Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 1 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 2 Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 50, 13. december 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik BP Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik O morebitnem združevanju lahko odločajo le ustanovitelji zavodov ........................ 5 Kolesarska pot skozi mozirsko občino Obstoječa cestna infrastruktura v Lokah po mnenju vaščanov ni primerna ..... 7 Občinski svet Gornji Grad S pomočjo sovlagatelja bi občina kupila Zadružni dom v Bočni ................................ 10 Skupščina LAS Izvolili novo predsednico dr. Majdo Potočnik . 11 Fotografska razstava Gremo v gore Z utrinki z gora se je predstavilo petnajst avtorjev ........................................................... 14 Vseslovenska razstava jaslic V Gornjem Gradu razstavili več kot 60 primerkov ............................................... 20 ML MŠ ŠS Ko pomislimo na pirotehniko, pomislimo na živali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano je objavilo javno opozorilo, da uporaba piro- tehničnih sredstev po nepotrebnem vznemirja in povzroča trpljenje živali. Negativnim vplivom upo- rabe pirotehničnih sredstev so izpostavljene vse domače živali - psi, mačke in druge hišne živali -, pa tudi rejne živali. Še posebej so na poke piroteh- ničnih sredstev občutljivi psi in konji. Pokanje petard in ostalih pirotehničnih povzro- ča pri živalih močan stres in, kar je še slabše, dol- gotrajen strah. Večina živali namreč sliši bolje kot ljudje, zato jim pokanje lahko povzroča celo fizič- no bolečino. Zakon o zaščiti živali prepoveduje obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sred- stvi. Kadar so ta dejanja storjena naklepno in ima- jo za posledico hujšo poškodbo, dalj časa trajajo- če trpljenje ali žival zaradi tega pogine, gre za ka- znivo dejanje, za katerega je v kazenskem zako- niku predvidena denarna kazen ali zaporna kazen do enega leta. Najboljša izbira za zaščito in dobrobit živali je seveda opustitev uporabe pirotehničnih sredstev, kajti prazniki so lahko čudoviti tudi brez pokanja. Z živalmi sobivamo v istem okolju, zato bodimo do njih uvidevni. Na področju uporabe pirotehničnih sredstev policija že nekaj let izvaja preventivno akcijo Bo- di zvezda, ne meči petard!. Na letošnjih plakatih je uporabljen slogan Poišči svoj stil! Zažigaš lah- ko tudi brez petard! Otroke in mladostnike k varni uporabi pirotehničnih sredstev pozivata tudi akro- bata Filip in Blaž iz F & B Acrobatics, ki podpirata letošnjo preventivno akcijo. Zaradi dobrih dosedanjih rezultatov bo policija omenjeno akcijo izvajala tudi v prihodnje. Rezul- tati namreč kažejo, da jim je doslej uspelo ne le zmanjšati obseg uporabe pirotehničnih izdelkov, ampak tudi zmanjšati število telesnih poškodb za- radi uporabe teh izdelkov. Ne glede na to vsako le- to na območju Slovenije zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev beležimo še vedno kar ne- kaj hudih poškodb, ki praviloma za vedno zazna- mujejo življenja posameznikov. Približno polovico kršitev zakonodaje na tem področju zagrešijo mladoletne osebe. »A pri mu- lcih je vedno tisto, kar prepoveš, najbolj mikavno,« je v tokratni anketi povedal eden od naših sogo- vornikov. Spraševali smo jih, ali je zanje uporaba pirotehnike užitek ali nepotrebno metanje denar- ja skozi okno. Seveda, toliko kolikor je ljudi, je tu- di različnih mnenj, a zdi se, da je večina vendar- le spoznala, da za lepo doživetje pokanje ni neob- hodni pogoj. Želim vam prijeten prehod v novo ko- ledarsko leto! Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa UPORABA PIROTEHNIKE – DA ALI NE? Nekateri bi pokali brez nadzora, drugi vsaj enkrat, tretji podpirajo popolno prepoved Božič je za nami, pred vrati je novoletno praznovanje. Prestop v novo leto je marsikje pospremljen z veličastnimi ognjemeti. Hkra- ti se vedno več ljudi zaveda, da uporabe pirotehnike ne dojema- jo vsi kot nekaj veličastnega. Šte- vilnim ljudem močan hrup, ki ga povzročajo pirotehnični izdelki, ni pri srcu, vsako leto se med upo- rabo le-teh poškoduje vsaj nekaj ljudi. Še veliko težje ga prenašajo živali, dokazan je tudi negativen vpliv na okolje. O pirotehniki so pred mesecem razpravljali tudi v parlamentu, a je bila vsakršna sprememba zakono- daje ovržena. Kot kaže, se že na se- danjo zakonodajo požvižga veliko ljudi, saj je prepoved pirotehnič- nih izdelkov, katerih glavni učinek je samo pok, torej petard, v veljavi že desetletje. PRODAJA PIROTEHNIKE OMEJENA, PETARDE PREPOVEDANE VSE LETO Zakon o eksplozivih in piroteh- ničnih izdelkih slednje razvršča v kategorije glede na vrsto upora- be, namen, raven nevarnosti in ra- ven hrupa, ki ga pirotehnični izde- lek povzroča. V za prodajo poobla- ščenih trgovinah natančno vedo, katere kategorije pirotehničnih iz- delkov lahko prodajajo in komu. Prodaja določene pirotehnike je dovoljena zgolj od 19. do 31. de- cembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Kot kažejo statistike, se precej ljudi ne zaveda (ali jih ne zanima), da je skozi vse leto povsem prepoveda- na uporaba petard. Predvsem de- cembra se ti izdelki še vedno upo- rabljajo. Slovenci prepovedano piroteh- niko kupujejo v drugih državah EU, kjer je njihova prodaja dovoljena, v zadnjem času je vedno več na- kupov prek spleta v tujini. Pri tem se ne ustrašijo niti globe, ki za to- vrstni prekršek znaša od 400 do 1.200 evrov. Izdelki z glavnim učinkom poka dejansko povzročajo tudi največ nevšečnosti in najhujše poškod- be. Lani je bilo med uporabo pi- rotehnike poškodovanih osem lju- di, od teh štirje mladoletniki. Od za- četka lanskega leta so policisti za- segli več kot šest tisoč pirotehnič- nih izdelkov. POPOLNO PREPOVED ONEMOGOČA EU, LJUDJE SE VSEENO TRUDIJO Vedno večji je pritisk javnosti, kar dokazujejo številne peticije za prepoved uporabe pirotehnike, ki se organizirajo predvsem na sple- tu. Nasprotnikom uporabe piroteh- ničnih izdelkov so prisluhnili tudi v parlamentu in o tem razpravlja- li pred slabim mesecem, a je bila vsakršna sprememba zakonodaje ovržena. Svojo odločitev poslanci zagovarjajo tudi s tem, da ima Slo- venija že sedaj v primerjavi z dru- gimi državami eno strožjih zakono- daj, vse naše sosednje države ima- jo bolj liberalno politiko prodaje in Pirotehnika – užitek ali nepotrebno metanje denarja skozi okno? Nekatere ljudi s pirotehniko povezuje strast, adrenalin, spet dru- gi jo uporabljajo, da bi se izkazali pred prijatelji. Marsikomu je v novoletnem času všeč pisano od raket obarvano nebo. A nepre- mišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov lahko povzroči telesne poškodbe, moti živali in onesnažuje okolje. Kljub temu je za par sekund užitka marsikdo pripravljen dati veliko denarja. Kaj menijo sogovorniki? Branka Ermenc, Nova Štifta Sem proti pirotehniki. To je velika potrata de- narja za zelo malo zadovoljstva. Predvsem me motijo petarde in njihov pok. Vse to je zelo mote- če in nevarno za okolico. In ne nazadnje onesna- žuje okolje. Prav tako tudi nisem za ognjemete, saj je učinek v primerjavi s porabljenim denarjem majhen. Sem tudi proti javnim ognjemetom. Orga- nizatorji javnih prireditev, kjer bi želeli imeti ognjemete, naj raje ta denar dajo v dobrodelne namene. Zelo moteče so petarde na javnih mestih v veliki množici. Pred leti sem bila v Ljubljani na sil- vestrovanju in ko bi moralo biti prijetno, sem se nelagodno počutila in tudi vonj je bil neprijeten. Mateja Janžovnik, Nove Loke Sem velika ljubiteljica živali in meni osebno metanje petard in pokanje ni všeč. Je pa tudi bi- stveno prevelika poraba denarja za nekaj, kar nima nekega učinka. Denar, ki se porabi za pirotehniko, bi lahko šel v kakšne druge namene. Otroci ne bi smeli sami rokovati s pirotehničnimi sredstvi. Sama sem se s tem srečala kot otrok, a o tem nisem razmišlja- la. Ko si majhen, to gledaš skozi drugačne oči kot potem, ko si odrasel in prepoznaš potencialno nevarnost za ljudi in okolje. Tadej Grudnik, Nazarje Petarde in ostala pirotehnična sredstva so nepotrebna. Petarde zelo vznemirjajo živali in ljudi, moteče so tudi za okolje. Če bi to bilo le dan ali dva ob praznovanju, bi bilo mogoče še sprejemljivo, tako pa je veliko pokanja in one- snaževanja. Sandi Lugarič, Rečica ob Savinji Sem proti petardam, saj je edini njihov efekt pok. Prav tako menim, da otroci sami ne bi sme- li uporabljati pirotehničnih pripomočkov. Če pa že, naj bodo to rakete, a še te naj spuščajo pod nadzo- rom staršev. Vsekakor pirotehnika ne sodi v šolo. Dejan Ikovic, Solčava Ognjemeti so tradicionalni in nekaj minut ob njih, ko osvetlijo nebo, človek uživa. Mene ne moti- jo, sem pa proti petardam, od njih človek nima nič drugega kot pok. O pirotehniki med najstniki ni- mam najboljšega mnenja. Dobro bi bilo, če je ne bi uporabljali. A pri mulcih je vedno tisto, kar pre- poveš, najbolj mikavno. Sicer je v današnjem času tega bistveno manj, kot je bilo v preteklosti. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 5 Tema tedna, Aktualno DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA VELENJE MAG. JANKO ŠTEHARNIK O morebitnem združevanju lahko odločajo le ustanovitelji zavodov Ker je bilo v preteklih tednih kar nekaj govora o morebitni pri- ključitvi nazarskega zdravstvene- ga doma velenjskemu, smo o tem povprašali tudi direktorja Zdra- vstvenega doma Velenje mag. Jan- ka Šteharnika. Po njegovem mne- nju pridružitev nazarskega zdra- vstvenega doma velenjskemu ne bi prinesla rešitve. KLJUČNA JE PRIVLAČNOST DELOVNEGA MESTA Šteharnik je povedal, da se z žu- pani občin Zgornje Savinjske do- line doslej ni pogovarjal o pridru- ževanju, se je pa o nekaterih dru- gih možnih rešitvah. »O pridruže- vanju se lahko med sabo pogovar- jajo le ustanovitelji zavodov, torej predstavniki občin.« Dodal je še, da po njegovem mnenju pridruži- tev nazarskega zdravstvenega do- ma velenjskemu ni rešitev: »Pro- blem lahko reši le privlačnost de- lovnega mesta za zdravnika v doli- ni, tega pa ne bomo rešili z dekre- tom in združevanjem.« MOŽNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU NUJNE MEDICINSKE POMOČI Glede morebitne prestavitve se- deža nujne medicinske pomoči iz Nazarij na Ljubno ob Savinji Janko Šteharnik meni, da če bi država po- večala program nujne medicinske pomoči – ekipa brez zdravnika – za en tim, bi lahko bolje razporedili te ekipe po regiji in tako postali bolj operativni. FINANČNA PARTICIPACIJA OBČIN NI SISTEMSKO UREJENA Na vprašanje, ali Občina Ve- lenje financira redno delovanje zdravstvenega doma in posledič- no po potrebi tudi izgubo, je Šte- harnik odgovoril: »Finančna ude- ležba pri upravljanju zavodov na primarnem nivoju ni sistemsko urejena. Odgovor, da občina ne pomaga, bi bil zavajajoč, trditev, da bi morala več, pa mogoče pre- tirana. Vsekakor si želimo več fi- nančne pomoči pred tem, ko pri- demo v situacijo, da bi se morala pokrivati izguba. Izguba je v veči- ni zavodov, ki so jo pridelali, pos- ledica finančno nepodprtih ukre- pov s strani upravljavcev sistema, ne pa zavodov samih.« Štefka Sem uporabe pirotehničnih izdelkov. Popolne prepovedi pirotehnike nima nobe- na država v Evropski uniji, saj je le-ta nemogo- ča zaradi evropske direktive iz leta 2013. Slove- nija je uporabo in prodajo pirotehničnih izdel- kov kategorije F1, katerih glavnih učinek je pok, kljub vsemu že pred leti prostorsko in časovno omejila. DOKAZANI NEGATIVNI VPLIVI POKANJA PRI ŽIVALIH Največji nasprotniki so zaščitniki živali in na- rave, torej tisti, ki delujejo iz empatičnega vidi- ka do drugih prebivalcev našega planeta in pla- neta samega. Dokazani so negativni vplivi hru- pnega pokanja pri hišnih ljubljenčkih. Veliko do- povedo. Veliko občin njihovo pobudo upošteva. S strani podjetij, ki izdelujejo ali se drugače ukvarjajo s promocijo pirotehnike, se je v javno- sti izpostavil direktor družbe Hamex Aleš Ham. Ministra za okolje Simona Zajca je pozval k pre- nehanju blatenja gospodarske dejavnosti izva- janja ognjemetov in pri tem izrazil mnenje, da je uporaba eksploziva in posledično onesnaže- nje ozračja zanemarljivo majhna v primerjavi s porabo trdnih, tekočih in plinskih goriv v vsak- danjem življenju. Tatiana Golob Od 400 do 1.200 evrov je predvidena globa za kršitelje določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Plakati po Sloveniji opozarjajo, kako poke petard doživljajo živali. Monika Rijavec, direktorica Zavoda za posredovanje s pomočjo psov PET: »Zaščitniki živali in naravovarstvene organizacije ves čas opozarjamo, da je glasno pokanje pirotehnike za živali hud stres in negativno vpliva na njihovo zdravje. Nadzor nad upo- rabo pirotehničnih sredstvi je praktično nemogoč. A država še vedno, navkljub vsem utemeljenim razlogom proti uporabi pi- rotehničnih sredstev, dovoljuje prodajo, uporabo, a nadzora žal nad vsem skupaj ne zmore. Med prazniki, ko je uporaba teh sredstev najpogostejša, je zaznati povečano število poškodb med hišnimi živalmi, med- tem ko lahko glasna pokanja za živali pomenijo velik stres. S stresom so pri živalih povezane številne bolezni. Stres zaradi pirotehničnih sredstev pa predstavlja dodatne težave živalim, ki so že v stresu zaradi kakšnih bolez- ni ali so v stresnem okolju, kjer je večja možnost nastanka infekcijskih in drugih bolezni. Pirotehnič- na sredstva povzročajo tudi direktne fizične poškodbe, kot so zmerne do hude opekline in poškodbe oči, ko žival pride v stik z eksplodirajočimi izdelki. Navkljub zakonodaji, kakršna pač je, se nadzora ne zmore izvajati, saj večina uporabnikov nedo- voljenih pirotehničnih sredstev ostaja nekaznovana. Okoli nas je praktično »vojno stanje«, saj polici- ja enostavno ne zmore kontrolirati dogajanja. Recite ne petardam in denar, ki bi ga namenili nakupu le-teh, raje podarite tistim, ki nimajo ničesar in potrebujejo pomoč, ali lokalnim društvo za pomoč živalim, ker vam bodo hvaležni. Eni in drugi. Naj sekundni užitek v poku nadomesti raje topel občutek v srcu, da si za nekoga naredil nekaj dobrega.« mačih živali zaradi hrupa prestrašeno pobegne od doma. Medtem ko so posledice uporabe piro- tehnike pri domačih ljubljenčkih hitro vidne, je odzive divjih živali ponoči težje proučevati, za- to je o njihovem direktnem vplivu nanje znane- ga malo. ARSO OPOZARJA, INDUSTRIJA OČITKE ZAVRAČA Agencija RS za okolje že več let opozarja, da se zaradi decembrskih ognjemetov in množič- nega pokanja petard sproščajo snovi, ki ozračje močno poslabšajo, vrednosti delcev PM10 pa zelo presežejo mejne. Že pred dvema letoma je agencija vsem slovenskim občinam poslala pis- mo, v katerem je pozvala, naj se ognjemetu od- Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 6 Gospodarstvo, Iz občin SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV Zaradi znižanja poklicnih pokojnin obrtniki in podjetniki v skupinsko tožbo Janez Kaker: »Moje mnenje je, da je obstoj sklada vprašljiv, saj vanj vplačuje le še tisoč do tisoč dvesto obrtnikov, sklad pa pokojnine izplačuje 12 tisoč ljudem.« (Foto: BR) Oškodovani obrtniki, ki so vpla- čevali v Sklad obrtnikov in podjetni- kov (SOP), so se odločili za kolektiv- no tožbo, saj je sklad maja letos na- povedal znižanje poklicnih pokoj- nin za 30,4 odstotka. Ta trenutek je k tožbi pristopilo že 500 obrtnikov in podjetnikov. Rok za pristop h kolek- tivni tožbi je zaradi velikega zanima- nja podaljšan do konca leta. Vsak oškodovanec, ki se že- li pridružiti kolektivni tožbi, mo- ra podpisati pooblastilo za zasto- panje, ki mora vsebovati podatke o trajanju vlaganja v sklad in viši- no oškodovanja. Pooblastila za za- stopanje in vsa dodatna pojasni- la obrtniki in podjetniki dobijo na svojih območnih obrtno-podjetni- ških zbornicah. Rok za oddajo po- oblastil je 31. december 2019. VISOKA VPLAČILA, MIZERNE POKOJNINE Kljub številnim opozorilom Obr- tno-podjetniške zbornice Slovenije je skupščina SOP maja letos izgla- sovala znižanje poklicnih pokojnin, kar je razburilo številne obrtnike in podjetnike, prejemnike pokoj- nin, ki so več let ali celo več dese- tletij vplačevali v sklad. Med oško- dovanci so tudi takšni, ki so v SOP vplačali več kot 80 tisoč evrov. Se- daj so jim že tako nizke pokojnine znižali za več kot 30 odstotkov. To je za obrtnike in podjetnike nedo- pustno, da je legitimnost sklepa o znižanju pokojnin vprašljiva, meni tudi Odvetniška družba Čeferin, ki podjetnike zastopa. OBSTOJ SKLADA POD VPRAŠAJEM Predsednik upravnega odbo- ra Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje Janez Kaker je povedal, da tudi v Zgornji Savinj- ski dolini ni malo obrtnikov, ki so vplačevali v sklad. Nanj se obra- čajo z vprašanjem, kaj naj storijo. »Moje mnenje je, da je obstoj skla- da vprašljiv, saj vanj vplačuje le kimi donosi, ki so naredile svoje. »Je pa tudi res, da to ni več sklad obrtnikov, saj tržijo tudi druga za- varovanja, čeprav jih ne bi sme- li. V skupščini je pol obrtnikov in pol bankirjev ter zavarovalničar- jev, uprava pa je zelo arogantna do obrtnikov in na zadnji skupščini na njihova vprašanja sploh ni želela odgovarjati. Vplačevanje v sklad ni več smiselno, tudi sam sem izsto- pil, od vplačanih zneskov pa smo dobili povrnjeno polovico vloženih sredstev vseh let, brez obresti,« je še dodal Kaker. ODGOVOR UPRAVE SKLADA Uprava SOP-a je na svoji sple- tni strani objavila odgovor. »V ko- likor država ne bi drastično zniža- la refundacije, pokojnin ne bi bilo potrebno znižati. /…/ SOP je prip- ravljen na tožbe članov in bo nanje ustrezno odgovarjal na sodišču. Obenem pa nadaljuje s tožbo pro- ti državi in poskuša optimalno up- ravljati finančna sredstva,« so med drugim zapisali. Štefka Sem 500 obrtnikov in podjetnikov je doslej pristopilo h kolektivni tožbi SOP-a. OBČINSKI SVET SOLČAVA Svetniki potrdili proračuna za 2020 in 2021 Županja Katarina Prelesnik je solčavskemu občinskemu svetu na seji v začetku decembra predstavi- la predlog proračunov za nasled- nji dve leti. Ker so bili pri predlogu v prvem branju proračuna za leto 2020 odhodki višji od prihodkov, so svetniki predlagali, da se nekate- re postavke znižajo in tako prora- čun uravnoteži. V drugi obravnavi sredi decembra so tako popravljen predlog potrdili. PRVA OBRAVNAVA Prelesnikova je povedala, da je ministrstvo za finance predstavilo povprečnino za dve leti, zato tudi za občino predlaga sprejem dvo- letnega proračuna. Uvodoma je predstavila naloge, ki jih je občina obvezna izvajati z zakonom, in viši- no odhodkov za posamezno nalo- go, ter izpostavila tiste, katerih iz- vajanje se je najbolj podražilo. V nadaljevanju je predstavila splošni del proračuna za leto 2020, v kate- rem je bilo predvidenih 2,237 mili- jona evrov prihodkov in 2,239 mili- jona evrov odhodkov, kar kaže pot- rebo po uskladitvi. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA TELOVADNICO Vsi odhodki predlaganega pro- računa so bili predvideni v viši- ni letošnje realizacije. Županja je podrobneje predstavila načrtova- ne odhodke. Izpostavila je, da bo za vzdrževanje gozdnih cest na- menjenega več denarja. Nepovrat- na sredstva po 23. členu zakona o financiranju občin so predvidena za ureditev lokalne ceste v Logar- sko dolino in za obnovo pločnikov. Omenila je še sofinanciranje jav- nega zavoda Center Rinka, povišanje sofinanciranja predlaga Osrednja knjižnica Mozirje. Za plačilo kredi- ta Zgornjesavinjskega zdravstvene- ga doma Nazarje je potrebno zagoto- viti denar še letos, za glasbeno šolo se predvideva več sredstev … Doda- na je nova proračunska postavka za telovadnico, in sicer za izdelavo pro- jektne dokumentacije. PREDLOG V DRUGI OBRAVNAVI SPREJET Kot je bilo rečeno na prvi seji, je potrebno za drugo branje v pred- log proračuna vnesti še projekt za most pri Žoharju. Po razpravi na prvi seji je bilo sprejeto stališče, da naj se v predlogu proračuna v drugem branju za deset odstotkov zmanjšajo nekatere postavke. Gre za denar, namenjen sofinanciranju društev, sredstva namenjena jav- nim razpisom, knjižnici, za priredi- tve in turistično promocijo občine. Po novem so prihodki načrtova- ni v višini malo več kot 2,262 milijo- na evrov in odhodki 2,196 milijona evrov. Predlog tako popravljenega proračuna, ki je sedaj uravnotežen, so svetniki potrdili. Marija Lebar 2,262 milijona evrov prihodkov načrtujejo v solčavski občini v letu 2020. še tisoč do tisoč dvesto obrtnikov, sklad pa pokojnine izplačuje 12 ti- soč ljudem. Trenutno ima sklad le še 167 milijonov sredstev, leta 2016 je imel 207 milijonov.« VPLAČEVANJE NI VEČ SMISELNO Kaker je izpostavil tudi slabo upravljanje sklada in naložbe z niz- Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 7 Iz občin OBČINA LJUBNO Nadzornice niso ugotovile nepravilnosti V iztekajočem se letu je imel v skladu z na- črtom dela nadzorni odbor ljubenske občine tri redne seje. Pregledali so določene postav- ke zaključnega občinskega proračuna in doku- mentacijo proračunskih porabnikov s področja turizma. Članice odbora so se udeležile izobra- ževanja na temo vloge in položaja nadzornih od- borov v občinah. O dejavnostih je na seji občin- skega sveta poročala predsednica odbora Ire- na Turk. FORMIRANJE ODBORA IN NAČRT DELA Prvič so se članice odbora sestale aprila. Ker je bila to prva seja po volitvah, so imeno- vale predsednico. To funkcijo tudi v tem man- datnem obdobju opravlja Irena Turk. Na prvi se- ji so sprejele še program dela za tekoče leto. V njem so določile postavke, ki jih bodo pregleda- le v okviru nadzora zaključnega računa občine za leto 2018. Na seji v novembru je župan Franjo Naraločnik odbor seznanil s pomembnimi po- slovnimi odločitvami v letošnjem letu, računo- vodkinja Marija Potočnik pa jim je predstavila proračun za leto 2020. ODBOR NI UGOTOVIL NEPRAVILNOSTI Na seji v začetku decembra je odbor obravna- val in potrdil končno poročilo o opravljenih nad- zorih. Pri pregledu zaključnega računa odborni- ce niso ugotovile nobenih nepravilnosti, so pa priporočile, da se vzpostavi ustrezna evidenca o namenskosti porabe prihodkov, ki jih mora obči- na porabiti za točno določen namen. Pregledana je bila tudi poraba proračunske- ga denarja za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva. Iz razpisa sta sredstva prejeli dve društvi. Odbor je predlagal, naj občina preverja, da je prejemnik proračunskih sredstev v skladu s pogodbo poleg vsebinskega priložil finančno po- ročilo o porabi na razpisu pridobljenega denarja. Marija Lebar KOLESARSKA POT SKOZI MOZIRSKO OBČINO Obstoječa cestna infrastruktura v Lokah po mnenju vaščanov ni primerna Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je poudaril, da projekt financira država. Predstavitvi projekta kolesarske poti so prisluhnili številni udeleženci srečanja iz Lok in Ljubije. V mozirski galeriji so v četrtek, 12. decembra, pripravili predstavitev trase državne kolesarske poti v mozirski občini. O poti, ki naj bi potekala skozi Ljubijo in Loke, je spregovoril župan Ivan Suhoveršnik in poudaril, da ima ta »že dolgo brado«. O projektu, ki ga financira država, se je namreč govorilo že več let. DO LETA 2023 VEČ KOT 1.000 KM NOVIH KOLESARSKIH POTI Država naj bi v obdobju do leta 2023 po Slo- veniji zgradila več kot tisoč kilometrov novih ko- lesarskih poti. Ena naj bi potekala iz Šaleške do- line proti Zgornji Savinjski dolini preko gorenj- skega klanca skozi Mozirje. Interes države je, da bi s kolesarsko potjo povezali kraje vse do Lo- garske doline. Sedanji projektni predlog želi povezati Ša- leško dolino preko Ljubije in ob regionalki pro- ti Mozirju. V Preseki bi izdelali most preko Savi- nje in pot preusmerili skozi Loke do meje z na- zarsko občino. Drugi krak poti naj bi povezal Lo- ke s centrom Mozirja. Projekt se po besedah župana Suhoveršni- ka maksimalno vključuje v lokalno okolje. Obči- na je že v preteklosti opravila razgovore z večji- mi lastniki zemljišč, ki bi bila nujno potrebna za izvedbo projekta. Ob tem so se porajale števil- ne dileme. POMISLEKI O VARNOSTI UDELEŽENCEV V PROMETU Predstavniku pripravljavca projekta so pris- luhnili številni udeleženci srečanja iz Lok in Lju- bije. Ljudje, ki živijo ob planirani trasi, predloga ne sprejemajo z navdušenjem. Med udeleženci so se porajali pomisleki tudi o varnosti udele- žencev v prometu. Obstoječa cestna infrastruktura po mnenju številnih ni primerna za tako gost promet. Že sedaj je opaziti prometne pasti, saj je skoraj ne- mogoče, da se na lokalni cesti nemoteno sreča- ta avtomobil in traktor. Ob tem so poudarili, da se je z otvoritvijo Gozdne šole promet avtodo- mov in počitniških prikolic skozi naselje močno povečal. Slišati je bilo, da so razočarani tudi nad slabim obveščanjem o projektu. Menili so, da so o vsem seznanjeni šele sedaj, ko je projekt pos- tal dejstvo in se ga ne da več spreminjati. Župan je pojasnil, da se bo steza preusmerila po nasipu ob Savinji takoj, ko bo izdelana študi- ja poplavne varnosti. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 8 Intervju URGENTNI ZDRAVNIK ALEŠ KAJTNA IZ MOZIRJA Obstoj dežurne službe je pod vprašajem, če lekarna ne bo delovala v istem času Aleš Kajtna je družinski zdrav- nik, ki se je našel v urgentni medici- ni. Že devet let je urgentni zdravnik v Zdravstvenem domu Velenje. Za to, da opravlja delo, ki ga, kot pravi, iz- polnjuje, je moral opraviti veliko do- datnih usposabljanj, a urgenca mu je pisano na kožo. Letos se je z ženo preselil v Mozirje, Zgornjo Savinjsko dolino pa postopoma spoznava pre- ko svojega dela. - Junija letos je velenjski zdravstveni dom prevzel izvajanje urgentne službe za obmo- čje Zgornje Savinjske doline, z novim letom pa se obetajo spremembe. Kakšne bodo? Z novim letom se bo skrajšal čas delovanja dežurne ambulante v Mozirju. Zdravnik bo pri- soten ob sobotah, nedeljah in praznikih med 7. in 21. uro. Ponoči je tako malo pacientov, da de- žurstvo ni več upravičeno. Dodaten problem je, da ob nedelovanju lekarne v času dežurstva to ni smiselno, saj morajo potem pacienti po zdra- vila v Velenje. Tukaj so sedaj župani tisti, ki se bodo morali odločiti, ali bodo prebivalcem omo- gočili dežurno službo z odprto lekarno v istem času, sicer bo najverjetneje dežurstvo v Mozir- ju ukinjeno. - Koliko pacientov v povprečju pregleda- te v Mozirju? Med tednom čez dan pregledamo v Velenju okrog 50 pacientov, od 80 do 120 na dan med vi- kendi, v Mozirju pa jih v celem mesecu pregle- damo od 100 do 150, na dan do 25. Veliko lju- di pride k dežurnemu zdravniku kar v Velenje, saj so ugotovili, da lahko tam istočasno dvigne- jo zdravila. Povratnih informacij, kako bo z delo- vanjem lekarne, še nimam, smo pa apelirali na občine, naj to zagotovijo. Obstoj dežurne ambu- lante v Mozirju je pod vprašajem, če ne bo zago- tovljeno delovanje lekarne, zato res apeliram na župane, naj to uredijo. - Kako je najbolje postopati v nujnih pri- merih? Kadar gre za nujen primer, ko je ogroženo živ- ljenje, je najbolje poklicati na številko 112. V Ve- lenju sprejemamo tudi otroke, a je bolje, če jih starši peljejo v Celje, kjer je pediatrični urgentni center. Za pregled napotnica ni potrebna, je pa potrebna napotnica za otroke v bolnišnici Slo- venj Gradec. - Kakšno je sodelovanje z reševalci iz na- zarskega zdravstvenega doma? Za Zgornjo Savinjsko dolino smo uvedli zelo dober model, ki se uvaja tudi drugje po Slove- niji. Gre za to, da se dobro usposobljen zdrav- nik sreča z reševalci na terenu, tako imenovani »randez-vous« sistem, in v kratkem času lahko paciente zelo dobro oskrbimo. Urgentna služba je dobro organizirana. Nazarski reševalci so zelo dobro usposobljeni in se še izobražujejo. Prvi so na terenu in celoten sistem je odvisen od njih. Urgentni zdravniki iz Velenja pridemo, kadar nas potrebujejo. Z reševalci smo namreč na telefon- ski zvezi in v primerih, ko lahko vse sami uredijo, dežurni zdravnik sploh ne pride na intervencijo. - Koliko je bilo takšnih primerov, ko so vas reševalci dejansko potrebovali? Primerov, ko je bila potrebna prisotnost zdravnika, je bilo v pol leta, kar izvajamo urgen- tno službo, na tem območju 25 odstotkov. V 75 odstotkih smo ocenili, da lahko reševalci sami rešijo intervencijo. Model se je, kot rečeno, izka- zal kot zelo učinkovit in zelo dobro funkcionira. Reševalci imajo možnost konzultacije z zdrav- nikom, ki se potem odloči, ali je njegova priso- tnost potrebna ali ne. Največji problem v dolini so in bodo dostopni časi. V primerih srčnega za- stoja v bolj oddaljenih krajih žal ne moremo več pomagati, tudi če bi bili redno prisotni v Mozirju. - Ali to pomeni, da nujne medicinske po- moči, kot smo jo poznali v preteklosti, ne bo več? Območje, o katerem govorimo, je redko po- seljeno in ima zelo malo intervencij. Vseh inter- vencij je bilo na mesec z zdravnikom ali brez de- set do petnajst, od tega le 25 odstotkov z zdrav- nikom. Za primerjavo, v Velenju imamo 900 in- tervencij z zdravnikom na leto. Pri najtežjih pri- merih sta ključni dostopnost in oddaljenost. Ne- kaj lažje je sedaj dobiti helikopterski prevoz, ampak le nekaj intervencij se reši bolje zara- di helikopterske pomoči. Kar se tiče urgence, je sistem v Zgornji Savinjski dolini optimiziran. Najbolj pomembno je, da do pacienta pridemo kar najhitreje. - Bi bila rešitev prestavitev nujne medicin- ske pomoči višje po dolini? Želja cele regije je širitev mreže nujne medi- cinske pomoči. V Šmartno ob Paki bi radi dali še eno ekipo, ki bi pokrivala območje Topolšice, Šmartnega, Letuša. Eno ekipo bi radi dali nekam višje. Sedaj imamo namreč dve ekipi na razda- lji 16 kilometrov, od najbližje do Logarske doline pa je 39 kilometrov. Ministrstvo bo to še preuči- lo. Koncentracija ljudi je največja v okolici Mo- zirja, višje pa je težava v dostopnih časih. - Na teren so vas, zdravnike, na začetku vo- zili vozniki reševalci z osebnimi vozili, sedaj v dolino pridete z reševalnim vozilom. Zakaj? Že celo leto se borimo za nov program. Zdrav- nika nam je uspelo zagotoviti, nismo pa upra- vičeni do vozila za zdravnika. Sam zdravstveni dom ga ni sposoben finančno zagotavljati. Na teden imamo le 1,2 dogodka v Zgornji Savinjski Aleš Kajtna: »Župani vse v zvezi z zdravstvom jemljejo prelahko, in to ne le tukaj.« »V Zgornji Savinjski dolini smo ime- li v pol leta pet ali šest reanimacij. Vse so bile neuspešne zaradi dosto- pnih časov ...« »Dokazano je, da če so ljudje dob- ro obravnavani pri splošnem zdrav- niku, je umrljivost manjša.« »Obstoj dežurne ambulante v Mozir- ju je pod vprašajem, če ne bo zago- tovljeno delovanje lekarne, zato res apeliram na župane, naj to uredijo.« Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 9 Intervju dolini, zato nam ne pripada vozilo za zdravnika. Na teren gremo z reševalnim vozilom, ki pa je včasih potrebno pri drugi intervenciji, zato bi bi- lo lažje, če bi imeli posebej vozilo za zdravnika. - Leta 2015 so se župani zelo borili za oh- ranitev nujne medicinske pomoči v Zgornji Savinjski dolini, sedaj se zdi, da jim to uha- ja iz rok ... Župani vse v zvezi z zdravstvom jemljejo pre- lahko, in to ne le tukaj. Ne zavedajo se, da je tre- ba za zdravniški kader skrbeti od vstopa mladih v gimnazijo, ob vpisu na medicino pa je zadnji čas. Mladim bo treba ponuditi nekaj več, da bo- do prišli na podeželje in tukaj tudi ostali. Na tem se premalo dela. Tukajšnji kraji so glede tega še posebej na udaru. Ruralna območja ne privlači- jo več zdravnikov, dodaten minus pa so finanč- ne in organizacijske težave nazarskega zdra- vstvenega doma. - Ali ne tiči morda razlog za pomanjkanje zdravnikov na podeželju v sistemu? Delovni pogoji so na podeželju prav gotovo težji, sistem pa je rigiden in nagrajevanja za po- deželske zdravnike ne pozna. Dobro bi bilo, da bi se vzpostavil sistem ruralnih ambulant, kjer bi bile že v osnovi višje plače, kajti le tako bi se mladi odločali za prihod na podeželje. Regija mora poskrbeti za svoj zdravniški kader. Najlaž- je bi prepričali študente iz domačega okolja, jih nekako zadržali in tako rešili težave. - Kakšno je bilo vaše sodelovanje z direk- torico nazarskega zdravstvenega doma Dar- jo Es, ki je pred nedavnim odstopila? Kolikor sem imel kot koordinator urgentne službe opravka z direktorico Darjo Es, so bi- li odnosi korektni. Največja težava bo sedaj do- biti kompetentnega vodilnega. Če se bodo ka- drovske težave nadaljevale, se lahko zgodi, da bo nazarski zdravstveni dom postal postaja. Ob srečanju z župani sem imel občutek, da se ne- kateri zavedajo, v kakšnih težavah je zdravstvo v dolini, nekateri pa so bolj pasivni. Podeliti kon- cesijo je najmanjši problem, a te so vse manj za- želene. Dandanes se delati kot koncesionar sko- raj ne splača več. Prej se koncesije zapirajo, kot odpirajo nove. Zato preveč upanja v to, da bo- do koncesionarji rešili težave, sam ne bi pola- gal. Koncesionar je še vedno zdravnik v javnem zdravstvu. To niso zasebniki, kot marsikdo misli. Oni imajo z zavarovalnico sklenjene pogodbe kot zdravstveni domovi. V tem ni razlike. V Vele- nju imajo od dvajsetih ambulant koncesijo le tri. - Dve zdravnici, ki sta prišli v Nazarje, sta veliko pripomogli k oskrbi pacientov, težave pa v osnovi nista rešili. Problem s prihodom dveh zdravnic ni rešen. Slovenija je odskočna deska za zdravnike iz juž- nih držav, zato bi morali župani in vodstvo zavo- da narediti vse, da ti dve zdravnici obdržijo. Ne danes, že včeraj bi morali imeti v občinah se- znam študentov medicine in jim omogočiti kar največ, da bi v dolini ostali. Od 72 razpisanih mest za specializacijo družinskega zdravnika jih je bilo letos le 16 zasedenih. Možnost, da kateri od teh pride v Zgornjo Savinjsko dolino, je nična. - Družinski zdravniki na podeželju so torej podcenjeni? V Sloveniji so družinski zdravniki v primerjavi z drugimi specialnostmi dejansko podcenjeni. Smo »prva bojna linija«, nekakšno cedilo, skozi katerega gredo pacienti. Dokazano je, da če so ljudje dobro obravnavani pri splošnem zdravni- ku, je umrljivost manjša. - Slišati je tudi, da so zdravniki vse preveč obremenjeni z birokracijo. Z leti se je poklic zdravnika zelo zbirokratiziral in razvrednotil. Vedno manj imamo zdravniki opravka z medicino in pacienti, vedno več z birokracijo. Dru- žinski zdravnik se lahko samo zgara, druge priho- dnosti nima, zato je tudi vse manj privlačen poklic. - Kakšna je vaša izkušnja z Zdravstvenim domom Velenje? Ko sem prišel v Velenje, me je fasciniral pri- stop vodstva. Imel sem zelo dobro štipendi- jo, delo sem imel zelo fleksibilno. Do mladih so imeli zelo dober odnos tako v zdravstvenem do- mu kot na občini. Omogočili so mi pripravništvo in kasneje redno zaposlitev. Z dobro izkušnjo sem pripeljal v zdravstveni dom še dva študen- ta. Ker sem se dobro počutil, sem se ustalil in ni- sem razmišljal, da bi se kam selil. Stanovanja so danes zelo pomembna za mlade zdravnike, kaj- ti njihova začetna plača je zelo skromna. Treba jim je omogočiti zagon, jim zagotoviti varnost. - Velik poudarek pri svojem delu dajete te- mu, da lahko laiki pomagajo pri srčnem za- stoju. Projekt prvih posredovalcev je v Slo- veniji že dobro utečen, v dolini pa je čuti- ti zadržke. Kdo sploh je prvi posredovalec? Prvi posredovalci so osebe, ki so pripravljene priskočiti na pomoč sočloveku pri zastoju srca. Urgentna služba bo še vedno prišla, vendar prvi posredovalci dajo ljudem večjo možnost preži- vetja, priložnost, ki je sicer nimajo. Nihče kazen- sko ne odgovarja za to, če pomaga drugemu, prej bo nekdo doživel tožbo, če bo prisoten in ne bo pomagal. Dober zgled prvih posredovalcev je Koroška, kjer imajo odlične rezultate, temelj- ne postopke oživljanja otrokom predstavijo že v vrtcih in potem temu sledijo skozi vsa obdobja. - Kaj pravi statistika na tem področju? V Zgornji Savinjski dolini smo imeli v pol le- ta pet ali šest reanimacij. Vse so bile neuspeš- ne zaradi dostopnih časov, mogoče bi se kateri od teh primerov končal bolje, če bi posredovali laiki. Po desetih minutah je za pacienta prepoz- no. Živite na območju, kjer ni možnosti, da vam pomaga reševalna služba, pomaga vam lahko le nekdo, ki bo pristopil v najkrajšem času in vas obdržal pri življenju do prihoda reševalcev. - V čem vidite razlog, da se ljudje bojijo pomagati? Razlog je neznanje, čeprav to ni nič težkega. Strah in neznanje sta glavna pri tem. Že otroci to znajo, le fizično ne zmorejo. Je pa to kot tek na dolge proge, da se ljudi prepriča. Žal je v Zgor- nji Savinjski dolini res zaznati odpor glede prvih posredovalcev. Najprej smo apelirali na gasilce povsod po Sloveniji, zaradi njihove organizira- nosti, da bi v svojih vrstah poiskali kandidate, a je bil odziv v dolini odklonilen s strani gasilske organizacije. Po drugih delih Slovenije ni tako. - Kdo so še lahko dobri kandidati za prve posredovalce? Gre predvsem za to, da se človeku čim prej pomaga, ne za prelaganje odgovornosti. Naj- boljši kandidati za prve posredovalce so mla- di, v vsaki vasi je dovolj, če jih je pet, eden od njih bo že prišel na pomoč, če bo treba, le uspo- sobiti se morajo. Zato sem dal pobudo za tečaje, na katerih bi obnovili znanje temeljnih postop- kov oživljanja z uporabo defibrilatorja, kajti sa- mi aparati, ki so nameščeni po dolini, niso do- volj. Potrebni so tudi srčni ljudje, občine pa naj bi ljudi ozaveščale glede tega. Tekst in foto: Štefka Sem »Podeliti koncesijo je najmanjši pro- blem, a te so vse manj zaželene. Dan- danes se delati kot koncesionar sko- raj ne splača več. Prej se koncesije zapirajo, kot odpirajo nove.« »Žal je v Zgornji Savinjski dolini res zaznati odpor glede prvih posredo- valcev.« »Eno ekipo bi radi dali nekam viš- je. Sedaj imamo namreč dve ekipi na razdalji 16 kilometrov, od najbliž- je do Logarske doline pa je 39 kilo- metrov.« »V Velenju sprejemamo tudi otroke, a je bolje, če jih starši peljejo v Celje, kjer je pediatrični urgentni center.« Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 10 Iz občin, Organizacije ŠPORTNI CENTER LUČE Strokovna komisija izdala zapisnik o tehničnem pregledu V sredo, 18. decembra, je stro- kovna komisija opravila tehnični pregled novega objekta Športni center Luče in izdala zapisnik o tem pregledu. V zapisniku je na- vedenih nekaj manjših detajlov oziroma pomanjkljivosti, za ka- tere so po besedah župana Ciril Rosca na občini prepričani, da jih ne bo težko odpraviti do ro- ka, to je do 8. januarja. Nato pri- čakujejo izdajo uporabnega do- voljenja. Marija Lebar OBČINSKI SVET GORNJI GRAD S pomočjo sovlagatelja bi občina kupila Zadružni dom v Bočni Zemljišče in del stavbe v Bočni, ki bi jo Občina Gornji Grad kupila skupaj s sovlagatelji, je označen z modro. Občina Gornji Grad išče sovla- gatelja za nakup Zadružnega do- ma v Bočni in zemljišča za do- mom. Kot je povedal župan Anton Špeh svetnikom na seji občin- skega sveta, je nakup pomemben predvsem za krajane Bočne. Sve- tniki so idejo o nakupu s sovlaga- teljem podprli. vrednosti sovlagateljevega vložka v lastništvo prepisala sovlagatelju. V primeru, da sovlagatelja ne bo- do našli, odkup Zadružnega doma in zemljišča okoli stavbe ne bo mo- goč. Ponudbo so poslali vsem kra- janom Bočne, saj upajo, da bo kdo od krajanov zainteresiran za nakup katerega dela stavbe. Štefka Sem IŠČEJO SOVLAGATELJA ZA NAKUP Na občini so sprejeli odločitev, da gredo v nakup doma s sovlaga- teljem. S tem bi še naprej zagoto- vili neoviran dostop do Kulturnega doma Bočna pri obeh vhodih, ne- moteno delovanje gostinskega lo- kala, pridobili bi eno stanovanje in prostore trgovine za morebitne de- javnosti, ki bi se lahko tam izvajale. V primeru, da se pojavi sovlagatelj, bo po nakupu zemljišča občina iz- vedla parcelacijo in etažni elaborat, ki bo stavbo razdelil na več delov. PONUDBO POSLALI VSEM KRAJANOM BOČNE Po izvedbi postopkov bo obči- na po izvedeni cenitvi del stavbe v SREČANJE ŽUPANJ JUGOVZHODNE EVROPE O enakopravnem vključevanju žensk v lokalno politiko Zgornjesavinjski županji Ana Rebernik in Katarina Prelesnik (tretja in četrta z leve) v družbi udeleženk foruma. V okviru mreže NALAS je srbska konferenca te organizacije skupaj z mestom Sombor v dneh od 5. do 7 . decembra organizirala Forum žu- panj Jugovzhodne Evrope. Dogod- ka so se udeležile tudi predstavni- ce slovenskega kluba županj, med njimi obe zgornjesavinjski županji, Ana Rebernik iz rečiške in Katari- na Prelesnik iz solčavske občine. PRIZADEVANJA ZA ENAKOST TUDI V LOKALNI POLITIKI Foruma so se poleg slovenskih predstavnic udeležile županje iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Romunije in Srbije. Sre- čanje je bilo delovnega značaja, županje so spregovorile o načinih za uspešnejše vključevanje načela enakosti spolov v politiko in zago- tavljanje proračunskih sredstev za ta namen. Namen foruma je bil tudi krepi- tev mreže poznanstev ter izmenja- in okrepimo poznanstva. Pred ča- som sem v nekem časopisu zasle- dila članek, kjer so v naslovu zapi- sali: »Medtem ko župani tekmuje- jo, županje sodelujejo in dosegajo uspehe«. Na srečanjih, kot je bilo tokratno, še kako ugotavljamo, da to drži.« ŽE V PRIPRAVAH ZA NASLEDNJE LETO Županja mesta Sombor Dušan- ka Golubović, predsednica tokra- tnega foruma in hkrati podpredse- dnica mreže NALAS, je za svoje go- stje pripravila tudi ogled znameni- tosti mesta. Tokratni forum je bil prvi take vrste. Da bi bil naslednje leto še nadgrajen, so organizatorji sode- lujočim poleg zahvale za letošnjo udeležbo v Somborju že posredo- vali vprašalnik o vtisih in idejah, s katerimi bi tovrstno srečanje še nadgradili. Marija Lebar va dobrih in slabih izkušenj za us- pešno nadaljnje vključevanje reši- tev na lokalni ravni. Udeleženke fo- ruma ozaveščajo in naslavljajo vse ženske, da tudi z udejstvovanjem v politiki skrbijo za uresničevanje potreb občanov. POMEMBNO SODELOVANJE IN POVZOVANJE Prelesnikova je ob tem deja- la: »Tokrat smo slovenske županje odšle čez mejo z namenom, da sli- šimo, s kakšnimi izzivi se srečuje- jo drugod, da izmenjamo izkušnje Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 11 Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ Točka za izračun v Nazarjah nespremenjena Občinski svet mora vsako le- to na zadnji seji določiti točko za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. To so storili tu- di nazarski svetniki na nedavni se- ji. Vsebino je predstavil župan Ma- tej Pečovnik in povedal, da je za- devo predhodno že obravnaval od- bor za gospodarstvo, varstvo oko- lja in gospodarske javne službe. SVETNIKI PREDLOG POTRDILI Predsednica odbora Helena Šosterič je na občinskem sve- tu poročala, da odbor podpira predlagani sklep, da točka osta- ne na enaki višini kot že nekaj let, to je 0,001513. Svetniki so se s predlogom strinjali in ga potr- dili. Občina Nazarje ima v prora- čunu za leto 2020 iz naslova na- domestila za stavbna zemljišča predviden prihodek v višini 310 tisoč evrov. Marija Lebar DELA OB REGIONALNI CESTI NA SOLČAVSKEM Zaključili sanacijo plazov ob panoramski cesti Na odseku Žibovt–Sveti Duh–Podolševa so potekala dela na sanaciji dveh plazov. (Fotodokumentacija DRSI) Od junija do novembra so na dr- žavni cesti na odseku Žibovt–Sve- ti Duh–Podolševa potekala de- la na sanaciji dveh plazov. Vred- nost pogodbenih del za oba objek- ta skupaj je znašala skoraj 741 ti- soč evrov. POTEK SANACIJE Dela je izvajalo podjetje Rafa- el iz Sevnice skupaj s podizvajal- cema Mapri Proasfalt Ljubljana in Geokop Ljubljana. Sanacija je ob- segala pripravljalna dela, kot je bi- la odstranitev asfalta, posek drev- ja in čiščenje grmovja. Sledila je priprava delovnega platoja in iz- gradnja mikropilotov ter podpor- ne konstrukcije, ki podpira del ces- te na tamkajšnjem območju in na- sipno brežino. NAREDILI OPORNO KONSTRUKCIJO Na vkopni strani ceste so izved- li konstrukcijo, ki daje oporo in sta- bilizira hudourniško grapo. Ureje- no je bilo tudi odvodnjavanje z iz- gradnjo novega prepusta, drena- žami in tlakovanjem struge. Ure- dili so vozišče ter namestili lese- no varnostno ograjo. Zaradi ome- njenih del je na tem odseku ceste v novembru nekaj dni veljala zapo- ra prometa. Marija Lebar LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE (ZSŠD) Izvolili novo predsednico dr. Majdo Potočnik Dr. Majda Potočnik je nova predsednica LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline Izteklo se je štiriletno mandat- no obdobje organom tukajšnje LAS, ki jim je predsedoval Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno. Še enega mandata ni želel prevze- ti zaradi številnih obveznosti. Čla- ni LAS so se tako zbrali na volilnem srečanju na Ljubnem ob Savinji, iz- volili nove organe in pregledali le- tni načrt aktivnosti za prihodnje le- to, v katerem načrtujejo nov razpis za sredstva. Predsedovanje LAS ZSŠD so za naslednje obdobje za- upali dr. Majdi Potočnik, direkto- rici občinske uprave na Rečici ob Savinji. PREGLED REZULTATOV DOSEDANJEGA DELA Zavod Savinja, ki je vodilni par- tner, je za skupščino pripravil kra- tek pregled rezultatov dosedanje- ga dela LAS. Direktorica Ivanka Orešnik je predstavila delo in na- loge Zavoda Savinja, ki jih zavod opravlja kot vodilni partner LAS ZSŠD. Med drugim je izpostavila vo- denje razpisov, podporo strokov- ni ocenjevalni komisiji in pomoč prijaviteljem pred oddajo vlog na javne razpise. Njihovo delo je tudi pregled vseh vlog na razpise, od- daja na pristojne organe in dopol- nitve vlog. Zavod je kontaktna toč- ka med prijavitelji ter agencijami in ministrstvi v zvezi z realizacijo razpisov. VISOK ODSTOTEK POČRPANEGA DENARJA Zadolžitev Zavoda Savinja je tu- di prijava projektov sodelovanja, ki jih je bilo devet in so na območje prinesli dodatnih 300 tisoč evrov. Sicer je bil za LAS ZSŠD v tokrat- nem obdobju na voljo iz Evrop- skega kmetijskega sklada za ra- zvoj podeželja (EKSRP) dober mili- jon evrov in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) dobrih 800 tisoč evrov. Od tega je bilo iz prvega in drugega razpisa počrpa- nih preko 1,27 milijona evrov, kar je le malo manj kot 70 odstotkov. Do- godkov, delavnic in izobraževanj se je udeležilo čez pet tisoč ljudi vseh generacij. V letu 2020 LAS ZSŠD plani- ra nov, predvidoma zadnji razpis v obstoječem programskem ob- dobju, v sklopu katerega bo na vo- ljo skupaj malo več kot 580 tisoč evrov razpisanih sredstev, od tega za sofinanciranje iz ESRR 430 tisoč evrov in iz EKSRP 150 tisoč evrov. URESNIČENI ŠTEVILNI POMEMBNI PROJEKTI S pomočjo sofinanciranja iz zgo- raj omenjenih razpisov so bile izve- dene številne operacije in projek- ti. Če izpustimo tiste manjše, ki tudi prinašajo dolgoročen vpliv na razvoj območja, poglejmo le večje, ki so bili realizirani na zgornjesavinjskem ob- močju. Med njimi je v Mozirju nastal novozgrajeni TIC, urejen je bil prire- ditveni prostor na skali gradu Vrbo- vec, v Gornjem Gradu zeliščarna. Iz LAS-ovih projektov je bilo kupljenih 44 koles, obnovljeni sta bili streha in fasada občinske stav- be na Ljubnem, v izdelavi so novi apartmaji v Solčavi, izdelava ana- lize pitne vode iz vira na Rečici ob Savinji … Vsaka občina je dobila hladilno vitrino, v kateri bodo kup- cem na voljo lokalni izdelki. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 12 Iz občin, Politika, Organizacije OBČINA MOZIRJE Sprememba glede financiranja nazarske glasbene šole Mozirski občinski svet je sprejel spremem- bo 26. člena odloka, vezanega na financira- nja nazarske glasbene šole. Občina Mozirje bo, kot tudi večina drugih, ki so spremembo odlo- ka že potrdile, zagotavljala nazarski glasbeni šoli sredstva na podlagi potrjenega finančne- ga načrta. 50 odstotkov sredstev bo plačevala na podlagi ustanovitvenega deleža in drugih 50 odstotkov na podlagi števila vpisanih učencev iz mozirske občine. ŠS MOST PRI ŽOHARJU V LOGARSKI DOLINI POTREBEN OBNOVE Minister Karel Erjavec obljubil pomoč pri sanaciji Županja Katarina Prelesnik in minister za obrambo Karel Erjavec sta si ogledala dotrajan most v Logarski dolini. (Fotodokumentacija Občine Solčava) Občina Solčava je na Ministrstvo za obram- bo Republike Slovenije (MORS) že v preteklo- sti naslovila vlogo za pomoč pri sanaciji mostu pri Žoharju, preko katerega poteka edini dostop do počitniškega objekta Jezera MORS v Logar- ski dolini. Na pobudo predsednice območnega odbora Zgornje Savinjske doline stranke DeSUS Darje Dobovičnik je minister Karel Erjavec 26. novembra obiskal Solčavo in si ogledal most, potreben obnove. SESTANEK Z OBČINSKO UPRAVO IN LASTNIKI ZEMLJIŠČ Na sedežu občine se je Erjavec srečal z žu- panjo Katarino Prelesnik. Ta mu je predstavi- la stanje mostu in s tem povezane težave gle- de prevoznosti. Na sestanku sta bili poleg župa- nje prisotni direktorica občinske uprave Albina Štiftar in predstavnica lastnikov zemljišč Suza- na Časl. Nato sta se Prelesnikova in Erjavec odpravil v Logarsko dolino do mostu, kjer sta se sreča- la še z ostalimi lastniki zemljišč. Po pogovorih in ogledu je minister obljubil pomoč pri obnovi za zagotovitev varnega dovoza do počitniškega doma in za prebivalce onkraj mostu. Barbara Rozoničnik TURISTIČNO DRUŠTVO IN KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE Srečanje starejših pospremile dobre želje 94-letnemu Francu Grudniku so za rojstni dan, ki ga je praznoval v začetku decembra, poleg Vanje Hofbauer voščili pevci in pevke. Turistično društvo in nazarska krajevna skup- nost sta pripravila vsakoletno srečanje staro- stnikov. Skoraj sto krajanov, ki so napolnili se- dem desetletij, se je srečalo v soboto, 7 . decem- bra, v osnovni šoli. ŠTEVILČNA UDELEŽBA Pozdravne besede sta udeležencem name- nila predsednica krajevne skupnosti in turistič- nega društva Vanja Hofbauer ter župan Matej Pečovnik. Hofbauerjeva ni skrivala veselja ob številčni udeležbi. Dejala je, da je srečanje ved- no lepo, saj je moč prisluhniti lepim besedam in dobrim mislim. »Te naj vas spremljajo tako v prazničnih dneh kot vse leto. In svet bo postal lepši, boljši, strpnejši in prijaznejši.« V AKTIVNI DOBI SOOBLIKOVALI UTRIP KRAJA Z omenjeno trditvijo se je strinjal župan Pe- čovnik, ki je orisal delo občine. Ob tem je pove- dal, da so v iztekajočem letu veliko postorili, a to ne bi bilo mogoče, če v preteklosti ne bi bi- li postavljeni dobri temelji. Te so zgradili prav udeleženci v svoji aktivni dobi, ko so soobliko- vali utrip kraja. Za popestritev dogodka so z narodnimi nape- vi poskrbeli pevci in pevke mešanega pevskega zbora nazarskega kulturnega društva pod tak- tirko Kristine Šuster Uršič. Najstarejša udeleženca srečanja, 94-letni Franc Grudnik in 90-letna Angela France, sta prejela priložnostni darili. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 13 Kultura, Ljudje in dogodki SESTRI APŠNER, POUSTVARJALKI GLASBENEGA IZROČILA Zapeli že skoraj pozabljene pesmi Sestri Apšner sta s pesmimi polepšali bogoslužje v mozirski cerkvi. Sestri Apšner, ki nastopata pod imenom Gmajnice, sta v organiza- ciji KUD STOPinJE z že skoraj po- zabljenimi pesmimi slovenskega ljudskega izročila polepšali bogo- služje v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Sestri Apšner, Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar, sta v zadnjih treh letih raziskovali pevsko iz- ročilo Koroške, Štajerske in del- no Dolenjske ter našli zanimive, a že skoraj pozabljene pesmi o živ- ljenju, veselju, žalosti, trpljenju in ljubeznih naših prednikov. Pesmi z nabožno tematiko sta preplet- li z orgelsko glasbo, njuna avtor- ska skladba za konec pa je farane pospremila v bližajoče se božične praznike. »Zbrane, nama ljube, sva posne- li in želiva, da se spomin tistih ča- sov s petjem ohrani tudi za zanam- ce,« sta povedali. Pesmi sta zapisali po ljudskem izročilu, prav tako me- lodijo. Posneli sta jih na zgoščenki z naslovom Kje s' pa ptička pesem čula?, saj želita, da se srčne in to- ple pesmi ohranijo ter se dotaknejo čim širšega kroga poslušalcev. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik ZGODOVINSKO PREDAVANJE DR. ANDREJA STUDNA O hudi stiski in lakoti na Notranjskem leta 1865 Dr. Andrej Studen je v Muzeju Vrbovec predstavil svojo raziskavo. Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec je povabil na predavanje Nazarčana dr. Andreja Studna, si- cer znanstvenega svetnika z Inšti- tuta za novejšo zgodovino Sloveni- je v Ljubljani. Predavanja z naslo- vom Huda stiska in grozeča lako- ta na Notranjskem leta 1865 se je udeležilo lepo število Zgornjesavi- njčanov. Studen že več let raziskuje vire o vzrokih in posledicah hude lakote, ki je v letu 1865 v veliko stisko po- tisnila prebivalce Notranjske, pred- vsem takratnih okrajev Lož in Se- nožeče. Kot je povedal, je nena- vadno deževno in mrzlo vreme le- zalogah hrane je pridobil iz listin takratne podrobne uradne prei- skave. Predstojnika okrajev Lož in Senožeče sta se na pomoč obrnila na deželno predsedstvo v Ljublja- ni, ki jima je naložilo, da pripravi- ta natančen popis zalog živil in se- men od hiše do hiše po vseh obči- nah okraja. S tem je Studen prišel do sklepov, kolikšno pomoč bi lačni prebivalci potrebovali za preživetje hude krize. Skozi preučevanje ar- hivskih podatkov je ugotavljal pre- živitvene strategije kmečkega pre- bivalstva in svoje ugotovitve delil z zbranimi ljubitelji zgodovine. Tekst in foto: Tatiana Golob ta 1864 zlasti v omenjenih okrajih tako katastrofalno vplivalo na pri- delek letine, da so prebivalci sredi zime leta 1865 ostali praktično brez vseh zalog živil, kar je posledično privedlo do strahotne lakote. Številne podatke o takratnih prebivalcih, njihovih domačijah in NEKDANJA KRIMINALISTIČNA INŠPEKTORICA ZDENKA JAN PREDAVALA NA REČICI OB SAVINJI Žrtve se najbolj bojijo tega, da jim ne bi verjeli Zdenka Jan se je srečala z zgodbami, ki so se ji vtisnile v srce. V Centru za družine Medgen hi- ša na Rečici ob Savinji so pripravi- li predavanje o nasilju in zlorabah pod naslovom Nasilje v družini – ali obstaja? O tej temi je spregovorila nekdanja kriminalistična inšpekto- rica Zdenka Jan. ZGODBE, KI SO SE JI VTISNILE V SRCE Janova, ki je že skoraj sedem let v pokoju, se je pri svojem preiskova- nju najtežjih primerov nasilja in zlo- rab najranljivejših skupin srečala z zgodbami, ki so se ji vtisnile v srce in se je dotaknile. Tudi danes se na- njo obračajo žrtve za nasvete, stik z njo pa iščejo tudi zlorabljene osebe, katerih primere je raziskovala. POZNATI JE POTREBNO PSIHO RANJENEGA ČLOVEKA »Vsi, ki imajo stik z žrtvami, mo- rajo znati poslušati in poznati tu- di psiho ranjenega človeka. Mora- jo vedeti, kako težko je žrtvi o tem govoriti, kako težko je takšno trav- mo opisati vedno z istimi beseda- mi in kako težko je to vedno znova ponavljati. Žrtve se namreč najbolj bojijo tega, da se jim ne bo verje- lo,« je med drugim povedala Jano- va in predstavila nekaj primerov, ki jih je preiskovala. EMPATIJE JI NE MANJKA Poudarila je, da je pri preisko- vanju teh kaznivih dejanj potreb- na poleg znanja tudi empatija, ki je njej ni nikoli primanjkovalo. Žrtve so ji zato zaupale težke zgodbe. Nekatere so dobile sodni epilog, druge so zaradi dolgotrajnih po- stopkov tudi zastarale. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 14 Organizacije, Informacije, Oglasi MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Juraj Šebesta: Pes pa v smeh Slovaški avtor Šebesta je skozi oči petnajstle- tnega Tomaša in zapletov v njegovi družini napi- sal toplo zgodbo, katere bistvo je pravzaprav, da življenje s psom povezuje in osrečuje, tudi ko se nam zdi, da gre vse po zlu. Tomašova družina raz- pade, ko se oče odseli k mlajši ženski, mama pa začne fantazirati, da se bo poročila s kakšnim starim bogatašem in končno prišla do hiše, ka- tere ji njen mož ni omogočil. Poleg tega se stva- ri zapletajo še z dementnim dedkom, Tomaš pa je tudi zaljubljen. A obstaja vezni člen družine, v ka- teri ima vsak kup problemov sam s sabo. To je nji- hova psička Žofka, ki s svojo pasjo iskrenostjo in veliko ljubeznijo do vse družine lepša dneve prav vsem. Nazadnje celo z leglom psičkov, za skrb ka- terih je potrebna cela družina. 7. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA GREMO V GORE V NAZARJAH Predstavilo se je petnajst avtorjev O fotografski razstavi je spregovoril Marijan Denša (desno), načelnik odseka za varstvo gorske narave pri nazarskem planinskem društvu. V okviru mednarodnega festivala Brati go- re so v nazarskem planinskem društvu pripra- vili fotografsko razstavo Gremo v gore. Na sed- mem tovrstnem dogodku so v sredo, 11. decem- bra, v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec predstavili dela njihovih članov. Ta so nastala na različnih pohodih društva in vzponih na na- še vršace. Poleg omenjenih del so postavili na ogled najnovejši fond gorniške literature, ki opi- sujejo tako naše kot tuje gore in si ga je moč iz- posoditi v Osrednji knjižnici Mozirje. ZAPISI ZA NAS IN ZANAMCE O razstavi je spregovoril Marijan Denša, na- čelnik odseka za varstvo gorske narave pri pla- ninskem društvu. Namen dogodka je prikazati lepote gorskega sveta in njegovega obiskovanja, kot jih vidijo, občutijo, doživljajo in s fotografski- mi aparati beležijo člani nazarskega planinske- ga društva. Tokrat jih je petnajst na razstavo pos- lalo 51 del. Od tega jih je komisija izbrala trideset, ki bodo stene muzeja krasile vse do srede mar- ca. Za njih so avtorji prejeli priznanja. Oceno komisije je podal Štefan Matjaž. Med drugim je dejal, da trenutek, ki ga ujamemo v objek- tiv, ostane zapisan za nas in zanamce. Pri pregledu del so bili v komisiji presenečeni nad naborom let- nih časov in trenutkov, ki jih je moč videti. Narava ima, ne glede na letni čas in uro dneva, svoje čare. ZGODBE IN VERZI PRIBLIŽAJO GORE BRALCU »Kadar beseda nanese na branje gora, ne pomislim samo na branje knjig, temveč na tis- to subtilno branje, ki ga je moč najti v takšnih kotičkih, kot so upodobljeni na slikah,« je med drugim povedal Marko Slapnik, ki je spregovo- ril o Jožetu Vršniku - Robanovem Jožu in njego- vih Preprostih zgodbah s solčavskih planin. Zad- nji bukovnik je celo življenje preživel v gorah in med gorami, ki jih je znal na zelo čustven način preko zapisanih zgodb in verzov približati bralcu. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 15 Kultura, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO SLAP Leto zaključili slovesno z izdajo jubilejnega zbornika Avtorice in avtorji, ki so prispevali svoja dela za jubilejni zbornik, v družbi županje Katarine Prelesnik (druga z desne) in župana Franja Naraločnika (levo). (Foto: Marija Lebar) Celoletno aktivno delo so člani Kulturnega društva Slap zaključili v soboto, 14. decembra, s slovesnostjo ob predstavitvi novega zbornika Slap. Ta nosi številko 20. Mala dvorana kulturne- ga doma na Ljubnem, kjer so pripravili literar- ni dogodek, je bila polna do zadnjega kotička. Slovesnosti sta se udeležila tudi županja obči- ne Solčava Katarina Prelesnik in župan Obči- ne Ljubno, kjer ima društvo sedež, Franjo Na- raločnik. SPODBUDNE BESEDE GOSTOV Dogajanje je povezovala predsednica KD Slap Albina Rajter. Po uvodni glasbeni točki je k be- sedi povabila županjo in župana. Naraločnik se je zahvalil tako društvu za delovanje kot avtor- jem, ki so objavili svoje literarno snovanje. Pre- lesnikova je povedala: »Hkrati s čestitkami ve- lja tudi spodbuda za izdajo naslednje, 21. števil- ke vaših zbranih del.« PISAN NABOR LITERATURE IN AVTORJEV Rajterjeva, ki je prebirala pesmi in odlomke, je nastanek knjige opisala z besedami: »Tokrat so objavljena dela 24 ljubiteljskih piscev. /…/ Po ve- čini pišejo poezijo bolj ženske, ampak mi smo po- nosni, da imamo v svoji sredi 10 moških članov, ki so prispevali tako prozna dela kot poezijo.« KUHARSKI TEČAJI V NOVI ŠTIFTI Zanimanja za pripravo domačih jedi in peciva ni manjkalo Udeleženke kuharskih tečajev so se naučile veliko novega. (Fotodokumentacija TD Gornji Grad) LEPE BESEDE DOPOLNILA GLASBA Knjiga je ugledala luč sveta s pomočjo dona- torskih sredstev večine zgornjesavinjskih in tu- di drugih občin, precejšnji del so prispevali so- delujoči avtorji. Vsak od njih je tokrat prejel de- set izvodov knjige. Dogajanje so še dodatno raz- gibali z glasbenimi točkami. Pet sestric iz Šmi- hela, vse še osnovnošolke, poje in nastopa pod imenom Sestre Vodovnik. Zaigrale so tudi na citre in harmoniko. S tem instrumentom je na- stopil še član Slapa Kristjan Germelj. Priredi- tev so obiskali tudi člani »hišnega ansambla« društva upokojencev iz Luč in zaigrali na doma narejene inštrumente. Marija Lebar December je čas, ko se ob praznikih na je- dilniku najdejo zelo različne jedi. In ker je vča- sih treba obnoviti kuharsko znanje, je Turistično društvo Gornji Grad v Novi Štifti, kjer so prostor dobrohotno odstopili gasilci, organiziralo tri ku- harske tečaje. Dva sta izvedli domačinki Erika Veršnik in Marica Poličnik, tretjega pa Miha Robnik, znan po svojem vlogu Dans fotr kuha. TESTENINE, PECIVO IN ČEVAPČIČI Veršnikova je tečajnice poučila, kako pripra- viti dobre štruklje s skutinim nadevom, žlinkrofe z domačo klobaso in domače fuže. Poličnikova je pekla sladke dobrote. Na meniju so bili mede- njaki, janeževi upognjenci, krhki flancati in be- ljakov kolač. Robnik se je lotil priprave najbolj sočnih čevapčičev v roznbauer sendviču. TEČAJI ŠE BODO Tečajnice, v vsaki skupini jih je bilo blizu pet- najst, so bile z izvedenimi tečaji zelo zadovoljne. Na njihovo pobudo se bodo tečaji nadaljevali tu- di v prihodnjem letu, saj je bilo zanimanje večje, kot je bilo prostih mest. V turističnem društvu so obljubili, da bodo nove tečaje pripravljali, dokler bo zanje zanimanje. Štefka Sem Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 16 Nagradna križanka Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 17 Nagradna Križanka Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 18 Obvestilo reševalcem križanke Drage bralke, dragi bralci, gesla tokratne velike nagradne križanke napišite na dopisnico in jo do torka, 7 . janaurja 2020, pošljite na na- slov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Lahko jih oddate tudi v naš nabiralnik pri gradu Vrbovec. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali naslednje na- grade, ki jih podarja Kmetijska zadruga Šaleška doli- na: 1. nagrada: paket Slodar (zaboj jabolk, 100% jabolčni sok 5 l ter jabolčni čips s cimetom) 2. in 3. nagrada: jabolčni sok v kartonu (5 l). Uredništvo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 19 Kultura MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE Nastopili na festivalu v praznično odetem Zagrebu Mladinski pevski zbor z zborovodkinjo Katjo Gruber je nastopil na Festivalu adventnih in božičnih pesmi v Zagrebu. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) Pevci mladinskega pevskega zbora OŠ Na- zarje z zborovodkinjo Katjo Gruber so v začet- ku decembra nastopili na Festivalu adventnih in božičnih pesmi v Zagrebu. V dvorani muzeja Mi- mara so predstavili del slovenske glasbene de- diščine in pesmi sodobnih skladateljev. Na kon- cu so zapeli z ostalimi sodelujočimi zbori. Pev- cem bo ostal v lepem spominu tudi sprehod po božično okrašenem Zagrebu. VABILO IZ HRVAŠKE Festival v Zagrebu je letos potekal četrtič. Od 30. novembra do 15. decembra se je zvrsti- lo šest različnih koncertov povabljenih hrvaških zborov. Eden od koncertov je vsako leto name- njen otroškim izvajalcem, kamor je povabljen tudi zbor iz kakšne druge države. Letos so na predlog Javnega sklada RS za kulturne dejavno- sti povabili zbor OŠ Nazarje. »Vabilo nas je raz- veselilo, hkrati pa smo prevzeli tudi veliko odgo- vornost,« je povedala Gruberjeva. PREDSTAVILI POVSEM NOV PROGRAM Koncert je potekal v imenitni dvorani, kjer so jih poleg čudovite akustike obkrožale umetnine Rembrandta in drugih slavnih slikarjev. »Polna dvorana in zavedanje, da na tujih tleh predsta- vljamo slovensko kulturo, so nas navdajali s po- nosom,« je dodala zborovodkinja. Predstavili so povsem nov program, izbrali so dela slovenskih skladateljev Jakoba Ježa, Gašperja Jereba, Tine- ta Beca in drugih. Dolg aplavz jim je dal vedeti, da so publiko ogreli in prepričali o kakovosti slo- venskih osnovnošolskih zborov. Barbara Rozoničnik SOLČAVA, MELODIJA VENCA PLANIN IN TREH DOLIN Koncert praznične čarobnosti Že dobrih dvajset let je koncert ob koncu starega leta krasna tradicija. Začel se je v Lo- garski dolini v organizaciji hotela Plesnik in zdaj bogati praznično Solčavo. Ta večer pri- tegne ljudi iz vse doline in drugih koncev na- še dežele. Zagotovo ima poseben čar, poseb- no poslanico. Z glasbo povezuje ljudi. Veselje in dobra volja več tisoč obiskovalcev v dobrih dvajsetih letih je na odru spremljala izjemne slovenske in tuje glasbene goste. Vélika ime- na so se z veseljem odzvala čarobno-mrzle- mu ambientu, amfiteatru, ki ga lahko zarišejo le savinjske planine. LETOS V IZVRSTNI GLASBENI DRUŽBI In z zagonom se prirejanje čarobnega večera na- daljuje. Z leta v leto. Zdaj v praznični Solčavi. Ta gor- ska vasica bo letos v izvrstni glasbeni družbi an- sambla Saša Avsenika. Veliko simbolike bo v tem čarobnem večeru. Tudi zaradi Savinjskih novic. GORSKA VASICA Pesmi jo objemajo ravno tako kot gore. Solča- vo objemajo spomini in številna doživetja. Tako kot vsakega, ki je pokukal v košček Solčavske- ga. Ni naključje, da Solčava tolikokrat »zazveni« v vižah številnih dogodkov. Tudi solčavska zgo- dovina ima svoje muzikalne kotičke. Od ljudskih napevov do sodobnejših viž, od ljudskih godcev do mojstrov sodobne rock in elektronske obrti. Za glasbo je samo pomembno, da ljudi nagovo- ri, jih strese, jih poboža. PESEM BUDI ZAVEST Tod so doma citre, tod se sliši godčevsko ubi- ranje starih melodij. Zborovska pesem in ljud- sko petje budita zavest, negujeta slovensko be- sedo in domačo špraho. Časi, ki še niso premog- li toliko fotografskih aparatov in radijskih spre- jemnikov, so v Solčavi doneli z godbo, brenkali celó na tamburaške strune, navduševali Solča- vane s spevoigrami. NAVDIH ŠTEVILNIM USTVARJALCEM Vsa ta glasbena dota je navdihnila števil- ne solčavske ustvarjalce, da so in še raziskuje- jo, ustvarjajo tako klasično zvrst kot popevkar- ske viže. Letos je sonce planin ugledala oboga- tena zgoščenka solčavskih godcev in pevcev Vi- soka je gora. Prenekatere pesnike, glasbene av- torje od drugod pa je nagovorila narava. Melodi- je so jim začrtali veseli ljudje svojstvenega pog- leda na svet. PK Ansambel Saša Avsenika bo nastopil v Solčavi 30. decembra ob 18. uri. Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 20 Organizacije, Ljudje in dogodki VSESLOVENSKA RAZSTAVA JASLIC V GORNJEM GRADU Na ogled postavili več kot 60 jaslic Slikovno je pri nas morda najstarejša upodobitev Kristusovega rojstva na pečatniku Benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1242. Prav to podobo so slovenski jasličarji uporabili v znaku društva, saj je najstarejša znana podoba jaslic na Slovenskem. V nedeljo, 15. decembra, je bi- lo slovesno v gornjegrajski kate- drali in Zavodu Stanislava. Po maši sta upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek in predsednik Društva ljubiteljev jaslic Sloveni- je dr. p. Leopold Andrej Grčar od- prla in blagoslovila vseslovensko razstavo jaslic. VSESLOVENSKA RAZSTAVA V večnamenskem prostoru ob cerkvi in v zavodu je na ogled več kot 60 primerkov jaslic. Ustvarje- ne so iz lesa, gline, kamna, kerami- ke, papirja, slame, voska ... V več- namenskem prostoru razstavlja- jo člani društva ljubiteljev jaslic iz vse Slovenije. Jaslice v katedrali so na novo zasnovali župljani in bo- žično zgodbo iz Betlehema posta- vili v domače okolje z maketo kate- drale in podružničnih cerkva. TRETJI ČAROBNI DECEMBER V Zavodu Stanislava so na ogled postavljene jaslice domačinov in pri- merki članov društva ljubiteljev jas- BOŽIČEK OBISKAL ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Pri obdarovanju so mu pomagali različni organizatorji Božiček si je v Lučah vzel čas za pogovor z otroki. (Fotodokumentacija OŠ Luče) Upokojeni celjski škof Lipovšek in dr. p. Leopold Andrej Grčar sta blagoslovila zbirko jaslic v Zavodu Stanislava in v katedrali. Tatjana Pungartnik (levo) iz Tabora je razstavila pletene jaslice, Irena Podbrežnik iz Gornjega Grada iz recikliranega materiala. Pravimo, da je december mesec pričakovanja novega leta in daril. Slednje običajno prinašajo dobri decembrski možje. Medtem ko je Miklavž svoje delo opravil, je v teh dneh na poti Božiček, ki obdaruje številne otroke. Po naši dolini so mu bili pri obdarovanju otrok v pomoč različni organizatorji. Številni nastopa- joči so v skečih, igricah, pripovedkah in lutkov- nih animacijah poskrbeli, da so se otroci razve- drili. Seveda je bilo najlepše, ko je na oder stopil Božiček in se z njimi zapletel v pogovor ter jim razdelil bombone. Čeprav se zdi, da v današnjih časih pričako- vanje decembrskih mož bledi zaradi pretirane- ga potrošništva, jih otroci pričakujejo s prav ta- kim veseljem, kot so jih pričakovale starejše ge- neracije v njihovi starosti. Marija Šukalo Farani so v gornjegrajski katedrali postavili jaslice, ki ponazarjajo katedralo in podružnične cerkve. lic. Družbo jim delajo božične deko- racije in razglednice Janeza Mavriča s podobami cerkva. Razstave spa- dajo v sklop tretjega čarobnega de- cembra. V zavodu so se škofu Lipov- šku, dr. Grčarju in gornjegrajskemu župniku Ivanu Šumljaku zahvali- li z darilci iz gline ter jih popeljali na ogled vseh stalnih in občasnih raz- stav v hiši. Razstava bo odprta vse do praznika svetih treh kraljev. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 21 Organizacije, Ljudje in dogodki Decembra Pred 50 leti GOLTE - VELIKA PRIDOBITEV GORNJE SAVINJSKE DOLINE Turistični center Golte je praktično prip- ravljen za sprejem prvih turistov. Z novim centrom bo tudi v Gornji Savinjski dolini zaživela zimska sezona, ki je doslej praktič- no ni bilo. Velik obisk pričakujejo tudi v po- letnih dneh. Te dni so na Golte že prišli prvi gostje, ki bodo tam prenočevali in tudi pre- živeli več ali manj dni. Res je, da so to še- le tisti prvi gostje, na katere dolina že čaka številna leta nazaj. Pred 40 leti KRAJANI SO POMAGALI Znano je, kako obsežne so naloge odbo- ra za urejanje Savinjskega gaja, ko gre za vzdrževanje in obnavljanje nasadov. Brez izredne prizadevnosti vodstva odbora naj- brž ne bi uspelo tudi letos posaditi preko 170.000 čebulnic, ki bodo prihodnje leto razveseljevale obiskovalce od blizu in da- leč. Ko se je jesen nagibala h kraju, so od- govorni postajali vse bolj nestrpni, saj je včasih vreme nagajalo, včasih pa tudi ni bi- lo ljudi, ki bi pomagali opraviti to obsež- no nalogo. Odbor je s posebnimi obvesti- li vse krajane prosil za pomoč v delu. Žal je bil včasih odziv premajhen, da bi se de- la sprotno opravljala. Vendar niso vsi kraja- ni neprizadeti glede usode Savinjskega ga- ja! Toliko se jih je vendarle vselej zbralo, da so uspeli zagotoviti pravočasno sajenje. Pred 30 leti ODDAJALI Z ANTIBIOTIKI »NABITO« MLEKO V novembru je v naši občini neprijetno odjeknila vest, da so v Ljubljanskih mlekar- nah odkrili v mleku antibiotike in da je naj- več takega oporečnega mleka prišlo prav iz mozirske občine. Veterinarska postaja Mozirje je pri 62 rejcih ugotovila bolezni vimena, zaradi katerih je bilo zdravljenih 95 krav z antibiotiki, in to na 41 gospodinj- stvih. Kontrola, ki so jo opravili veterinar- ski inšpektorji v Mozirju in celjski območni zavod, je pokazala, da pet rejcev ni upošte- valo prepovedi oddaje mleka, s tem pa so povzročili zdravstveno oporečnost še dru- gega neoporečnega mleka na tem odkup- nem območju. Pripravila Tatiana Golob PRVI OBMOČNI SPREJEM LUČI MIRU IZ BETLEHEMA V Mozirju zbranih preko 150 skavtov Ob sprejemu luči miru iz Betlehema so mozirski skavti s skavtskim bendom Budeča neža pripravili slavljenje s pesmimi in prebiranjem božje besede. (Foto: Benjamin Kanjir) Mozirski skavti že 18 let prinašajo luč miru iz Betlehema v Mozirje. Iz Dunaja, kjer se je odvil svetovni sprejem betlehemske luči miru, sta jo v soboto, 14. decembra, prinesla Medard Brezov- nik in Ana Božič, ki je ena izmed devetih ura- dnih nosilk. Dan kasneje so luč sprejeli na ob- močnih sprejemih, ki so potekali v devetih slo- venskih krajih, med drugim tudi v Mozirju. PODPRLI TRI PROJEKTE V farni cerkvi sv. Jurija je na nedeljski večer potekal območni sprejem betlehemske luči. To je bil prvi takšen sprejem v Mozirju. Na njem se je zbralo preko 150 skavtov iz enajstih stegov celjske škofije. Prisotni so bili tudi župljani Mo- zirja. Geslo letošnje akcije je Ne boj se goreti, ki govori o poslanstvu širjenja svetlobe in ljubezni ne glede na strah, ki je prisoten v nas. S pomoč- jo zbranih sredstev so vsi slovenski skavti pod- prli tri projekte na treh ravneh skavtskega delo- vanja. V Sloveniji bodo sredstva podelili društvu Žarek in njihovemu programu Naj mladih ne vzgaja ulica. Podprli bodo še misijonarje v Alba- niji ter misijonarke sestre salezijanke v Braziliji. LUČ MIRU BODO PONESLI PO DOLINI Mozirski skavti in skavtinje so luč do božiča ponesli po Zgornji Savinjski dolini. Prisotni so bili na bazarju v Mozirju in Mozirskem gaju, ra- znašali so jo tudi od vrat do vrat. Tako kot vsako leto so lučko ponesli v različne ustanove po do- lini, kot so VDC Nazarje, center starejših v Gor- njem Gradu, gasilski domovi, občine itd. Primož Vajdl OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Decembrski dar Nazarski osnovnošolci so na sejmu živahno poslovali. V decembru so nazarski osnovnošolci od 1. do 9. razreda izpeljali sejem Podarim, na katerem so podarili, izbrali, dobili, menjali – skratka ži- vahno poslovali v skladu z načelom Česar imam preveč, z veseljem podarim drugemu. Sejem igrač, oblačil, obutve, knjig, šolskih potrebščin, spominkov … se je vršil od 9. do 13. decembra in je bil kljub zgodnji uri dobro obi- skan. Pa še nekaj – vse je našlo novega lastnika! O pozitivnih učinkih takšne dejavnosti se ve – od notranjega zadovoljstva do ekološke osveš- čenosti. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so pri odločitvi »kaj podariti?« pomagali otrokom. Tekst in foto: Ksenija F. Vuga Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 22 Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 23 Šport, Organizacije ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Za las boljše od Ljutomerčank Trener Tomaž Pisnik je v petem, skrajšanem setu igralkam uspel dvigniti motivacijo, da so tekmo obrnile v svojo korist. Mozirske odbojkarice pod vodstvom Toma- ža Pisnika nikakor ne najdejo prave formule za uspeh. Na gostovanju v Ljubljani so proti ekipi Krim gladko izgubile, s težavo pa so v podaljša- ni igri doma to soboto vendarle premagale eki- po iz Ljutomera. MANJKA JIM ŠE PIKA NA I Mozirjanke ne najdejo in ne najdejo formule za uspeh. Igra se jim sicer iz tedna v teden iz- boljšuje in forma dviguje. Kljub temu jim manjka tista pika na i, ki bi pripomogla v vsakem setu do parih točk, ki jim manjkajo za uspeh. V Ljubljani so bila dekleta čisto blizu uspeha, saj so sete iz- gubile na 19, 22 in 23 točk, kar govori v prid dej- stvu, da niso poceni prodale svoje kože. Vseeno jim je manjkal dober zaključek. DOBRA IGRA IN MNOGO STRESA Srečanje, ki je bilo na domačem parketu 14. decembra proti ŽOK Ljutomer, je postreglo z dobro igro in mnogo stresa. Po prve pol ure tek- me je kazalo, da bo vsega konec v slabi uri, zma- ga Mozirjank pa lahka in poceni, a so se stvari hitro obrnile. Prva dva seta so dobile praktično brez težav, kar jih je, kot kaže, uspavalo. Gostje so dosegle 17 in v drugem setu le 16 točk. LJUTOMERČANKE NEUGODNO PRESENETILE Tretji set se je začel popolnoma drugače, Ljut- omerčanke so presenetile z napadalno igro, Mo- zirjanke pa z mnogimi napakami. Gostje so z lahkoto ustavljale napade že na mreži, libero pa je bil suveren pri sprejemanju žog, ki so šle mi- mo bloka. Set se je končal na -21 za gostje. Še slabšo predstavo so Mozirjanke prikazale v če- trtem setu, ko so dosegle vsega skupaj zgolj 16 točk, igra pa jim je povsem padla. DO ZMAGE V PODALJŠKU V odmoru pred petim, skrajšanim setom, jim je trener poskusil vliti voljo do boljšega nadalje- vanja. Uspelo mu je in igra je ponovno stekla. Po zaostanku s šestimi točkami so gostje postale bolj nervozne in vrstile so se napake na servisu. Na koncu 15:10 za OK Mozirje, dve točki za Mozir- je in ena za Ljutomer torej. Tekst in foto: Benjamin Kanjir PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Letos pripravili zaključek leta kar na Travniku Udeleženci planinskega zaključka na Travniku V Planinskem društvu Ljubno ob Savinji so poskrbeli za pravi planinski zaključek leta, saj so namesto klasičnega srečanja v enem od lju- benskih gostinskih lokalov, kot je bila večkrat praksa, na prvo decembrsko soboto organizira- li pohod do njihove koče na Travniku. Pol duca- ta se jih je zbralo v bližini Rastk, od koder so se podali proti cilju. DVE URI DO KONČNE POSTAJE Lepo vreme je bilo kot nalašč za približno dve uri dolg pohod do cilja. Tam so jih pričakali nji- hovi planinski prijatelji. Ti se pohoda iz doline niso udeležili, poskrbeli pa so za prijetno poču- tje in obilno kosilo v toplem zavetju priljublje- ne postojanke. ZVRHANA MERA PRIJATELJSKEGA POGOVORA Prisotni na zaključku resda niso bili postreže- ni s slovesnim menijem, kot bi bilo to v kakšnem gostinskem lokalu v dolini, a so vsi prejeli zvr- hano mero pozitivne in vse premalo cenjene do- ze prijateljskega pogovora. Ta je v vsakdanjem tempu življenja zaradi sodobnih oblik načina komuniciranja med ljudmi na žalost vse bolj po- zabljen. Zaključek seveda ni minil brez gasilske fotografije prisotnih, za spomin na prijetno sre- čanje za slovo od letošnjega leta. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 24 Savinjske novice št. 50, 13. december 2019 24 Organizacije, Oglasi Oglasi Odločitve o športnikih leta sprejete Od športnikov leta 2018 bodo morda nekateri tudi na posnetku športnikov leta 2019. Komisija za izbor športnika leta se je v drugi po- lovici decembra sešla na zadnji uradni seji, na ka- teri so odločali o izboru najboljših športnikov za naziv »športnik leta« na osnovi glasovanja v te- dniku Savinjske novice in na www.sportnik.si. Na tej spletni strani bodo objavljeni rezultati 15. janu- arja 2020, dan po uradni razglasitvi na slovesno- sti v Lučah. Kot nam je povedal vodja komisije in organizacijskega odbora »Športnika« Ivo Milova- novič, je sestanek potekal v ustvarjalnem vzduš- ju. V večini primerov so člani komisije podali mne- nja o nominirancih v zadovoljstvo vseh. Praktično so bila identična z izidom glasovanj v obeh medijih. PRIREDITELJ VABI V LUČE ORGANIZIRANE MLADE ŠPORTNIKE IN KLUBE »Soglasno je sprejet sklep, da bodo na priredi- tev povabljeni organizirani mladi športniki iz vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. Določeni so bili tudi predstavniki komisije z nalogo, da po- vabijo športna društva in klube ter zagotovijo ob- veščanje in organiziran vstop na dogodek v Lučah. Že lanski prvi odziv na to plemenito potezo priredi- telja je bil zelo dober. Tako se pričakuje tudi 14. ja- nuarja, ko bo v novi športni dvorani v Lučah zbra- na elita zgornjesavinjskih športnikov, ki tekmujejo za svoje ime, športne organizacije, občine in Slove- nijo doma ter po svetu. Na prireditev smo povabi- li vse dosedanje nagrajence in še druge goste ter sodelavce v projektu,« nam je sporočil Milovano- vič. Izvedeli smo še, da bo na prireditvi tudi pose- ben gost, najuspešnejši olimpijec iz naše doline, nekdanji smučarski skakalec Matjaž Debelak. IZBRALI NAJBOLJŠE, PREDSTAVILI JIH BOMO V LUČAH Leto 2019, ko so stekle priprave na četrti izbor športnikov, je bilo dolgo in naporno, na kar je še posebej vplivalo zamujanje gradnje športnega objekta v Lučah. Priprave so kljub temu pote- kale kot že v preteklih treh letih uspešno, zato lahko vsi sodelujoči ter obiskovalci pričakujejo spektakularni dogodek v izjemno lepi, novi dvo- rani, »kovačnici« vzgoje novih športnih upov ter novih športnih dosežkov. Na tokratni prireditvi bo organizator razgla- sil športnico in športnika leta, mlado športnico in mladega športnika leta, najuspešnejšega priredi- telja in najboljšo ekipo ter podelil pokale in prizna- nja, tudi tokrat za življenjske zasluge posamezni- ku ter za izredne športne dosežke. Rezultati bodo predstavljeni na slavnostni podelitvi, so še sporo- čili iz komisije prireditelja. VELIKA ZAHVALA SPONZORJEM, DONATORJEM IN SOORGANIZATORJEM Tik pred zaključkom priprav je potrebno izpo- staviti dejstvo, da brez plemenite podpore špor- tnikom, športu in organizatorju športnika leta 2019, sijajnega zaključka z razglasitvijo najbolj- ših, ki so izbrani po volji občanov ter športnih predstavnikov vseh občin, ne bi bilo. Zato želimo poudariti, da je sodelovanje sponzorjev, donator- jev in drugih, ki v organizacijski in materialni ob- liki ter s korektnimi predlogi prispevajo v izboru športnika leta, pomembno za razvoj športa, s tem pa tudi zdravja mladine in bodočih zaposlenih. Zdrav duh in telo pomenita tudi uspešne ljudi v naši družbi, ob velikih dosežkih tudi ponos, saj so športniki pomenljiv predznak, kdo in od kje so ozi- roma smo Slovenci in ne nazadnje Zgornjesavi- njčani. Besede zahvale niso dovolj za pomoč, za- to je na tem mestu že nekaj mesecev prostor, kjer izpostavljamo plemenitost večine, ki so z nami kot prireditelji in s športniki, ki so naš skupni ponos. Ob izteku leta, v katerem so bili naši idoli zelo uspeš- ni, gredo v imenu prireditelja velika zahvala in dob- re želje za uspešno prihodnje leto in osebno srečo. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 25 Šport, Oglasi 25 KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Dva poraza na dveh gostovanjih Prvenstvo v 3. SKL vzhod se je nadaljevalo z nezmanjšanim tem- pom. V decembru so nazarski ko- šarkarji odigrali 8. in 9. krog pr- venstva. Dvakrat so gostovali na vzhodu države in obakrat izgubili, najprej proti Radenski v Murski So- boti in teden dni kasneje še v Mari- boru proti Braniku. TEKMA ODLOČENA V SAMI KONČNICI Po prvem delu prvenstva so na- zarski košarkarji vodili na lestvici s šestimi zmagami in zgolj enim po- razom. Sledili so povratni dvobo- ji. Prvi je bil v soboto, 7. decembra, v Murski Soboti proti Radenski, ki je bila tretja ekipa v nazarski sku- pini vzhod. Že na prvi tekmi v Na- zarjah se je bil trd dvoboj, ki so ga po odlično odigrani končnici dobi- li Nazarčani. Tokrat je bila situacija na so- boškem parketu obratna. Tekma je bila odločena v sami končnici, saj sta se obe ekipi skozi celotno tekmo menjavali v vodstvu. Do- mači košarkarji so pokazali veliko borbenost, kar se jim je na kon- cu obrestovalo, saj so v zadnji če- trtini nadigrali nazarske z 19:9 in zmagali s 75:70. Manjkal je prvi strelec nazarskega moštva Pri- mož Bitenc, strelsko pa je izsto- pal Aljaž Skornšek s 17 doseženi- mi točkami. DERBI MED VODILNIMA EKIPAMA Teden dni kasneje je sledilo go- stovanje pri Braniku v Mariboru, ki je zelo ambiciozno vstopil v sezo- no, vendar se je opekel prav v Na- zarjah. To je bil pravi derbi, saj sta se pomerili vodilni ekipi. Maribor- čani so se želeli maščevati za edi- ni poraz v prvenstvu in so odloč- no vstopili v dvoboj. Kljub zače- tni prednosti je tekma dobila dra- matičen obrat in se je odločala v končnici. Svoje je dodala nervo- za gostujočih košarkarjev in zma- ga je ostala v Mariboru. Branik je slavil s 87:77. Ni pomagalo niti 20 točk Lovra Blatnika, ki je bil naj- boljši strelec tekme. S porazoma so nazarski košar- karji prepustili vodstvo na lestvi- ci Braniku, ki zdaj beži za dve toč- ki. Sledi premor do 11. januarja, ko se bodo v domači dvorani pomerili proti Zagorju. Roman Mežnar SMUČARKA ANJA DREV Zaradi bolečin ni izpeljala celotnega programa Anja Drev zaradi bolečin v hrbtu ni nastopila na dveh tekmah. (Foto: ZŠIS-POK) V Italiji so se v preteklem tednu zaključile 19. zimske olimpijske igre gluhih. Na njih je sodelova- la tudi 22-letna smučarka Anja Drev iz Lepe Njive, ki že ima olimpijski smukaški bron. Na letošnje igre se je podala z željo po novi olim- pijski kolajni, a je morala zaradi težav s hrbtom iz- pustiti dve tekmi, superveleslalom in slalom, v ve- leslalomu pa je odstopila zaradi bolečin. Kljub te- mu je dosegla dva odlična rezultata. V kombina- ciji je zasedla četrto mesto, v smuku je bila peta. ŠS TEKAŠKI IZZIV 100 OB MRZLI REKI Gostečnik četrti in z nazivom slovenski ultramaratonec Marko Gostečnik, ki je za 100-kilometrsko pot porabil 9 ur in nekaj nad 17 minut, je opravil tudi poseben ultra tekaški izziv – trojček slovenskih ultra tekov. (Foto: ČP) V Ajdovščini so tretjič zaporedoma pripravili tekaški izziv 100 ob Mrzli reki. Dogodek je orga- niziralo Športno društvo Tekači Vipavske doli- ne. Udeleženci so imeli možnost teči posamič- no ali v štafeti, in sicer na 50, 75 in 100 km. Tek- li so v krogu, ki je bil dolg pet kilometrov, ta- ko je bilo za »stotico« potrebno odteči dvajset krogov. PREMAGAL VSE TRI IZZIVE Na to razdaljo se je podal tudi Marko Gosteč- nik iz Šmihela in si z rezultatom 9.17.26 pritekel četrto mesto med štirinajstimi ultramaratonci. Letos je opravil tudi poseben ultra tekaški izziv – trojček slovenskih ultra tekov. Julija je v Kranju odtekel 12 ur in novembra v Sladkem Vrhu 6 ur ter v Ajdovščini 100 kilometrov. S tem si je prislu- žil naziv slovenski ultramaratonec 2019 kot vsi, ki so premagali vse tri izzive. BERNARDA ČEPLAK POZNIČ TOKRAT SPREMLJEVALKA Teka v Ajdovščini se je udeležila tudi Mozirjan- ka Bernarda Čeplak Poznič, tokrat ne kot tek- movalka, temveč kot spremljevalka. Bila je na- mreč del ekipe Damjana Kovačiča, ki je na 50 km zasedel 7 . mesto, in Nataše Robnik, ki v ženski ka- tegoriji na 100 kilometrov ni imela konkurence. Sicer pa bo Poznič Čeplakovo moč srečati tu- di 27. decembra na mozirskem sejmišču ob 17. uri, ko bo kot organizatorka teka v spomin na Ruth Podgornik Reš. Marija Šukalo Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 26 Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 27 Pisma bralcev, Organizacije, Oglasi Ali bo Zgornja Savinjska dolina postala kot – pohujšanje v dolini šentflorjanski? Zakaj? Doživela sem tak dogo- dek, da ne morem biti tiho. Veliko premišljujem, kaj se dogaja v na- ši lepi dolini. V rokah držim članek Kmečke- ga glasa iz leta 22. 7 . 1970 »Najprej kravc a, potem pa štal'ca«, ki le- po opisuje, kako se razvija Zgor- nja Savinjska dolina in od kod povsod prihajajo ljudje k nam. Kaj vse so naši predniki ustvarili z go- limi rokami in sedaj se res mora vse uničiti. Sem ena tistih, ki mi ni vseeno. Uničila se je lesna in- dustrija, potem Zadruga, preime- novanje kulturnih ustanov in se- daj problemi z zdravjem Zgornje- savinjčanov. Sedaj smo pa tam, kjer je moj problem. Bila sem letos 16. 4. 2019 slikana na obeh kolenih v Zgor- nji Savinjski dolini. Vse lepo in prav. 24. 5. 2019 sem se oglasila pri zdravniku, da bi izvedela, kaj je na- robe z mojimi koleni. Imela sem ze- lo velike bolečine. Nakar je zdrav- nik prebral izvid od 16. 4. 2019 in ugotovil, da se je stanje na obeh kolenih poslabšalo. Zdravnik me je napotil naprej z hitro el. napotnico za pregled. Dobila sem dva izvida stari, letošnji in CD posnetek RTG obeh kolen. Poklicala sem v ustanovo, ka- mor sem bila napotena na pre- gled. Dobila sem datum, kdaj sem naročena za pregled. Prišel je dan, ko sem šla na pregled. Vze- la izvide in CD misleč, da je na CD posnetek RTG obeh kolen, kaj- ti na CD je pisalo tako. V ustano- vi, kamor sem šla na pregled, sem doživela nikoli pozabljeni dogo- dek. Zdravnik ni nič videl posnet- ka mojih obeh kolen, ampak na CD je bilo vse drugo, samo kole- na ne. Zato me je kar naprej spra- ševal, kje sem bila slikana. Pove- dala sem mu, kje sem bila slika- na. Hvala Bogu, da je bil toliko do- ber in me je poslal na ponovno sli- kanje. Nakar me je zdravil na pod- lagi slik. Dobila sem blokado. In sem mu zelo hvaležna, kajti sedaj nimam takšnih bolečin. Dali so mi izvide in CD posne- tek, na katerem ni bilo mojih kolen, nazaj, in dejali, da ga naj nesem v ustanovo, kjer sem se slikala, da bodo videli, kaj delajo. Res sem bi- la zelo prizadeta od tega dogodka, da se nekdo dela norce iz ljudi. Tudi povedala sem odgovorni za ta do- godek, do danes še nič. Počutim se izigrano. Apel na vse župane, da vidijo, kaj se dela v naši lepi Zgornji Savinj- ski dolini. Mislim, da moj primer ni sam. Jaz si upam povedati in izpo- staviti. Nehajte se prepirati in nare- dite tisto, kar je prav. Ni lepo, da po tolikih letih, kar so predniki ustva- rili, da bi bilo nam bolje, vse sedaj uničiti. Kje imate vest? Zakaj se bi morali združiti z drugimi ustanova- mi? To je bil prvi primer, ki sem ga doživela. In ga ne bom nikoli poza- bila. Ampak premišljujem, kaj če se naredi starejši osebi takšen dogo- dek, da bi šlo za življenje in smrt. Ne znam si predstavljati. Podpisana: z CD osramočena občanka Zgornje Savinjske doline Silva Mlinar Bočna 28 Gornji Grad PREDAVANJE MIHA ZIMŠKA V SOLČAVI Minljivost temeljna resnica življenja Miha Zimšek že več kot desetletje dela kot prostovoljec v Slovenskem društvu hospic. (Foto: Darja Knez) V Centru Rinka so pripravili pre- davanje Praznina, prostor upanja. Prostovoljec Slovenskega društva hospic Miha Zimšek je spregovoril o smrti in praznini, ki ob tem nasta- ne. Predstavil je, kako pomembno in odrešujoče je soočanje z min- ljivostjo, tako za posameznika kot za družbo. Skozi lastne izkušnje, v društvu namreč deluje že desetle- tje, je predstavil pot, ki ga je vodi- la skozi osebno razgradnjo in ga osvobodila tako lastnih kot druž- benih vzorcev in tabujev. LJUDJE SE TEŽKO SOOČAMO S STRAHOM PRED SMRTJO »To je potovanje v praznino, kjer doživimo smrt osebnosti in ega. Tedaj odpadejo prepričanja, ki smo jih podedovali skozi vzgo- jo in družbo. Pot seveda ni lahka in sprejemljiva v potrošniški druž- bi, vendar osvobaja in daje življe- nju globlji smisel,« je med drugim povedal in poudaril, da se ljud- je težko soočamo s strahom pred smrtjo. STRAH PRED SMRTJO PREDSTAVLJA STRAH PRED ŽIVLJENJEM Dejal je, da je minljivost temelj- na resnica življenja in zato strah pred smrtjo v resnici predstavlja strah pred življenjem. Ko se soo- čimo z vsemi temi strahovi, prido- bimo veliko, predvsem pa smo po- mirjeni. Zimšek je k društvu pristopil za- radi želje po razumevanju življenja in soočanja z njegovimi resnicami. Deluje na vseh programih društva, največ na programu žalovanja ot- rok in mladostnikov. Marija Šukalo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 28 Za razvedrilo NI DA NI NIMAJO, A TOLE IMAJO Najmanj skrbi si z zdravstvom v Zgornji Sa- vinjski dolini delajo v Bočni. Tam te že ob vho- du v gostilno opozorijo, da lahko pri njih dobiš lokalno anestezijo. Ob njej si lahko »pacienti« pozdravijo takšne in drugačne težave. Bočani so res skromni. Nimajo trgovine, nimajo pošte, nimajo bankomata, če ne bodo odkupili parki- rišča za kulturnim domom, bodo ostali še brez veseličnega prostora. Nimajo niti čisto svoje- ga župnika, saj si ga delijo s Šmarčani. Ampak lokalno anestezijo pa obvladajo. NAZARSKI ODER PREŽIVEL TEST Alja Kapun v monokomediji Življenje v rož'cah: »Mogoče me bodo tile akrobatski ele- menti popeljali med zvezde in pripeljali več- je število gledalcev. Zgornjesavinjčane obiš- čem namreč ponovno v maju, ko bom preiz- kusila, kako trden je oder v mozirskem kultur- nem domu.« VALETA, KJE JE ŽE TO! Član KD Lepa Njiva Primož Vajdl na dobro- delnem koncertu v mozirski športni dvorani: »Moram pogledati programski list, kdaj naj pri- dejo pred publiko tisti, ki plešejo na valeti.« Mojster vseh zvokov Boštjan Podlesnik: »Kdaj je to že bilo, ko sem tudi sam plesal na va- leti v tej isti šoli? Škoda le, da še ni bilo take le- pe dvorane, kot je ta.« MŠ MŠ ŠS Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 29 Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 30 Petek, 27 . december ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična Rečica (aktivnosti za otroke) ob 17 .00. Sejmišče v Mozirju Tek Ruth v spomin (brez prijavnine) ob 18.00. Pred katedralo v Gornjem Gradu Božično novoletni koncert vokalnih skupin ob 18.00. Na Produ v Lučah Žive jaslice ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Smejalnica Sobota, 28. december ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična Rečica (aktivnosti za otroke) ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Kaj je z mamico (ponovitev) Ponedeljek, 30. december ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična Rečica (aktivnosti za otroke) ob 18.00. Solčava Božično novoletni koncert na prostem z Ansamblom Saša Avsenika in Francijem Podbrežnikom ob 18.00 in 19.00. Dvorišče gradu Vrbovec v Nazarjah Strašljiva doživljajska predstava Volčje noči Torek, 31. december ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična Rečica (aktivnosti za otroke) ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 11.00. Hotel Plesnik v Logarski dolini Animacije na prostem s Francijem Podbrežnikom ob 21.00. Gornji Grad Silvestrovanje na prostem z ansamblom Potepini Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. številki SN 2020 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče za zakol ali svinj- ske polovice, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče za zakol ali na- daljno rejo, dostava na dom; gsm 041/637-241. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca simentalca, starega 7 dni; gsm 041/976-153. ŽIVALI KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam cepilec krpan (rabljen) in cepljena suha bukova drva; gsm 051/856-047 . Prodam sip šrotar 4 kw motor, lepo ohranjen; gsm 041/783-497 . Prodam blazino painflex – terapi- ja z biomagneti; gsm 031/792-416 Ana. Prodam silažne bale; gsm 041/346- 403. DRUGO KUPIM Traktor in vso ostalo kmetijsko me- hanizacijo, v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 041/259-810. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 . do 15. ure, torek, če- trtek od 10. do 18. ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 . do 7 . ure (24 ur). V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem sta- nju pokličite 03/837-08-00 ali 112. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ◊ UGODNO ODDAJAMO APARTMAJE PRI TERMAH PTUJ. Info: 040 320 103. Damijan Zupančič s.p., Pot v toplice 8, 2250 Ptuj. Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 31 Oglasi Obvestilo Drage bralke, dragi bralci Obveščamo vas, da zaradi praznikov 1. in 2. januarja za 1. številko Savinjskih novic 2020 sprejemamo čestit- ke, zahvale, male oglase in kupone do ponedeljka, 30. decembra, do 11. ure. Čestitke, zahvale in male oglase lahko pošljete tu- di po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com. Pri glavnih vratih v grad Vrbovec in pri vratih v uredni- štvo imamo nabiralnika, v katera lahko vržete tovr- stno pošto. Uredništvo Savinjske novice št. 52, 27 . december 2019 32