s slovenskim državljanstvom in stalnim bivališčem v Sloveniji je bito v tem času 1 milijon 986.161 (ali 20.689 manj kot vseh prebivalcev).
PEVCI! NAS JE V RLV DOVOLJ ZA PEVSKI ZBOR?
Smo podjetje z velikim številom zaposlenih in zaznali smo, da si nekateri želijo prepevati. Tudi za podjetje bi bilo lepo, če bi se v okviru pestre kulturne dejavnosti lahko ponašalo še s kvalitetnim pevskim zborom. Radi bi ugotovili, ali je dovolj resnih kandidatov za ustanovitev pevskega zbora. Vse:, ki radi prepevate: in ste pripravljeni svoj prosti čas usmeriti v brušenje svojega glasu na vajah, vabimo, da se prijavite Aci Poles, po telefonu int. 1355 ali pošljete prijavnico. (Aca Poles, Služba za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje). Prijavite lahko tudi svojega partnerja. Prijave zbiramo dol 5. februarja 1995.	Odbor za kulturo
PRIJAVNICA
Prijavljam se k pevskemu zboru:
Ime in priimek	_______mat.št.	*	.
obrat ■': '	■' '■	. telefon ::	■ : :	TL': '.
domač naslov .. ,... - ■ -	: ; '■ )	. - j ".
Prijavljam še partnerja:
Ime in priimek	i -:■■ ■	.■	.	' -	-	-----	. ...	~.
KULTURA
"Je premog in je misel, so sanje in resničnost. Lahko je tudi skupna zelja v dobrem in lepem...

% ' JI H^-
Člani likovne skupine PIN z direktorjem RLV dr. Francem Žerdinom in prof. Mirkom Juterškom
Člani naše likovne skupine PIN še naprej smelo stopajo v svet. Potem ko so svojo likovno ustvarjalnost lansko jesen predstavili najprej delavcem Gorenja Servisa, nato v Galeriji v Mozirju in v razstavišču zdravilišča Dobrna, so bila v januarju njihova dela na ogled v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
Odprtje razstave je bilo 5. januarja v avli UKC. Pokrovitelj razstave je bil ob 120-let-nici premogovništva v Šaleški dolini velenjski premogovnik. Prijeten uvod v kulturni večer so s svojim petjem naredili člani Rudarskega okteta, člane skupine PIN in njihova razstavljena dela pa je predstavil prof. dr. Mirko Juteršek. On člane skupine že dobro pozna, zato je posebej poudaril, da v njihovem slikanju opazi kakovostno rast in svobodnejše pristopanje k umetniškim idealom.
Najbolj preprosto pa je likovno izražanje desetih članov skupine PIN in sploh posluh našega podjetja za umetniška ustvarjanja njegovih delavcev popisal direktor RLV dr. Franc Žerdin: "Rudarji delamo v temi, zato pa imamo radi svetlobo, luč, barve, pesem, žene... radi imamo življenje. To nas navdihuje za delo, tiste, ki imajo poseben posluh, pa tudi za umetniško izražanje v pesmi, sliki, besedi."
Avtorji razstavljenih slik so vsak po eno svoje delo poklonili UKC Ljubljana in tako obogatili pestro zbirko slik različnih avtor-
jev, ki že krasijo bolniške sobe, skupne prostore in hodnike bolnišnice.
Ob tej lepi gesti in nasploh lepi predstavitvi skupine PIN in nastopu pevcev okteta pa je še več umetniškega užitka udeležencem iz Velenja pokvarila zelo slaba udeležba predstavnikov Kliničnega centra na odprtju. Med številnim delovnim kolektivom centra namreč niso mogli zagotoviti prisotnosti predstavnika vodstva ali drugega zdravniškega osebja, ki bi se razstavljal-cem zahvalil za lep večer in podarjene slike.
Skupina PIN bo svoja dela v februarju razstavila v našem podjetju, marca v galeriji Mozaik v Celju, aprila pa v galeriji na Velenjskem gradu.
KONCERT
RUDARSKE
GODBE
V	koncertni dvorani Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega je bil 14. januarja tradicionalni novoletni koncert Rudarske godbe, ki je bil tokrat posvečen 75-letnici Bolnišnice Topolšica.
Številnemu občinstvu, ki je povsem napolnilo dvorano, so se godbeniki predstavili s skladbami različnih avtorjev in žanrov, od narodnih, umetnih do filmskih. Posebno mesto v programu je imel mladi solist na alt saksofonu Jure Pukl, ki je s svojim igranjem navdušil poslušalce.
V	krajši počastitvi jubileja Bolnišnice Topolšica je občinstvo, med katerim so bili poleg zdravstvenih delavcev Bolnišnice in Zdravstvenega centra Velenje tudi predstavniki vodstva našega premogovnika in nekaterih drugih velenjskih podjetij ter novi velenjski župan Srečko Meh, nagovoril direktor Bolnišnice dr. Janez Poles. Orisal je razvoj bolnišnične dejavnosti v Topolšici in njeno strokovno rast ter se ustavil na posameznih mejnikih, ki so pomenili vzpone in padce. Poudaril je, da po mučnih prerekanjih o obstoju Bolnišnice v zadnjih dveh letih, ta zdaj živi, raste in se želi razviti v moderno malo bolnišnico zahodnoevropskega tipa. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so se borili za njen obstoj in spodbujali delavce bolnišnice.
Ob jubileju sta dr. Polesu čestitala direktor Zdravstvenega centra Velenje dr. Jože Zupančič in direktor RLV dr. Franc Žerdin, ki sta Bolnišnici poklonila umetniški sliki, župan Velenja Šrečko Meh pa je v imenu občine Velenje bolnišnici poklonil prepotreben televizijski sprejemnik in video rekorder.
Diana Janežič
Diana Janežič
RAZSTAVA
| V decembru in januarju je v našem podjetju, v upravni zgradbi v Prelogah, razstavljala f 1 svoje slike slikarka Stana Lušnic - Arsovska.
Slikarka živi v Zgornjem Doliču. Izhaja iz slovenjegraškega likovnega središča, ki pa | ga je močno prerasla in velja za eno najbolj uspešnih slikark s Koroške. Razstavljala | I je po vseh večjih mestih Slovenije in tudi v tujini, predstavila pa se je na več kot | osemdesetih samostojnih in skupinskih razstavah.
| Na svojih slikah upodablja in oživlja mrtvo kamenje, osamljene previse, pečine in f ' stene Hude luknje v različnih letnih časih in svetlobah dne. Iz niza podob Hude luknje | je nastal drugi niz njenih slik - portal, vhod v notranjost prostora, v hiše, cerkve, f i: neznane soteske. Protiutež tem praznim, mrtvim prostorom je delček slik Stane , | Lušnic - Arsovske s podobami travnatih, razcvetelih pokrajin. Kot so razpoznavni | | njeni motivi in ostro začrtane linije, je razpoznavna tudi barva - modra.
KULTURA
URŠKA
PRI POVODNEM MOŽU
(kar jc Prešer'n pozabil)	Marijan Lipičnik
Zvalovi se LjubljaiVca, zvrte se vode, kar kmalu, čim Urška izgubi se v temo, ujeti pri srcu nič prida poskočno ni b’lo, in mlado dekle podrhteva, v reki hladno, zavpije brž urno, se prime izbran’ga moža, še globlje in globlje spusti se do dna.
V strasti je nežno ovila široko postavo, nestrpno nagnila se ob vitki je pas, dah jemal nedolžni mladen’čev je stas, ko z roko od pet, z levo nežno do las gladil je vešče in sukal njo okoli, kot bi v jasnih nebesih labodi drseli.
Plesalec se smeje v njene spletene lase:
"Ti Uršika moja postala si danes nevesta, kjerkoli po svetu potoval bom skoz’ mesta, doma boš čakala name, šivala mi zvesta, kdajkoli utečem nerad iz tvojih ljubečih rok, pesfvala neutrudno boš najTiih kopico otrok."
Pomolčala je mlada, navita ni se hotela zareči, prezgodaj se izdati, z barvo priti na plan, kakršno sleherno krat je nosila vsakdan, in poznali so skoraj jo v celi Ljubljan’, le tujci od daleč neznani so hodili ji v vas, povzdig’vali v nebesa, brezmejno hvalili na glas.
Kar pravi mladenič, neumorno sanjari naprej in Urška mu kima, se v brado nabrito nasmiha, objeta z njim, ko najbolj divja zla nevihta, neveden, kaj pelje domov, čez valovje udriha željan, biti z Uršiko ukradeno sam pod odejo, ljubiti jo, spiti z nje slad, užiti z njo srečo.
Preplaval je Savo z njo, do Donave blatno, kar dolgo sanjaril je, pot minila je kratka, obljubljala noč se je nevihtna in sladka kakžarko sijala so Uršiki lica, vsa gibka v životu je netila slo v mladen’ču globoko, tak zblojen za malo zgrešil bi pod vodo.
Izpljunil je sadro, otresel je šaro z ramen, drago je v postelj’ ob sebi položil v svilo, odel jo v čipke in v žamet pokril ji telo z najlepšimi barvami, kar jih kramarji dajo, v stotih deželah, kjer slavni podvodnik bogato je iskal ji balo, nikoli utrujen popotnik.
Tako jo obleče, tako ji pogrne in vleže se poleg sijajne nagrade iz daljne Ljubljane, ki tisočere noči mu je dala hrepeneče, sanjane, gorko ob sebi jo čuti, ne loti se je zaspane:
"Rajši ob jutru ranem k njej zlezem spočit, pokažem bogastvo ji svoje iskreno odkrit!"
Minilo je jutro in poldan, z večerjo odšli so prijazni lakaji, al’ Urške vstati ni videl nihče, skrbni mladenič zaman med posli jo išče, k ljubezni vdani v gnezdo nikol’ ne pokliče,
Urška gospodarica v kuhinjo nikdar ne pride, za lonce ne mara, ne šiva in vsa je brez volje.
"Nisem za šivat’, za prat’ in ni mi za var’vat’ otroke, kdajkoli kam pojdem, mi bodo napoti, in strgane srajce in suknjo, daj, k drugim odnesi, še meni služabnice najdi, da zložijo v sobi, preveč nagarana sem zavolj’ dolgih noči s teboj, prespati katero kar celo želim si in tudi nocoj!"
To sliši nerganje, k’dar najbolj jo ljubi, molči in se trese, ne pokaže srdi togotne, stoprvič v letu razbesni se od jeze mogočne:
"Ne maram te takšne prevzetne, slabotne za opravila, ki niso samo potrebna, od žene ljubeče le kažejo slogo, hotenje, razumevanje sreče."
Pridrli so strašni vrtinci, peneči valovi, z dna sliš’ se bobneče, potresno grmenje, iz temnih kanjonov brzic strašnih pršenje, povodenj, potop in milo, nedolžno rotenje, k’dar mladen’č zvesti tako se razkuri, ni je ljubezni, ni Urške, ki ga zaustavi.
Rotila je Urška in vila nesrečno bele roke, še je prosila, naj premisli, zapleše spet z njo, kot takrat pod lipo zeleno, popoldne v nedeljo, še je zaljubljeno vrtela oči, vlekla z roko, vrtinec jo vzame, silno jo stisne v sredi, v hipu prevzetno mladenko na trg posadi.
Nekdaj najlepši, kraljici ljubljanskih lepot, minili so čari, v tem času stoletje in pol, s spremenjeno podobo trg postal je zdaj nov, mladenk prizorišče, za fante najboljši ulov, užaljeno Urško so vi’dli Ljubljančani spet, al’ za njo spretnejših ni maral nihče se vnet’.
Vsem ljubiteljem slovenske besede
ČESTITAMO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
KULTURA
Stolp s tremi okni, kelih s hostijo in meč
Sv. Barbara
Svetniška legenda in nekaj podob sv. Barbare v Šaleški dolini
Nedoumljiv je človeku trenutek, kose preja življenja izteče v smrt, pa naj poide polagoma in spokojno ali pa se sunkovito pretrga v nepričakovanem trenutku. Nekdaj se ljudje niso bali samo konca tostranskega življenja, še strašnejša je bila misel, da bi morali svet zapustiti brez sprave z Bogom in ljudmi, nenadoma in nepričakovano. Nikdar bi ne našli miru v onostranstvu.
Visoki srednji vek, čas gotike, je bil tudi čas katastrofalnih suš in poplav, ki so sestradale cele pokrajine, čas kobilic, katerih požrešne trume so zasenčile nebo, čas kuge, ko so cepali ljudje kot muhe, obdobje vojn in Turkov, proti katerim ni pomagal ne cesar ne zemljiški gospod. Tedaj so dali ljudje naslikati na zunanjščine svojih cerkva do strehe visokega sv. Krištofa, v notranjščinah pa so med 14 drugih pri prošnji kov v sili sprejeli tudi sv. Barbaro. Da bi jih oba varovala nenadne in nesrečne smrti in jim stala ob strani ob zadnji uri. Za zavetnico sojo izbrali najprej topničarji in vojaki in livarji topov, za njimi pa še gasilci in rudarji in vsi drugi, ki jim grozi nagla, nepredvidena smrt.
Globoko čuteče ljudsko verovanje nam v mnogih inačicah pripoveduje legendo o življenju in smrti sv. Barbare. Rodila seje v tretjem stoletju po Kristusu, menda v Heliopolisu v Egiptu, ali pa morda v Nik-omediji v Mali Aziji. Njen oče, bogati poganski kralj Dioskur, jo je ljubosumno čuval in trepetal zanjo, kajti bilaje neznansko ljubka.
Dal je zgraditi trden, bogato opremljen stolp zanjo, zaklenil jo je vanj in budno so jo čuvali, da seji ne bi kdo približal. Kljub odrezanosti od sveta je Barbara slišala za novo vero, ki jo je močno zanimala, nauk pa ji je razložil učitelj, preoblečen v zdravnika. Sprejela je krščanstvo, se dala krstiti in zaobljubila devištvo.
V svojem stolpu, ki je imel le dvoje oken, je dala (koje bil oče zdoma) prebiti še tretje: da bi svetloba lila v prostor skozi troje oken,
Sv. Barbara z rudarskega praporja, Muzej Velenje
kot duša sprejema svojo svetlobo skozi troje oken: Očeta, Sina in Svetega Duha.
Oče je pobesnel, ko seje vrnil in slišal za hčerino vero in zaobljubo, namenil jo je bil namreč poganskemu prefektu (deželnemu upravniku) za ženo. Izročil jo je oblastem, ki so v tem času kristjane neusmiljeno preganjale. Barbaro so najprej zverinsko mučili, nato pa si je sam neizprosni oče izprosil pravico, da ji lahko z mečem odrobi
Sv. Barbara, levi stranski oltar, sv. Janez na Vinski gori, Jožef Staner, 1740
glavo. Ko seje vrnil domov, gaje za kazen zadela strela z neba in ga ubila. Zaradi tega se k sv. Barbari zatekajo tudi kmetje, da bi jih obvarovala pred strelo.
V	plejadi svetnikov in svetnic sv. Barbare ni težko prepoznati. Stolp s tremi okni, v katerem je bila zaprta, je njen obvezen simbol, prav tako meč, s katerim je bila obglavljena. Umetniki ji dajejo v roke kelih s hostijo, zakaj v trenutku smrti je izprosila pri Gospodu milost rešnjega telesa za vse, ki bodo spoštovali njeno mučeništvo. Ponekod jo slikajo tudi s pavjim peresom v roki: pav je na Zahodu zamenjal bajeslovnega ptiča Feniksa, ki se v Barbarinem rojstnem mestu Heliopolisu vedno znova preraja iz ognja.
Naj starejše ohranjene upodbitve sv. Barbare v Šaleški dolini so nastale v 18. stoletju, v času, ko so premog šele odkrivali.
V	cerkvi sv. Janeza v Šentjanžu na Vinski gori je leta 1740 slovenjgraški kipar Jožef Staner dokončal Barbarin oltar za levo, severno kapelo. Bogat oltar velja za prvega od štirih pomembnih Stanerjevih oltarjev v Sloveniji. V veliki niši med parom uvitih in gladkih stebrov je postavljena pred nas svetnica z vsemi svojimi atributi: na tleh na desni stoji stolp s tremi okni, kije sezidan iz velikih kamnitih klad in z zobci zaključen, otroški angel na levi nosi nabrušen meč in v svetničinih rokah se bliska zlat kelih z belo hostijo. Neznanska notranja energija je razgibala Barbarino telo, veter seje ujel v gube njenih oblačil, da vihrajo na vse strani in jih tudi levica, z elegantno kretnjo pritisnjena na prsi, ne more umiriti, oči pa je v goreči prošnji uprla v nebo, da je napis v zlati kartuši ob njenih nogah ne bi zaman imenoval patrone umirajočih. Še svetlobni sij, ki ožarja svetničino glavo, je kipar izvabil iz pozlačenega lesa. Odlična baročna lesena plastika, ki jo plemeniti originalna lazurna poslikava in pozlata, je brez dvoma najkvalitetnejša in izrazno najmočnejša Barbarina upodobitev v Dolink
KULTURA
Dosti bolj umirjena je sv. Barbara z oltarja iz južne kapele stare Družmirske cerkve (zdaj glavni oltar cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju). Oltarje izdelal 1757. leta celjski kipar Ferdinand Gallo. Kar precej je v Dolini njegovih dobrih del s prehoda baroka v rokoko (Bevče, Šalek, Šentilj...). Sam oltar sicer slavi trenutek, ko sta Jezusova učenca v Emavsu spoznala vstalega Kristusa po tem, kako je razlomil kruh (Coena Domini), sv. Barbara in sv. Terezija pa stojita na vsaki strani niše. Oblačila so še spretno nagubana, ni pa več nagajivega vetra v njih; še je v figuri baročni kontrapost (razgibana stoja), ni pa več silne plameneče energije in tudi meč si mora Barbara kar sama držati. Počesana je po zadnji modi, oblačila pa ne žarijo več v srebrnkastih barvah, pač pa so le bela in zlata.
Umetniška moč je po baroku izbirala. V njegovi tradiciji je sicer izrezbarjena sv. Barbara v kapelici ob cerkvi sv. Jakoba pod Gradiščem, pa tudi Jože Vrenko se je l. 1859 na vso moč potrudil, ko je iz lesa rezal Barbaro za levi oltar v Florjanu pri Šoštanju, a pravega življenjaji ni več umel vdahniti. Okoro drži v rokah svoj kelih, meč je že izgubila in tudi njena obleka ni več iz najfinejše tkanine, saj gube togo in simetrično razporejene padajo po telesu.
Na vlažen omet (freska) sta sv. Barbaro upodobila slikarja Kramaršič in Ivnik na stropu cerkvene ladje v Belih Vodah 1905. leta. Svetnica nas pogleduje iz dragocenega zlatega okvirja, okoli nje pa kipijo oblaki. Po stilu lahko slikarijo pripišemo nazarenskemu slikarstvu, ki seje zgledovalo po renesančnem mojstru Rafaelu, Kramaršič pa je tri leta kasneje poslikal še veliko cerkev na sv. Križu.
Ostale Barbarine upodobitve so že neposredno povezane z rudarji.
Ti so leta 1913 darovali za slikano okno z Barbarino podobo (vitraj) v prezbiteriju stare Škalske cerkve sv. Jurija, saj so si že dolgo želeli imeti v cerkvi lik svoje zavetnice. Ljudje se še spomnijo zelo slovesne "rudarske maše" v tej krasni cerkvi na dan sv. Barbare (4. decembra), po kateri je igrala rudarska godba. Spomnijo se tudi Barbarine podobe s Starega šahta - včasih so jo namreč imeli v vsakem rudniku, v velenjskem rudarskem muzeju pa hranijo slavnostni rudarski prapor z zlatimi kladivci na eni strani in oljno sliko sv.
Sv. Barbara, glavni oltar, sv. Mohor in Fortunat v Šoštanju, Ferdinand Gallo, 1757
Sv. Barbara, medaljon na stropu ladje, sv. Andrej v Belih Vodah, Kramaršič in Ivnik, 1905
Barbare sredi pokrajine, v kateri se odvija njena legenda, na drugi.
Naj večji, 2109 kg težak zvon škalske cerkve je imel pod reliefoma sv. Jurija in sv. Barbare napis: "Sv. Jurij Škalske ti varuj župljane in sv. Barbara varuj tebi vdane!”. Zvon so Strojne livarne ulile 1931. leta in ga je škofijski komisar za glasbo nad vse
pohvalil, tako zaradi glasu, ko zaradi plemenite oblike in okrasja.
Moderno oblikovan relief sv. Barbare krasi zvon cerkve v Vinski gori.
Leta 1976 je dobila Marijina cerkev v Starem Velenju moderna okna s podobami iz barvnih šip. V vrsti svetnikov je tudi sv. Barbara, nad njo je napis SV. BARBARA PROSI ZA NAS, spodaj pa je pripisano RUDARJI.
O priljubljenosti in zaupanju v sv. Barbaro pričajo tudi ustanovitev Barbarine župnije v Velenju in načrti za novo cerkev pod vilo Herberstein, devetnajsto Barbari posvečeno cerkev v Sloveniji.
Viri in literatura:
Vrišer, Sergej: Baročno kiparstvo na Slovenskem Štajerskem, Založba Obzorja, Maribor 1963:
Curk, Jože: Topografsko gradivo, Sakralni spomeniki na področju občine Žalec in občine Velenje, Zavod za spomeniško varstvo, Celje 1967;
Grgič, dr. Marijan: sv. Barbara, geslo v knjigi Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog krščanstva, Krščanska sadašnjost, Zagreb 1990;
First, Blaženka: Svetniške podobe, Svetniki zimskega cikla, Gea, Poljudnoznanstvena revija, letnik V, januar 1995, p. 40-43;
Farna kronika škalska (2), za čas od 1909 do 1952, zapisi duhovnikov Ivana Rotnerja in Mateja VVeissa, fotokopije v Muzeju Velenje;
Lepo se zahvaljujem gospe Milici Plazi za njeno živo pripovedovanje o škalski cerkvi na raziskovalnem taboru KCIN Skale 1994.
Rok Poles
IŠČEMO STARE FOTOGRAFIJE
V sklopu našega premogovnika nastaja premogarski muzej, ki naj bi čez nekaj let dobil svoje mesto v proizvodno opuščenih rovih jame Škale. Za potrebe muzeja iščejo njegovi ustvarjalci stare dokumente, fotografije, risbe, slike in prosijo vse, ki kaj od tega imate, da jim pri zbiranju arhiva pomagate.
Vse dokumente vam bodo nepoškodovane na vašo željo vrnili, le toliko jih bodo zadržali, da jih preslikajo. Dokumenti naj bi prikazovali ljudi, stavbe, predmete, dogodke..., povezane z velenjskim premogovnikom, njegovo okolico in Šaleško do||no.
Vse, ki se boste prijazno odzvali naši prošnji, vabimo, da dokumente prinesete v uredništvo Rudarja, v upravno zgradbo RLV v Novih Prelogah, Partizanska 78, Velenje, v sobo 331. Vnaprej se vam zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje!
ŠPORT IM REKREACIJA
V Mariboru je bilo decembra lani 4. državno delavsko ekipno prvenstvo v šahu, ki gaje or-g a n i z i r a I a komisija za šah
v podjetju za šport in rekreacijo Sokol, d.o.o. iz Maribora. Na prvenstvu je sodelovalo 21 ekip iz vse Slovenije. Med njimi so bile letos tri ekipe iz Velenje in med njimi tudi šestčlanska ekipa RLV.
Naši šahisti se tudi letos niso dali ugnati. Četrtič zapored so zmagali in osvojili prehodni pokal, unikatni izdelek umetnega kovaštva iz Krope. Če bodo zmagali še letos, torej petič zapovrstjo, bo pokal prešel v njihovo trajno last.
Za zmago in osvojitev naslova delavskega moštvenega prvaka Slovenije v šahu v letu 1994 so prejeli pokal in praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja, iz katerih so prišle tekmovalne ekipe. Nagrado je prispevalo tudi naše podjetje, in sicer 3 tone premoga.
Prehodni pokal - delo umetne kovaške obrti iz Krope - in pokal za zmago.
P&PČAVE V POLNEM TEkU
Nogometaši Rudarja se pospešeno pripravljajo na spomladanski del nogometne sezone. Prvi del bazičnih priprav so opravili doma. Ker je bil zunaj mraz, so veliko časa prebili v fitnesu v Beli dvorani, v Rdeči dvorani in v prostorih stadiona. Seveda pa brez nabiranja moči zunaj tudi ni šlo.
prvenstva, ki bo 26. februarja, trenirali doma.
Imena igralcev, ki so okrepili vrste Rudarja, so: Stjepan Pranjič, povratnik iz celjskega Publikuma, Ismet Ekmečič iz Zadra in vratar Goran Stankovič iz Zagorja. V vodo je padel prestop Sebastjana Cimerotiča iz SCT Olimpije. Prost je še vedno Feruz
Novi člani Rudarja - od leve: trener Bojan Prašnikar, igralci Ismet Ekmečič, Goran Stankovič in Stjepan Pranjič
Pri kondicijskih treningih je trenerju Prašnikarju in njegovemu pomočniku Božičeviču pomagal trener atletov Tomislav Popetru. Vratarje še vedno trenira Jozič.
Od nedelje, 15., do četrtka, 19. januarja, so bili na pripravah v Zrečah. To je bil obenem tudi najtežji del priprav. Po vrnitvi iz Zreč so trenirali spet doma, v Velenju. V začetku februarja bodo odšli na osemdnevne priprave v Tolmin, nato pa do začetka
Čanič, ki še išče primeren klub. Iz kluba sta odšla Zimet in Džafič, vratar Hrovat pa je odšel na služenje vojaškega roka.
Na stadionu je tudi vse nared za začetek izgradnje pokritih tribun. Ljubitelji nogometa in atletike bodo tako kmalu lahko gledali nogometne in atletske tekme pod streho. V klubu pričakujejo, da bo njihove tekme sedaj obiskovalo več gledalcev, saj jim bo stadion ponujal večje udobje, dk



„ f
RUDAR VELENJE
Cesta na jezero 7, 63320 \/e!enje, SL.OX/£ffs/!J/\
članov Nk ei/Me
Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu in z dirigiranim žrebom. V primeru enakega števila točk je o zmagovalcu odločalo točkovanje po Buchholzu. Rezultati:	,
1. RLV - 21 točk, 2. Friedola Maribor -16, 3. TE Trbovlje - 16, 4. Ljubljanska zavarovalnica 1 - 16, 5. MTT Maribor - 15, 6. SKEI Gorenje Velenje -13... 19. Vegrad Velenje - 8; /dj/
■
vTi
19.	januarja so se sešli člani NK Rudar na svojem prvem zboru. Pregledali so delo v klubu v minulem obdobju in ga ocenili za uspešnega. Razrešili so star odbor in izvolili novo skupščino in nadzorni odbor.
Skupščino sestavljajo: predsednik Janko Lukner ter člani Evgen Dervarič, Marjan Korošec, Milan Fošner, Tone Brodnik, Peter Rebernik, Franc Lenart in Slavko Korenič, ostalo pa je še prosto mesto za predstavnika Gorenja.
V nadzorni odbor so bili imenovani: predsednik Drago Dolenc in člana Marjan Marjanovič in Karlo Zlodej.
Glavni cilji, ki so si jih zastavili za sezono 1995/96, so: uvrstitev mladinskega in kadetskega moštva do 5. mesta v republiški ligi, uvrstitev prve ekipe v sezoni 1994/95 najmanj do 8. mesta, v sezonah 95/96 in 96/97 pa v enega od evropskih pokalnih tekmovanj, povečati število gledalcev na domačih tekmah ter profesionalizirati vodenje kluba.	DK
ŠPORT IX REKREACIJA
NOVOLBTNt 7UČNtč V OP&OJkt
17. decembra lani je bil v telovadnici OŠ Šalek odigran 2. novoletni turnir v odbojki za ženske. Udeležile so se ga štiri ekipe, in sicer RLV, Ves, TEŠ in Skale. Favoritinje tekmovanja so bile odbojkarice ekipe Ves in ves turnir je kazalo, da bodo zmagale. V odločilni tekmi za prvo mesto so se pomerile z odbojkaricami RLV, ki so pokazale več borbenosti in v tretjem setu zmagale z dvema točkama prednosti. Odbojkarice RLV, ki jih trenira Matjaž Lihteneker, (na sliki) so tako prejele prehodni pokal za osvojeno prvo mesto.
Organizator turnirja je bila rudniška komisija za šport in rekreacijo, tekme pa je sodil Rudi Vuzem.
Lestvica uvrstitev: 1. RLV, 2. Ves, 3. TEŠ, 4. Škale
PiANtNCkA stkem vam
Planinci se boste lahko letos s planinsko sekcijo RLV podali še na 9 izletov, od skupno enajstih letošnjih. Dva, tradicionalna na Ra-dojč in na Goro Oljko, sta namreč že bila. Vabijo vas torej v gore:
22. aprila ob 6. uri nadaljevanje pohoda po Savinjski poti, lahko pot vodita K. Žibret in J. Rovšnik,
20.	maja ob 5. uri pohod po slovenski planinski poti Golak - Čaven, lahko pot vodita M. Škaza in M. Okorn,
17. junija ob 8. uri pohod bosih na Goro Oljko, lahek pohod vodita T. Štih in M. Bertelovič,
24. junija ob 5. uri pohod na Ratitovec - Blegoš, lahko pot vodijo T. Žižmond, Z. Ribič in F. Pozvek,
15.-16. julija ob 5. uri pohod na Košuto,
zahtevno pot vodijo M. Lipičnik, F. Maršnjak in V. Tajnik,
19.-20. avgusta ob 5. uri vzpon na Kanin, zelo zahtevno pot vodijo I. Bogataj, T. in S. Meža,
8.-9. septembra ob 16. uri vzpon na Špik (Gozd-Martuljek), zelo zahtevno pot vodijo M. Žolnir, P. Strniša in H. Djuherič, 30. septembra ob 6. uri pohod na Svinjo planino v Avstriji, lahko pot vodita M. Lipičnik in M. Borovnik,
21.	oktobra ob 6. uri izlet v neznano,
lahko pot vodijo F. Maršnjak, M. Borovnik in V. Debenjak.
Članarino za leto 1995 lahko poravnate pri Faniki Pozvek v kadrovski službi v Prelogah (soba 24), znaša pa:
za člane in članice 800 tolarjev, za mladince 400 tolarjev, za otroke do 15 let 250 tolarjev.
Nova planinska izkaznica stane 160 tolarjev. Planinski pozdrav!	Primož Strniša
OD&OJkA
Prvenstvo RLV v odbojki za moške je potekalo od
22.	novembra lani, zadnji,
7. krog pa je bil odigran 10. januarja letos. Prijavljenih je bilo 8 ekip, vendar je nekaterim proti koncu tekmovanja pošla sapa in se tekem niso udeleževale. Lestvica končnih uvrstitev izgleda takole:
1. Skupne službe	13:2	13 točk
2. J. mehanizacija	12:3	13 točk
3. J. Preloge	11:5	12 točk
4. Priprave	9:7	11 točk
5. Zračenje	6:8	10 točk
6. Prakt. Izob.	5:10	9 točk
7. Klasirnica	2:11	3 točke
8. J. Pesje	0:12	2 točki
J |
v
AlAJMAJŠt 50
SMOČAU
15. januarja je bilo na Golteh v organizaciji smučarskega kluba Velenje tekmovanje vzhodne regije v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Čeprav je organizatorjem malo ponagajal veter, je bilo tekmovanje pripravljeno vzorno. Vse službe - sodniška, časomerilska in zdravniška - so delovale brez napak. Nekoliko je zatajila le služba, ki skrbi za pripravo prog (RTC Golte), saj bi ob neugodnih snežnih razmerah lahko bolj izkoristila mraz in umetno zasnežila čim več površin. Tako bi na Golte privabili več smučarjev in turistov.
Veleslalom cicibanov in cicibank je potekal na zelo selektivni progi, saj je v obeh kategorijah odstopilo 17 tekmovalcev in tekmovalk. Start je bil na nadmorski višini 1550 m, cilj pa na 1420 m. Temperatura je bila kar nizka, namreč -11 stopinj Celzija.
Naslednja tekma najmlajših smučarjev bo zopet na Golteh, in sicer 5. februarja, ko se bodo v državnem prvenstvu za pokal Gorenjka pomerili najboljši cicibani in cicibanke.
Rezultati!
cicibanke: 1. Ana D rev, SK Velenje, 2. Špela Volaj, SK Kum Dobovec, 3. Barbara Tomič, SK Velenje;
cicibani: 1. Boštjan Pogač, SK Vuzenica, 2. Andrej Flafner, SK Fužinar, 3. Nejc Cilenšek, SK Zagorje,... 6. Jan Žičkar, 10. Domen Strupeh, 16. Jernej Voršič, vsi SK Velenje;
Drago Kolar
ODŠLI SO V POKOJ
Bojan JUHART, upokojen 2. decembra lani
Rodil se je 26. septembra 1952 na Vranskem. Poročen s Slavico, rojeno Založnik. Oče treh otrok: Saša, Mateje in Katje.
Od 1. oktobra 1982 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v Jamski mehanizaciji, kjer je delal do upokojitve.
Marjan GERM, upokojen 30. decembra
Rodil se je 12. julija 1948 v Celju. Poročen s Heleno, rojeno Govedič. Oče dveh otrok: Nataše in Mitja.
Od 3. marca 1969 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1967. Leta 1969 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v jami Vzhod. Leta 1977 je bil premeščen v Zračenje, kjer je delal do upokojitve. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Franc V0D0NČNIK, upokojen 30. decembra
Rodil se je 7. julija 1949 v Paki pri Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Rošer. Oče dveh otrok: Majde in Branke.
Od 8. oktobra 1969 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1967. Leta 1969 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1991 v Skupne službe, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Jakob BEZJAK, upokojen 31. decembra
Rodil se je 19. julija 1942 v Markovcih pri Ptuju.
Od 29. septembra 1969 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1992 v obrat HTZ. Leta 1972 je opravil izpit za pomožnega kopača.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Gašper DERČAJ, upokojen 31. decembra
Rodil se je 27. decembra 1946 v Brezovcu pri Radljah ob Dravi.
Poročen z Valčko, rojeno Bornšek. Oče dveh otrok: Gašperja in Simone.
Od 12. septembra 1978 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1966-69. Leta 1978 se je zaposlil kot kvalificirani rudar v Rudarskem praktičnem pouku. Upokojil se je kot inštruktor - rudarski učitelj v obratu Praktično izobraževanje.
Sodeloval je v komisijah delavskega sveta.
Martin FEGUŠ, upokojen 31. decembra
Rodil se je 10. novembra 1947 v Pobrežju pri Mariboru. Poročen z Marijo, rojeno Merc. Oče treh otrok: Renate, Zvezdane in Mitja.
Od 21. februarja 1974 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa v letih 1966/67. Leta 1974 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1976 v jamo Škale, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Ramo G0LAČ, upokojen 31. decembra
Rodil se je 1. novembra 1941 v Jelovčem selu pri Gradačcu, BiH,
Poročen z Zineto, rojeno Huskič. Oče treh otrok: Mehmeda, Mirsade in Suade.
Od 20. maja 1974 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Vzhod, sedaj jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificira-nega in leta 1976 za kvalificiranega kopača. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Vincenc KRIVEC, upokojen 31. decembra
Rodil se je 11. marca 1946 v Kočicah pri Žetalah. Poročen z Danico, rojeno Zabukovnik. Oče dveh otrok:
Alenke in Damjane.
Od 1. marca 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1965. Leta 1968 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v obrat HTZ, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1970 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in leta 1976 za strelca v metanskih jamah.
Bil je član delavskega sveta obrata in sindikalni poverjenik v obratu. Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah v podjetju. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Branko LUGAR, upokojen 31. decembra
Rodil se je 19. aprila 1948 v Klimnu pri Krapini, Hrvaška. Poročen z Mihaelo, rojeno Jeromel. Oče štirih otrok:	Suzane,
Krunoslava, Nataše in Marka.
Od 5. avgusta 1974 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani električar v Jamski mehanizaciji, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Pero LUKIČ, upokojen 31. decembra
Rodil se je 23. marca 1948 v Slapnicah pri Kaknju, BiH. Poročen z Jelko, rojeno Katičič.
Oče dveh otrok: Borisa in Mija.
Od 11. novembra 1977 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot polkvalificirani kopač v Pripravah, kjer je delal do upokojitve. Leta 1979 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in leta 1985 za kombajnista.
Rudolf MELANŠEK, upokojen 31. decembra
Rodil se je 8. marca 1946 v Celju. Poročen z Ano Marijo, rojeno Šme. Oče dveh otrok:
Mateja in Rudija.
Od 1. oktobra 1976 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvami pa v letih 1964-66 in v rudniškem delu RŠC v letih 1970-76. Leta 1976 se je zaposlil kot kvalificiran kopač v jami Škale. Leta 1977 je bil premeščen v Zračenje, kjer je delal do upokojitve.
Bilje dejaven v delavskem svetu. Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah za izgradnjo Velenja. Ukvarjal se je z različnimi športi, od leta 1979 pa je član Balinarskega kluba RLV.
Dobitnik več športnih priznanj in medalj ter priznanj Rdečega križa za 54-krat darovano kri. Nagrajen za20 let dela v RLV.
Silvo PODPEČAN, upokojen 31. decembra
Rodil se je 20. decembra 1946 v Strmcu.
Poročen z Miroslavo, rojeno Jovan. Oče dveh otrok: Marije in Danijela.
Od 2. septembra 1968 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil seje kot nekvalificiran kopač v jami Zahod. Bilje večkrat premeščen, nazadnje leta 1991 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificira-nega in leta 1973 za kvalificiranega kopača.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
ODŠLI SO V POKOJ
Alojz PUNGARTNIK, upokojen 31. decembra
Rodil se je 14. maja 1941 v Vitanjah. Poročen s Terezijo, rojeno Javornik. Oče dveh otrok: Milene in Bogdana.
Od 4. novembra 1980 je neprekinjeno zaposlen v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v jami Preloge, kjer se je tudi upokojil.
Ivan SOLINA, upokojen 31. decembra
Rodil se je 9. novembra
1942	na Ptuju. Poročen z Antonijo, rojeno Pate.
Oče enega otroka:
Renate.
Od 1. julija 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1960. Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v jami Vzhod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v Skupne službe, kjer se je upokojil kot knjigovodja osnovnih sredstev. Leta 1980 je ob delu dokončal večerno ekonomsko šolo.
Bil je član delavskega sveta ter član in predsednik komisije za delovna razmerja pri DS. Sodeloval je v udarniških delovnih akcijah za izgradnjo Velenja. Bil je aktivni član rokometnega društva Rudar med leti 1961-73.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Svetozar T0ČAK0VIČ, upokojen 31. decembra
Rodil se je 17. aprila
1943	v Golubinju pri Majdanpeku, Srbija.
Poročen z Marijo, rojeno Gavrilovič. Oče dveh otrok: Petra in Dejana.
Od 26. maja 1971 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v zunanjih obratih. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1985 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1972 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1973 izpit za kvalificiranega kopača. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Stanislav TOMINC, upokojen 31. decembra
Rodil se je 20. novembra 1944 v Celju.
Poročen z Emilijo, rojeno Miletič. Oče enega otroka: Metke.
Od 1. februarja 1972 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificiranislikopleskarvzunanjem obratu. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta
1984 v Praktično izobraževanje, kjer se je upokojil kot inštruktor-rudarski učitelj.
Leta 1977 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1978 za kvalificiranega kopača ter leta 1985 še izpit za učitelja praktičnega pouka.
Bil je dejaven v sindikatu.
Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Karol ŽNIDER, upokojen 31. decembra
Rodil se je 20. avgusta 1946 v Šoštanju. Poročen z Miro, rojeno Vavkan. Oče dveh otrok: Dragice in Roberta.
Od 17. januarja 1976 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Škale. Leta 1983 je bil premeščen v Praktično izobraževanje, kjer se je upokojil kot inštruktor- rudarski učitelj.
Anton GRUBER, upokojen 3. januarja 1995
Rodil se je 26. decembra 1947 v Hrastovcu.
Poročen z Danico, rojeno Kovač. Oče enega otroka: Valerije..
Od 1. marca 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa od leta 1966. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v jami Zahod in se upokojil kot vodja priprave v Pripravah. Bil je dejaven v sindikatu in sodeloval v udarniških akcijah za izgradnjo Velenja. Ukvarja se s planinarjenjem. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Stanislav GROBELNIK, upokojen 31. decembra
Rodil se je 26. aprila 1940 v Škalah. Poročen z Marijo, rojeno Plaskan. Oče dveh otrok: Damjane in Nataše.
Od 10. septembra 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani klepar v jami Vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve. Leta 1966 je opravil izpit za ključavničarja za montažo in dežurstvo pri odkopih in pripravah v jami. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
Albin ŠIROVNIK, upokojen 31. decembra
Rodil se je 26. februarja 1948 v Sedlašku pri Ptuju. Poročen z Danico, rojeno Kumek. Oče dveh otrok: Bošjana in Bojana.
Od 29. aprila 1970 je neprikinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1966. Leta 1970 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v jami Zahod. Bil je večkrat premeščen, nazadnje leta 1990 v jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve kot kombajnist na odkopu. Nagrajen za 20 let dela v RLV.
V SPOMIN!
V nedeljskih jutranjih urah 15. januarja je obstalo srce našemu sodelavcu
LUDVIKU SVETINI,
varnostniku v službi zavarovanja. Ludvik Svetina se je rodil 2. avgusta 1946 v Legnu pri Slovenj Gradcu. Odraščal je na domači kmetiji. Po končani osnovni šoli se je še zelo mlad prvič zaposlil. Delovne izkušnje si je nabiral v večih podjetjih. 27. septembra 1974 se je zaposlil v RLV pri jamskem transportu. Tu je opravljal težko in odgovorno delo jamskega delavca pet let, potem pa je bil leta 1979 premeščen k Zavarovanju.
Dela varnostnika je opravljal vestno in z vso odgovornostjo, vse do tistega usodnega nedeljskega jutra, ko je po nočnem delu omagal. Zapustil je ženo in dva otroka. Ludvik Svetina je bil pokopan 17. januarja na pokopališču v Podkraju. Na njegovi zadnji poti ga je poleg sorodnikov pospremilo veliko sodelavcev in prijateljev.
Ohranili ga bomo v lepem spominu!
Ob smrti moža in očeta Milana Robnika se iskreno zahvaljujemo rudarski godbi in častni straži za spremstvo na njegovi zadnji poti ter za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.
žena Erika, hčerki Špela in Nastja
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta Filipa se iskreno zahvaljujem sodelavcem, nekdanjim sodelavcem in sindikatu obrata Zračenje za darovano cvetje in denarno pomoč ter izrečena sožalja.
Vili Repas
ZAHVALA
	I Celje - skladišče
Ljudje so kot strešniki:	D-Per	s 65/1995	J
drug drugemu dajejo piti.	lllllllllllllllllllllllllllllllll	1 5000002591 1 '	COBISS o
V	našem podjetju nas je zaposlenih okoli 4000 ljudi različnih poklicev in široke palete del, ki jih opravljamo. A karkoli kdo od nas dela, vsak s svojim dobrim delom prispeva delež k uspehu celega podjetja. Zato je bogastvo podjetja v ljudeh. Dva izmed njih, dva naša sodelavca -Ljubo Štravs (na desni) in Jože Skaza (na levi) - vas tokrat gledata z naslovnice Rudarja.
V	njiju se skriva bogastvo.
Bogastvo delovnega, veselega, prijaznega in poštenega človeka. Ljubo je zaposlen v premogovniku 20 let, Jože deset manj. Nobeden od njiju ne obžaluje svoje odločitve za poklic rudarja, saj oba to delo rada opravljata. In trdita, da poklic in delo rudarja nista vsakdanja, sta malo drugačna od drugih.
Ljubo je Velenjčan. Jamo je začel spoznavati na Vzhodu, na klasičnem čelu. Ob delu se je izobrazil za rudarja in potem skozi teh dvajset let doživljal mehaniziranje jamskega dela.
Sedaj dela v jami Skale na mehaniziranem čelu ESO 3200LL.
In takoj doda, da se vsi, ki pravijo, da sedaj delo v jami ni več težko, ker tako vse delajo stroji, hudo motijo. Delo zna biti včasih še bolj težko, kajti vsi deli, kijih je treba dvigniti, preložiti 'na roke’, so težji, zato mora skupaj stopiti več rudarjev. Delo s strojem je tudi bolj zahtevno, odgovorno. "Skratka, delati je treba z glavo in s srcem," pribije.
Veseljak je. Poln je smeha, dobre volje, iskrivih misli in zatrjuje, da z dobro voljo gre tudi delo lažje od rok. Pa ne le delo v premogovniku. Ljubo se v življenju ukvarja z marsičem, saj lenariti ne zna. Z družino, ženo in petnajstletnim sinom, ki se uči za peka, živi v bloku v Velenju, v Brdcah nad Dobrno pa čebelari. C e je treba, je tudi 'domači ’ mesar. In predvsem je rad v družbi.
Jože je doma v Silovi, kjer z družino - ženo, pet- in sedemletnim sinom ter materjo - živi na domači kmetiji. Tako ga po delu v premogovniku čaka domaa še veliko kmečkih opravil. Pravi si samorastnik, kajti zgodaj je izgubil očeta
in se je moral o marsičem odločiti sam. Tudi za poklic rudarja, na kar so najbolj vplivali ugodni pogoji šolanja. Zdaj, po desetih letih rudarjenja, pa kaj drugega kot rudar ne bi hotel biti. S sodelavci ga veže več kot le delo -tovarištvo, sodelovanje, druženje, saj brez tega ni mogoče
delati. Zato se trudi biti s svojimi sodelavci kot uigrana ekipa, v kateri dobro dela vsak posameznik, ko delo tako pokaže, pa stopijo skupaj in delo opravijo složno.
Dobrovoljen je, odkrit in vedno pripravljen na pogovor. "Ker ne prenesem, da kdo kuha mulo! Tudi doma tega ne dovolim, " poudari. Kadar mu kaj ni všeč, to pove in pričakuje, da tako ravnajo tudi drugi. Ponosen j e na to, da je rudar in vesel, da dela v velenjskem premogovniku.
V marsičem sta Ljubo in Jože enoglasna; najprej v tem, da ni • veliko tako dobrih podjetij, kot je RLV. Njegovo vodstvo cenita kot sposobno, napredno, izobraženo. Pravita, da je to najboljše vodstvo, kar ga je premogovnik kdaj imel. Zadovoljna sta tudi s svojim poslovodjem, ki je pošten in odkrit do vsakega delavca. Cenita tudi to, da v podjetju ohranjamo tradicijo: praznovanje rudarskega praznika, pravico delavcev do deputatne karte, čaščenje .vv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Ob vseh slavospevih sta se s premislekom odločila, da nekaj kritike namenita le sindikatu. Povedala sta, da z delom sindikalnih zastopnikov nista zadovoljna, da delavci ne zvedo, o čem se pri sindikatu pogovarjajo, kakšne odločitve sprejemajo, da naj bi sindikat delal bolj za in z ljudmi.
Če je v velenjskem premogovniku še kaj takšnih delavcev, kot sta Jože in Ljubo, potem nam ne bo težko. Spoštujeta človeka in delo in v tem se skriva pravo bogastvo ljudi.
Diana Janežič