91-tfnnti.
f HMMiMrM 17. nrikHN.
, Hl. Ittl.

wn ti« «■ mreter, nvsMtfl m4«I|« te prttMik«. •■■•rali t Prostor 1 m/m X 54 m/m u navadne  In male oglase 40 vtn ia urtdne razglase 60 vIil,  za  poslano in reklame 1 K.  — Pri narodilu
nad 10 objav popust VpraSanjem  glede lnseratov naj se priloži znamka za odgovor.
tTprarnlitTO „Slo*.  Maroda" 1b  „Harođna  Tiskara««  Knallova nliea št 5, prltllćno. — Telefon si. 90.
99Hoveawkt  Baro«"  vel|«  v  Lt«fcljm ta p« m***i t JsgoslaTiffi                                  ▼ taasaaMtvsjt
celoletno naprej plačan     .   K 84-—     celoletno     ......   K 9S*«~
polletno   ...,...„  42—     polletno.......n 50-^-
3 mesečno......m  21*—     3 mesečoo......, 26*—
*        ........7—I   1       ..         .......9 —
Novi naročnfkl naj  poSljejo v prvič  naročnino  vredno   M" po nakazni cl. Na samo pismena naročila brez poslatvc denarje se ne moremo oziraU.
Brsialthro JUor. «Ai*da« BaafloTa vtloa H 1,  L  na<stfe>je
Telefon stev. 94.
Dopise sprejesta !e potpisane tat saiosteo ftrnkjfm. 0sF*   Rokoplsov nsj vrata«   "fM
Posamema Itevilka velja 40 vinarjev.
Reka bo naša?
Laske grožnje. — ltfilson odhaja. —
Rešitev našega vprašanja pred vrat-
mi. — Narodne avtonomije?
Lucern, 16. aprila zvečer. — Pri pogajanfih, k* se pravkar vrše o nas, le Wil«on ▼ torek izjavil, da vztraja pri svoji zahtevl, da mora Boka pripasti kraljevini Slo-▼enoev, Brvatov in Srbov. — Francifa In Aagll]a se tomu no protivit a, kor atolita na ataliičo londonsko pogodbo. — Labi so ugrozili, da zapnste honferenco, 60 no dobo Reke. Antanta potz-knia kompromis na ta naftin, da razftiri Labom koncesije ▼ Mali Azili. — Bosedllo mirovno pogodbo so bo Iz početka drialo tajno. Objavilo so bo še le po diskusiji z nomškiml delegati, kl pridejo v nekal dneh v Pariz. Wilson ne bo prisostvoval konć-stim razpravam mirovno konfe-roneo. Ofvorltvena soja konca ih razprav začno 25. ali 26 t. m.f 27* ali 28. so vrno Wilson v Ameriko, konćna pogajanja bi so koniala 10. maja. Wilsoaa bo pri lem zastopal Hoase.
Narodi so smelo oddahnlti, ker sodaj zaros Izgleda, da ]o mir blizo. Kar so Jugoslavije tiče, prevladale nasiranje, da Je Dalmadfa Jugoslaviji gotova In da Boko dobimo skoro gotovo, toda oboje z narodnim! garanoi-Jaml za laftko manjftlno, Italija pa dobi Trst, Gorico In PulJ z garanoljaml ia Jugoslova-ne, kar bi odgovaralo Wilsono vomu programu-
Opazke.
V naši državi, kakor drugod, se ka-žejo pojavi, ki ne delajo ravno rožnate perspektive, pri nas mnogo manj nego 4rugod. Da ne bom hodil daleč, se vsta-vim pri najbližjem pojavu, pri namera-vani stavki železničarjev. Za sedaj je odgođena, zato lahko mirno pogledamo posredne vzroke stavke in posledice, ki bi jih bila imela. Nimam vpogleda v pogajanja železničarjev z državo, zato rudi ne vem. kaj ie vršio vso zadevo na-ftnkrat v t* velekritični stadij. Pa vze-
mimo. da bi bila država crladlco oJbila zahteve železničarjev. Prvo, kar narav-rost zbode cloveka v oči, 'e to, da so se začele kazati v Jugoslaviji crožnje po štrajku kot sobe do dežju. Ali se godi vsem, torej hidi zelezničarjem. slabse nego pod nekdanio Avstrljo? Mislim, da lahko mirno rečem: ne. Torej zakaj Štrajk? Zato, kcr ljuc^'e še većino ne ob-čutik> prave oblasti. Zakaj nišo štrajkali v Avstrri? Kcr so se enostnvrto bali! Prvi vzrok torei je neobčuterne primer-ne avtoritete. Aha. se bo reklo, že ve-mo, kje smo. M?kar, amnak Lenin tuđi zahteva avtoritcto — in kakšno!
Prepričan sem, da so se vodje socijalnih demokratov zavednli vseh dalekosežnih r>o5Ted!c. ki bi tih rodil štrajk, ravnotako pa sem tuđi prepričan, da so imeli težko ^clrv kaj ti dar»es sledi luid-stvo v svoii ns'hozi sr.mo še najradikal-nejši frazi, ki ji komai razume pomen, kaj še Ie posledice. Nekai krivde pade tuđi na vo-'"*o'!'». če n<* direktno, pa in-cHreVrno. ker so trpelt v svoiih listih vsa T'ubimk^vnrja z najbolj eksotičnimi gesli.
Vzemimo. da bi bili mi danes enot-na in konsolidirana država in bi priše! ta štrajk in kot nosledica notranji pre-vrat. Tu je mogoče dvoje: ali bi bili so-clialistični vodje tako močni. da bi po-tegnili naše vso moč. potem bi morali kakor Ebert - Scheidemann nastopiti z oboroženo silo proti vsem destruktivnim elementom na skrajni levici, ali vodje ne bi imeli mas za seboj, potem bi nas topili razni nemški iudovski elementi a Ia Himmelblau - JugoslaviC in zagodili melodijo, da bi se marsikomu ježili lasje. Kaj bi se to reklo, razume vsak. kakor naj pomisli vsak. ali bi bilo to v njego vem i u državnem interesu ...
In domislimo vso stvar do konca. Vsak, ki hoče imeti danes vsaj deloma upravičen vzrok za svoio opozicijo do države, ne ve nič boljšega, kakor da bljuje žveplo in ogenj na nedomokratl-zem In militarizem. Pustimo teoretična razmišljevanja in pribijmo: ćelo dobo, kar vlada boljševizem v Rusiji, nisem slišal Še besede demokratizem, ampak besedo: diktaturo proletarijata. Za moj okus pa je vseeno, ali ugania diktaturo delavec ali meščan ali absolutističen vladar. Diktatura je diktatura- In militarizem? Trocki se kar cedi navdušenja, kadar pripoveduje kakemu radovedne-žu, kako mogočna je njegova rdeča ar-mada. s katero bo vpal srK>mladi v sred-njo in zapadno Evropo. Pa smo spet pri Viljemu. nemškemu cesarju in kralju pruskem. Pa pravijo, Ča se zgodi še ka) covega na svetu.
Seveda vse to so raztnotrivanja, ki bi si jih lahko privo^čil kdo v praksi, če bi bili mi konsolidirana država, če bi se Že zavedali, da smo res enota, če ne bi bilo našemu človeku vse, kar je nižjeBeograda, boljtuje od Madagaskar-ja. Mi nismo zaenkrat niti Rusija, niti Nemčija. Kako bodo gledali na te uola-ve onostran Drine, sa! brez nas bi ua-stopali danes na konferenci kot zmago-vita država, ne imeli bi spora z Itaiijo.
—  Toda pomislimo vsi, kaj bi bilo danes iz nas, če bi bili ostali sami?     Ali bi potem lahko vsak zatlovoljil    svoje želje? To je eno.
Drugo pa je, da smo mi pravzaprav zasceleno ozemlje, ki je domena generala d' Esperava, kar se ne srne nikdaj pozabiti. PrviČ je gotovo. — in to bi bilo v tem slučaju nekoliko res — da bi skušali Italijani pokazati to gibanje na zunaj kot boljševizem. Kako m ne nje pa ima o boljševizmu ćela Antanta in špeci-jelno omenjeni general, je v obče znano. Ker so čete tu v blizini, bi Antanta brezdvomno skusala zadušiti pojav v kali Poslala bi torej arrnado. Katero? Vsi vemo. Proti Ogrski sicer Italija ni hotela iti, proti nam pa ne samo, da bi šla. ampak nestrpno caka prilike. Iz dveh razlogov. PrviČ, ker ve, da dobi potem v kompenzacijo mejo. ki si jo more le želeti, in še vsled nečesa dru-gega. Italija danes nastopa kot velesila, dasi ji manjka za to dva prcdpo-goja: premog in železo. V tem slučaju pa bi bile Trbovlje tako blizu! Saj ne gre za to, da bi morale pripadati Italiji, ampak predno bi odšla prijazna soseda. bi si zagotovila takole rarne oredpravi-ce — katerih dalekosežnost bi se kmalu pokazala.
To je torei tista rožna zaiia vsake-ga štrajka, posebno železničarskega. Zahvalimo Boga, da je nevamosti za s^ daj konec, in upajmo, da se ne vrne.
Ne morem zamolčati Še par opomb. Ne zdi se mi namreč verietno, da bi se bila rodila ta v teh časih naravnost vrtoglava ideja v mozganih slovenskih ljudi. Vse to kaže, da vođijo niti teh za-groženih sabotaž v kroge, ki imajo edini interes, da vpropastHo naSo državo in apajo, ča se ho še tr.^rat vmUa Avstrija s pijanim! in depeneriranhni potomci Rudolfa Habsburškega, kjer bo šio spet v klasje njih žita
Res so to samo nepobožne želje, afi treba bo le posvetiti v ta gnezda nekda-njih denuncijantov in drugih subjektov, ki so si služili svoj kruh z živijenji drugih. Še vedno so boli nevarni, kot se zdi
— in brez operacije ne bo šio.         J« J.
Zveza Mosloviinfiil MmMsi
sklicuje javen železničarski shod, ki se vrši 17. aprila 1919 ob pol 8. ori zvečer v dvorani hotela »Union«. Dnevni red: Naše zahteve pri osrednji vladi. Nasiop Zveze proti stavki na Železnlcah. Na shodu poroča tovariš Ivan Kejžar, zastopnik v narodnem predstavništvu v Beograda-                                          ....
Sok*U«f list za sokolski nara* ščaj tzlđe te đnl. Pozivljamo vsa bratska dru$tva, đa takoj ibe-rejo narednike ter jih odpošljcjo na upravnlšt¥o lista — Ljubljana, Učiteljska tlskarna, — List stane celoletno 10 K.
Adolf Ribnftar:
IDI želei« in železnitarji.
V pojasnilo širši javnosti, v uteho narodnim zelezničarjem In v opozorilo centralne vlade se nam zdi umestno, da izpresovorimo danes brer ovinkov, kako stališče ie zavzemal v vprašanju prometa Demokratski klub v prvem mesecu zasedanja Narodnega Predstavništva.
Poleg agrarne reforme ni bilo no-fceno drugo vprašanje tolikokrat na dnevnem redu klubovih plenarnih sej kot promet. Poslanci vseh pokrajin so soglašali v tem. da ga ni za državo nujnejšega in važnejšega vprašanja, nego vprašanje brezhibnega poslovanja železnic. Vsa mizerija v prehrani in pre-skrbi, vse nezadovoljstvo v državi izvi-ra končno iz prometnih težkoč. Cim bi bile te odstranjene, bi se moglo v naj-krajšem času dvigniti gospodarsko življenje v naši državi v čisto normalno stanje. DK. pa se ni zadovolji! le s konstatacijo tega dejstva, marveč je pod-vzel najrazličnejša sredstva, da bi na merodajnih mestih dosegel temeljito re-meduro v vsem onem, kar ovlra svobo-den in neoporečen promet.
Najbolj nedolžno sredstvo so bile neStete intervencije DK. in posameznih klubovih članov pri ŽelezniŠkem mini-strstvu. Skoraj dan na dan se je tamkaj opozarjalo na nedostatke ter predlagalo reformne nacrte. 2al. da je bil minister Vulovič baš ta čas opasno bolan in da je moral ležati v postelji, ministrstvo pa je ostalo y rokah personala, ki je po našem prepričanju kvantitativno in kvalitativno absolutno nesposobno vspo-staviti normalen železniški obrat Ne more škodovati, ako ob tej priliki po-vdarjam. đa sta zlasti posl. K e j ž a r in Pestotnik neprestano zasled ovala vsa vprašanja, ki so v zvezl s prometom ter tuđi nevzdržema sedela na vratu gospodom ministerijalnim nradnikom. Njihovo prizadevanje je žal želo le malo uspeha« ker se Je v železniškem mi-nistrstvu pridružila k strokovni nespo-sobnosti tuđi Še slaba volja koristiti dobri stvari
Ker nišo ničesar dosegle osebne intervencije, odločil se je DK k ostrejše-mu koraku. Poslanca KejŽar in Pestotnik sta podala v njegovem imenu na železniškega mmistra Vulovi-č a oštro interpelacijo, ki je dosegla svoj namen vsaj toliko, da se je spravilo že-lezniško vprašanje v parlamentu v razgovor ter da se je tamkaj marsikaj ngo-tovilo, a tuđi marsikaj pojasnilo. Iz t a k-t i č n i h ozirov je DK. predlagal, da naj se preide po odgovoru ministra Vulovi-ča na dnevni red, kar se po beograd-skem parlamentamem običaju smatra že samo na sebi kot nekaka zaupnica. Izjava ministra Vuloviča, da je izvršil Že vse predpriprave za temeljito reformo v železniškem prometu, ki jamčijo, da bo promet v enem mesecu normalen, je odločno vplivala na zgorajšnjo taktiko DK., dasi se je z vso silo pojavila zahteva, zlasti tuđi od strani bosanskih in hrvatskih poslancev, da naj
se organizacija železniškega prometa iz-roči slovenskim železničarjem ter zato poveri vodstvo resorta slovenskemu človeku. 2e tak rat se je rudi DK. sporo-či^ da odpotuie 7T«^'ef^r Vulovič y kratkem v Pariz na večme*e?Tio lečenje. kar se je istovetilo z njegovo poznejšo demisijo. Zato je pri zadnji rekonstrukciji kabineta odpadla izprememba v železniškem ministrstvu.
Z nič manjšo vehemenco kot za vprašanje splošnega prometa, vprašanje južne železnice se pa ni DK. zavzemal rudi za izboljšanje materijelnega položaja železničarjjev. Klub se le ▼ posebni oficijelni Izjavi postavit z vso odločnost-jo za niihove zahteve, iih označil kot upravične ter na merodajnetn mestu sporočll, da odklanja vsako odgovornost, ako bi se iste zavlačevale in ne Iz-polnfle. Klub tega ni storil morda zato, da bi iskal pri železidčarjih popularnost, pač pa zato, ker |e prišeldo prepričanja. da je zahteva Železničarjev oovsem pravična in ker ie smatra! v državnem interesu ležeče. da se sa vsako ceno preprečiio dalekosežne posledioe ielez« ničarse nezadovol}nosti.
Ko smo odhajali iz Beograda, s© nam je zagotavljalo, da $0 že-lezni čarji zadovoljeni in daj so njihove zahteve ugodno r e š e n e. Zlasti smo bili pomirjenl, ker se nam je povedalo, da je tozadevni sklep ministrskega sveta sporočil mini-. ster Vulovič tuđi poslancu Kopa^ ču, ki ga je baje sprejel s takšnim zadovoljstvom na znanje, da fe poslal vj Ljubljano posebnega kurirja, da raa-? glasi sklep ministrskega sveta kot pose-» ben uspeh socijalnodemokratske delega-« čije. Prišedši v Ljubljano, smo videti, da! je železničarsko gibanje na aktutnosti šei pridobilo in da je nastalo pri izvedbi mi^ nistrskega ukaza ćelo vrsto nespon razumljenj. Po nekaterih izjavah bi biH železničarji dejansko sedaj Ie na slab* šem kot preje. Ako je temu tako, potem se je morala napraviti v ministrstvu aH velika pometa ali pa smo bili po&lancl mistificirani. V obeh si u čaj ih se mi vidi potrebno, da pridejo železničarii čim preje v razgovor z namestnikom min nlstra Vuloviča.
Kako stališče bo zavzd DK. po ve* liki noči k novi situaciji v železniškem vprašanju, ne vem. Zase in za svoje ožje tovariše vem, da botno skušali iz-siliti končno odločitev v tej stvari, keu nikakor ne gre, da bi se na katerikoll način po nepotrebnem Še naprej kompli-, ciraJa že itak do skrajnostl opasna sa* tuacija.
Ljubljanshl kolodvor.
O tem vprašanju se je precej pl-( salo, stvar sama je toliko važna, da zan služi pozornost vsega mestnoga prebK« valstva.
Sedanji lužni ali glavni kolodvor} je največja zapreka vsakemu raz« voju našega mesta, njega preložitev: je zato nesporna želja tega prebivali stva; vprašanje je le, kako naj se ta< preložitev izvrfL
LISTEK.
Poloilanie»Hi snHankL
Ltubllona, 16. aprila. (Nepisano pred včerajšnfim >ogorčeniem<.)
Mislili smo, da jim je vojna z vse-mi moralnimi propadi obzorje razširila in da bodo poslej gledali na življenje ter na umetnost, zajeto iz življenja, to-lcrantneje, svobodneje, Toda nestrp-nost se ničesar ne nauči in ničesar ne pozabL Povsod voha pohujšanje, vedno stika za njim. se naslaja, uživa, a hkraru kričavo protestira.                   .
Nedavno so naskočili pohujšanje, ki ga baje razširja med nami Masse-netova »Manon«. Šlovesno so, se ogor-čali iz skrbi za nedolžno mladino nad to tragično figurico, ki jo je Porodila domišljija irancoskega župnika l^re-vosta. Kaj ni pohujšUiva, da se na slo-venskem odru predstavlja, kako lepa koketa izvabi Iz kloštra ideame«a mla-deniča, ki se je iz obupa nad itasko nezvestobo že zapisal Madomr — 1, kajpak: vzgledi mičejo, in Manooa w mogla zakriviti, da si izbere tuđi KaJc slovenski mladenič namesto duhovni-ško^a pokliča kak dru«, posvetni! Ili prizor v igralnici, kjer se shajajo len-koživka ta   skpurski kartaj   bi sol
zapeli ati k posnemanju. Ergo: »Ma-non« pereat! — Ali vse, kar se lahko trdi o »Manon«, bi veljalo tuđi za opere »Traviata«, »Margareta«, »Car-men«, »Butterfly, »Boheme« L dr. Vse so torej »pohujšljive«, vse »zapeljive«, za našo mladino »opasne«?
Pred leti se je razburjal ves ze-lotski zbor, s poslanci dr. Susteršičeve klike na čelu, nad nečuveno pohujšlji-vostio opere »Tosca«. Ćelo po voliinih shodih so vlačili »sramotno« to opero kot dokaz »skandalozne perverzne ne-okusnosti našega repertoarja«, In ko so uprizorili komedijo »Zlata skleđa«, ki je bičala koritarstvo In moramo pro-palost dunajskih Luesrerjancev, je dr. Šusteršič pobesnd. razgnal intendanco ter obesil gledaBšču podvojeno cenzuro, ki je z Argusoviml očmi pazila nad moralnostjo, lojalnostio in poiitjčoD ne-oporečnostjo slovenske^a    reDertoarja.
Zdi se, da se nekajertai skomina po teh predvojnih razmerah ta radi bi menda zooet obesiti nad našhn jrledali-ščem svoi v hlnavSčhđ Izkaiieni Da-moklejev meč. Estetskejra cmokavzar-stva ml nas noče bit! konec Kar le ▼ Prajru ▼ Zagrebu ta povsod drugje na repertoarju, naj bo ▼ Ljubljani zarad! morale ta zarad! pohujšanja zorne mladrne preoovedano.
Vsa naša literatura bodi nmerjena le po otrosTcem obzodn: v«s nas* rener-toar se odrai le  na poH6e in punčke.
ki se ne smejo pohujšatL Naša umetnost naj bo vobče ukrojena le za de-želane, otročaje, tercijalke, fiUstre in za čmerne starce. S tega estetskega kriterija so anatemazirali ćelo Finž-garjevo deklo Ančko, ki je srrešila v »Domu in Svetu«, in zdaj hnune nad »Evelino«.
Značilno ie, da njihova moralnost ni bila tako hipersenzitivna v pre-slavni dobi, ko je dr. Susteršičev Kino-direktor prirejal v našem gledališču brutalno pikantne filmske predstave »nur fflr Herren«, ki pa so se jih tru-tnoma udeleževalt tuđi otroČajl oboje-ga spola. Takrat so današnji kritiki — pač iz discipline — lepo moičali ter se nišo prav nič zgražali. I, seveda, pod protektoratom dr. ŠnsterSica je smel Kino uganjati naipodlejšo spekulacijo na seksualnost saj se je zashižek ste-kal v — uioratao korito,
Danes so rsi iz sebe in kiiSš na prevajalca »EveMne«. Avtor je eden naiboljslh česTcfli dramatikov, skladatelj eden najfineJSih modernih čeških glasbenikov. A namesto da krftUrajeio oba avtorja, psujeio vrevajalca teksta! Ne zadiralo «e v režteeria. k! ie otvoren za n a č! n uprizoritve, niti ne T učinkufoče sile. ki so odgovorni za v r e-veČ ali premafo v svoji igri. To }e HuWtensW način kritike? — PrevajH-lec ni pantomime niti Ijrral. iriti Inscenirah nego Je le posloveufl češke beseđt^
v katerih ni za normalnega človeka niti sence pohujšljivostL
Tako reži iz vseh teh novih napa-dov le stara, predvojna osebna —so-vražnost.
Tragična pantomima Je postala tik pred vojno v Parizu posebno modna. S franeoskih odrov je prešla hitro na nemške in posvečali so se Ji najboljši pesnild in komponisti. Tuđi dunajska dvoma opera jo je razkošno gojila. Ar-tur Schnitzler, gotovo eden najfinejših dramatikov, je napisal n. pr. pantomimo »Pierettin zavoj« za dvorni oder. Tu se grešl, zastruplja. pleše okoli mrtveca in končno zblazni: za slabe živce same muke. Toda nefilister uživa. Uživa ob graciji plesov, slikovitosti inscenacije in iepoti duhovite, karakterne glasbe.
In Ceh! so sli takoj za Parižani ter so začeli pisati in komponirati izvirao češke pantomime. Nišo še na vrhoocn; njih pantomine nišo niti najboljše, niti naislabše, a — češke so. Avtor »Eveli-nec je zaiel svojo snov iz đavnega res-ničnega dogodka na ČeŠkem gradu ter je dosege! ž njo ter z Weinbergerjevo godbo na vipogradskem odru resničen ospeh. Vinogradsko gledaliSČe je po svojem ogledu II. češko giedališče: vprizo-rilo je »Evellno« pod vodstvom istega režiserja, kakor naše. In češka (praska) kritika ima menda vsaj toliko okusa kot ljubljanska.
Ker Je treba za vprizoritev »Eveli-ac« le dveb plesafcev in ima nas^&lc- J
dališče baš li dva, je bila vprizoritev! mogoča. Nameravalo se je vprizoriti ob-< enem Ipavčevo pantomimo »Možićek^, Ker pa je orkestralni materijal iz arnivai brez sledu izginfl, se je vprizorila le češka »Evelina«. Kako, slabo ali dobro, ni stvar prevajalčeva; ali je bila stvar pre4 cenzuro in pred nadcenzuro, tuđi ni pre-< vajalčeva briga.
Menda naši kritiki to vedo; Če pa n^ vedo, naj jim bo to povedano enkrat z4 vselej.
A dostaviti ie Še nekaj: ti ogorčene] pisarijo, kakor bi imeli za obnovitev po krivdi bivše SLS ubitega našega gle« dališče kakšne posebne zasluge. Bodj pribito, da nišo za obnovitev naše Tali« je niti s prstom ganili in niti vinarja žrt^ vovali ter da še dandanes ne store za* njo nič druzega, nego da le zabavljajq in krpajo slabe kritike, ki se Jim smej© poslednji statist
NaSa publika se za vse te kritike na zmeni: to dokazuje vsak dan ogromni naral na blagajna Kdor Je poštenjak iq veščak, priznava z občudovanjem, da s« je obnovitev našega odra takoi v prv| sezoni sijajno posrećila. Pojdite v Za< greb, v Osijek, v Beograd, ogiejte si ta< mošnje predstave in jih primerjajte 1 ljubljanskim!! Če brli v vaši duši Še vsa| plamenček vesti, morate pritrditi M smo iz razvalin zgradili novo kulturni podjetje, Id ga s ponosom lahko pok*( žetno. V dekoraciiab, kostimih ta Inscc* nacUah smo papredovaM   <Uk£   Q^|
&UBH  Z«
SLOVENSKI NAROD" dm 17. aprila 1919.
91. itev.
Albert SIČ:
Nekoliko o nali narodni sofi.
(Konec.)
Iz raznih štajerskih slovenskih narodnih pesem (Crtice« str. 120), ki ome-njajo narodno nošo. posnamemo, da so nosile štajerske Slovenke; tenke rokavce, »guzano« (t. j. nabrano pisano, tuđi svileno janjko), čizme, pečo, suknjo, v laseh včasih po tri parte (šaplje) in navezane »žnore« ter »panieljne«, šol-ničke rdeče, svilen »furtoh«. »štrikane štumfe«, rdeč nadrinjak (modre), roba-
čo (krilo).
» V pohorski narodni pes-ijii se imenujejo: škoraci, štunfeci, sraj-ca in kapica; neVestina obleka pa sestoji iz suknje, krila, rokavcev, Črev-ljev; na glavi ima trake.
Dekleta iz Cezanjevec dona-jajo ob nedeliah v Lotmerg takole:
Ve razmere kažejo, da se bo moral iskati prostor za nov kolodvor nekje za topničarsko vojašnico, torej v blizini sedanjih skladišč za municijo in smodnik; želiti bi bilo pri tej priliki, da zginejo ta nevarna skladišča že en-krat iz blizine Ljubljane. Vsak večjl kolodvor obstoji iz posameznih od-delkov, kakor n. pr. za osebe, za blago, za ranžiranje itd., naravno da se bo tuđi ta kolodvor moral deliti v več ta-kih odsekov,
Sicer danes ne vemo natančno njegove lege, vendar je jasno, da bo pre-cej zunaj mesta in ne bo preveč, če se ceni njegovo razdaljo od sredine mesta, nekako od Zvezde ali Stritarjeve ulice, na kake tri kilometre. Toda od-daljenost kolodvora za osobni promet bi bila za potujoČe občinsrvo prava ka-Jamiteta, kakor se vidi to novsod tam, kjer je železnica daleč od dotičnega kraja (n. pr. Skofia Loka, kje je odda-Ijen kolodvor 2.6 km).
Taka rešitev kolodvorskoga vpra-Sanja bi sicer odstranila eno zlo, ob enem bi pa vstvarila drugo, ki bi ne bilo ne Času primerno. še manj pa prometu koristno.
Reklo se bo, take razdalie se zed-
nači  dandanes   z   električno  železnico,
z  izvoščeki,  omnibusi  itd.   Toda  elek-
.trična   ne   vozi   ponoći,   izvoščeki   so
t'dragi In občinstva ie ponavadi toliko,
da ta prometna sredstva skoraj nikdar
ne zadostujejo in končno zakai se ob-
Činstvo sili. da troši še potem, ko misli,
/da je na cilju. Obče znana resnica je, da
lima občinsrvo na kolodvorih vedno do-
:*ti opravka, naravno je. da se ne bo s
ilivaležnostio spominjalo onih faktorjev,
Iti so mu naklonili kolodvor tako daleč,
Povsod, kjer so se doslci reševala taka vpraianja. se je polagalo največjo "važnost na to. da se spravi osobni kolodvor kolikor mojroče v mesto, ostali de-li kolodvora pa daleč zunaj njega. Takih rešitev je posebno v rtemskih mestih do-sti. kjer so bile razmere z ozirom na zazidani svet v mnogih slučajih zelo ne- | prikladne, toda resilo se je vprašanje po 7ahtevah orometa in ne glede ali velja to nekaj tisoČ več ali rnanj.
Vprašanje je. če ni taka rešitcv ru-iđi pri nas mo^oča?
Odgovor je enostaven: prej ko v kateremkoli drugem mestu, ker je svet severno od glavnega kolodvora skoraj povsem nez-zidan. torei ugodnost za pravilno rešitev vprašanja kakor le ma-lokje.
Pri tozadevnih štućiiah, ki so baje sedaj v tiru. naj bi se zato posebno ozi-ralo na dejstvo. da ostane osebni kolodvor v mestu, vse drugo naj gre daleč iz mesta.
Če bi ostal osebni kolodvor, recimo, na sedanjem mestu. bi to razvodu naše Ljubljane ne detoJo nobenih ovir. kajti :2vezna pro.sra iz osebneza kolodvora na nov kolodvor bi šla nekako vzporedno >k Dunajski cesti, tekla bi torej radijalno ;na mesto; enako srner bi imela, oziroma bi se ji moralo dati. če bi se našel za osebni kolodvor drug primernejši prostor v mestu.
Misel je torej: Ustvari naj se centralni kolodvor zunaj mesta, s tem je jmed drugim spojena posebno nreložitev fsedanjega južnega kolodvora in južne [Žeieznice v blizini mesta, s čimur odpa-,de najsilnejša ovira za razvoj Ljubljane; :za osobni promet se napravi kolodvor (na primernem kraju v mestu — ali jostane k5er je sedaj, ali se polšee drugo primerneiše mesto — zvezna proga osebnega kolodvora z ostalim gre radijalno na mesto. tako da ne tvori nobene ovire razvoju Ljubljane.
Mogoče. da merodajni faktorii na tako rešitev itak mislijo; ker se je pa v časopisih mnogo pisalo, le o tem ne, naj priđe tuđi ta misel v javnost. ________________________Ing. J. S.
Za krafek čas.
Tako prostodušno in brezskrbno oznanjajo v svet. da bo sklenjen mir vsaj še v teku tega meseca — ladja baje že plove po \Vilsona — da je človek naravnost vesel. ko vidi toliko humorja pri Ijudeh navzlic vsem grozotam teh petih let. Niti eno vprašanje ni docela rešeno — če je nekoliko komplicirano, ga odstavijo z dnevnoga reda — pa re-
predvojnih razmer, v orkestralnem. pev-skem in igralskem oziru pa se bližamo naglo naibeljšim slovenskim sezonam.
Delujmo torej složno, pošteno, strp-no za Čim višji napredek; odpravljajmo nedostatke in hibe s toleranco. izviiaio-co iz ljubezni za s t v a r, ki nam je vsem pri srcu, a odvadimo se Že zagrizenih osobnosti, ki nikomur ne koristijo!
Ljubljana ni več in ne srne biti več dolga vas, — horicont naših kritikov pa mora sezati dlie, kot le do mejnikov doline Šentflorijanske.                 Iv. Sever.
cimo, da bi bila že rešena vsa nja. kdo jih je re§i1? Deset Uudi, kl si <kv miSljajo, da predstavljalo svet tuđi po teh viharjih, ki nišo drvell samo po zemlji, ampak tuđi po Človešldh moždanih... Kje Je tu kaka garancija, da se bodo narodi, zlasti tišti, ki se Jhn Je zgodila krivica, podvrgli tako Jagnjetovsko-ponižno možganskemu produktu desetih ljudi? Ali ne obstoii nobena nevar-nost, da bi skomignili ravno tako cinič-nonevarno tuđi nad poslanico visoke konference, kot so proti koncu te vojne nad razn;mi drugimi poslanicami in de-kretiranii? Kje so vprašali samo eno ljudstvo za izraz njegove volje, če so ga že tako dolffo prepričevali, da so Ka na-zadnje res prepričali, da bo samo odlo-ča!o o sebi? Seveda. res je tu antantina vojska, ki reprezentira za enkrat še silno moč, vendar kako dol^o in ali tuđi zadostno?
Recimo, če rudi ne verjamemo, da zadostno vsaj za srednjo Evropo. In Rusija? Odesa ie padla v boli^eviške roke — in ravno zdaj se zdi, da se je začelo konierenci posebno muditi... Od kod to? V živalstvu se bere, da živi v Severni Ameriki neka ptica, ki se ukvarja s tem, da zalezujk? spe*e klopo-tače. In med tem, ko kaca spi. nanese ptica oko!i nje vse polno nekakih bodi-častih rastlin; kaca se zbuđi, zbode, za-čne otepati okrog sebe in se nabada bolj in bolj, da končno pogine. Dasi je to po-?av severoameriške favne, vendar mislim, da ni prišla politična ideja od tam, ideia namreč, da ie treba obdati Rusijo kroginkrog z oboroženimi državami, v katere se bodo boliŠeviki zaletavali tako dolffo, da bodo izkrvaveli... To nekoliko bizarno idejo H bilo riskrirati samo v slučaju, če bi se bile konstituirale obmeine države po svofi Instni volji in ne bile vrezare kakor sukno pri krojaču. Kajti ni samo uevarnost, da bi znala katera teh držav potegniti z Ruslio. ampak da bodo padle ena do dru?! in da Rusija ne bo imela drujrejra dela, kot da iih absorbira. Jaz sem sicer mnenja, da se bo to tako ali tako enkrat zgodilo, ali če se zgodi zdai. Rusija ne bo pri tem obstala, ampak poide naprej. Kaj potem ? Kaiti takrat ne bo ogro?ena samo vsa srednja Evropa, ampak rudi zapadna, ali ua vsaj njeni interesi. To ie samo en primer. sicer drastičen, kaj se pravi — delati svetovni mir v Desetorici in kako kmalu bi znali biti mali narodi zonet predmet sntaniine ljubeznji-vosti. Vprašanje je samo, ali bodo ver-jeli...______________________________
Reforma srednje Sole.
Nek?e za nekimi durmi v Ljubljani zboniie neka anketa za reformo srednje šcle. Mi bi sicer o tem ne vedeli. da nismo Čitali nekai notic, ki so vabile člane k seji. In tuđi o delovanju te ankete bi ničesar ne vedeli, da ni zadnjič v listih stalo crno na belem, da je anketa sklenila. da se nič ne izpre-m e n i Tn da ostanejo tuđi v bodoče vsi tipi srednjih šol, kakor doslej, namreč: realke, realne gimnazije in humanistič-ne gimnazije. To se pravi torei, da je ta anketa zadovoljna z našim srednjim Šol-stvom kakor je. Vprašanje pa je, če ie tuđi javnost tega mnenja.
Anketa za reformo srednje sole je bila gotovo potrebna, toda vršiti bi se ne smela na ta način, kakor se je vršila ta anketa: tu gre namreč za bodoč-nost naše sole in naše mladine, zatojejavnostpntem pri-zadeta in bi morala podati svoje mnenje. To bi se bilo zgodilo na ta način, da bi se bila anketa vršila javno, nekako na ta način, kakor se je vršila leta 1908. na Dunaju. Posvetovanje take ankete bi moralo spremljati časopisje z naivečjim zanimanjem in istočasno bi bilo treba javnosti predložiti različne nacrte, da bi imel vsak pregled o uredbi srednjega šolstva drugod in pri nas. Poleg stro-ko'-njakov - šolnikov bi morali povedati svoje mnenje tuđi starši. zastopniki raznih stanov in organov, znanstveniki in nmetniki, stari izkušeni možje in — mladina. Tako bi dobili razna mnenja in gradivo, po katerem bi preustrojili svojo srednjo šo!o.
»Od spod na sanjkah majo tri robe, Zgor više pa tri parte žamatne, Zgor više pa tri parte žamatne, Kol sinjakov §e troji krezelce«.
Okoli Središ Ča in nroti Lot-mergu, r>a na Prekmurskem sta viseli dekletom po hrbtu dve kiti; omožene so ri zviiale kite v kukmo in no pokrivale z belo kapico. Na Prekmurskem se -ja. razlika še sedaj lahko vidi. Da se je devica od omožene svoje dni tuđi po S tajerskem po kitah spoznala, je razv'dno iz Modrinjakove pes-ni, št. 26:
»Moža nemreni dobiti — Oh! kaj bode z mene? Kite moram nositi, oh nesrečno breme!« O nosi Pesničarjcv, Halo-žanov in Podravcev   pile   Fran Hrašovec v »Novicah« (L 1852 str. 259) v dopisu iz Ormoža:
»Dekleta nosijo večidel čizme, ne-katere tndi vezivne šolne kratke, kot sneg bele rokavce, okolo vratu in Cez prsi zal, svilen robec na glavi belo pečo, pisano janjko, s črnlm predprtom te tibeta; nekatere imafo poletžen© (poletno obleko narejeno iz platna). V rokah nosijo robec.«
V »Novkahc % dne 11. oktobra 1848 št. 41, čitamo kratek opis: »Slovenska obleka pravih Pćsotčar-j e v na   štajerskem<:
»Na glavi nosijo ženske bele peče. Modre jenke (krila) ie# suknen. Ima rdeče. debele robove. Skornji so visoki, % lesenimi podpetkt v §iveh so v|W rde-ČL debdi sokneni rotovU
UK m 9MUQi WMW mMB WB W>m
trebovala reforme po doli« Ib po obli kl — to ni res. Reforma Je irafno potrebna. O ten •• Je §• pisalo ▼ n»-ših listfli: «o čuti iftvnost, profesorstvo in mladina. Zato se čudimo* da rala anketa ni nasla nič tapremembe vradnega in da ni smatrala sa potrebno o tem iz-pregovoriti javnosti. Team pa bi se seveda ne čudili, če Je mničen glas* U smo ga slttali, češ da so bili pri anketi po većini sami klasični fllologi, med ka-terimi je baje eden dokaioval. da Si brez grščine ne more misliti vtšje izobrazbe. To mnenje je menda obveljalo in naša mladina naj se še napret ubija z nepotrebno staro grŠČlno, ki ntma v sedanji obliki niti za studij, niti za Življenje ni-kakega pomena. Mi smo videli, hvala Bogu, brez grščine že dosti izobraženih ljudi — videli pa smo, ialibog, mnogo neizobraženih — z grščino. Homerjevo »Ilijado« in >Odisejo« si človek lahko prečita v kaićem lepem prevodu, kar ima gotovo večjo vrednost kakor če jo Čita v originalu — pa je prav nič ne zna. Zalibog, da slovenski klasični filolozi v sto letih svojega obstoja nišo bili zmož-ni prevesti dvoje Homerje^h del na slovenski jezik, ki je po svoji naravi zmo-žen podati najlepši prevod o heksa-metrih. Naša starejša profesorska generacija za časa »Glasnika« (Subic, Krek itd.) ni našla pozneje več nasled-nikov in mi smo bili do danes eden \z redkih kulturnih svetovnlh narodov, kl nima Homerja v svojem prevodu. Klasični fiiologi so ostali sami sebi zvesti in če je imel kak učenec pojem o klasični literaturi, je bila to njegova privatna zasluga. Sicer pa ie o klasičnih filoiogih veljalo to, kar je rekel Nietsche: »Was ist an ihnen klassisch?« Človek se % grozo spominja onih »klasičnih« tipov. ki so od same »klasične irobrazbe« poza-bili na — svojo lastno (namreč izobrazbo). Zato smo mnenja, da se vsa jrrška kultura da v prevod ih prav tako dobro spoznati, kakor v originalu (namreč kolikor jo mi za svojo moderno Izobrazbo potrebujemo!). Ako čitamo Hv sena, Tolstega, Dostojevskejca, VIctor Husro. BaJsaca. etc. etc. v prevodili, za-kaj bi ne čitali grških klasikov ravno tako? In vendar ne bodete trdili, da ima n. pr. stara grška literatura za nas več pomena kakor pa nove evropske literature: ruska, franeoska, norveška itd. In kako bi imenovali človeka. ki bi se še! osem let norveško učit samo za to, da bi prečital par Ibsenovih dram, ki bi jih istotako lahko prečital v dobrem prevodu? Pa boste rekli: kaj pa jezik? Imamo v modemi vedi polno izrazov, ki so grškega pokoljenja! Res: Ampak realec brez grščine prav tako ve, kal je hipote-nuza kakor gimnaziiec in vsak navaden človek pozna apoteko, fosfor in elektrike brez grške slovnice. Zato je učenje grščine v sedanji obliki izguba Časa — in jo je treba ali popolnoma odpraviti ali pa skrčiti na minimum. Glede latin-ščine je stvar nekoliko drugačna, ker tvori podlago za romanske jezike in nudi dobro sredstvo Z£ formalno izobrazbo v prvih razredih. Pa tuđi latinščirs^ treba omejiti in čitanje latinskih klasi kov je treba izpopolniti z dobrim i prevodi.
So pa še druge stvari, ki so na naših srednjih šolah nepotrebne in so še druge stvari, ki bi se morale uvesti. O vsem tem bi morala izpregovoriti javna anketa.
Ako ostanejo vsi trije tipi srednje sole kakor doslej. potem bo javnost sama itak kmalu pokazala svofe mnenle: Iium^nistična gimnazija bo kmaln imela najmanj nčencev. rastla bo realna sfim-nazjja in realka. Treba pa bo vsaj orno-močiti prestop onim učencem, ki prepoz-no spomavajo, da so prišli na napačen zavod, to pa zato, ker pri desetletnem dečku odločajo starši in potem se izka-že, da so se napačno odločili. Zato se je zadnja leta mnogo govorilo o tkzv. skupni nižii srednji soli in tuđi pri nas bi bilo treba raznravljati o tem. Sicer pa bo treba Izvršiti skupno in enotno reformo v ćeli državi SHS.
Sedanja anketa bi torej imela samo namen, da zbere materijal, ki naj služi za podlago reformi, nikakor pa ne more taka anketa odločati o končni obliki naše srednje sole, ker hnajo pri
ttm ođločevati tadi drogi, na samo vlada in Masični mologL
Sicer pa borno po Ovidovem izreku: »semper cnpimusaiie nesata« preboleti tuđi najslabSo lolo, ki bi )o nam pripravili naši »vzgoiiteliU. Navajeni smo namreč na ta da postanemo ravno na-sprotno od tega, kar hočejo Iz nas narediti. Iz naših nemških srednjih Sol so iz-Sli naši največji narodni možje, iz naj-bolj klerikalnega avstrijskega šolstva je izhajala najbolj napredna mladina. Iz sole, ld je imela vzgajati patriote, so Iz-šli revoiucijonarjt. To nas tolaži tuđi v teh časih, ko vidimo, kdo vlada nad na-šo Solo in kako se v nji uveljavljajo na-zadnjaški nacrti. Od vseh delov bivše Avstrijc je naša »svobodna« Jugoslavija v tem oziru najbolj zaostala. Ob času, ko $o drugod v soglasju s cerkvenimi krogi odstranili zastarele uredbe in so verski pritisk izločili iz sole, se vrše pri nas Še eksercicije, pri katerih se govore politično pobarvani govori in vsa nižja srednja šola je prisiljena, da vsto-pa v marijino kongregacijo. Vse to se vrši pred našimi očmi v svobodni naši državi, in nihče se ne zgane. Hrvatsko dijaštvo !e podalo vladi svoj memorandum in vlada je bila toliko dostojna, da je odgovorila, naša pokrajinska vlada pa ni smatrala za potrebno, da bi odgovorila na spomenico slov. mladine. Sicer pa, kakor rečeno: kar smo, to smo postali vkljub bivši avstrijski soli in naša mladina bo izpolnila svojo dolž-nost vkljub soli, ki se nam obeta. 2a-lostno je le, da se k temu vprašanju tako malo ojrlašajo oni, kl so poklicani. Cas ie odločilen: KakrSno So!o si borno uredili, tako borno imeli, zato treba združiti vse naše dobre sile, da postavimo z dobro srednio solo trden temelj našega nadaljnega kulturnega in gospo-darskega razvoja. To pa bo mogoče le: s širokim razgledom po svetu, z veliko Ijubeznljo do mladine in s pravim ra-zrrmevanjern kulturnih modernih potreb. Zato pravimo, da tako vprašanje ne more resiti kak ozek kroff — ampak da spada ta zadeva pred forum široke Jpvnosti. ki naj o tem izpreKOvorL Za-kaj bi bili vedno zadnji med zadnjimi? Saj gremo iz starih razvalin v novi svet!
LlubUana ob sprelemn reienta Aleksandra.
;                           (Konec).
Begent se pripelje z vlakom na južni kolodvor. Ker »©danje stanje kolodvora, ne dopašča, da bi se na njegovi noiranji strani vrSil prvi glavni javni pozdrav, je za to določen poseben prostor pred kolodvorom v obliki paviljona: prostor bo toliko vivižen, da bo imel regent razgled po obsirnem pro> Btorn pred kolodvorom po široki cesti do Dunajske ceste, kjer se bo evetil proti kolodvora prvi elavolok- Eer bo množica napolnila ves ta prostor, bo to sa regenta prvi velicasten prizor- Ta 6e izvrše Tpričo množica prvi oficijelni pozdravi-
Ob stiku Dunajske in Kolodvorske ceste predlaga nacrt ogromen elavolok, ki bi bil obrnjen proti trom glavnim smerem: Posavje-meeto-kolodvor. To bi bil Karadžordžičev slavolok, kl je izvršen preprosto, tođa krasno, 8 erb-eko krono na vrhu- Od tod bi šel slav-nostnl pohod proti mesta po Dunajski cesti- Dekoracijo tvori jo niše in mlaji* Ker se je treba ozirati na to, da ne bo kakih nepotrebnih ocitkov, češ da ge izdaja denar eto* je predlagatelj nacrta iiredil ćelo okrasitev kar najpriprosteje in je torej izrabil vse, kar se da primerno izrabiti aa dekoracijo- Masa bo imela dovolj prostora na ulicah, da pozdravi regenta- Ker pa je treba ob cesti postaviti sole, društva itd- bo določen oni prazni prostor pred Slonom«, da se tam zbere narod, oz- pred vsem kmečko ljudstvo. Ves ta prostor bo ' okrašen z mlaji in venci,   kakor krasi
naše ljudstvo svoje vari ob slavnostnili prillkah- Na oglu vis-a-vis pošti bo stal ▼isok ovenčan steber v obliki stolpa, ovenčaa s zelenjem in zastavami- Regent bo stanoval ▼ deželnem dvorcu« Ker pa bi pot skozl ozko Šelenburgovo ulico vkljub vsem odredbam bila pre-ve5 satlaŠena in bi se množica ne mogla prav razvrstiti — zato bo od pošte krenil sprovod proti Narodnemu domu, od koder bo regenta iz daljave pozdravlja! >Sokolski slavolokc. Fanfare i gledališke strehe bodo lahko pozdravile vladarja v imenu naSe Talijes ob Narodnem domu in BIeiweisovi eeeti se postavi Sokol in Orel* Sokolski slavolok bo tak, da ne bo zapi ral pogleda na naS lepi Tivolski drevored- Pot krene potem mimo liceja, kjer bodo naše ucenke znale svoje vzgajalisče primerno okrasiii- Od tu naprej k vladi, kjer bo pred poslopjem priprost slavolok iz mlajev in vencev- Regent se polje potem naprej do Rimske ceste, kje* bi na koncu Tržaške ceste bila primer-na okrasitev občin Vid-Glince (kakor bi n« pr* Siska lahko postavila evoj slavolok na koncu Mar- Ter* ceste). Masa bi imela med tem časa dovolj, da se zbere na Kongresnom trgu, kjer bo glavni pozdrav- Regent bi se pripeljal po Gradišću, ker prihod is Gradišća pred nnosko oerkvijo nudi najkrasnej&i pogled na cei Kongresni trg in na nai krasni stari grad nad mostom- V mese-cu maju bo >Zvezda< že Iepo zelena torej bo sama po sebi nudila od ene strani najlepšo dekoracijo trga — % drus?e strani pa priđe primerna- dekoracija- Na gorenjem delu trga pred minsko cerkvijo bo stala velika soha >Trpljenje«, ki bo predstavljala našo tisočletno sužnoet. Njej bo odgovarjala na dolenjem koncu trga tik pred dvorcem velika soha >Svobodec- »Vis-a-via sohi >Svobode< ob >Zvezdi< bo stal na vzvisenem prostoru nas >Vojvodski prestoU v isti obliki in velikosti kakor stoji na Gosposvetskem polju- Ta dra-goceni spomin naše preteklosti in pravi simbol naše svobode bo priča naše nove velike zaveže- Danes ie ne mo-reroo itl na svoje Gosposvetsko polje — toda ne izpustimo ga iz spomina- Tu se bo ^tila zopet slovenska prisega za nado svobodo- Pot po trgu bo torej označena simbolično: od trpljenja skozi narod k svobodi, ki ji je živa priča vojvodski prestol- Prestol bo okrašen s preprostim bršljinom, ki je bil znak bojovnikom sa >staro prav-đoc. Okoli-stola bo nekaj vzvišeniti mest, ki jih bodo napolnili mladeniči in đekleta v narodnih nošah- >Vojvodski prestol« bo tvoril vie-a-vis balkonu đež- dvorca, kjer se bodo vrSlU pozdravi in govori- Kongresni trg je največji v Ljubljani- Sprejme vaše z Zvezđo vred do 100-000 ljudi. Ifogoce bo pre-majhen — toda red bo poskrbel za to, da bo izpadla slavnost na trga kar naj-veličastnejse-
3 tem bi bil slavnostni vfiod regenta Aleksandra v Ljubljano koncan-Računa se, da ostane regent tu štiri dnl- Zato bi so drugi dan đoločil za oficijelno posete: mesto. Skof z duhovfičt-no, vlado, vojska, sole* Tretji dan pa M bil določen za >ljudski praznike in sicer na ta način, da pridejo v Ljubljano od vseh strani iz kmečkih občin naši Ijudje kolikor mogoče v narodnih no-Šah na okrašenih vozovih- Oni, ki bi bili od daleč, bi prišli te prejšnji dan, iz okolice sele na ta dan zjutraj- S tem bi prišla tuđi vsa društva z zastavami in brez zastav, v paradi in brez parađ, kakor smo po kmetih. Društva bi morala imeti enake napise- Sprevod bi se zbiral na Bleiwelsovi cesti in bi se razvil po Dunajski cesti (od zatvornic sem) tako bi šel čez Selenburgovo ulico in Kongresni trg voz za vozons, društvo za društvom vse v zelenju, sa^
O štajerskih Slovenkah piše Iv. La-pajne v »Politični in kulturni zgodovini štajerskih Slove n c e v« na str. 237:
»... Panonski Slovenci, 1 j. tišti, ki sa bivali v soseščini ogrskih Slove n c e v (in Hrvatov), so ostali pri svoji narodni obleki... 2enske so nosile platnena krila (janjke), rokavce ali polusrajce; pa tuđi po vsem telesu so nosile platneno obleko. Kratke Sohe (daljSe jopiče) ali gabanfee Cplašč) so tuđi ženske po zimi nosile. Za obutev so imeli začetkoma opanike. kasneie čev-lje in škornje. Na glavi so ženske na-vadno nosile bele peče.
Kako so se Slovenci ob ogrski meji v začetku 18. stoletja nosili, razvidimo iz popisov oblačfl, katera so iim Kruci (neke vrste ogrski boljševiku a iz 16. veka) pokradli in poropali. Tu najdemo zapisano, da so ražen platnenih oblaal nosile ženske modni krila (Janjke), kožuhe, pete, prepase, čevlje fn ^^c*_^
Iz krajepisa in zgodovine prof. rt. Kovačiča: >Tra* S rediiče« (oboffr-t k I mejfl stran 12, posnamemo:
Ženska obleka Je bila vsa iz doma-čega platna, kar ie bilo za žensko čast-no. kakor pravi star pregrovor- »Lc tako dekle kaj veUa, ki *vant z domačc preje ma.« Nosile so janjko, zsorai jopic, na glavi pa pečo, vse iz domačega platna. Le tržanke so nosile peče iz tankega (ktrpllenejra) Sleskejara platna, vse dniKO pa, kar so si same napređle. Ženska nosa |e bila po priliki taka, kakorje Se sedal viđetl nrl Zagorkah   m   *y«J*
Iepo vidett ko so Sle v cerkev bele kakor labodi z Iepo polikanimi janjkami. Likale so si obleko — ne z železom. ampak z »globanjami«. namreč z slad-kim lesom, ki ga je obdelal strugare...
Slovenci na Ogrskem.
V »Slovenskem Glasnik Uc iz 1. 1863 ie na strani 114 pod naslovom »Slovenci na Ogrskem« tale opis:
Ženske nosijo po soratih krajih modro mentlko s crno kožusrao, na rav-ninah pa temne barve; med tednom bdo suknjo, na katero okoli Rabce obe-sajo tako imenovani zobonj; na vrh glave nosiio bel robec prevezan t ro-žičlti na rdeče izSirimi Okoli Ujnice (Murske Sobote) nosijo pojasnike rdeče, modre ali zelene.
Dekleta nosijo kite na koncu z rde-čhni pantelci prepletene; suknje imajo prevezane z rdečirrri ali modrim! pantelci. Ženske so navajene nositi se kaj čisto in osebe. v tem pogledu nemarne, karalo z vprašanjem: »jeli je pri vas voda pogorela?c
Slovenci v Istri
Prof. vnfera Zupančlč pile v »Glasniku« (U 1867, str. 121) pod naslovom: »Potovanje po Istri«.
»Ženske nosijo crne kiklje z zelenim ali rudeCim, široctm, robom, in Ic^o pošite srajce. Pete na postollh ali čcv-Ijfli imajo zelo visoke. Tako so naprav-
""              Istnke
Slovenke razven tistih, ki so takraj hri-
ba Slavnika«.
B. Hacqnct opisuje Slovenke y Istri (v goratih krajih) v svoji knjigi: »Abbildun^ u. Beschreibunfc der sud-west- u. ostlichen Wenden, Illyrer u. Slaven« na str. 49, (I. del) takole:
2enske so po leti in po zimi oble-čene y belo, platneno obleko, le tupa-tam si obleče po zimi Crno, sukneno vrhno suknjo. Na glavi ima belo platneno ruto. zavezano turbanu podobno tako, da visi en konec na levo ramo. Srajca je dolga na prsih, gosto nabrana. in je pod vratom zapeta z gumbom. Cez srajeo si obleče belo haljo brez roka-yov, če ima pa rokave, so leti globoko izrezani. Konce rokavov vtakne zadaj za pas. Pas je bel, platnen, za pas si na-vadno vtakne šopek cvetk.
Nogavice so dolge, In so čestokrat gosto nagubane. Obuvalo ima sandalom podobno obliko: usnja je le toliko, da se skrijejo spredaj prsti, zadaj pa peta; sicer je noga prosta. Ti »šoini« so spredaj zavezani z jermenčkL
Uskok! na Kranjskem.
»Glasnik«, 1. 1866, str. 14: »Starejša Ženska je imela na glavi belo pečo, po robeh z rudečimi in zele-nimi nitml prešito, spredaj (po prslh) na obeh straneh pa jei jie visela po ena kita s koraldami prepletena. Obc kiti lepfli crnih las ste jej bingljall izpod peče tako, kakor Iz dveh belih cevl.
Prepasana je bila z rudečim pašom. Ispod njega Je pa maha!   na   n*«M
91. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. ipriU 1919.
Stran 3.
Btavah in trobojnieah,    ptrraj«   1b ti*.
skaje od radosti, kakor doma kadar i« evatba. vesela harmonika in ukanje vse bodi dokaz, da gre slovenski kmet pozdravljat evojega regenta- Sprevod bi šel mimo dvorca, kjer bi regent imel tako priliko sprejcti pozdrave tieočorili navduženih slovenskih src in bi mogel videti, kakSen je nai narod v svoji organizaciji in svoji radosti* Da ne nar stane zmr^njava bi moral iti cei sprevod dalje po Go-poaki nlici, Turjaski trg, Breg. šentjakobski most. Stari trg, Mestni trg, Vodnikov trg- Tu voznikl odpeliejo v svoje gostilne, oz- v pređ-mestja- Ta sprovod so jo določil na tretji dan, ker bi sicer ne prišel do ve-Ijave- Vsled stanovanjskih in hranilrrtTi razmer ni mogooe, da bi bili ljuđje po nekaj dnij v mestu, ki bo itak prena-polnjeno- Vsled narodnih noš itd- ni priporočljivo, da bi se spalo na vozo-vih ali kje na tleh; zato bo mogoče izvršiti ta sprevod v polnl krasoti le, ako priđe vse svež© z dežele; da bo ljudstvo imelo svojo zabavo, se je dolo-čilo prostor pred >Slonom< za veliko ljudsko slavnost, ki bi se vršila popol-dne z gledalištem na prostem, nasto-pom pevskih društev in razno zabavo. Najbrže bi regent narod pri tej Blavno-sti obiskal, kakor je to navada pri narodnih slavnofitih v Beogradu n- pr« na Petrovo-
S tem bi v glavnem podali zunanji okvir slavnosti- Ako hoćemo, da bo Ljubljana res lepa in da se nas narod pokaže v svoji pravi podobi je treba priprave in reda- Zato naj se pripravlja vsa dež^la in mesto, da bo v pravem trenotkn prav izgovorilo srce naroda- Seveda se bo mogoče ta program še izpopolnil in izpremenil- Vsak naj po svoje pripomore, da bođo ostali ti dne vi nam vsem v lepem spominu« Saj smo včasih ćelo svoje trinoge spre-jemali- In zdaj prihaja k nam brat. • •
Se nekaj: da ne bo očitkov: češ v času take draginje in pomanjkanja pa tako razkošje in potrata- Opozoril bi zopet na Prago- Ni bilo lani bolj izstra-danega mesta, kakor je bila Praga maj-nika meseca — toda ko so prišli slo-vanski gostje, kdo se je mogel prlto-žiti- Ves narod je sodelovat, da se je to vprašanje ngodno resilo- Treba bo tuđi pri nas misliti na to, da bo poskrb-Ijeno za vse-
Slavnostni odbor bo izdal poeebno epotoinsko medaljo ali znak, ki bi se prođajal n- pr« po 2 K. Ako se jih proda n. pr- 100-000 — kar ni nemogoce — bi bili s tem kriti stroški. kar bi stala okrasitev mesta- Zato pa bođo vsaki drugi — posebno kaki židovski izdelkl — Id se radi pojavijo ob takih Sasih, prepovedani- S tem bi bilo reŠeno fi-nanSno vprasanje te zađeve- Kar se tiče mlajev in vencev bodo menda naše vaši in občine rade pomagale, če bo treba- Sicer pa o tem lahko premišljajo in izpregovore tndi drngi- Za enkrat smo izvedeli dovolj*             Dr- L Lr
Poli&iine vesti.
PoHtrčnl klub JDS. Redni sestanek đanes zvečer točno ob 8. uri pri RožL I.  nadstropje.  Polnoštevilno!
— Glavno zborovanlc zaupnikov Jagosiovanske demokratske stranke se vrši 11. maja. Načelstvo Jugoslovanske demokratske demokratske stranke je v svoji seji dne 15. aprila sklenilo, preložiti glavno strankino zborovanje od 27. aprila na 11. maj in sicer vsled želje raznih srbskih in hrvatskih poslan-cev ter ministrov demokratske stranke, ki se hočejo tega zborovanja v večjem številu ndeležiti . 27. aprila bi jim bilo to nemosroče, zato so prosili naj se preloži zborovanje na 11. ma!. Dnevni red zborovanja ostane isti. Vse organizacije   dobijo  vabila  s   sporedom  pravo-
Sbod ZJŽ v Mariboru. LDU Maribor, 15. aprila. Nocoj Je bil v Mariboru shod Zveze jugoslovanskih železničarjev. Dvorana Narodnega doma ie bila nabito polna. Shod Ie otvoril nadrevident Jarh. Narodni poslanec Kejžar je obširno referi-ral o staližču vlade napram zahtevam že-lezničarjev. Govornik Je prošli železnicarje, ' da b! še nekaj časa potrpeli, Kakor so pod
strani čudno narejen pisan volnat zastor, ki mu pravijo ti ljuđje pregača. Bela srajca jej je imela spred tako siro-ke rokave, da je bilo videti rok do ko-moica, bila je pod vratom pisano pre-šita. ter jej je sesrala do kolen. Vrh dol-sre srajce ni imela drusresa oblačila, ra-zun prejrače pa pasa. Po zimi nosijo žene __nekatere rudi po let! — belo suknjo (zobun). Od kolen do >postolov« (čevljev) so se jej pa vidile višnjeve suknene tesne hlačice. Zato Jasejo te ženske prav po moški. Res sem zna! neko bogato, ki je prijahavala v Met-liko na konji kakor kak mozak.
Mlajša ženska se je nosila ravno tako kakor stareiša, samo da jej je str-lela na glavi namesto peče — rudeca okrogla kapica, in da jej ie mahala za-dej (po hrbtid le ena kita z vpletenimi biseri in morskimi koraldami, kakort-nih sicer pri nas ni videti Tako se nosijo dekliči pri teh ljudeh. Rudeča kapica na ženski glavi ie znamenje ae-viško in loči dekliče od žen.
Nošo tržaskft okoBčank opisuje profesor S. Riitar v knjigi *SantP^°%L?I?" sto Trst in njena raejna «rofija I«trt«« sirsm 171; tu pravi:
»O svečanih dnefa nosijo moćno m redno po đolgem nabrana krila bele aB avetle terv« s modrim* rtčtooma »vH-
Pfhrtao Avttrijo, ia — <minh na teftofi«.
Ja ]In je pftvzročila voIiul Prosil Je^ na] al-Kar ne pretiravajo, da s državo vred vil skupaj ne poginemo. Opominjal Je na ugled, ki ga uiivajo v splošncm slovenski želea-ničarji kot pijonirji ob uitanovitvi Jugoslavije tuđi pri cntentL Oovornlk je nadalje poudarlal koliko živeia je v Banatu. U se vsled razmer, poviročenih po madža-rcnskih ieleiničarjih. Se ne more dovažatl. (Khci: »FeJ, proč i njind!«) na vejikansk« pcsledice in škodo, ki bi Jo stavka v seda-niih razmerah povzročila ne samo želesil-carjem samim, temveč vsemu jugoslovJO-skemu narodu. Treba je strogo ločiti, da ta delodajalec ni država, marveČ še vedno akcijska družba juine železnice. na kat ero država dosedaj nima Se nobenega direkt-nega vpliva. Vlada bi smatrala stavko kot pobuno proti državi. Poudarjal je, da bo ministrski podpredsednik dr. KoroSec ki Je prevzel prehrano, gotovo skrbel za slovenske železničarje. Govornik je končal z željo, da se nihče ne da zavesti po neodgovornih hujskačih ter je izrekel nado, da v naši državi ne bo povodov za take stavke.
—  Roglič je omenil    povišanje    tarifov za 200 cdstotkov od 18. aprila naprei in izra-zil  željo, da bi  tega ppviška    bili    deležni tuđi  železničarji.    Pri  besedah:    »Kdor   ni prisegd naši državi, nima pravice, spreie-mati rlače od nje«, je bilo živahno odobravanje,  ravnotako  pri  besedah:     »Kdor    ne dela,    naj  ne  dobiva    plače.«  —  Poslanec Kejžar je še omenil, da bo dne 25. aprila v  Beogradu velevažen    sestanek  zastopni-kov vseh jugoslovanskih  železničarjev. So-Klasno   sprejeta   resolucija   iereka   vladi    in ! Narodncmu   predstavništvu   zaupanje.    izra- • ža nado, da vlada ne bo dopustila,    da se Zveza  jugoslovanskih  železničarjev  posluži skrajnih    sredstev  In  obsoja  vsak poizkus, uprizoriti  v  sedanjih    težkih  časih  stavko.
—  Nato je kapetan Skala v imenu odsotne-ga generala Maistra pozdravil shod ter izreke!  zahvalo  za vzorni red, ki  so ga slovenski   železničarji  vzdržali  od  začetka   na vsej  progi.  Naprosil  je  železničarje,  da bi se tuđi nadalje tako delalo, da ne bodo so-vražniki, kl komaj čakajo, imeli povoda, da bi  notranje  nerede zlorabili  v  svoje name-ne. — Govoru so sledili »Živio!« - klici na generala Maistra. —- Urednik 2ebot je pozdravil  shod  v  imenu    obrnejnega sloven-skega  ljudstva  ter  se  zahvali!    slovenskim železničarjem za njihovo požrtvovalno delo v blaginjo naroda. — Po shodu so zboro-valci zapeli narodno himno »Lepa naša domovina*.
Kaj pravi stranka? Iz št. Lovrenca, na Pohorju poroČajo, da se je tamkaj vršil pred enim tednom socijalno-demokratski shod, na katerem je govornik ščuval proti Srbiji in Srbom ter protestira! proti odpu-ščanju nemških uradnikov iz služb v Jugoslaviji in proti odstranitvi nemških na-plsov. Konštatujemo, da je socijalnodemo-kratska stranka načelno za ujedinjenje s Srbijo in da se odpuščajo nemški uradniki s sklepom celokupne pokrajinske vlade, to-rej rudi z glasovi socijalnodemokratskih zastopnikov v vladi. Ali ]e potem lolaino, da se na socijalnodemokratskih shodih na-stopa tako, kakor se je to zgodilo na Pohorju. Morda se tako ščuva in hujska proti državi in vladi brez vednosti stranke, v tem slučaju pa je strankino vodstvo dolž-no, da napravi red in spravi v vrste svojih somišljenikov discipUno.
SVARIMO!
Mariborski delavec prinaša: Kakor smo že na kratko registrirali, sta mariborsko in ljubljansko glasilo Slovenske ljudske stranke pričeli razpihavati strankarski boj. Mariborski list pravi, da hočejo naši listi na nelo-jalen način zatreti nasprotne liste. Nadalje dolži pristaše JugosTovanske demokratske stranke ovaduštva in sum-ničenj. Ljubljanski »Slovenec« pa je pri-obcil o zborovanju naših pristašev ne-resnično porocilo, da je naš drž. ix>sla-nec hujskal proti nasprotni stranki. Bilo je pa ravno nasprotno. Pozival ie k edinosti in strnjenemu boju proti skup- \ nemu  sovražniku.
Pred velevažnimi  odločitvami stojimo. Gre za obstoj in bodočnost naše ožje  domovine,   gre   za   samostojnost tisočev in tisočev naših bratov. Na se-veru in na jugu delajo naši narodni nasprotni k i z vsemi sredstvi, da bi nam odtrgali najlepše dele našega ozemlja. Naši spodnještajerski Nemci zapeliujejo naše ljudstvo v svoje nečedne mreže. In  tam v našem  tužnem  Korotanu  se grme   topovi.    Hiše   naših   slovenskih kmetovalcev gore . . . In v teh resnih časih hoćete imeti strankarski boj? Ce ste se trudili za ujedinjenje jugoslovan-skega naroda, če so delali za ta naš cilj Krek, Korošec,  Jeglič — zakaj hočete i zdaj to delo uničiti, ko   se   ravnokar ] končuje zgradba   našega   lastnega do- ; ma? Dobro poznate m van je naših na- [ rodnih nasprotnikov.  Dobro veste,  da ! potrebujemo vso svojo energijo v boju ; proti tem nasprotnikom, da nam v zad- } njem trenotku ne odvedejo naših bra- -
natim predpasnikom. Opasuje jo se z zelo dolgimi raznobarvnimi svilnatimi trakovi. Okoli svetlega modrea ovija-jo široke, rdeče rute z resicami. Na glavi imalo redkokdaj k?ko pokrivalo, a poprej so nosile posebno lepe, drago-cene peče. Nogavice so tuđi pri ženskah rudeče, volnene in pečez nabrane. Cev-lji so beli zelo nizki od zgoraj preklani in odprti (nezavezani), tako da so od spodai komaj prste pokrivali. Imeli so pa ti čevlji zelo visoke podpernike (»tekom«, take). Takih čevljev se sedai ne vidi več pri okotičankah. ki nosijo zaprte nizke čevlje z nizkimi podpet-niki; mnoge pa hodijo bose cdo po mesta ...
Lepa navada okoHčank, zlasti nepokvarenih, ie da imajo ob praznikib polna nedra vrtnic in drugih lepfli cvet-Uc, izmed katerih se Wi5čijo zlate ve-rižice in drug ovratni nakras, kar prav ukusno dia oprsje In se kaj lepo podaja zdravim ličicarrL«
Beneške Slavenke (po ^ Rutar: »Đeneška Slovenija« stran 76 m 173). Rezijanke nosijo na davi bar-vano ruto, ob praznikih pa še zmerom belo p e č*o, kakor so jo nosile pred več kot 200 leti. »To lepo pregrnjeno pokrivalo (fakoelott) je na strani tako msaiftOb da ookrtva to ootortoo glara
tov. bi sdai naJ to energHo r^^AmUfff^ ter k> vnorablfamo v strankarsko pott-tičnem boju.
Mi ne borno sledili na to pot, ker se zavedamo resnosti časa. Ml borao vse moči Se nadalje posvečali ooetna dela, ki ie potrebno, da dosežemo v resnici ujedinjeno ćelo nalo domovina da borno združeni pod eno streho vsi sinovi  našega  troedinega  naroda.
Pa tndi Vam. pristašem nasprotno stranke, ptiporočamo, ne dajte sa za-peljevati od nepoklicanih in neodgovornih činiteljev, ki hočejo v zadnjem trenotku preprečiti enotno fronto proti sovražnikii. Ne upamo si misliti, da hoče morda Slovenska ljudska stranka s tem svojim nastopom v tako resnem in za našo domovino odločilnem trenotku izsiliti kakšne politične koncesije. To bi bila ne vama igra. Zato pa še enkrat svarimo ter pravimo, počakaj-mo z notraniim bojem, kadar bo boj z zunaniim sovrnžnikom končan.
»Z lažmi in krvjo«* Te đni se vrB© pogajanja, oziroma razgovori med ižtrankami, da ee medsebojna politična borba odloži in da nastopimo »kupno proti skupnemu zunanjemu sovražniku-JDS ima najboljšo voljo, da se Če tuđt kot stranka žrtvovati. Glavno sedaj ni stranka, ampak narod-Zatrjevaloee nam je od SLS, da se hoče tuđi ona držati načela koalicije strank* Sredi zatrjeva-nja pa prinašajo, kakor smo morali opetovano konstatirati, listi te stranke proti nam napade* Nočemo teh napadov imenovati z zasluženo oštro besedo, da ne damo povoda nadaljnim pritožbam» Toda vsaka potrpežljivost ima svoje moje- Zadnjič smo pojasnili dogodek v Zelimljah na podlagi preiskave, ki smo jo v najbolj poštenem namenu m vestno izvedli- Včerajšnji >Domoljub< je napisal članek pod naslovom >Z lažmi in krvjo«, — gospođje od VLS, nočemo vam očitati Susteršiča, toda n% moremo si kaj, da ne povemo, da je navedeni >DoTnoljubov< članek vreden katerecrakoli lista in žurnal ista Suster-šičeve dobe in Susterši&evega načina-Mi smo zopet iz zvani, sredi med dogovori za vzdržanje in nadaljevanje toliko potrebne koalicije smo od lista >Domoljub< izzvani na necnven način! Popolnoma izkrivljeno se tu slika dogodek in ta laž naj bi dosegla ne vemu kaj. Naša stranka ne bo izvajala tuđi iz tega krvavega izzivalnega članka po-sledic, ki bi jih morala izvajati ▼ mirni dobi« Mi wjm«mi pravice žrtrovatl strankarski interes narodnemu ta za to vstrajamo v koaliciji kot njeno jedro-Naj si dotičniki, ki bo bili na shodu v Želimljah navzoči, sami ustvari jo sod-bo o takšnem škodljivem pisanju- Da bodo hujskajoče trditve, ki smo jih že mirno in stvarno ovrgli, ovržene še enkrat, naj navedemo dodatno k svojemu že objavljenemu poročilu še dve drug!. Povemo pa: Z lažjo in krvjo >Domo-Ijub«. ne bo reseval koalicije, ne varo-val narodnih koristi, ampak bo narod prodal za stranko in pri tem izgubil oboje* Naše ljudstvo ma ne bo sledilo-
O Žellmljah. Župnik Kunaver na Golem je velik pravdar in živi s farani v več-nem sovraštvu. Olei pritožbe pri škoiij-skem ordinarijatu, pri okrajnem glavarstvu, pri vladi, pri sodiŠču itd.
Ta župnik je označi! v nedello raz !eco, da se bo vršil popoldno v Zelimljah shod, »pa ne za Uberalce, ampak le za katoličke može.«
To je dalo Goljanom povodi da so SU na shod.                                           ,
Potek shoda ie opisan v prflozenem poročilu povsem zanesljivega zaupnika.
Dostaviti je še:
1.  da Je župnik Erjavec $ svojim na-stopom ljudi  razburil;
2.  da jih je začel pehati od sebe;
3.  da se je sprijel z najbližie stojećim! in se ž njimi ruval;
4.  da Je Cotlč zmerjal: »Prokleti kme5-ki bikl, kaj pa hočete, hudiči?c
5.   da je potegni! revolver in ž njim
grozil.
Ako bi ne bili prirediteljl shoda izri-vali, zlasti pa. če bi bll župnik Erjavec na-stopil bolj prijazno in manj odurno, bi gotovo ne bilo prišlo do rabuke. Sicer so pa tega krivi pristaši SLS, ki so od zadaj pri-tisnili na Ooljane in jih tako porinfli v župnika, oziroma do govornisice mlze. Župnik se je začel otepati in ljudi pehati In — pre-tep je bil gotov.
Jaz na shoda na Golem dne 9. marca t. 1-, nisem govoril o »farjfh« In nisem hujs-
in da na pol odkriti desni strani rozlji doli vise in obrazu dajejo nekaj sme-lega«.
Modre je bil navadno s srebr-nimi niti prevezan.
Krilo je crno, prteno pa tuđi svilnato ter šega do členov in je pre-pasano s crnim pašom. To krilo ime-nujejo '»tjamažat« ali >č»mežot€ (be-seda itaL izvora — »camiciota«, prav tako kakor naša kamižola). Krilo, ki je sešito iz dveh vodoravnih crnih platnenih kosov, imenujeio  »kotula«.
»Stare Rezijanke so nosile »vor* načo, t J. dolgo krila modre In ro-kave skupa! sefite«.
Rokavci imajo tako kratke ro-kave, da se 'vidijo laktL Po zimi pa oblečejo povrh voineno jopo  (kakor
moški).
Nogavice pletene.
Čevlji so podobni mošktan, tipa so nizki zaprti s srebrnimi zapooamL Po zimi nosijo škornje.
V ušesih nosijo »rintljinave« (take nosijo tuđi mo2ki zlasti starejiO.
Slovenke iz drnjrih krajev Bene-Ske Slovenije pa Uubijo pri obteki »btelo« barvo. Nekdaj so »osili (ženske in moški) prte&ice, po zimi pa dubiiifiiin objeko^iz^bele vollft.
kal prott daho»iaul mtnreč rjtufl pocrvaL na) obranilo mimo kri in na) se ocjfellejo vsakeza nasilja, ker nasilje rodi — boljše-visenL
Dr. !▼. Lovmčtt.
Ljubliana, dne 10. aprila 1914
Poročdo zs«flka. Proti vsemu prl-čakovanju se je prtpetil o prilOd nedelj-skega zborovanja S. L. S. v ZeUmljah ob-šalovanja vreden dogodek. PfT^lo J© nam-reč do nasilnosti. Id so imele z posleđico, da Ie bil župnik Iv. Erjavec iz Zelimelj dvaJcrat lahko oprasnjen ali morda ranjen na glavL Povoda za ta pripetljaj ni toliko i s ka ti v nasprotjlh strankarske^a značaja, temveč pred vsera v popolnoma pogreše-nem nastopu sklicateljev shoda, deloma pa tuđi v še nezadostnem razumevaniu stran-kinih načel z na5e strani. PristaSi naSe stranke so Sli z naibolišim namenom ter v zavesti srrankarske discipline na shod. Nikdo ni nameraval uprizariati na shodu kakih rabuk, marveč po vsej možnosti pri-rediteliem stvarno ueovarjati. Slednji so imeli ie pred otvoritvijo shoda ve5 kot za-dostno priliko, da bi se bili lahko brez-dvomno prepričali o raspoloženju udelež-nikov. Če so shod kljub temu otvorili, ka*e to a!i njihovo trdovratnost ali pa nerod-nost VrSilo se Je vse na kratko povedano tako-!e: PozorižČe: Pred Selskim pnslop-jem tik ob zidu za mnlo mizico dr. Je?, na nje^crvi levici župnik Erjavec, na desni dr. Ježa neki Cotič s sinom iz Ljubljane ter nekaterimi somi«1ieniki SLS iz ?e!?melj. Pred mizo nekak 5r>alir .me^an. istotako z obeh stranL Župnik otvori s sladidmi be-»edami shod ter poda besedo dr. Je^u. Dr. Jež prične govoriti: » ... pri zborovanju naše kmetske zveze . . .« Na5 pri^ta^: »Kje fa imate tiredsednika tetra zborovanja«. Dr. JeJ^: »Po naših pravilih predseditjem sam«. Nato Erjavec v pozi strožega, skoro tiVornega nastopa proti našemu pristaju: »Kaj pa ste Vi. kmet snciialist ali kaj?« Naš: »Kmet vsak dan*. Sledi v smeri proti Eriavcu nekako gibanje med zborovalci, ki naraste končno do tega. da 7adaJ stoieči pritisnejo na§e na rTrjavca. f3rfavec po-skii?a priti^ik zavrniti. Cotič vleče ?amo-kres. ć.r. Jež izgine neVam za Solo. Priavec uporabi Ja v hudi Jm?eči boksanje v svojo obrambo. Reakcija. Nekaj udarcev preko Erjavčeve smlave. Vpitje, ženske, zmešnja-va, ^andarji. čez pet minut Jasno nebo ter neVai nstankov s koli oborožen?h pristašev SLS. Končno govorica, smeh. maček,
Dobrcpolje« Mesto odgovora na razne ocitke proti naži stranki je treba samo konstatirati đopodke. Mesec dni potem, ko je cjosporl Skulj iz Dolenje vasl prenehal biti član Narodne ga sveta za Kočevsko, je že priredil 23- roarca ehod ST.S, na katerem se je zakllnjaT, da ni bil nikdar za premestitev urađov iz Eofevja v Ribnieo, zlasti ne glavar-stva- Od 85 prisotnih je bilo čez 40 na-Sih pristašev, katerim je znano, da Je hotel imenovani siloma na lastno pest premestiti glavarstvo iz Kočevja v Rib-nico, da je imel v ta namen že nekaj oboroŽenih fantov in da je tnđi telegrft-firal v Velike Lašč© in predlagal sa-mega sebe za glavarja ▼ Ritmici- NaM pristaši so bili dogovorjeni, da rjodo na shodu samo poelušali in đa g& ne bođo motili. Tako je tnđi bilo- 3O marca na shođu v Dobrepoljah je g- Skulj že po-zabil. kar je tako svečano trđil v Ko-čevjn- Med resolucijami se zahteva tuđi premeščenje glavarstva v Ribnico, kakor ravno ugaja >krajevnim razme-ramc- (To ee pa naj ne smatra kot napad na stranko, marveČ kot đovoljentt kritika v postopanju o lokalno važniii vpraSanjih).
Oplotnica- S sporazranljenjem pro-stovoljnega gaeilnega drnStva in dru-Stva »Slogac se je nstanovil poseben ođsek. ki ima nalogo, đa skliče na belo nedeljo, t- j- 27- aprila 1919 ob S- nrl popolđan >Narođni sbođe, kateri bo it naveđenega za naš kraj pomenljiv ln selo potreben. Ljudstvo se pri nas Be presneto malo zaveda o velikem pr»-obratu, đa je seđaj rešeno avetrijsko nemčnrskega jarma in da se nahaja v lastni matemi državi- Jugoslaviji« Vsak čas ti prileti na u£o mržnja do nove države in njenega sistema* Jam-rajo Se vedno za staro Avstrijo; posebno tak i, ki so prej brisali znoj š potno cunjo Ornigovega Stajerca- Priprosto ljudstvo, res trpi zaradi veđno naraščajočih cen, vsled padanja valute- Navaden težak ne zasluži dnevno toliko ,đa bi si mogel kupiti 1 kg mo-ke, ki stane 5—8 K- Ni torej Suda, da črez vse zabavijajo in đa Se jih pola-stuje nekak boljševizem, katerega so raznesli med ljudi domov prišeđši vo-jaki, in pa domaćini, ki so bili prej in so še zaposleni v raznih krajih Nem-ške Avstrije- Ti so đo zadnjega priha-jali po živila k svojim sorodnikom in pri tej priliki razširjali med ljudmi nemške prednosti v škodo naSi mladi državi- Tu pa tam si slišal: >Jugosla-vien wird balđ der Tenfel holen< Dalje je- tukajšnje prebivalstvo skrajno ogoroeno radi zemljišč kneza Winđiseh-Gratza, kl ga ima v obSfni Oplotnica-Kot nad 2600 ha. Prej so imeli eelo kmetje in vač kot 100 rodbin brez lasf-ne zemlje oziroma nekatere z laetnim domom to zemljo po oenl r najenm^ Sedaj si Je pa zemljišna z malo izjemo Windisch - Grfttz oziroma njegovi usražbend za lastno rabo pridržal in ob#ejal- Rečeno je: ce bodo Ijudje, ki letofl nišo dobili zemlje v najem, obde-lali predstoječemu organa kneza Wln-đleeh - Gratza obeejano zemljo, tedaj dobe ma trud nekaj pro5- NaSi ljudje pa nišo tako neepametni, da bi ne vedell, kaj to pomeni* Vsi, kot eden so proti temu in odločno apelirajo na vlado, đa kmalu reii agrarno reformo o razdelit-Ti v»eii takih zemrjiii Winđiaeh-srtlB0v BađjBosđsp im   Mb te nal   BSdh
prari na obilno žeiev, kar mu borno ni stlačanili-
Upraviteljstvo  Windischgratza pa tuđi prav pridno pusti sekati lea ▼ bliz' njih gozdovih, ki so ob cesti, kakor je >Partovec<-  Kar   sa  več    desettisočeV kron pokupijo  lesni  trgovci  lesa,  ka-terega morajo naprej plaćati- Dovolimo si vprašati na dostojnem mestu: >AU Bt: se to Bokanje ne dalo zabraniti ?c
Iz teh vzrokov je pripravljalnl pododsek primoran, da skliče Narodni' shod, na katerem se bo raspravljalo olj dveh tem ah-
Prvi predmet do: >Preobrat ln n&* va država Jugoslavija na splogno, spo^ jena z valutno krizo,«
Drugi predmet; >Agrarna reforma«-                                                      -'"'
Za prvo temo se borno potrudili, afij si  pridobimo enega  govornika iz Maribora- Za drugi predmet bi radi dobiti govornika iz Ljubljane- Ako se nam f,J govornika prosto voljno ponudita, je pri* jave  poslati  na  >pripravljalni    odsek< prostovoljnega    gasilnega    druStva    r" Oplotnici,   okraj  Konjice,   Slov-   iStajer.J
Krajevna   organizadla J. D. S. t Oo-renjl vasl nad    ^kofjo Loko je    ustanovila; svoje   nepolitično  dru$tvo     »Narodno  čital-«:' nicn« s sedežem v Gorenji vaši.    Na toza-; devnem ustanovnem    občnem zboru, ki se je vrSil 13. aprila 1919, so član! Izvolili sle-| dečf  odbor:   predsednik:     Jakob     Jezeršek, pos&srnik in    trgovec v Gorenjf vaši, podpredsednik: Franc Btzfak.    trgovec na Ho-tavliah,    tajnik: Ivan Rabič, poStar   v Go-i renji    vaši,     tajnikov     namestnik:      Pavler] Oblak, posestnika sin    v GorenJ! vasl, bla:! jralnik: Vaclav Palečefc. treovec fn posest-nik v Gorenji vaši, blag. namestnik: Tranc Osredkar, pismonoša v Gorenji vaši. knjiž-nlčar:  Franc    JelovČan, posestnik    In trgo-vec v GorenH vaši.    Tako smo   dobili narodni demokrati   vendar etikrat svoje dru-' Stvo, kjer se bomo v prostem Času shajall,1 T>omenfli o tem in onem in pa kjer *e bomo izobraževali    s  čitanjem  časopisov   ln zabavnih in Dodnčnih knjijr. Pomni nal vsak-do, da le   v društvih }e> bodočnost naroda, t u di kmeta. Zato pozivljamo vse narodno    ravedne    demokrate,    kaifirlm je    do-: brobit ljudstva    prf srcu. da pristopijo   kof Člani v naso ^Narodno   čitalnico*.     S tem; nobeđen   ne   boce prav nič iz^tibil. pač pa1 le pridobi!  In    koristil  seb! !n naroda,    kerj r>omtell na? vsak. da Ie i*obra2en človek ie, dostopen za napredek.    Čitalnica   na! nam! bo nekako ognnSče. okrog kateTc?ra se zbi-rajmo v čim večfem    §tevilu in đelaimo z' vsemf    močmi v?trajno, da bomo čim preF do?«es:li čim večjl uspeh  in napredek- Zato kličemo vsem: vsf na delo!   Vsi za onegaj eden za vse!                                Odbor.
O falpifikaciji govori BpoŠtovanlj kolega >Slovenec«, ker nismo priobčilf! izjave naših* emigrantov v Parizu v ce-i loti, marve5 samo v njenih glavnin* lrr bistveniri potezah" Ali vedo gospodjo fiploh. kaj je falsif&acija? Bistvo falsi-fikacije je, đa se nekaj potvori, prenv redi, kar đa potem celoti đocela dns-» gačno lice, popolnoma nasprotno vsebi-* no- Ali je tako. Torej! Naš dopienfle ptf je ono deklaracijo podal v vernem slo^ venskem prevodu v vseh poglavitnilj tockaK izpnstil je samo podrobnosti, Ići v detailih osvetljujejo glavne in načelj ne teze, ne da bi jili v kakršnemkolih oziru spreminjal- Da Bi pa morali vsaj] ko stvar priobčiti ▼ celoti, to ni nikjerj zapisano- Sicer pa nima >Slovenec«r prav norjene pravice, đa bi nam pred-' pisoval, kaj smemo registrirati in kajj ne, to tem manj, ker on sam đoslej ni smatral za potrebno, d& bi otžjavil onof emigrantsko deklaracijo, 6eprav sama' v ekscerptu- Komu torej ni po godu oni operat, tistemu, ki o njem molci, atfi tistemu, kl ga podaja javnosti v vselJ bistvenih potezah? Končno: Da je >Slo-j venec« duhovit, vemo- Da se s to đulio* vitoetjo vežejo še tuđi druge lastnosti^ tuđi. Zato samo ponavtjamo, đa se, lčar se časnikarske đostojnosti tiče, lahko ponosno merimo z naj6oljšrmi listi na^ svetu- Kakor "dokazuje polog đrugil? tuđi današnja >Slovenčeva< notica, nje-j mu žal ne moremo priznati slicnega,] dasi bi to sicer radi storili- Ne zame-*1 rite! Za nas je stvar končana«
Gospo«!   uradnik   v   »Jugo«l»viji^J
čitajte   našo včerajšnjo   notico §e   en-«
krat!                                                       :
(Naša poročita iz Beozrada in ZagrebaJ ,
»HRVAT«  PROTI  »NARODNI  POLI'
TIKI«-
Zsigrth, 16- aprila. Današnji >Hr> vate piše pod naslovom >Nasedanjecf Grupa okrog »Narodne Politikec seđaj veđno češče ađarja po Starčevicanclh, štedi pa s svojinu udarci na liberalce vseh grup- Kako liberald to prizanaša«; nje vpoitevajo, se vidi zlaeti na Slo^; venskem, kjer so liberald na nekeuf shodu navzočega župnika skoraj pobili* Takih elueajev je veC in bilo bi potreK-" no, đa bi se >Narodna Politika« malo bolj zanimala žanje, mesto da udrihrf po Starcevicancih- Tako pa je >Narođ«< na Politikac zadovoljna, ce ji le ljuS^ ljanski >Slov«nski Narode malo poka^ di, mesto đa bi pričela razkrivati obiV< no liberalno korupcijo- (Tako cvetje po« ganja strankarstvo«)
Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze".
Stran 4*
jmjOMEtmn nmod*. *m tf •pm* ltit.
91 St crv #
' Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Umestna ironija. V »Hrvatu« čitamo to - le uspelo ironizacijo našega sedanjega druiabnega razpoloženja: »V nobenem ozi-m hi nikoll nismo bili tako složni in edin-stveni kakor sedaj v nezadovoljstvu. Na&a sedanja sloga prcbaja hladnokrvno na jdnevni red preko dejstva, da snio dobili Idržavo, da smo dobili svobodo. Lahko bi ka bilo prigodilo, da bi bili podaniki Vilje-hmove Nemčije In da bi živeli v svobodi du-inaiske kamarile in madžarskih magnatov, a takrat bi bili nezadovoljni samo oni. ki jso sedaj zadovoljni in vsi, ki so sedaj za-jdovoljni, bi poudarjali, da je ipak najbolja ida se sprijaznimo z zlom. Bivši borci Fra-^ia Josipa in Karla so nezadovoljni, ker so «e povratili z bojišča, ker nišo počinili in iker vidijo, da se Juspslavija nič ne trudi, jda bi nagradila njihove napore, da bi pomlatila njihove bronaste in železne križce In obsula z dragulji njihove srebrne svc-tanje. Oni so se borili, bojevali, a Jusosla-ivija neče niti slišati o twn, da bi jim poravnala škodo. Vojaki gimnazijci hoeejo zre-lostna izpričevala. da lahko prestopijo jfta univerzo. vseučiliščrriki so zooet rrne-jnja, da se jim morajo odpisari semestri in Jda se morajo nanje ozirati tuđi pri iztmih, icer so bili vcjaki. Oni, ki so se v voini po-starali za štiri leta, zahtevajo. da jih Jugoslavija pomladi za najmanj štiri leta. Oni, ki so daiali denar za vojna posojila, terjajo za sedaj samo mastne obresti, a ivasneje — toliko uvidljivosti vendar irna-jjo —, ko se država okrepi — tuđi posojene IVSote same. Agenti za avstro - osrrska voj-£ta posojila prirede- v kratkem shod in po-
?1jejo Narodnemu predstavništvu precizno esolncijo. da se tuđi njim priznajo križei a*a civilne zasluže. Edino on!, kJ so padli v brojni, so zadovolinf. a fo pri tem silno — jnemoćterni. Vse buci od veselja, vse ka-•varne imaio samo rezervirane prostore za Jstalne goste. Rdeči obrazi, rejena telesa, rumeno zlato in svila, vino se razliva. šam-■parnec prekipeva. kakor prekipeva naše zadovoljstvo. Delavci žive kot gospoda in jzato so nezadovoljni. Belesa kruha imamo Tia vozove, a bankovcev pa na vagone . . . jiZaman vse: Nezadovoljstvo rase od dne-Va do dneva in rodilo bo na koncev ono, Ićesar nibče ne pričakuje — nič . . . Uradni-[Šrvo je nezadovoljno z državo, a država z [»radništvom; bančno uradriištvo z banka-m'u a banke z uradniki; monarhisti z republikanci, republikanci z monarhisti. tiho-•tapci s svobodno trgovino, a slobodna trgovina s tihotapci. Mi smo nezadovoljni z ^našo državo, a naša država ?e bol} z nami. Mi smo nezadovoljni s svojimi leti. a ta jeta nas jedva prena?ajo ... O da bi prišel ido, ki bi nam otvoril oči. da bi videlL •kako jadno in grdo smo sprejeli svojn svobodo in svojo državo!«
Talco je treba! Županstvo v Podbrež-£u pri Mariboru je odredilo, da morajo ilmeti do dne 1. maja t, 1. vse gostilne v oblini izRljučno slovenske napise. IVsaka gostilna, ki po tem roku ne bo imela !s!ovenskega napisa, plača za vsak dan za-Ernnde 5 kron globe, gostilne pa. £i bi 15. Imaja še ne Imele slovenskega napisa, bodo ifcrezobzirno u rad no zatvrorjene.
Dr. Mravlag se — JzseH. Iz Maribora $avliajo, da se odvetnik dr. Mravlag izseli jy Nemško Avstrijo, čim proda svoje oose-ktvo. Mož torej vrže puško v koruzo, ker jte obupal, da bi Maribor pripadel Aystriii. Sađejamo se, da bodo njegovemu zgledu [Sledili 2e — dr. OroseL dr. Faleschini in -ftragi vsenemški patrijotle.
Napredek v Maribora. Mvdlilovo hišo fr Mariboru, Lutrova ulica št 9 je kripil Slovenec Fran Starčič, trgovec pri Sv. Barbari v Halozah.
V borševskih čepleafa hodijo po Marf-£>orn nemšld dijaki. ne da bi se žanje zrne-irilo slovensko občinstvo. Tako je prav. Je-fdino hladno preziranje je tu na mestu. Po-jkažimo, da smo mi »barbaric vendarle jfcoljši Ijudje.
Slovenski list v Radgonl. V RadgonJ Jjrlčne izhajati slovenski list, ki se bo ime-noval »Murska Straža«. Prva številka tega lista iziđe o Veliki noči. — Za Ptujem ■Radgona. Živio!
Policijska ara ▼ Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da se v Zagrebu podaljša po-fllcijska ura za restavraciie do 12. ponoči in tsicer z ozirom na številne potnike, ki pri-[hajajo ponoči v Zagreb in so potrebni te-đesnega okrepčila. Pri nas v Ljubljani se ;*Iavna policija na to ne ozira, najbrže k ^nam ne prihaja nihče lačen in žejen, pa [tuđi prenočišča menda pri nas nihče ne ?potrebuje. ZatO/Se tujci ćele noči klatijo po mestu — brez strehe. •< Žlvlla !z Amerike so že na poru v Ju-goslavijo. Naša država jih j© nakupila tam-kaj za 15 milijonov dolarjev. Zlasti mnogo |e nakupljene masti. Beogradska »Pravda* poroča po informacijah iz uradnega vira, da se bo ta mast prodajala pri nas po 14 feron kilogram
Demonstracije proti Italfianašem In apor med voiaštvom na Rekl. »Narodna Po-iitfla« poroča iz Delnic dne L4. aprila: Dr. SVio in dr. Grossich sta odstopila radi ^180.000 kron, ki sta s! jih zaračunala za poštovanje v Pariz. Ljudstvo prireja demonstracije m kriči: »Dol z lopovi in tatovi! pol s poženihi!* Prišlo ie tuđi do upora [med italijanskim vojaštvom. Upor je za se-^ial vdušen. §est vojakov Je ohsojenih na smrt in so bili na Kantridi ustreljent_____
Slovonski svet.
interview    z    dr.    Kramafem.    LDU
Praga, 15. aprila. (ĆTU) Ministrski pred-sednik dr. KramaF je dovolil pariSkemu Žumalistu intervju, v katerem }e med drugim izjavil: Čehi bodo s 3 milijoni Nemci 'na Ceškem živeli na podlagi absolutne pra-tvice. Nemci bodo vse pravice uživali, mi "pa zahtevamo do njih samo dvoje: 1. da so dobri državljani, ki priznavajo na$e zakone in 2. da se ne vmeSavajo v pravice čeških manjšin. ki jih Nemci oklepajo. Ml-slim,  da  to  nišo   neizpolnjive   zahteve.
Rusko - itigoslovanski večer. LDU Bern, 14. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Jugoslovanski tiskovni urad je priredil prijateljski dine, h katerermi so bili povabljen! član! ruskega tlskovnega orada. Namen tega sestanka Je fcfl porazgovor In duševno zbližanje v ten, za Slovane tako usodepolnih časlh. Prlso-stvovalo je več jugoslovansklh In ruskih polftikov. Govorili so profesor Pavel Po-povfd, TresiC - PavičiĆ, Smodlaka in Vo-iniak, od Rusov pa bivši minister Savfn-kov, profesor Strave in publicist Viktorov. Dtoej* ata te vdoležila tuđi btvU nWt*m
Konovaknr Ib tednttrilatoe Trofelov. Qd-vonUk Savtekov |« đefaJ «ti dratln. š* Je bratsko porabflo ta pOMonoat J«co«lo-vanov globoko ranilo Rnse, zbtt« ▼ teh sa Rusijo tako težkih dneh, zakaj tuđi v daHnl tujini ne morejo pozabiti svoje nesretee domovine. Profesor Struv* ie poodarjal y svojem govoru, da dokazuie veliko Itevtlo ruskih intelektuaicev - demokratov, ki ao kot prostovoJlci žrtvovali svoje žtvllctije v tej voini, da se zn osvobojenje Jncoslova* nov ni borila canstična Rusija, ampak ro-ski narod. Prisrčno bratstvo med Jusosla-viio in prenovljeno Rusijo se bo se boU po» globilo.
Hirouno honferenco.
ReSitl Je treba samo ie mi 9or. LDU
D u n a u 15. aprila. (ĆTU) Iz Basla poročajo, da se smatra vprašanje odškodnin v sploSnem odločenim. Opati Je, da se bodo Se ta teden mogle dokončati 'določbe, ki se tičeio Nemčije. Teritorijalna vprašanja Avstro - Ogrske, Bolgariie in Tnrčij© so ve-Činoma rešena, preostaja samo še resiti italijansko - jugoslovansko in sirsko vprašanje.
Italija.
Cadorna j>obija trdiive laških po-liti^ajjev in Iistov« Cađorna, bivši laški generalissimu?, ja iinel razgovor z urednikom lista >La Nationc, tekom ka-terega je izjavit da nišo resnične tr-ditve laških političarjev in listov, da je Italija ž© zdavnaj hotela prekiniti zve-zo z Avstrijo in >odrešiti< province, do katerih polaga sedaj svojo pravico- V arhivih laškega generalnega štaba do avgo^ta 1914- ni nikaliega spisa o kaki akciji proti Avstriji. Tucli ni rss, da se je Italija zavedala težkoč in dolgosti vojne v trenotku, ko je pristopila k za-veznikom- Cadorna pravi, da laški ministri nišo prieakovali tako hitro in lahko zmago, da so bili odbili njegovo zahtevo, da se imajo poklicatl pod orožje starej§i letniki, kar se je moralo zgoditi 1915- Poraz pri Kobaridu je izraz defetisdonega duha in slabe morale v armadi-
LašU socijalisti d?Iajo Lanom težave.
LDU Reka, 16. aprila. (P. P.) Vodstvo italijar.ske socijalistične stranke ie na svojem zborovanju v Milanu sprejelo po po-ročilu strankinega tajnika Lazzartja o med-narodnem položaju soglasno sledečo reso-Iucijo:
>Po razpravt o narodnem in međna-rodnem političnem položaju, snoznanem po raznih kombinacijah in uredbah, pripravljenih cd pariške konference; po predviđeni nesposobnosti meščanskesa režima, da£i narodnim vpraJanjem pametno in pozitivno rešitev in ki radi tega nstvarja ood novimi oblikarni novo nevarnost bodoćth vojn, ki bedo stale proletarijat nove žrtve prostosti in svobode:
protestira vodstvo proti nameravanim aneksijani in disaneksijam in zahteva za vse narode, ki tvorijo predmet razporov io menjave sospodarja, pravico svobodne sa-moodločbe, proglašene po zimmervvaldskl konferenci in se obraća posebno proti za-htevam Italijanskega imperijalizma na se-veru in na vzhodn, na obali Male Azije in na Dvanajsterih otokih in zahteva v imenu socijalističnega proletarijata, naj narodi teh ozemelj svobodno Izrazijo svojo voljo.
Odobrava prejšnje sklepe za prog!a-sitev generalnega štrajka, ki je določen, da pribori ftalijanskemu ljudstvu temeljne predpogoje za razvoj njegove življenjske moči: demobilizacijo, svobodo, odpokjic čet iz Rusije in Libije, vsesi^oSno hi popolno amnestijo političnih in voiaškiri obsojencev. Prit>ra\ilo bo generalni Štrajk, U bo oro-gtašer% kakor hitro bo delo organizacije tn spojitev protetarskln in socfjalisflčnlli moči zagotovllo njegov splo^nl hi ooDoInf uspeh.
Nemiri v Italiji. LDU Berolin. 15. aprila. (ČTU) »Lokalanzeiger« poroča fz Lupana: Včera! popoldne ie prišlo v Rim« do izzredov, ker j© policija hotela razgna-ti neki shod. ki se je vrši! pod milim nebom. Vse izfrode s trjra, kjer se Je vrSU shod, so zasedli karabinjeri In artiljerija na konjih. Cenzura je Časnflcarska noroSila zelo potvorila, vendar pa se da iz njih po-sneti, da so izgredi trajali od 3. popoldne do noči, da ?z bilo mnogo mr^vecev fn ra-nfencev. da se je 20 pc'icfstov skrilo v neko hlšo, kier jih Je množica oblegaja in da so morali poslati po ognjegasce, da so jih osvobodili.
Rozsied.
VVeimar aU Berolln. LDU VVeltnar,
15. aprila. (CTU) Prusko državno ministr-stv'o je predlagalo nemSkem« državnemu ministrstvu, naj se narodna skttpščina preloži zopet v Berolin. Weimarski krogi to željo živahno podpiraio in Je zelo verietno, da se bo državna vlada odločfla, izvrSitl preložitev  takoj   po  BIn!-r,5tfh.
LDU Dunai 15. aprila. (CTU) »Der Neue Tag« poroča: Kakor doznavamo od dobro poučene strani, so sMenIH ▼ Parizu, da dobi Čeho - slovaška republika skupno mejo z Romunijo tako, da je Ojrrska proti vzhodu zaprta.
Vatikan žalnje po Avstrlfl? LDU Berlin, 14. aprila. (ČTU) Korespondent Mar-riclj Rals je Imei pogovor % kardinalom Gasparifem. kl fe konstatira!, đa se boHle-vizem rapidno šfrl in Vatikan Eelo vznemir-ja. RazVnsanje Avstrije je tolikega pomena, ker je bila ta država najbolj poklicana. biti element miru 1» reda prve vrste. Ceho-slovaška vlada Je z Vatikanom ie v rHku, zanlmfvo Je, da je pođpredseđnlk poljske konstituante 2id. Glede Jeruzalema zago-varja Vatikan najmanf teternacljooalisl-ranle.
Gradimo - ne podnlmo!
V Tegethoforl n\l<A t Maribora «• taS obrestilo: >enna poitens 8o*p&-diSna b* onapoetello usetta a ttogavf ulici 49 na Hoflc Ali se naj čtor^k srneje, ali joka, ali leslf Res Je; rm to so posledice etarega avstrijskega režima- Nišo nam dali lol, niti na lastne stroSke si jih nismo smeli ograditi, 6©J: SloToncc, posabl, da U. fti ro«al
■In^a—Ira matf, posaU Uatam g»ia^ cev Ufa U]eoa» «OUI Um*wmA m rodni gradi, postani to} safai« ave|la% •mri, pogimi t dotevneia blato, k*r ai
—    8lorenae!   Tako aaao   amlrali    na amrt obaojeni. Na >**• Caaaarc — aav paJt >ar© patrla, moritori ta sahtftaatc
—  sliiali ao bo klioi, sliiljo aa ia 4%nm Umirali amo, a no umrli!   Iz dalja, ti onih dni trpljenja nam đoni ie otmpen klic mnirajofiih: domovina* bratje, priskočite nam na pomoć — umiramo! Da, pred nami leži polje bresmejnega deia* Caka vaa, noenike, caka pa tuđi ▼aake-ga    posameznega,   vsako   organisaeijo trudapolna, sveta naloga- Ne poučujmo samo mladine, ampak skušajmo tuđi na-še  starejde,   stare  ljudi  resiti  dulevne smrti- Naži bratje eo, sestre — bili so na smrt obeojeni- Ne mislimo samo na bodočnost, ampak računajmo najprvo s pedaniostjo!    Ce    danes muiem,    jutri živel ne bom.  Podrobnega  dela je treba, za kojega imemo le premalo smisla* Gradimo Liišo prvo pri tleh po tem pri stretti! Jedra, temelja je treba, ta mora biti  trd in    moćna bo    stavba-    Idimo med narod,   idimo  med  sloje,   poiščimo zadnjega  kočarja  v  njegovem    bivali-feču- Razgovarjajmo se ž njim, povejmo mu, da Je svet velik, da tomkaj zunaj bivajo njegovi bratje, ki mu hočejo dobro, hočejo pomagati- Povejino mu. da je poginii krvolok, ki ga je mučil, ob-sodil na smrt, ga silil, da se je skrival po brlogih kakor bitje, ki naj bi ne bilo vredno ne dneva, ne solnea- Pripo-vedujmo mu, da je narod otresel spone stoletnega suženjstva, da je prost i on, da  đoni   povaod  visoka  pesem   vstaje-oja- Poučimo ga, do je sedaj čas dela, gradbe, đa bo to, kar si bode    zgradi 1 tuđi njegovo, da ne priđe vec tnjec, kl bi mu ugrabil, kar si je pridelal v po-tu svojega obraza.
Primimo skupno za podrobno 6elt>, Sirimo na vsak korak izobrazbo obćo, eosebno pa strokomo- Kar se tiče zadnje, delovati moramo pa£ z dvojno, trojno silo. dokler te izobrazbe ne nt? đomestijo tako potrebne strokovne 8o-lev koji ili nam še na vseh koncih priman jkuje- Nlčesar ne podcenjujmo; iz-Iečima vsaj deloma rane, koje nam jm zavdal krvnik v đolgi dobi let! V svoji đriavi hoSemo imeti avoje đelavoe, ki bodo pa tuđi vsak cas na mestn, kadar klica! jih bo narod, očetnfava!
Prva velika naloga organisacif |«, da snujejo po- moSnosti vsaka ▼ svojem območjn »ploine, v prvi vrsti strokovne lole, da podpirajo dr*avo tako dol-ero. đokler jim ta ne priskoči e stro-kovnim Solstvom na pomoS In prevza-me te nalog«. Veliko važnost teh lol je pred vsemi sposnala »Zvesa ]ngoa< železničarjev«, kl ie ie pred nefcaf mesed nstanovila tako lolo ▼ Zlđanetn mostu in bode ▼ kratkem Sasn ▼ Maribora In tuđi dragod te osnovala* Te Sole nudijo železničarjem v«e, kar jim fe treba sa prvo eilo. Eake važnosti je to, spoznamo ce pomislimo, da so imamo sosebno sedaf v preporoda boriti na vsak korak za domači strokovni Jezf«t-Ne pustimo si samo pripovedovatl o narodnem socijalizmu, da fe najrevnoj-Si dela vec ravno tako nas brat, kakor oni v blesku* Ne sanjajmo, no govori* rno o đemokrafiznra samo kakor o ble-etedi zvezdi, koje nikdar ne dosežemo, ampak nđejstvimo ga* Veak posamei« nik naj je učitelj, odgojitelj- Bila bi te pao prva naloga marsikaterega, kojeg* danes muči le misel, kako osnoval bi zopet novo politično stranko; bila bi »u v prvi vrsti naloga vsake organizacije, potem sele bi naj skušala reeev«it« težke probleme- Moram paS pogrnoiltl prej njivo in ©čistiti rast ljulike, Be ho-cem, đa mi prinese obilen sad. OrjloMi celino, đokler se ta ne spremeni v ro-đovitno polje- Ko nam bo to prinaSalo obilen ead., tedaj sele bomo premislili, kako ga naj ocenimo in ž njim trgujemo-
Gradimo — ne podirajmo, sosebno dokler nam ie donljo glasovi iz onft đni — >ave patria, moritnri te saln-tant!«                                            F- 25-
SimljiH Rilti lelBiorfKi.
Trg Sevnica Jo najlepsi kraj na Štajerskom bregu Savske doline- Je Industrijski kraj z več podjetji in par sto delavci- Zaslovela pa ni po Sloveniji radi svojih indostrij ali pa lepota, ampak po ratličnih dogođkih in pnoe! Sterilnih in bornih shodih. Raiven rn-đnstrij tn delaveev Je pa t Sernid ie preoejsnje stevilo Nemoer rasliSnega drfavljanstva In nemskvtarjev, kat^rs Ja naia drtava, podedovala po pokojni AvBtrtjI Salostnega apomina* V prrlk dneh naše drUve ao bili ti Ijudje voljni ia vsem railogom razuma doetopau-Ko ao pa Tideli, da ml nismo tak*» hod! kot se delaao Jim Je porasel grab— Ne bi se bavili s njtmt ako bi MU mirni to ako na bi njihovo delo tako padalo t od- Bavimo sa pa sato, ka« ▼amo, da njihovo dalo ni namenjeno v dobro nafte driava. Obtoiojamo Jih, da Je njihova aktivnost državi n*varna-Zato saslailjo, da sa 2 njtmi postopa tako; kakor aa Ja postopalo s Slovenci v Nesafijl Ia Namsai AvatrtJI I- K ia m pk lafasa te aafta kraHartaa
Oba 10. marea Ja aa trefi sodjafno-ilamokTatskih shodih govorll g- Tokan-Na prvom od teh ahodov so je eden od govornikov (ako aa no motimo Ja bil to g- Tokan) povzdignil do taldh-le iz-vajanj: 1- >. - • • Kaj pa takrat ni bilo aobenoga moža med Vami (udeleženei anoda namree), ki bi bil zbral in peljal ljudi pred obeinsko nišo, da bi to bara-ko do tal podrli • . •< in 2- >• • •. Ce no bodo ugodili Vašim zahtevam (občinski odbor namreč), potom vzemite cepce, aekire, vile, kose in pištolje, pojdite v trg in pobijte vso k> bando . • •<
Na tem shodu je bil navzoč tuđi baron Grutschreiber, ki je bil preje davčni urađnik v Sevnici, odpustil ga je pa iz službe poverjenik za financije- Sedaj je uradnik v kopitni tovarni« Razven njega so bili navzoči tuđi se neki nemškutarji- Na barona Gruf-sehreiberja so gorenja izvajanja tako vplivala, da je postal iz Savla Pavel t- j- iz nemškega nacijonalca bolj rđeč socijal - demokrat kot g. Tokan-
Narodno Socijalna Zveza je 2 velikim trudom organizirala sevnisko delavstvo, mu pribori Ia od tovarnarjev CBavarcev) bolje plače, bolje stališče in uvaževanje v tovarni in kontrolo v tovarniški aprovizaciji- To se imajo delavci zahvaliti Zvezi in svoji Iastni organizaciji, kamera je živo in požrtvo-valno za nje delala- Tođa tovarnarji in drugi Nemci z Zvezo in delavsko orgo^ nizftcijo nišo zadovoljni. Njim ni po volji, đa je delavstvo narodno, še manj pa, da je organizirano*
Pomislite torej, socijalni - demokrat plemenite plave krvi baron Grut-sclireiber je postal kar črez noč organizator, propagator in agitator ter za> 6el snovati soc—đem- delavsko organi^ zacijto- Gotovo zato, đa razbije organizacijo NSZ in oslabi moč đelavstva, katero je zahtevalo ođstranitev nem-šldh đelavcev in nastavljencev In njih nadomestitev s slovenskimi delavei in nastavljenci- Ne bi izgubljal svojega časa, ako bi to storil res človek, H je soc-,đem. po prepričanju- Toda, da po-etanejo kar črez noč vsi Nemci socijalni demokrarje to je premišljanja vre3-no ne samo za nas droge socijaliste, ampak tuđi za JSDS samo- Tem Nem-cem ni za to, da se vresniSijo soeijali-stiene ideje, ker eo kot nemiki nacljo-nalci in kapitalisti v dijametralnem na-sprotstvu ž nJimL Taktika Ludenđorfa pri pođpiranjn ruske revolncije Je tuđi njim za vzgled (tn mislim sploSno vsa Nemce in semškntarje naših mestj in se jim gre samo za to. đa zastrnpfjo na§o mlado državnost ter đa nam podere jo vse to kar smo mi z mnko postavili do seđaj- Njihovi cilji so umazani in nevarni- Kdor v naši državi dela tako, da postoji utemeljena sumnja, đa Je to delo naši državi nevarno, ta mora — ako Je nai drtavljan — na varno pod ključ, ako je pa tujee, po* tem pa črez mejo od koder je prišel«
Sokolsho Mesno vzsoio.
V sploSnem raramemo pod telesno vsgojo težnjo, razvoj in đrio telesa ne prepuštati samemu nakljuc|u, ampak vsgojiti s pripravnimi sredstvi moftno zdravo in lepo telo-
Telesna vzgoja je poJUaga duSevni vigojl. >V zdravem telesn zdrav duh< Je znan izrek najvecjih vzgojiteljev ljudstva- Glavni činitelj telesne vzgoje so glbi. s katerimi pa mora vzporedno sođelovati ćeli ostali življenskS ustroj t- J- prehrana, zrak, spanje in odpo-»tak-
Gibi — voljeni In sestavljenl talco,
—  da Imajo kar največji vpllv na razvoj telosa, tvorijo telovadnl sestav.
Telovadnfli sestavov Je mnogo — delijo se z ozirom na namen, kl ga hočejo doseči in z ozirom na gibe, ki jih uporabljajo- Telesnih vaj Je neizmerna množina, vsaki telovađnl sestav si Iz-bere gotovo vrsto teh vaj, kakoršen namen ze imajo-
Z ozirom na imena nstvariteljev posameznih aestavov razlikujemo: Tyr-ftov sestav — sokolski; Jahnov — tnr-nersld; Llngov — švedski;    Nappelov
—  belgijski-
Z ozirom na način telovadbe govorimo o eestavu orodne telovadbe, proste (atletike); telovadnih iger, dalje spada aem telovadba v prosti naravi, — plavanje, drsanje, veslanje, Jahanje itd
Tuđi takozvani iport ni nič druge-ga, kakor ene vrste telovadni sestav*
Sokolski sesUv se pred vseml odlikuje po svoji vsestranoBtl In bogastvu vaj* Ne pozna omejenega itevlla neiz-premenljivih vaj (kakor n. pr- svedi-sU), ampak isče veđno — svest T^rto-venm geslu >večno gibanje, večna ne-ffađovoljnostc — to, kar bi moglo boljde ta lepfte vplivati aa razvoj telesa in ee ae upira nobenl vaji, dokler je naravna In lepa- Tako so veđno Izpolnuje z vsemi aajboljftimi in najbolj primernT-ml telesnlml vajami, vslie temu obdrif vse vrline in glavno okostjo TvrSovega aestava, katari Jo svojemu seetava omogočll vočnl razvoj z besedam«: *V— sporaavati, aajboljae obdriati, ae slopo posnamati, toda vse prllagoditi-< Kakor mnači življenje večno spremem-bo Ia veftnl razvoj tako no srne slonrtl tadl mlovadnl aaatava   kl naj akrbi ta
razvoj elovelra, na enfli In iat'ti vajan, ampak se mora kot živi organizem n njim razvijati* Glavni cilj tclovadneg* sestava ni izvajanje posameznlh vaj, ampak sorazmerni in vsestranski razvoj človeka- Telovadba — posamezne vaje so samo sredstvo za đosego tega dlja-
Sokolski telovadni sestav se ne za> dovoljuje samo z skrbjo za telesni razvoj, ampak zajedno z telesno vzgojo akrbi za vzgojo duha — moč spojena « Iepoto, možatostjo, treznostjo in disciplino — toraj vzgoja značaja in to v uarođnem duhu- Popolnoma napačno Je mnenje, đa obstoja sokolski sestav samo iz vaj na orođju v telovađnid — kck>r to trdi, ne pozna sokolskega dela-
Tvts je sestavil naslednje naj&irde đele sestava:
1* vaje brez orodja, brez pomoći in brez ođpora drugih,
2-  orođne vaje,
3-  vaje s pomočjo đrugih\
4-  borilne vaje.
Od telovađnega sestava, kf vselmle vse vaje, moramo razlikovati telovadno metodo, po kateri se đolodajo vaje za vsakega posameznika, primeme njegovim tdesnim zmožnostim- S tem Je ome-gočeno telovaditi po »okolskemtelovad-nem sestavu vsakemu — naj bo mlađ ali star, moški ali ženska — vsak naiđe v njem primerne vaje*
Sokolska telovadba se iz vaj a pro-stovoljno v društveni organizaciji, zgrajeni na demokratski podlagi, t« j. v organizaciji, katare namen je združiti v svrho telesne in duševne vzgoje ćeli narod brez razlike stanu* Končna naloga Sokolstva je povzdigniti cell narod telesno in duševno-
Sokolska društva nišo toraj samo zbirališča izbranih telovadoev ali samo vzgojevallšča dobrih telovadcev, kakor se pri nas običajno misli in razumeva sokolska naloga- Sokolska društva nf-majo namena prirejati javne telovadbe pri katerih nastopa gotovo Stevilo telovadcev, katerih stevilo pa nima nika-kega vpliva na teleeno vzgojo onih tl-sočev ki jih navadno gledajo in jtm navđušeno ploekajo — Sokolska društva imajo v prvi vrati namen in je rudi njih glavna naloga, zbrati v svojem okrilju cei narod brez razlike starosti in stana, ta narod telesno krepiti in ga vzgajati v narod značajev — povzdigniti cei narod duševno in telesno is ga vzdržati pri tišti čilosti. ki ne dopušCa da bi začeli narodi izumirati-
Demokratičnost sokolske telesne vzgoje se ne kaže samo v temt đa so elani Sokolskih đruštev bratje med ss-boj bres ozira na stan, ampak tuđi v celem ustroja organizacije- V sokolskih' organizacijah dela eden za drugega, vse delo je neplačano, izvršuje ga sle-herni z največjim zatajevanjem le U IJubezni do stvari, do naroda* Sleherni ima svoj đelokrog, ta kot literat, oni kot vaditelj, drugi zopet v raznih odsekih itd Podlaga vsemu ogromnemu sokol' skemu delu pa tvorijo vedno telovadcl in sokolska društva brez telovadoev ne pomenijo nio> Telovađee, vaditelj izvršuje 8leherno delo Iz ljnbezni do stvarf same, organizacija mu pa nudi priliko izobraziti se v raznih telovanskih Iđ izobraziti se v raznih1 telovadskih In rata delati vzporedno*
Sokolski telesni vzgoji se prerlbs>» dva zlasti, đa goji telovađbo samo v zaprtih prostorih v prahu in v slabem zraku. To so zopet trđitve onih, ki ti nišo nikdar ogledali natančneje sokolsko đelo in poznajo Sokola samo po rdeči srajci*
Da sokolska telovadtia vsleiđ sapr-tili prostorov ne uspeva in ne đosezel svojega namena, ovržejo že oni tlsoči krasnih, krepkih in zdravih postav, kl jih je vzgoji Ia sokolska telovađntaa in ki jih občudujemo pri vsakem zleto* Priznati mora vsak, da je gojitev ljufi« ske telovadbe sploh nemogoča bres te-lovađnice- Brez ozira na to, »da se ve-Čina članstva posveti telovadbi lahko samo v večernih urah, je že z ozirom na pođnebje popolnoma izključeno, da bi bilo mogoče telovađbo gojiti samo v prosti naravi, ker na ta način bi bilo mogoče to izvajati samo v gotovih ča-sih in v tem slučaju ni mogoče doseči nobenega reda in nobenega razvoja-Vsaka nepravilnost ubije raanroj*
Vsako sokolsko društvo in sleherni telovađee pa stremi za tem, da si zgradi telovađišče v prosti naravi, katero se uporablja ob vsaki priliki* Priznamo, da se je premalo skrbelo za razvoj proste telovadbe takozvane lahke atletike — kar ee dostikrat Steje Sokol-stvu v zlo in se mu očita, đa Je eovraž-no temu načinu telesne vzgoje. Povđar-jamo pa, da vse to spada v telovadni sestav in đa je đolžnost slehernega dm-6tvv đa posveti tej panogi posebno skrb* V mnogih drustvib so ee vse te vrste proste telovadbe izdatno gojile in ao igrale pri vseh međnarodnih in sokolskih tekmah veliko vlogo n- pr* tek, metanje diska, krogle, motanje kopja, plavanje, razni skoki, veslanje itd. Na? naraščaj smo že prej zblrali na igri-fičih, prirejali so se zleti v prosto nara-vo itđ- To Je bila že pre] naloga sokol* skib đruštev, tembolj moramo pa sedaj povdarjati to stran sokolske telesne vsgoje in ji posvetiti vse svoje moči-Vea ▼ prosto naravo — bodi nafta §e-
91. $ev.
ilo- Vsako društvo mora skrbeti am ee-ovadišče v proeti naravi, sa kopali&Če, gojiti mora islete ▼ prosto naravo itđ Diušrva na deželi store to tem lažje, kcr imajo vec prilike- Bratje, ki nooejo rihajati k telovadbi na orodju, naj goje bolj prosto telovadbo; tek, skok, metani e diska, žoge, kop|a, plavanje, veslanje- Vse to spada k našemu telovadne-idu sestavn in k telesni vzgoji Sokolova- Naraščaj mora v prvi vrsti v prsato naravo. Tam 6e naj okrepi in osvežl po večumem sedenju v zaduhlih pro-etorih sole* Naša društva se naj v tem oziru pomlade in poživijo — naša skrb mora biti, da dosežemo cilj, ki nam ga je stavil TvrS — postati moramo organizacija telesne in duševne vzgoje za cei narod*
Kaj je z oddaio trafik?
Z ozirom na to notico, priobćeno v 8S- Štev. našega lista, smo naprošeni od pristojnega oblastva, naj ngotovimo, da je dotična akcija že v polnem teku, da je pa tako široko razpletena, da Je z zelo skrčenim osobjem, ki jo na raz-polago, ni mogoče niti takoj niti naen-krat izvesti- Sicer bi moralo prestati vse drugo delo, zlaati, če hoče financna nprtva postopati vestno in skrbeti za to, da se tuđi na drugo stran ne dela krivica in torej odpovedo predvsem tište trafike in zaloge, katerih l&stniki so tega vira dohodkov po svojih prem<#-ženjskih razmerah najmanj potrebni ali. ki ga po svojem političnem nastopn najmanj zaslužijo, podele trafike vedno najpotrebnejšemu in najvrednejšemn prosilcn, kar je treba še le individuelno konstatirati-
Kljubu vsem težkočam se do pa m frvimi razpisi lahko v kratkem priče-lo- Vsa zadeva se bo kolikor rnožno J>o^pešila in izvedla strofo po načelu, da imajo brezpogojno prednost invalidi in preostali padlih- Opravičenci naj le toliko potrpe. kolikor je v sedanjlh prohodnih razmerah, ko ena 3tvar po-jbija drugo, neobhodno potreba, da se oddaja korektno in pravično izvrši.
ftMpa ^lofarcte alrsdeimta omladina v Pragf - m\iw Bando!
Ćutimo potrebo, da Tebi, mučenički nas narod, izpregovorimo nekoliko besed, mi omladina Tvoja, mi, od katerih pri caku ješ. da borno enkrat Tvoji branitelji in spasitelji.
Kaj nas je napotilo k temu, da smo izpregovorili ?
Hoćemo, da Tit narode, čujeS, kaj mi-slijo Tvoji sinovi, ponos in bođoč-nost Tvoja- Hoćemo, da se napiješ ide-ulizmn, ki ie živi v naših mladih du-3ah- Hoćemo, da Ti povemo, kaj ljubimo, pa tuđi kaj sovražimo-
Še nosimo v naših srcih svete! fpomin na naše tovariš« - junake, ki so s svojim življenjem plaćali Tvojo bsvoboditev, še čujemo rožljanje oko-vov; nismo še pozabili strahote vielic in temnio-
Vse to je bilo takrat, ko smo bili revolucijonarci-
Danes tega ni več* Revolucija »bomb in revolucija đuš sta spočeli na-šo milo sjedinjeno Jugoslavija
In vendar • • •
Tisoč nevarnosti pretl naši toliko zaželjeni svobodi. Lrokavi, lakomni ra-jec hoče ugrabiti biser Tvojega kras-nega domovja- Zato vedt, narode, da je dancs Tvoja dolžnost čuvati kot kerub b ognjenim mečem nade sveto jedinstvo.
Narode, pomni, da si Jugoslovan, znaj, da Te je rodila ena majka, ki Ti je vcepila eno dušo, vedi, da je hote-lo samo tuje robstvo napraviti i« e n e duše t r i, da bi Ti lažje vladalo, đa bi laž je iz Tebe napravilo sužnje-
Narode, vsi oni, ki Ti danes pripo-vedujejo o treh dušah,, vsi oni, ki TI govore, da ne i sci svoje sreče v Jugo* slovenstvu, V6i ti so Tvoji najhujši sovragi-
Spoznavajoč vs© to smo se odloM-H, da Tebi, narod naš, poSlJemo — Živeći daleč od Tebe in stoječi absolutno nad vsemi strankami — sledečo revolucijo ;
1-  Jugoslovanska akademska omladina vidi spas svoje domovine v jedinstveni državi z enim eđinim parlamentom in eno eđino vlado-
2-   Zahtevamo  od veeh naših političnih strank, da so nacijonalne in res-nično demokratske, to se pravi, da iz-vedejo vse potrebne socijalne reforme, ki edine zamorejo osigurati ekonomski in kulturni razvoj celega naroda-
S- Priznavamo obstanek samo onfit strank, ko so nastale ia prirodnega p#-litičnega razvoja in obsojamo vse kH-ke in strančice, ki so nastale na etifino-nemoralni pođi agi-
i* Proklinjemo vse separatiste ta federaliste, ker nam more samo Jedinstvenost zagotoviti nas© narodno individualnost in nam more samo ona omo» počiti ustvarjanje naše Jngoslovanake kulture.
5- Potivijamo rm JngorioraiM&i narod, da z ozirom na nai obopnf m-nanji položaj ublaži strankarfki bo] to ue razceplja tresplodao svojih moči,
•*LOVENSKl NAKOD- tee 17. apru« 1919.
Sirah' 5.
^akHnjaao Te, narod jugoelovan-eki, bodi nadJonalMi, bodi demokrati-cen, bodi aloiea!
Celokupna  jugoslovanska  fikftdf>m-ska omladina v Pn^i (485 člaaov). ■ Praga, . 17- sniča 191^
b oiojfe aj ftttta Tfcfc.
Sfoveoski vietnttl ■■ ItatUansiceak Za
slovenske vjernike doma£c«a 17. pešpolka v tabori§ču Teano pri Kaserti se je vsled posredovanja polkovncga župnika Martina Skcrjanca nakazala podpora 1000 frankov. Večji znesek se je dovolil za podporo slovenskih  vjetnikov v  Italiji  sploh.
ZdravilfSće RosaSka Slatina. V najera se oddajo: zdraviliška kavarna ponudniku knacijn Rcmicu iz Postojne, dosedanjemu pcslovodji kavarne »Kaiserhol« v Gradcu; — brivnica ponudniku Juri ju Marojeviću. dosedanjemu poslovođi! prveza brivskcs^ salona PetroviČ v Gradcu; — in pekarnl ponudniku Viljemu Biziaku, pekovskemu mojstru v LjublianL — Ostali obratni prostori se nanovo razpišejo, ker so se oglasili s poLudbami samo dosedanji naieranik! nemške narodnosti- — Provizornim zdrav-niškini kopaliSkim nadzornikom se imenuje dr. hrane Koherer, kateremu se poveri nad-zorstvo kopališča v sanitarnem in hicnicn-?kem ozira. Vodstvo in nadzorstvo diietc-tiCne kuhinje se poveri zdravniku dr. Mav-riču- — Invalidom stoji na razpola^o voini-ški dom. s katerim disponira poverjeništvo 2a socijalno skrb. — Ustanovi se zdraviliška komisija, ohstoieča tz petih članov.
Avtoraobilstvo. Sprejme se nairt naredbe glede prijave in označbe vseh avto-mobilov fn motocikliev v ozemijM Slovenije.
Zvfganje oskrbovalnlh teks. Vsem de-želnlm bolnlSnicam na SIov. $tajerskem se je dovolil sleđeci povfšek oskrbovalnih taks: za I. razred od 28 na 30 K: za drufci razred od 16 na 1S K in za tretii razred od 4 K 50 ^n. na 7 K. — V Ženski bolnlš-nici v Novem mestu se zvišajo takse za 1. razred na 20 K. za TI. razred na 15 K in za III. rarred ra 5 K 50 vin.
Zeteznlčarske plače. Deželna vlada se je nanovo toplo zavzela za težnje železni-čarfev o izboljšanjn njihovesra jrmotneKa stanja.
Licence za kinematografe v Slovenci, kl bi imeli usrasniti s 1. aprilom, se podalj-5a le do tedaj. krt Iziđe Izvršilna naredba o podržavljenm hi monopolizaciji kinematograf ov.
Posređovalnica za delo. 0' bril se ie nacrt opraviHe^a reda za uradniSrvo in drage  na<=trvl.ience.
Protiaucobolni oddelek se ustanovi pri poverjpnistvu  za  socijalno skTb.        \
Štanovanjske barake. V 61. seji jeSk-želna vlada sklenila, da se dajo z malimi. izjemami vse barake v Liubljani ter vse barake na Brezovici na razpolago za^sta-novanjske narnene. Poverienlk za iav^ia đela predloži tozadevn! nacrt pradbeneša ravnateljstva, po katerem bi se dalo noo-rabfti 22 barak, ki jih je oddaio voiaStvo deže'ni vladi na razpotago, za 106 sta-novanj.
Zasebnopravne denarne terfatve. Spre-Je! se je nacrt naredbe o olajšavah pri iz-polnjevanjn zasebnopravnih denamih ter-jatev in o prepovedi izvršbe proti bivšemu erarju. Naredba iziđe v kratkem v Urad-nem listu.
Policija. Mostvu rbora vamostne straže v Ljubljani, katero je bilo leta 1913. pri ustanovitvi policlfskega ravnatelistva v Ljubljani prcvzeto neposredno iz občinske redarstvene službe v državno redarstveno slnžbo, se šteje prejšnji čas v občinski redarstveni službi tako, kakor bi bil Dotekel v državni službi. To velja za naoredovanie v vi§je plačilne stopnje za aktivitetne in starostne doklade in za mirovnlne. Ta sklep, kl vella za službene orejemke od 1. aprila 1919 naprej, se predloži minlstrstvu za notranje zadeve.
VSEM SOKOLOM IN SOKOUCAM Z ZASEDENEGA OZEMLJA.
V četrtek, dne 17. t. m. ob ck>! 8. urf zvečer se vrSi v tajništvu »Slovenske Sokolske *Zveze« (Narodni Dom) sestanek primorskih Sokolov. Bratje in sestre, udeležite se polnoštevilno te-%2l velevažnega sestanka, — Tajnik Ooriške Sokolske 2udc
Dnevne vesti.
Neroško planinsko đniStvo pod državno upravo« Pokrajinska vlada je dala društvo >Dentscher und Oesterrei-chischer Alperjvereinc, odnosno njega sekcije, ki se nahajaio na ozemlju kraljevine SHS, pod državno opravo fn je poverila to npravo Slovenskenra planinskema društvu v Ljubljani- Slov, planinsko društvo je opravo že pre-vzelo v svoje roke in je imenovalo za svoje poverjenike župnika A 1 ] a ž a za mojstranski okoliš, dr- T i č a r j a za kranjskogorski. nađp- B a d i u r o za jesen i ški, kaplana Zora za bohinjsko-bistri^ki, trgovca Ogorevca za kam-niski in nadučitelja Kocbeka za celjski okoliš* Z ozirom na ta vladnl okrep preidejo t slovensko upravo te-le nemške planinske koče: Zoisova koča na Kokrskem sedlu, koča v Korošici pod Ojstrico, Piskernikova gostilna v Logorski dolini, koča na Sv- UrSulI, koča na Golici, Dežmanova koča ln Marije Terezije koca pod Triglavom, koča pod Mangartom in koča ob Sedmih triglavskih jeaerih- Koča na Vieo-kem Obim pripada, ako se ne motimv, >Touristenklubu<, ki ie imel svojo podružnico v Zeleznl Kaplji
Iz StKM nam pi$a prijatelj naSega lista: PretekH cetrtek ie bfl okrađea po-sestnlk tu costflniCtr Avcust Karllntrer. Tat Je skrivfi križ v okno in teko prtite! v hišo. Odpfral le sobo xa sobo. omaro st omaro in kradel kar se ran Je zdelo. V gostimilkl sobi, kjer ste spiN stara sorođnfca in $lnf-klnja, pa nf ničesar premafmfi. dasi le bila v predaleku večf« svoti denarja. na kre-denci pa velika itteklenlca vma. Pač pa se |e zato pokrepčal v kuhmll t smetano hi f mlekoot Zfortl spijo vsi dommO_ t 1- ko-apodv li goapodmja ter MN otrod.   TaaH
v to aobo ni Hlo ponočnof a gosta. A \t vUgab taBu dottl odnese! v blaga ln de* ■ariu. U ga ie falio aajveč sgoraj v oma-rah na mostovžn. Skoda znaša 7000 K. Za tatom ni nobenega sledu. Pač je pustil blizu hiše svojo staro obleko In Čevl)e, a krenil potem v Karttngerievi obield in čevljih neznano kam. V Dragi pri IvanB gorici sta bila ukradeaa dva konja v mraka, ko so boi đomaS pri večerlL Na potn Iz Muljave na Krka kier drfl cesta skozi gozd, se Ie zgođil nedavno tega roparski napad na dva cioveka pri belem dnevu. In tako dalje. Tušem pridejo ponoćni gosti po slamo, rji po voz, zopet drucam po presi če. Vsaki tede-n je potovo par takih neljubih obiskov v stiski okolici. LJudem se čudno zdi, da ne prideio žandarji zlikovcem na sled. Se-veda pes bi moral biti nemudoma na licu mesta. kfer se zgodi tatvina, da b! z ospe-hom fikdil. LjudsU'O je vse prestrašeno in koaraj caka, da bi Tokomavhi pri§ll pravici ■v roke ter dobi>i pošteno plačilo za svoje rokomavšT\o delo.
UKrablJen« EveRna. Snočni kraval v pledaliSču jo bil prirejen, to je pripravUea od izvestne strani. Hrnp se je začel na dano znam^nfe. V nfem kulminira sonla. ki *;e ne!:aj časa uprizarja proti sledatiščti. TaVšne stvari so delali svoječnsno na Nem-škem takozvani »Mncker*. Stvar ie v nekoliko tuđi načHne?:a značaja. Imamo pred-<;tr.ve ?a deco in za odrasle. Ali se nai balet načeloma izloči, ali pa smemo računati na to, da smo tud« mi dovolj dorasli za balet, ne tla bi se nohajSali, kakor se oči-vidno pohuj?uje tišti denuncijant, ki za le treba o prilikl imenovati in ki si sedaj zopet upa v javnost mlsleč, da si bo z mo-ralnimi gledališkimi pridigarni pridobil z -pet dobro ime. Takrat, ko je pismeno denuncira! mu za moralo ni bilo mar, ko pa vfdi kratko krilo plesalke. mu zavre kri in pohujšanje ie gotovo. Ne smeiimo se ven-đar pred celim svetom! Praga ie vendar najmanj tako moralna kakor Ljubljana in Če so tam Evelino brez pohujšanla 30 krat ponovili, mislimo, da tuđi zdravim kranjskim živcem ne bo Škodila. So pa Ijudje, kl se pohnjšujejo ob vsaki prliiki, kcc jim le to pohujšanie potrebno- Ti se potem ha] bol i »borijo« za moralo in iščejo vsako priliko za borbo«. Upamo, da se bo najnovejSl »kulturni boj« ali nevihta v čaši kmalu po-Iecla. predno pridemo na glas Abderitov. Ljubljančani nišo Lemberžani, zato so »de-monstrantjec včeraj sfrčali na cesto. Sli so naravnost v kino budit spomine na lepe prokle dni, ko jim je Kino Central prirejaj še vse drasačne užitke. Toda takrat ni bilo strankarske koalicije, živci so bili mlr-nejši in zato ni bilo demonstracij. Razni kritiki so tište dni našli svojo naslado v pismenih denundjacljah, zato jim ni bilo treba tskati morale pod kratkimi krili EvellTic.
An brez »demonsrractfe« ne gre? AHf namrsč   kdorkoli    resno   misli,   da  ta   ali ona fara  ni primerna, ali ni drnjrjri  potov dovolj za   resen   razgovor? Bedak!!
S pošte. Vsled odloka poStnej^a mini-, strstva ie zopet dovoljen privatni brzojav*' n? promet s ćelo Nemško Avstrijo. PristoJ-bina za navadne brzojavke znaša 15 vin. za besedo, minimum 2 K 50 vin. za brzojavko. Dovoljene so tuđi nujne brzojavke, za katere se plača trikrarna pristojbina. Voina dokfada 20 vtn. od brzoiavke se ne plača. CKai je pa s telefonom?)
S pošte. Brzojavni promet s ćelo Čeho - slovaško republiko t. j. s Češko, Moravsko. Sfeziio ia Slovaško je po za-časnern prekinjenjo zopet dovoljen. Kakor je bilo že objavljeno, znaSa pristojbina za besedo 15 vin., najmanj 2 K 50 v za brzojavko.
V našo vojsko so sprejeti ti - Ie čast-nikf biv§e avstro - ogrske armade: kapetani: Franjo Jazbec Josip Horvat In Drago-tin Poglajen, podpolkovnlk Lavoslav Sedlar in poročnika Miroslav Debeljak m Vladimir Celestin.
Moka za Slovenije Iz Zagreba iavlja-iq, da je od ameriške pošiljatve odpremlje-nih 100 va^onov moke v Slovenijo.
Prošnja do osmUjenlh src Danes se oglasa neka Hrvatica, mati sedmih ne-preskrbljenih otrok, koje mož Anton DeliČ, bivši zidar v Ljubljani, se je baje včeraj vrnil z Ruskega brez obeh rok. Slu2il je pri 78 pešpolkn. O njem ni vedela dve leti. Ženica poklekne pred stranke in milo j oka je poprosf občinstvo za kako oblekco za svojo ubogo deco, koja je stara od 3. do 14 let. Stanuje v Kolodvorski ulici št 15. UsmllJena srca usmilite se bedne rodbine ter ji priskočite na pomoč!
Begunct, pozor! Sprejme se tako] kmečka družina za obdevanje posestva. Po-zo'ii so Jako dobri. Natančni naslov se izve pri »Posredovalnera uradu za begunce v Ljubljani«   Dnnajska  cesta 38.
Rogove le pokazal lastnik hotela »£te-ran« v Mariboru F r i e d lf bivši KostllnJčar pri *>Južnem kolodvoru« v Ljubljani. V njegovi restavracfj! nečejo znati slovensko, kdor zahteva kaj v slovenskem jeziku, se Ka ignorira ln ćelo zasmehuje. V Ljubljani se Je delal Friedl Slovenca, ker imi je to neslo, prišedši v Maribor pa fe takoj ooka-zal svoje nemčurske rogove, ker meni, da mu bo to več neslo. Opozarjamo slovensko občinstvo, zlasti Ljubljančane, ki pri-hajajo v Maribor, na tega moža, ki se je v Ljubljani spreobjedel slovenskega kruha, za zahvalo pa meče sedaj slovenske goste Iz svojih lokalov.
Za meSčanskega acJtelia v Maribora je imenovan Josip Poljanec, dosedanji učitelj v Št Nju v Slovenskih goricah.
Veliki slovenski vzonri splsoTiilk. Zbirka pišem, lisrin in vlog /a zasobnike, trgovce in obrtnike. Obsegal bo 360—400 strani m naplsal ga je prof. Henrflc Pod-krajšek. Takšen spisovnik je zelo potre-ben. Ce bo dobro sestavifen. Je naravnost dobrota. To borno seveda Sele videli. kadar sa dobimo v roke. Izdal ga pa seveda ne bo noben slovenski založnBc ker so preveč komodnl, ali pa preveč nerodnL Ali ne no-čelo dati dovolj honorar)* avtorju In rajSe sede na izknpičku nemšklh knjlg. kakor da bi zalagali potrebne slovenske. Zato založi ta spisovnik nemška tvrdka Kleinmavr & Đamberg v Ljubljani, ki ji prav radi priznavamo, da po podjetnostl daleč nadkrl-Ijuje svoje slovenske »konkurente«.
Pioaetee draštvo mm gleda je ožive-Io na prizadevanje gosp. Ferjančlča nanovo fn se lotflo svoje naloge z vnemo* kakor nlkdar poprel, kar le rod! doeela omevno. Ali so bfle kdaj poprel avspidle za pokret tako kolosalne, kakor danes? Vkevan v oblastnlle stare maiehe, zasažnjea tulenra gospodarili, le tlačanfl pravzaorav Blelec svnlemo nasprotnUra. ako le delal za po-vzdltro domačega zdravliča. Kar to tajci storffL stoti!! so te dobičkartje, nfkdar li Ijnbezat   da* oelo ovlraB so nanredea:   ta
Kulturo.
Repertoir Narodneca tteđttča*
Drama. 17. aprila četrtek ziw prto. 18. aprila petek zaprto. 19* aprila soboto zaprto. 20 aprila nede-lja popoldne Krojaček junaček. Izven abon. 21. aprila ponedeliek pop. Krojaček junaček A 48. 21. apri^ Ia ponedelj. zvečer Veriga. Izven ab« 22. aprila torek Nclly Rozier C 44 23. aprila sreda zaprta 24. aprile četrtek Veriga dij. pop. Izven ab« — Opera. 17. aprila četrtek zaprto« 17. aprila četrtek zaprto. 18 aprili petek zaprto. 19. aprila sobota zaprto. 20. aprila nedelja Mam* ze 11 e N i t o u c h e. Izven abonementa; 21. aprila ponedeljek Prodana nc-vesta. Izven. abon. 22. aprila torek zaprto. 23. aprila sreda S1 o v a § k a Princeska. A 2/47. 24. apr. četrtek UgrabljenaEvelinain Pagliacci* B 2/49.
Koncert dveh slovenskih dotnačUi umetnic Odlični slovenski umetnlci, gospa Pavla Lovše, koncertaa pevka in gospodična Dana Kobler, koncertna pianisttnja. ste priredili v pretečenem mesecu izborno uspelo koncertno turnejo. Koncertirali ste v Celju, Slovenski Bistrici, Ptuju, Zajebu. Beogradu, Novem Sadu in Varaždinu t največjim uspehom. Na Velikonočni pone-deljek, diie 21. t. m. koncertirali bodete v. Ljubljani v Unionu z izbranim sporedom, Vstopnice za ta koncert se od danes napref prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici.
Slovenski koncert v Novem Sada. O; koncertu naiih umetnic gospe Pavle. Lov-; Setove in gdć. Dane Koblerjevfi piše novosadska »Zastava«: »Gospa Loyle-tova ie očarala vse s svojini petjem. Njena; umetnost ie tako fina, resna, a glas tako mehak, nežen in poln miline, da se človeko* ki jo posluša, zdi, kakor da bi bil v zele>-nem gaju in da sliši slavčeve pesmi Kal pa je prava umetnost?Popolno prilagođenle prirodi. Taka je umetnica — pevka gospa Pavla Lovšetova. Ona poje lahko. z izred-no iz§olanim glasom, kateremu daje svoja dušo in svoje srce — In s temi vrlinamf osvaja publiko. Izbrala si je čisto slovenske motive, ki so polni mejodijoznostf In H \to iz njenega grla kakor kristalni stuđe-nec. Ne moremo reci, katere pestnl so bilt lepše: narodne pesmi ali ostale slovenske pesmi . . . Gdč. Koblerjeva je odsvirala ne-» koliko komadov in je zvesta družica gospe, Lovšetove. Prožeta je z isto umetnostjo, znanjem in solidnostjo. Obe dami sta osv^t-lili obraz svojim in naSim bratom Slovencem, s katerimi se borno popolnoma pobran tili, čim se bolje vpovnamo in zbllžamo. Zart menjali borno protistransko svoje vrline W imeli bomo od te zajednice koristi vsi.«
UmetnlŠkl koncert v Kranja. Ciani slrn venskega gledališča so nudili preteklo soboto kranjskemu občinstvu izreden umetali ški užitek, ki nadkriljuje brezđvomno vsd dosedanje enake priredltve. — Gospod R^-; hard Zika, učenec svetovnoslavnega Sey-j čika, zasluži v poln! meri ne samo ime doj vršenega virtuoza, ampak tuđi resnejta u pravega umetnika. Njegova tehnika levej roke je do skrajnosti sigurna, v loku pa sd odlikuje po izenačenem in soCnem, vseS materijalnih snovi prostem tonu. S finim umevanjem in globokim čustvom ie svirmf melodijozno Grlegovo g - dur sonato. —» Dvofakovi mehki duSl odgovarjajoče !a zvencJ slovanskl ples v a - dnru, kojega posebna melanholična zamifilenost |e prtili zbog nežno - sentimentalnega prednaianja umetnika do popolne veljave, V Wienlaw-! skega FaustovI fantaziji nam je gosp. Zfla kot nezmotljiv virtuoz dokaza!, da je kos naravnost vratolomnim virtuoznim obit kam; omenim naj posebno njeiovo jasne igro v flageoletnih tonih valčka. Ravnot* ko ie moj s trsko nadvladal vse ka prici jo*-} nosti ciganske glasbe, z genlalno silo združene v Sarasatejevih »Ciganskih melodljah^ ter razvil v sklepnem čardašu prav bleste-čo tehniko v loku. Burnemu odobravanhl občinsrva se je umetnlk pozval s prav ljttfH ko fgrano Dralovo »Serenado«, na izrecno prošnjo pa je podal Ie Fiblcnov »Podm« in Dvofakovo »Humoresko«. — OdS. Hana Pirkova - Igorova, absolventka oralkega konservatorija, razpolaga z v vseh legaK Izređno obsežnlra, polno donečlm ter vseh' najfinejših nljans zmožnlm glasom. Kot ta-terpretinja modeme slovenske pesmi nara Je s čustva polno, Lajovicu lastno nežnost-jo raztolmačila štiri njegove skladbe, ođ katerih sta brezđvomno najbol) ugajall »Ali, J tako prešla ml Je mladost« in »Mesec v to-bU; seznanlla pa nas je tud! s predstavite* ljema naj moderne jše slovenske pesmt, kjer se Je mojstrsko vglobila v Ravnikovo »Me-lanholijo« ter Skerjančevl pesmlej »Večer-na impresija« »n »Vizija«. Ljubko ln z zt-vahnim temperamentom je zapela V. Novakovo slovaško narodno »Diečva«, pa tuđi Izborno pogodila njegovo otožno zamišljeno pesmico »Laska, Bože, laska . . .« Krep* ko in sveže je zaključila svoj spored s Kovafovičevo »Slovačko« ter nagradila it* vahno pohvalo občinstva z Novakovo slo-vaško narodno »Tinomf tanora«. — Vse1 točke je spremljal na klavirju dlrgent slov. gledališča g. Janko Ravnik z izredno dl-skretnostjo ter se s pravilnim rnnevanjem svojega parta družil s solistoma v vseskozf; zaokroženo, dovršeno celoto. — V pohvalo; občinstvu bodi slednjič še omenjeno, da je! Isto s takim zanimanjem ln paznostjo sle-i dllo vsem točkam, kakoršne pri DubUas-skem občinstvu nismo vajenl.
Nova pesniSka zbirka. V založbi TI-. skovne zadruge v Ljubljani je pravkar i* i šla zbirka fl. Golarjevlh pesmi »Rožoi! grm«. Pesnlk Golar je znan po svoji prvll pesnisid zbirki Pisano polje, kl je Izšla leti! 1910. in našla splošno priznanje teh pesmti kl jih je objavi jal v »Ljubljanskem Zvonu« j in »Slovanu«. Golar je pesnlk domače zem-j 1]e in življenja, kj se razvija na njej. Ljub-, ka in prlsrčna je njegova Hnbavna pesem.; Ž Rožnim grmom, ki je izšel v lepl in okut-nl opremi, stopa Golar v vrsto naših na}-boIjSih lliikov. Zbirko prav toplo priporoča-mo. Broširana veli a 5 krotu vezana 6 kros« po pošti 50 vin. veC. Naroča se pri Tiskovni zadrajri v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Fer«. Seidl. Kod B*j m> potegm« pravicom državna a^ja ateđ JngoeUvi^ Jo ln ItaHjo? 12 strani, velika, 8», In g*; ološki zemljovid- Cena 1 K- Ponatirf daljSe^a članka, ki ga i« priobčil >Slo-Tenaki Narode meseca febraarja letos. Avtor Je opremil ponatisk % preglednim geološkim zemljovidom, oboegajočtia skoro vao ozemlje glovraskefa dsla Jv * gotltvije. Zemljovid ia«o ktJa^ te m
,. j-«*'j--^ "••.J-aJ^V^-1-: j >'■*■: ti.
prizadevaaie, naš rod pred letoviCarji Da si Je UJub temu ohranil Bled dotok tnozem-eev, da je ćelo rase! do stopnje svetovne* ■a slovesa, pripisati le le sijaju narave* kl to jeaero obdajc. Novoizvoljeni načelnik đrnitva gospod Ivan Kenda stavil si je bi se že kar lotil vrste najdrznejših nalog na prtaner veliko prlstaaiiče (za komunikacijo ob obreiin s paraikom), dektrično cestao železnico med kolodvori Lesce - Bled« vzpenjačo na Grad, nasaja, razširja, prelama, množi, krajša ceste, prehode itd. Pod-pirajo ga vsi prejšnjl načelnik! in novi od-bornfki: dr. Uočevar, podnolkovnik Stucb-ly, župana Rus in Petemel, ga. Vovk-Moi-nar, dr. H. Roblek (blagajnik), hotelirjl černe, Tome Klemenčič, poštar Morjan-ČIC Ivan Rus, Ravnik. A. Vovk (tajnik), 2l-rovec, Burja fn dr. Andrej Fcrjančič. Društvo pozivlja ne le vse domaćine, marveč vse ljubitelje naiexa Bleda k prlstopu. so-delovanju v gmotnem, posvetovalnem Ia mnetnlškem ozlro. Đted mora. postati naro-dova last narodov ponos in kapital, za kar so dani sedaj vsi pogoji.
Francosko - slovenska organizacija naznanja, da odpade vsled velikonočnih počirnlc ves poduk, kakor tuđi večernl se-stanki od četrtka. dne 17. aprila zjurraj do četrtl^a, dne 24. aprila zjutrai. — Od 24. aprila dalje se vrše konverzacijske vaje le štirikrat na teden in sicer ob torkih. sre-dah. petkih in sobotah c 1 pol 10. do 10. zvečer.
Kakor na vasf so danes razmere v Ljubljani. Ob 9.. 10. in 11. ponoči se* vjile po ljubljanskih ullcah toloe po večini vo-jakov, ki ne pojo. mar\-eč ri-ve:o • Živinsko. A nikogr.r ni, kl bi jih pozval. naj mirujejo in ne kale nočne.ea miru. Ali imajo stražniki navodilo, nai mirno trpe to rjovenje in  razgrajanje?
»Neverjeten blrokratizem.« Z ozirom na notico pod tem naslovom (87. štev. od 12. aprila), tičočo se vplačila dvavinarske-ga davčnesa zaostanka po poStni položnici, se nam javlja od kompetentne sirani, da bo nadzorstveno oblastvo po možnosti skrbelo «i to. da se taka mehanična izvaja-nja obstoječih predpisov — (in druseie^i dotični urad ni zagrešil) — ne ponavljalo.
Slovenski častnUd na frontL Debili smo in objavijamo: Naši častniki opravlja-jo težko in odgovornosti polno službo. Koliko truda In dela Je zahtevala samo organizacija naie mlado armade, to bo raznmel oni, ki ve, kako je bilo naše vojaStvo Še v mesecu januarju in kakšno je danes. Danes imamo na fronti dobre, disciplinirane in bojevite polke in to je delo onih častnlkov, kl ne samo da v naši javnosti nišo injell nobene opore, temveč so se jim prf njiho-vem težkem, nepopulamem in zato tuđi ne-varnem delu prav pogostoma metala polena pred noge. In to se dela §e vedno. V ^Slovencu« pBe nekdo, da slovenski čast-niki med sabo prav radi nemško govore. To je cisto navadna laf, ki io ie narekovala samo hudoblja, ali pa oni duh, ki ga je ori /trojakih še nekaj, ki ga pa hočejo častniki — ker se zavedajo svoje odgovornosti pred domovino — iztrebitl. Menda nikdo ne želi tega duha podpirati! štabne častnike v Pli-berku tuđi napada ta informator. V Pliber-ku sta samo dva štabna častnika. in sanio pokvarjen človek, ki sam ni zaveden Jugo-slovan, more očitati na pr. polkovniku Rak-telin narodno nezavednost. ker pollcovnik Raktelj je bil na§ človek že takrat ko informator one ga lista gotovo še ni bil. Seveda, polkovnik Pakteli hoče imeti pri svojem polku disciplino in red — ln to menda ni prav nekomu, ki bi hotel tako-Ie, »po nisko« in najbolj žalostno pri vsem tem Ie ta da resni listi, kl bi lahko vedeli, kako škodljivo je, dajatl poruho gotovim nevamlm smerem, nišo dovolj previdni in dajejo tako radi svoj prostor na razpolago za napade na nas" častniški zbor, kjer mor-da tuđi ni vse ravno najboljše, ampak v splošnem smo lahko zadovoljni z njimi. —
Pojasnilo. Dravska divizija ne Izdaja potnic marveč samo vidira že izdelane pot-nice, ki jih izdaja bodisi okrajno glavar-stvo, magistrat policija ali deželna vlada, to je pristojna politična oblast Vojaški vl-zum se izda za prekoračenje demarkacijske crte. O zanesljivosti prošnjika za potnico voja§ka oblast ne odločuje, marveč posluje samo foriMalno. Seveda se vrši to delo samo v uradnlh urah.
Vodja oddelka za potne liste je bil svoječasno na Dunaju vodja cenzurnega urada in ni imel nobenih zvez z dvornim svetnikom Swobodo pri Kriegsflbenva-ehungsamtu, niti službenih niti osebnih, le pri nastopu se mu Je moral predstaviti, vi-del ga pa ni ne prej ne pozneje. Cenzura! oddelek ni imel z KriegsGberwachungsam-tom posla, ker je moral samo javljati vse-bino pišem, ki so prihajala iz Skandinavije n Danske. Pri oddeJku le bilo skrlrlh vse polno naših ljudi, da jim ni bilo treba Iti na fronto. Vse druge govorice so odveč in deJajo krivico prizadetlm.
»Jugoslavenski ođlo za gubitke I crveni križ kod blvš. rat mlnlstr. n Beču« je naznanil, da se nahajata v Maadi 1 Tura (Kairo v Egiptu) Internirana kot vojna vjet-nika: 1. domobranec Alojzij Stock» rojen 1874-, iz Ljubljane In 2. narednik Henrik H 5 n i g m a n, rojen leta 1892. iz Kočevja. Po Izjavi kr. nizozemskega konzulata v Kairu se postopa z vjetniki zelo dobro.
Ceska obec v Ljubljani naznanja svojim članom, da navadnl prijateljski sestanek v soboto, dne 19. aprila 1919 odpade. Od sobote, dne 26. aprila naprej se bodo vršili, in sicer vsako soboto, članske seje In po potrebi tuđi odborove seje, katerim bo vselej sledil prijateljski sestanek. Gost-je dobrodošli! (Clane Ceskć obei opozarjamo, da se bodo odslej poročila objavlla-la v rubriki »Društvene vesti«.)
NefcaJ opazk k mnetnllkemu koncerta v Kranja. Koncert kl ga je priredila dne 12. t m. »Narodna čttalnica« v Kranju s sodelovanjem članov slovenske opere, dgč. Hane Pirkove-Igorove, g. Riharđa Zika ln g. Janka Ravnika je v umetniškem ln mo-ralnem oziru nad vse sijajno uspel. Tega se pa ne more rrditi o gmotnem uspehu koncerta in žalostno je, da moramo konstatirati, da je mlzarska tvrđka, kl je bila zaposlena z uredirvijo ln snaženjem dvorane preiela skoro ravno tako visok »honorare kot vsak sođelujočfli umetnOcov, v čemur na] bo gotovo Izražena cnakost svo-bodnih državlianov. Z obžalovantem smo tuđi opazili, da ni Mto od kranjskih menda 16 profesorler nlhče navzoč ori koncertu, dočlm Ie bilo i&teljstvo, kl živi v dosrl slabšlh razmerah, Sastno zastopano po 10 članih. Ob takih razmerah smemo paS smatrati ta koncert za zadnH resno-nmctniSfl koncert v Kranju, kl je sicer aan po tvoji dovzetaostt sa MineliiotL
~5lriii 6.
.SLOVENSKI NAROD- dat 17. aprila 1919.
91. Stcr.
tAftenja BaTVaimlri polotolc ob" firti Hu-Tnin-Kobarid-Podbrdo. Do te firte šega >d jugo*vshod& prav ttsta geološka ograđba taL kl je značilna za Bosno, Dalmacijo in Hrvatsko Primorje- Na zemljovidu se vidi, da stojijo mesta: Gorica, Trst, Pulj in Reka in istotako Idrija, Postojna in Cerknica na bal-kanekem polotoku in na jugoslovan-skem ozemlfo* Nadalje se vidi, da je rob ĐeneSke ravnine od Tržiča do Hnmina prava prirodna meja med Jut»oslavijo in Italijo- V zemljevidii so tuđi zacrtane poglavitne variante, ki se predlaga-jo za bodočo državno mejo med Jugo-elavijo in Italijo, namreč: 1- narod-Doetna meja, 2- Triglavova crta in 3* JSlaninova crta- Besedilo brošure obrav-nava veo tri v&riante bodoče meje z geoIoSko-geografskega, s prometnega in & strategičnega stališČa in se krepko savzema sa narodnostno mejo kot edino popolnoma pravično- Ker je pogrebno, da se o vpražanju naže zapadne meje vsakdo kolikor moći dobro po-siS!, zatorej toplo priporočamo našim rajsumnikom to brošuro, ki je pisana jasno in prepričevalno-
GOSMtRKtUk
DEMOBILIZACIJSKO BLAGO-
Cital sem v raznih listih objavljeni razglas Gospodarske komisije za đtvarno demobilizacijo v Ljubljani-
Način oddaje se je prav čudno urediL
Rešujejo se le pismene »prošnje« vložene v gotovi predpisani obliki za natančno označeno blago-
Izdal pa se ni nikakoršni se znam blaga, niti površni ne, tuđi se ne ve, kje je ta materijal*
Vstop v pkladišča je v splošnem prepovedan; le ▼ >posebnih slučajih« se izdajajo od omenjene komisije dovođenja v to*
Pismena vprašanja — ker ne od-govarjajo vsem za >prošnje< določe-nim  predpisom   >ostanejo  nerešena<.
Tako! Sedaj pa si gospodje te komisije predstavljajte nestvor te >ure-diivec-
Nibčer ki ni v neposredni zvezi 8 skladiSSi tega blaga ne ve kaj se odda, kje najde in kje bi si ogledal blago* ka* terega rabi«
AH naj n- pr- potuje obrtnik I« Prnja, ki bi rabil beneinski motor in katerega upa dobiti iz demobilizacij-«kega materijala, v Ljubljano, poizve-duje tam po ovinkih — kajti glasom ci ti rade objave Gospodarska komisija >nima Čaia obve&Čati posamezne pro-File©< — kje so kak;*nc zaloge demobi-liza<tfjskega materijala?
Ce Be mu to morda deloma le posreći š© ni nič dosegel, se ni vide! nl-česar- Prositi mora še le pri Gosp. komisiji do vol jenja za vstop v skladl-šča — eeve za vsako posebej- Tako bo konečno po vsaj tridnevnem potovanju, iskanjn in plazenju čez žične ovire frospodarske komisije prišel do spo-znanja. da sicer v Ljubljani ni takega inotorja dobiti pa£ pa ni izključeno, da ga najde v Mariboru ali v Kranju, v <7el1u ali v Prnju- Ali Vam ni sedaj jasno, da je pri taki >ureditvic isključena udeležba širšin rogov in mora postati večina materijala plen verižni-fcov?
*A1I Je fo Elago res le za intimne kroge namenjeno in se hoče s temi ovi-rami odstraniti neljubo konkurenoo"t Tega ne v©rujemo»
'Ali Je tolikokrat pouđarjena eabte-va. Sa se i majo za ta materijal vlagafl >£rošnje< le nerodna stilizacija, ali pa naj ta beseda pomeni, da lahko ta komisija deli milosti, da >prosnjec odkla-nja ali sprejema po lastnih željah?
Ta zahteva javnost pojasnila. Materijal naj se oddaja po trgovskih prln-cipih; last j© oelega naroda in mora biti đostopen — v okvirju od deželne .vlade določeniti omejitev — fcrez protekcije vsakomur-
PreiJenj pa se iz3ajo tri orjjavijo sez&ami blaga in skladlSS, v taterih se nahaja> ali predenj Gosp- komisija n« ramgUuA, da daje tozadevna pojasnila OglaŠajoSisi se interesentom, naj s€ twldaja  popolnoma ustavi-               R.
ZAKONSKA*      PREDLOGA      GLEDE OBDACENJA   VOJNIH    DOBIČKOV-
iSedaj se iadelnje v Beogradu postava sa obdačitev vojnih dobičkov- To }9 gotovo upraviSen davek, kateri je sploenosti pa tuđi najbolj simpatioen-
Zđi 66 mi pa potrebno, đa opozorl* bm> na nekatera dejstva, katera bi bilo potrebno uvaievati > oztrom na vintr-grsdništvo-
Za to panogo kmetijstva se ni brf-gala Javnost veliko v predvojni dobi, ko }• stal >T dobrega vina v goetiln! 90—80 v- Takrat so bile bilance vb©6 vinograđniških poaeetev skrajno slabe in to v glavnem radi tega, ker je bilo vpalco poeestvo obremenjeno u stroaki amerikanisiraiija nasadoT-
Trtna ni je tako naglo unicila nasade, đa najbolj marljiv poseetnik ni mogel tako naglo nas&jevati, in tako |e bil vsaki vinogradnik povprečno 5 let brez dohodkov, ker je tuđi ▼ novih nasadili trebalo cakaH 3 leta,   preda*
Priiel je torej vinograđnUkl pe-sestnik z đolgom ▼ vojno dobo- Leta 1914., 1915- in 1916- nieo ie dohodkov ▼ veliki meri zvišala, ker so enakomerno tuđi iedatki poskočili* V letah 1017* In 1918- pa so srednja letina in iavanred-ne visoke cene vina poviročile» da Je prišel vinogradnik đo prejemkov, kateri so v veliki meri vUji, kakor 6e tuđi vsled izvanredne spložne draginje lOkratni stroški obdelovanja in Tsdr-ževanja* Posledica tega Je bila, da je vinogradnik svoje dolgove plačal in ▼ mnogih slučajih investiral-
Opomnlm tukaj le na naknp sodoT, pred vojno 80 stali sodi liter 10 đo 14 vin-, leta 1918. pa 1 K 50 v đo 2 K liter- Starih sodov ni bilo mogoće popraviti vsled pomanjkanja đelavcev In železa, tako, da je bil vsak vinogradnik prisiljen dokupiti eođe-
Pri odmerjonju osebne đohođnlne nieo pa se seveda take investicije ođpi-eale, nišo se pa tuđi vpoštevale ne dragi življe-njski stroski vinogradnika, p» tuđi ne dejstva, da je veliko let pri vf-nogradništvu pasivnih, dalje, da so vsa poslopja ćelo vojno dobo se zanemar-jala, da se ni mogel marsikateri inveii* tar spopolnjevati, opozorim le na škro-pilnice in žveplalnike in da se ni do-bil umetni gnoj. ter manjka živalski. Glede življenskih stroškov vinogradni-ka moram še spopolniti, đa je veliko takih. kateri ne priđelajo živeža prav ni5- Ker s tem e svojimi ljudmi ni mo-crel shajati, Icar mu je nudila aproviza-ci^a — veliko slabša kot v mestih, Je bil navezan kupovati od verižnika, in marsikateri tisocak je odtekel od dohodkov- Omeniti pa še treba obleko tu obuvalo, katerega se izvanredno veliko strga pri đelu v vinogradu«
Dokaj brzo je naracunila davCna oblast precejžnje dohodke- Oglejmo si sedaj pa nekoliko zakonski nacrt glede obđačevanja vojnih dobičkov z ozl-rom na vinogradnika«
Vzemimo vinogradnika ln ti nlso redki. kateri so obdaceni na dohodke 50 000 K                                           'P "^
Leta 1917- đohodtov 30-000 K, leta 191S- dohodkov 80.000 K, sknpaj 60000 kron, je potem vojni dobifek 40-000 K, osebna dohodnina za ti đve leti okroglo 5000 K. prehranitev in obleka za obitelj in posle za ti dve leti 24000 K- Doknp potrebnih sodov 5000 K- Placilo hipoteke 12.000 K, skupaj izdatki 46-000 K, tako. da ima še danes v gotovini 14000 K- Po predlogu pa bode imel davka na vojni đobiSek 14-000 K, tako da bi mož ostal brez denarja. Ker pa rabi prometno glavnico, mu ne preosta-ja drugo, kakor vzeti spet 12000 K, tako, da je tam kjer je bil pred vojno, raa-loSek je le ta, da ima sedaj popolnoma izmozpran in slabo obđelan vinograd, pomanjkljiv Inventar ter razđrapana poslopja-
Naloga vseh merodajnili Siniteljer Je torej, da ee poskrbi, da se bode za- j kon za obdačenje vojnih dobičkov ozi- [ ral  na  posebne  razmere    vinograđni-kov,   ker bo đrugače    ta   za   državne dohodke tako važna panoga kmetijstva popolnoma nbita •
Lovro Petovar,
glavni odbornik Slov- kmetijske đruloe
Državna posredoTalitfca za delo, podružnica za LJubUano In okolico. V pretek] em tednu (od 6. aprila do 12. aprila t. 1.) je iskalo delo 159 moSkih In 122 ženskib delavnih moči. Del oda i alci so Iskali 64 mo-šklh in 46 Ženskih delavnih moči. Posredovani se |e izvršilo 64. Pri vseh podružni-cah Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja 1919 do 12. tprila 1919 Iskalo delo 4741 delavnih moči, delodajald so pa iskali 3970 đelavcev. Posredovani se Je izvršilo v tem času 1013. — Delo Ilčelo pl-sarnlške moči 212, trgovsld uslužbend 131, tovaraiške delavke, slažkinje, ključavnlčar-]u kovači, krojači, čevljarji ,peki, mllnarJU mesarii, rudarjl, mizarJU kolarji, natakari-ce. V delo pa sprejme posredovalnica ri-darje, delavce za tovarno opeke, čevljarjc, tesarje, kliučavnlčarje, poljske delavce, krojače, šlvfljft. maserko, služkinje in razne druge obrtnike.
Izkaz vojnema davka zarezulh oseb v cenflnem okraju Kran). Izkaz o vojnem davku zavezanih oseb cenlinega okraja KranJ bo 14 dnl In sicer od 16. do 29. aprila 1919, med navadnimi nrami pri davčnem okrajnem oblastvn v Kranjn rupoloiML Vpogled Je vsakonrar đovoljen.       . _
ZAORCBSKA   BORZA.
LDU Zssreb, 16. aprila. ZaJdJučnJ tnr-tk na danaSnjI borit:
Dcnar Blage Banka  za  trgovino,   obrt la
industrijo       ......     4»       465
Banka in hrandnica sa Primorje, SaSak. nove del. . 510 62S Hrvatska eskomptna banka . 1420 1425 Hipotekama banka, Zagreb. 980 990 Jadranska banka, nove đel. . — 870 Hrvatska kreditna banka
nove   delnice.....890      920
Obrtna banka, zadnja emlsij. 23$ 228 Poljeđelska banka, nove det — 10« Prva hrvatska itedlonlca.
nove đefailee      .   .   i   .   .      —    9006 Riječka   pučka   banka   eor»
delnice       ......    205      210
Zemaljska banica, nove det . #90 706 4%9/t zadolžntce hrv. . tUvj
nlpotek.  banke .   -.   .   .   ,    11*      1U 4H*/# zalofnfce pm lir?mlaie
štedionice       ......     fld      US
Axk*U zadolžnice    mesta Za-
greba         .......lid      TO
PlisHi 1 JbRHti ttT.
MaaViHB m *V aVHMNHi W R
NaJnoveJša poroiila.
ORIENT . EKSPRES.
I lHiiHiii. 17. aprila« Danes zfntraj ob 3. uri je đospel točno po voenem re-do prvi Orient - ekspres. Do tu so ga vozili Laht Od jutri namrel prevzante naša ždeznica ta vlak 2* ▼ Logatcu. Ta viak vozi odslej vsak dan. Danes fe vozfl v 2 odđelkih (vlakih). Dalje vozi od jutri naprej direktni vagon Ljubljana-Zemun.
(Naša posebna brrolđvna noročOaJ
VOJNA OD9KODNINA-
Geneve, 16. aprila zvećer* Konfe-renca je končno resila vprašanja vojnih odškodnin- Te številke so avtentič-ne: Nemčija mora plačati 125 milijard frankov- Od tega dobi Francija 70 milijard- Prvi obrok znaša 25 milijarda ki zapade v 18 mesecih- Potem pridejo letni obroki- Razven tega mora pla2a.il Nemčija vse franeoske vojne stroške, vendar so pa zarrjuje, da se bo Nemčij! poznej« odpisalo pl&Mlo, ki bi preae-galo teh 125 milijard, ^e se bo dobro obnašala- — K rešitvi teh vpraianj in napetosti, ki je vladala zadnje dnl v Parizu, je zelo pripomoglo poleg ugo-ditve franeoskim zahtevam v vprafian^u ođškođnin se posebno, da so Anglezi in Francozi prodrli s svojo zahtevo, đa pridejo Viljem Hohenzollern in njegovi pomagači pred sodišče radi vojnih zločinov, ker so Američani popustili in ne nasprotujejo več- — Do zadnjega so se temu iz monarhičnega principa upirali le Japonci. (Seveda je pa vprašav-nje, 5e je s tem vse refieno in zlasti, kje bo NemMja tako ogromno vsoto vzela, 2e hidi v obrok ih)-
KAPITALISTI   W  SOC?IAL«ISTI.
Iiurern, 16- aprila zvečer* Baaelekl >Vonrarts€ Je izvedel, da je sadnji strci alistlSni kongres flnanciral ameriSki Tnilijonar John de Kay, Id živi v Lu-oernu*
JAPONSKI PREDLOG- — BELGIJCI
Lneern, 16- aprila rreSer* Japonei se pripravljalo, da bodo na konSnih seji ah n>irovne konferenee iznova predlagali jednakopravnost ras. — Belgijci ho^ejo ngovarjati proti temu, đa Je Ge-neva izbrana za sedež sveze narodov*
KAJ JE V ITALIJI?
Lnrern, 16- aprila* DanaSnji laSkf Časopisi so izostali radi generalne stavke v Milanu- V Svieo prihajajo ođ laske meje vznemirjajo5a pojasnila, kl jih pa ni megofe preiekovati v koliko so resničnav*
MIROVNA KONFERENCA.
Genere, 16. aprila* V nažrtn je, da bođo zavezniki podpisali preliminarne mirovne pogoje na velikonoSno neđe-ljo- V poneđeljek se Orlanđo ođpelje ls Pariza v Kim, kjer bo v torek ministr-skl svet imel sejo* Dva đni pozneje na-meravajo Se prvo sejo prave mirovne koaferenotv
HALLER.
Genere, 16- aprila. General Haller je danes đospel v Mognndjo, ođ kođer vođi prve odđelke poljskih čet skozi Nem&Jo proti boljševikom-
PRAKTIČNI AUTERICANI-
Geneve, 16- aprila- Pravkar se fzve, đa je skupina ameriikih finančnikov zares sklenila s Ljeninom in njegovo vlado pogodbo o izrabljanju sibirskih ruđnikov in sgrađbi železniškega omrežja v Sibiriji ter o izsekavanju sibirskih gozdov- 8 tem je pojašnjen marsikateri politični đogodek sađnjih tednov-       »
NOVO  8PAN8KO MINISTRSTVO.
Genere, 16- aprila- Noto Spansko ninistrsrvo je seetavil konservative« Maura-
GLASOVI O KONTERENCL
Geneve, 16. aprila. »Matht« prinala interesantne vesti s konferenčnih poga-ianj, kl kažejo prevladajoči Wilsonov vpliv. Oeneve Je bila spreleta za sedej zveze narodov na Wilsonovo želio, ko ic ta teprejrovorfl samo par beseđ, ja-ponskJ pređiog, naj bi bili vsl narodi jednaki v zvezi narodov, je bfl z 11 jtjaso-vi proti 8 sprejet, toda Wllson je jednostavno izjavfl, da Je ta predlog ođklo-njen, ker ni bil sprejet soirfasno. List tz-praSnje, ali obstofita dve veCini ena. ki se Iteie. tn ena, kl se tehta? — (»Ma-tin< mora seveda sam nositi odgovornost za resničnott svoje vesti.) — Vče-raj ob 5. popoldne so se posvetorafi zn-i?anji ministri velcsfl. to je odbor petori-ee. —- Anglefka »Labour P^'tgJe pro-testlraJa proti nleivcndjl v RusUL — Nove vesti o nogaian^h AngUJe z LJenl-nom Angleži nradno demcrdh^ajo, toda broz posebnega povdarka.
DROBMC VESTI
Em*m, 16, aprila, V St OaDemi v Svfcl se Je včeraj «pria stotnUa infante-Hle. ĐOa Je takoj razorožena in aretfra-na. Uvedena Je prefskava. — Po vesteh Iz poljskih kroror se PTičakuje v Var-savi viadna kriza, Z opozJcflo se zdra-žuic tudl Ifudska stranka- Vsa stvar le naperjena proti Dmowskcrnn.T«rfko nrf-rovno delegacijo vodi veliki vezir Da-mad Pen^L v njej se odn* tuđ UvS
GOD GENERALA MAJ8TRA-
Maribor, 17* aprila- Danes obhaja junaski branitelj naše severne meje general Ruđolf Maj ste r prvikrat v svobodnl Jugoslaviji svoj god. Mari-borsko civilno prebivalstvo in vojaštvo sna ceniti velike zasluge tega moža, ki je v pravom trenutku đvignil nas prapor in ki danes s svojim! zvestiml detaini brani severno mejo- Naše ljudstvo mu zato tuđi izkazuje svojo Ijube-zen in spoštovanje- Danes so to ljube-zen in »poštovanje izrazili našemu Junaka civilno prebivalstvo, uradni£tv<» in vojaštvo, ki vidi v njem izraz naših narodnih teženj« Zahvalili so se mu za dosedanjo junačko brambo naših pravi©- Generalov god je za Maribor in «everno mejo narodni god, god naše =vobode- Živio Majster!
Naša posebna teletonična noročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda.
LJUDSKO ŠOLSTVO V SRBIJI.
Beosrrad. 17. anrfla. Z današnjim dnem je otvotierrti v Srbiji 1200 ljudskih *ol. V kratkem otvorijo še nadaljnih 700 Šo!.
REOROAN1ZACIJA N4§E ARMADE.
Zagreb, 17. aprila. »Obzor« Javlja iz Beograda, da se vojno mfnlstrstvo bavi z nacrtom, uvesti po avstrijskem vzor-cu vojne inspektorje pri vseh četah. Za :nsnektorie bi bili imenovani srenerali. V našo armado bD snreietih še 1000 čast-nikov in 500 votaških uradnilcov.
SOCI.IALNT DFMOKPATTE IN 1. MAJ.
Beograd, 17. aprila. Socialnodemo-kratska stranka te izdala proglas, v ka-terem poziva delavstvo. naj praznu je 1. maj in opusti vsako delo.
BLAGO V SOLUNU ZA JUGO-SLAVIJO.
Beograd, 17. aprila. Iz Anjdl?e ln Prancije so orispeli v Solun veliki fran-sporti tekstilncsra blasra.
VZPOSTAVLJEN PPOMET MED SOLUNOM IN BEOGRADOM.
Beograd, 17. aprila. Kakor se zatr-Juje na merodainem mestu, bo promet med Nišem in Beogradom vzoostavljen dne 20. junija. S tem bo vzpostavljena tuđi direktna železniška zveza med Beogradom in Solunom.
NOVO GLEDALISČE V BEOGRADU.
Beograd, 17. aprila. V kratkem pri-čno $ popravami na poslopfu Narodne^a gledaUSSa. ki ie ob avstrijski okupaciji močno trpelo. Se letos pa prično graditi novo gledališko nosiopje. za ftatero fe vlada doloČUa 900.000 dinariev kredita.
NOVE POSTNE ZNAMKE.
Beograd. 17. aprila. Mlnlstrstvo za noSto in brzojav razpisuie natečaf za nove poStne znamke za kraTfestvo SHS. Znamke bodo nosile sliko kralja Petra \n bodo okra^ene z narodntmi ornamenti Napisi bodo v ćirilici ln latinici. Prva nagrada zrtaša 1000 rfinartev. druga 500 (3 nagTade) In trerla 200 dtnarjev.
SL'PLKNTSKO VPRA8ANJBJ*
Beos'rad, 16* aprila. Snplentsko vprašanje bo reieno na ta način, da se bodo snplentom rsJhm&la službena leta ne glede na to, ali so služili z izpitom ali brez izpita* nvršSeni pa bođo po številn službenih let v soodgovarjajott Sin*
REGULACIJA BTTHOTNISKIH PULC.
Beograd, 16- aprila- Minlster «a verstvo dr* Alanpović je isgotovil zakonski nacrt za regulacijo đuhovniških plač. V smislu tega nacrta dobe duhov-oiki vseh ver dnevne đoklađe in sicer pravoslavni duhovniki v Srbiji, ki so najslabSe platani, 12 dinarjev, vsi ostali sve^eniki vseh ver v kraljevini SHS pa dnevno 6 dinarjer1.
2IGOSANI  BANKOVCI   Z    DUNAJA ZA ZAGREB«
^a^reb, 16- aprila TulcajSnja podružnica Avstro - Ogrske banke je dobila s Dunaja 118 milijonov jugoslo-vanskih iigosanih bankoveev; s cimer se Je znatno odpomoglo občutnemu ne-dostajanju plaiilnih sredstev v Zagrebu*
8VOBODVA    TRGOVINA!  POD   Dlt-
«AVKO KONTROLO. Beograd. 17* aprila- S predv6era$-Snjo mlnistrsko naredbo, da se svobod-na trgovina da pod državno kontrolo, se uvajajo odprenme izkazniee sa žir vila, ako njih količina presega 500 kg-Odpremne iskaznice i* jednega kraja v drug kraj v isti pokrajini izdaja po-verjenik sa socfaJno akrbstvo v dotični pokrajini, vse druge pa ministrstvo* Naredba stopi v veljavo e dnevom objave v >Sluibenih Novinahc*
socialnodemokratska;    :
SKTJPSCflNA V BRODU* ZagreK 17. aprila* Listi poroca!*, da Je ministrstvo deloma ugodilo ugo-voTU proti prepoveđi sodalnodemo-kratske skupšeine v Brodu na Savi In sicer na ta način, da ostane prepoved sborm v Brodu sicer v veljavi, pač pa se dovoljujo Bodalistltes> skupština v
Vremensko porofllo.
Wm ••! mtJm SM>2             Utšail trmiml Ifak 7M n.
—     .       Štuje    i&
%W*  iS    li    Vetrovl      Neb0 wj*>l?iifm   -2J_________^^^
16  2. pop. 7286     10*3     si. )gv.    pol. obi. .   a zv.   - 310      7*6     sL jgv.    oblačno
17   7. zj.   733 0      53    brezvetr.       det    x
Pa davi na v 24  urah 1-6 mm
— Srednja včerajSna temperatura 77°, normalna 9 8°. — Vremenska napoved za jutri; Večinoma  oblačno,   severno hladao  vreme.
Društvene vesti in prireditve.
Podružnica družbo sv- Cirila in Metoda za Savo« Javornik in Koroško Belo- V nedeljo, 6- t- m- se je vršil ▼ gosti Ini pri >Markežu< na Savi letošnji redni občni zbor* Kakor posname»o iz poročila odbora, je imela podružnica v poslovni dobi od oktobra lani 4049 K 30 v dohodkov in 2585 K 35 v izdatkov-Preostanek znaša toraj 1463 K 96 ▼ od katerega se je poslalo 1000 K glavne-mu vodstvu v Ljubljano- Da so dohod-ki dosegli to nad vse razveseljivo viso-kost, so pripomogli nekateri velikodušni darovalci* Podružnica si je pri« dobila med tem časom 164 novih članov, tako da znaša število istih sedaj 398« Pri volitvi novega odbora izvoljeni so bili naslednji gospodje: Ivan Šetinc, predsednik; Ante Kerstein, namestnik; Miloš Regovc, tajnik; Peter Prevc, namestnik; Ivan Rozman, blagajnik; An* drej Globočnik, namestnik; Joško Svetlin, Tomaž Sablatnik in Josip 5li-bar odborniki-
Osrednje drnŽtvo stavbenlh đelavcev v Sloveniji priredi izlet na Rožnik v ne-dello, dne 27. aprila 1919 ter se bo<^ vršilo zborovanjo ob 9. uri dopolcJne v verandi na Zeornjem Rožniku. Stavbetio delavstvo (zidarjl, tesarji, klesarjl, pečarji, slikarji, opekarnarji) priate vsi točno na zborovanje, kjer se Vam bodo dala natanka pojasnila o uspehu sedanjega mezdnega el-banja. Vsak stavbenl delavec naj pa privede svojo ženko in otroke s seboj, da bodo preživeli nekal ur v organizirani sta-novski tovarišiji.
Narodna titalnlca v Piiberkn ■& Ko-rosTcem potrebu]e za svoio knjižnico nuino knjtg zlasti pripovedovalne vseblne; pred-vsem došli bi prav letnikl Zvona ali Dom ln sveta. Rodoljubi, rojaki, priskočite nam na pomoč, pomagajte pri probudi Koro-tana.
Telovadno društvo »Sokol« ▼ Novera Toaestn ie priredilo v soboto in nedeljo narodno igro »Rokovnjači«, obakrat pri na-bito polni dvorani Nar. doma. Igralcl kakor tuđi igralke so resili svoje uloge pov-sem časrno, zakar gre posebna hvala k. re-žiserju bratu Udermanu, ki Je znal razdelitl uloge    tako, da je bila    igr£ r«s    Izborna.
Društvo slovenskih profesorjev v L]obijani ]e imelo v soboto, dne 12. 1 m. izreden občni zbor. Udeležba velika (do 120 članov). Zborovanje Je ob pol 4. uri pop. otvorfl podpredsednik dr. Bevk (proti koncu je predsedoval odbornik Mase!} in končno novi predsednik). Sprejete so bile po dolgi debati odločne resoluelje glede službenih prejemkov; določila so se tuđi načela, po kaierih na) nas zastopata naša zastopnia pri višjem šolskern svetu. Ker se Je dolgoletni društveni predsednik dr. Ž m a v c Iz zdravstvenih ozirov predsed-stvu odpovedal. Je moral občni zbor volitt novega pr edsednika. IzvolJen ie bil soglasno m 1 navdušeno pohvalo tov. dr. Val. Kornn, ki je izvolltev sprejel, toplo zahvalo izrekei odstopajočemv* predsedniku za več kot 10 letno vzorno^ vodstvo društva, ter vodil zborovanje do konca (do 8. zvečer). Spreleti so bili še predlogi 1.) glede naslova »profesor«; 2.) ustanovitev novih podnižnic; 3.) peTSonal-ni referenti pri podružnicah; 4.) članstvo društva (le moralno obvezno): 5.) vlada kraljevine SHS naj ustanovi Založbo šol-sldh knjig; 6.) zahvala Češkim vseučil. pro-fesorjem za njih nedavno izjavo v prilog Jugoslavije, posebno našega Primorja. — Podrobno poročilo bodo prinesla prihodnja Iz vest j a.
Mariborske podružnice Cfall ln Meto-dove družbe so fanele v torek, dne 8. aprila 1919 svoj redni občni zbor. Ta občni zbor je zaključek velepomembnega in požrtvo-valnega truda mariborskih rodoljubov, ki so začeli ravno pred enim letom, torei v zelo nevarnlh časih t akcijo »Slovenske sole v Mariboru«. Tajnik prof. Voglar je poročal, da Je razposlal nad 3000 okrožnic na različne naslove po vsem slovenskem ozemlju. O uspehih te akcije Ie podal blagajnik Pišek zelo ugodno poročilo. Sklad znaša 129.743 K 97 v. Imenovanima odbor-nfkoma izreka predsednik toplo zahvalo za njun trud ter naglaša, da ni bil razvese-ljlv đenaroU temveč zlasti rudi moralni uspeh, ker se nabiratelji in dobrotnikl nišo zball nevarnega Časa. To ie bila vzpored-na akcija z nodpisi za deklaracijo In je tudl pripomogla, da se je narod navduSeval. Novi odbor moške podružnice se je izvoli I sledeče: Prvomestelk dr. R. PfpuS, namest-nik Fr. Pišek, tajnik prof. Voglar, blagajnik dr. Senjor, odborniki prof. Tribnik In nad« učitelj Hren.
Telovadno društvo Sokol IL v Lfubliani opozaria na svoj prvi spotnla-danski pešizlet, ki se vr5i v slučaju le-pega vremena prihođjo nedeljo dne 27. aprila, črez Oolovec - Orle na Sko-felco. Cas odhoda in kraj zbiraliSCa se pravočasno objavi. Bratje v kroju in prijatelji Sokolstva, udeležlte se v ve-likem Stevihi te«:a izleta!
Odbor »Društva političnih presanfait-ccv- ima svojo sejo danes v četrtek, dne 17. aprila ob 8. zvečer v Narodni kavarnL
Dništvo a otrofko varstvo bi mla-dnsko flkrb v sodn©ni ofcnlri Lhd^Uana rmzglala, da se vrSI redni letošnjl občni zbor dne 29. aprila 1919 popoldne ob pol 6. uri v sodni dvorani št. 15 (sodnijsko pošlo? je, pritličje na levo) s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora ln računskih prefrleđnikov, 2. volilo dveh računskih pre-Klednilcov in 3 slučajnosti. Ako ia društveni zbor ne bi bil skiepčen, se vrši eno uro" pozneje drugi občni zbor, ki fe na sklepčcn ob vs*>kcm   številu navzočflt dVi-
91. štev.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 17. aprila   1919.
Stran 7«
Vsea tekarnariemt Prosta orgaaJza* clja slov. fannacertoT, gremij Munmi#T za Slovenljo hi odbor   ttaflmloSk    fanoa-
covtov so soglasno sklenili,    da na]    velja odslci    gimnazijska matura kot   predpogoj za vstop v farmacijo. Nobea lekarnar toraj raj ne sprejme    aspiranta    s dosedanjlm 6 razrednim gimn. predStudliem. Enak pred- j pogoi je   že zdavnaj   vpeljan v vseji   knU j turnih državah in tudl obstojf v enetn dela t naše države t J. na Hrvatskem. Vsled tega Je nastal za slovenske farmacevte nevzdrž-lilv položaj, da morajo Studirati na za?reb-šM    nniverzi kot    izvanredni    slušatelji; a tuđi  studij   na    rnozemskih  vseučillščih    bi jim bil nemogoč — Mr. R. Sušnik, Mr. R. Raroor, Mr. R. Karba.
Društvo zasebnoga nradnlitvm, skupina zavarovalnlc, je poslalo svojim ravnateljstvom spomenico v svrho !zbol}!lanja svojega nevzdržljivega jrrnotneica položaja, katero Je sklenilo na skupSčini dne 20. mar-ca t 1. fn zahtevalo rešitve do 15. aprila. V Ted nastalih poStnih ovfr je bilo primorano rok podaljšat! do 1. maja t. 1.. o čemur se tem potom obveščajo vsa ravnateljstva zavarnvalnih  zavodov ln člani dniStva.
Društvo lastnfkov tiskam na KranJ-skera je imelo pretekl! četrtek občnl zbor. G.  Bambers,    kl  je  bi!   21     let    pređsednik
dmštva, Jo z ozirom na svojo starost od-MonH vsako nadaljno izvolitev. Za njegove velike zasluge za oovzdifco tiskarstva na Kranjskem, sa ie društvo izvolllo za svo-Jejra Častneca člana. — Društvo se je sore-mentto v Društvo lastnlkov tls-karn v Sloveniji ter izvoltto sledečl odbor: predsednik Drag. Čeč, (Jii^oslov. tiskarna v Ljubljani), podpredsednik A. S 1 a t n e r 0Camn!V\ talnfk Anton P e -sek (Zvezna tiskarna v Ljubljani), blagaj-
IŠLO?*** HrovttlB fijohilana), od-??rHrlL *\L T***ar (Nar. tiskana v Ljubljani), Ivan    PokUktr  (Đlasnftkova
/^.rna v Li«Wi*ni) i« *"- Lnkman lUrilova tiskarna v Mariboru). Izvolila se je tuđi tarifna komisija ta odsek za napravo enotnega cenovnika tiskovin za vso Slovenija — Vsled narasle draginje te je Pojavilo v vseh tiskarnah močno mezđno gibanje, Stavd !n stroinikl so zahtevali ne-le znatno povišanje plače, temveč tuđi vsa* četrt leta nabavni prispevek za ne-oiefijene, oženjene in za otroke do 14. leta. Po 14 dnevnih pogajanjih se ie slednjič dosegel s posredovanjem poverjeništva za socijalno skrb sporazum, td je naprtil last-nikom tiskani nova občutna bremena. Primorani so torej povišati cene vsem tisko-vinam. — Sklene se povi Sati plače rudi pp-možnemu osobiu in da jati učencem večje nagrade, ker tuđi ti občutijo naraslo dra-glnjo. — Zadnji čas so se podražile vse tiskarske potrebSčine, zlasti pa papir in barva in mnogim riskamam — vsled pre-povedi uvoza iz Nemške Avstrije — ob-Cutno primanjkuje papina, barve i. dr. Pri tiskarskih potrebSčinah smo tal navezani na uvoz Iz NemČije in Nemške Avstriie. V Vevčah Je sicer paolrnica. a ne more zda-leka zadostiti velikim potrebam. Konstatira se, da ni res, da W slovenske tiskarne bfle tako preobložene z delom. da bi ne mogle zadostiti zahtevam raznih drž ura-dov. Pokrajinskim tiskarnam se na pr. ne daje naroČU ali pa Ie n.alenkostna in tuđi nekatere ljubljanske tiskarne so prezirane. Izgovor, da so nradi primorani naročati tiskovine v Nemški Avstriii inrej ne drži. Ševe, Če imajo cosoodle o tiskarstvu take pojme kakor jra ima dotični gospod urad-nik. K1 ie dal pred enim mes,ecem voraSati po ljubljanskih  tiskarnah, koliko stane 500
kg tiskovin, pol«« ni Cndo, če vladalo tato numere, Sklene sa protest, da )• osbo-▼ml prometni fel    orad Osto po nepotreb-
nem svojo tiskamo, da odjemlfe drusfm tiskarnam osobje, ter izvriuie ne-le za svojo potrebo tiskovine, temveč tuđi sa druge stranke, k čemur pa ni upravKea. Druge tiskarne morajo plačeva« davke; ker se bo deficit te »dri^/ne« tiskarne moral kriti z da vid, druge tiskarne nišo voljne prispevati s svojim! davki h kritlu deficita pod i et ja, kl so ga ustanovili in kj ga vodiio — nestrokovniaki. Nadalje se sklene, da se naprosi vlada, da ostane Se nadalje v Sloveniji tiskarska obrt koncesi-Jonirana, da ne zavladajo take razmere tud! pri nas kakor so na Hrvatskem in da se upelje carina na uvoz tiskovin iz inozemstva. Društvo lastnikov tiskam v Sloveniji pristopi k Zvezi industrijalcev in hteva, da se mu da v prehodnem gospodar-skem uradu zastoonfka.
Usliifbencl, be^und Iz Trsta tn Gorice se obveščafo, da se prijave za prevoz dm?in in poniStva I? oktrniranesa nzemlia snreiemajo v pfsarni Nnrndnejra sveta (Franči-Vanska ulica, hotel Union) še tekom tega  tedna,
'J- Moka za ?l<ine »Zveze trpr. na-stavliencev« se bode de!i!a do znižani ceni, v petek dne l^. t m. od 5.—8 ure zvečer v društvenih prostorih, Streli-?ka ulica št 12, II. nadstr. Vsak č!an član dohi 4 ker mnke 7?» pecivo.
t Meso na rdeče Izkaznlce B bo đe-!!la me«;tna aprovi^acija v petek, dne 1S. t. m. in v soboto, dne 19. t m. v cerlqjj sv.
Joiefa, Do1o£en Ie tale red: popotdne od JLdopoiaitldoJ0aodpoia.do3.it. J01do40aodJ.dopol4.it 401 do <SOa od pol 4. do 4. Št   601 do 800, od 4. do pol S.
št 801 do 1000, od pol 5. do 5. It 1001 do 1200, od 5. do pol 6. It 1201 do 1400, od pol 6. do 6. it 1401 do 1600. V soboto. dne 19. t m. dopoidne od 7. do pol 8. It 1601 do 1800. od pol 8. do 8. it 1801 do 2000. od 8. do pol 9. St 2001 do 2200. od pol 9. do 9. št 2201 do 2400, od 9. do pol 10. št. 2401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg mesa,
Poizvedbe.
Dotično žensko, ki ie včeraj vzela mlekarski voziček na Pogačarievem trgu, se prosi da istega vrne na policiji, ker ^ i* bo drugače zasledovalo.
Na Sonvanovem posestvn na Volč-Imn potoka so bile ukradene v noČi od 8. na 9. t m. 3 kompletne konjske opreme (prsne opreme za težke vožnje) in ena velika plahta z napisom Franc Ksav. Sou-van, Ljubljana. — 300 K najtrade onemu. td bi pripomogel k vrnitvl omenjenih pred-metov. Eventualni dopisi na grad Volčji potok.
2eleznlike nezgode. Skoro vsak dan Čitamo v ćasoplsju o 5tevilnili nezsodah na
železnici, katenh vzrok je mnoRovrsten. Vse varnostne odredbe, žal, ne moreio prepreci« nesrečnfh slučajev. Opozariamo na današnji o?las domače zava/ovalnlce »Croatia« v Zagrebu, katere glavno za-stopstvo za SlovenHo v Ljubljani spreie-ma pormdbe na zavarovanie proti žefeznl-škim nezgodam po minimalni premiji 5 K za vsakih tisoć kron.
Iidijatefl bi odtoTom! mrtćeški _____   Vateada Kpplter.
tJKKUBtt IH tttk aNSfOOSa) tfsmMBnVu
SrkeOoo, Maj« in nečistost kože oeV stranja fellerjev antlseptišld, razkuževalnU bol lajšajočl Elsa - HnicL 6 dvojnatih ali J specijalni steklenici stane Ie 19 kron pri Ie« karln E. V. Fellerjut Stubica, Elsatrg gt^f4 238 (Hrvatsko). Nad 100.000 zahvalnte* Sredstvo ie izborno. Omot i poštarina se dodrese računaju posebno, ali najjeftinije. Što se više dakle na Jedanputa nama, tim se vise prištedi.
Poslano.
Založba KIeinmayr & Bambcrg v Ljubljani se usoje p. n. občinstvu naznantti, da pripravlja izdajo Velikega slovenskega vzomega spisovnika izpod peresa gospoda profesorja Hcnrika Podkrajška. Spisovnik, okoli 350—400 strani, bo v kratkem izSel in bo ob-segal izbrano zbirko pišem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka : spisovnik bo neizogibno po-treben svetovalec v vseh vpraSanjih in pravnih slučajih, zadevajoČih gospodarski promet
Naročila pred izdajo, ki bo potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne.
Ronjnlos illca 1   ▼ tjobijaof.            4283
Ift&aiđEinic Jadranske lianKs ~PK.
Poouđbe pod J. B /4353
HrSIĆllĆUjd priporoea w Liublfaaci potn oćemn slav. obclBBtTn.    3712
3 m ffllin^ Kamnof ur^r.
iočo opravo naprodai« Povpraša se Jnranova nliu 13.                               4140
sWiDSffl tuko] mn sSri<j'om?r^
slikarske obrti. Filip Pristoa, irkoslftir LjEbljan«, „Hotel pri Maličn*.            4258
i$ sb opfa ss-irt ^on^
garnitura- Ponudbe na uprav. Šlov. Naroda pod .Stanovanjskt »praTi/4247^.
U^nrnrinl • tri viseče svctiiike za elektr. llapFuuui« luč ali petrolej, dekora disk: krožniki in dru?e malenkosti. Cl-galetoTi ulica 1/UU desno.                 42^4
Inbal 7 finraim in ^nventanem se z LUKal Z BPiaiD majnikom odđa. -Ponudbe pod .Lokal majaik/4271" na upr. SI. Naroda.                               4271
Pisvoga Kamena p.i^^if.At
^rva^na   VM   1«   i   filM|8 prodafam. Za plavi kamen motim brzojavne ponude. — SeblĆ, Brod, a. S. 4225
Zssltna poDodHa? K110.*^
gospodi seznanitl dve mladi vdovi brez otrok, ena z veleposestvom, druga z večjim premoženjem Dopisi s sliko pod #Emica ln Slavica/4262' na uprav. S!ov. Nar. Tajnost strogo zajamCcna. 4262
VMM in mcRIflfer ^zT^1
GrađiSče 8/11. desno.                          4 '81
Kopun nioima lelo. l.r*N."a"?d
.1. L/4248V                                        4?48
Nanpiiifai ia 3 ^de, okoti I5on i šoi IlGlJlIlUg] \Z rita denat. 45* a. Ponud be na upr. Slov. Nar. pod .Špirit 4165*.
Ditrfi ftrni najboljeg sestava, sasma rUflll illU'. nov ili malo rablien ž -hmo kuditi. Ponude tvrtci Sđnrireii drug, ZajTeD, Preradoviceva I.          3347
Utiftj «q nov ali pa star e> dobro ohrv I\U|»i tfb  njen   telefonski   aparat.   Ponudbe z navedbo cene pod ,F. K. U 4087'na upr. Slov. Naroda.             4087
IffOllta se ta^°i sprejme v trgovino UUilad z me an;m b'agom. 1^—14 let stara. I<aa Tramoni, Metlika.
1900
Rnnitn Hain'f ^3*^. boli2» «namke,
Hllllllil lldlll, dobro obranjen. Pism ponudbe pod »KIiTlr'4274* na uprav, Si. Nar.                                              4274
Proda 52 na? vozi cek ln Min
(Hobeibank). Ogleda se v RoZai dcHni 145. Cesta 5.                                       ^277
Kmiii ?ef doliraliinnlesiii motor-niti kfl!y,a?toi!iil3niiDovo pas?-
MOiibn vsake vrste za koksa, motor ie NldlllO in avtnmobile. — norlančtć Šeieibargftva «lict €.                         4273
nitniniirii za podučavanje u francu-UUSpUJlUl skom. njemačkom Jeziku te glasoTiru tražim djeci (3) od 7 — 12 godina« koja polaze škole. Dobra otr sktba i priključak obitelji. Ponude sa slikama uz naznaku plače neka se Došaiju na (L Eiber, ravoatetj Tioo^ra-dtrske I TOĆArske Ikole, Ilok.            4230
Zahvala.
Vsem, ki so se spomnili naše ljubljenke
Čebelice
v času njene  bolezni ter nas po njeni toliko prezgodnji smrti: hvala!
MORAVČE, 15. aprila 1919.     W*f"
Rodbini Joman-Razinger.

?flifHn ma'° rabljeno, naproda*. Otfe-JClilU da se Jeranova ni. 11.            41; i
UlindlilU rlliU u^ravnistvo Slov. Narodn pod ..Dirkiino kalo 88 4!58*              4158
Kdor izde!u:e pi!e
naj sporoči svoj naslov pod .Pile* na upr. SI. Nar.                                      4291
Dfoie mm slami o^'L
čevju v štedi mesta. ^a5lo/ pove upr. Slovenske^a Naioda.                       40 4
Mm ZHaltef ^Vro^^velio množino. Predvojno blac^o. Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«.           4162
zasloni flflH; m mm ^S
trgovini s semeni SEVER & KOMP. Ljubljana, Wolfova ulica 12.            41bl
Mnlkn Irflln "peSno, prosti tek, s lUUdnu nillU, predvojno pnevmatiko, a« Dro da radi zdravstvenih razmer. Naslov v upr. SI. Nar.                    4278
ffnmiam              mlad?   emdenske
EIU|IUjS!ll guske, pekinkše pat'^e i or-pington (žute) piliće. Ponude i cijene Eiber*, ravnatelja vinogradarske i vofarske škole, Ilok.                        4231
lILEin 40 I2i CJ osebi s hrano ali pa sobo in kuhinjo. Prisoevek ?a hrano v naturalijah. Ponudbe na: Dr. Kadre, Kočerje._________________________4186
Pienatiko is mom Ispii.
Cenjene ponudbe z navedbo dimenzije in cene na poštni predat 26 tri. poata Ljubljana.                           4195
Cfrfllndifai Prstena in pridna, toli UUSPUUllna mesta plačilne natakance v dobri gostUni najraje v Ljubljani. NastoD službe lahko s prvim majem. Kje, pove uor. SI. Nar.                   4261
ta vati i oajem ZT"« %%
alf prodaja ino, na željo tuđi kup m in sicer kje na Štajerskem ali Kranjskem. Maslov v upr. SI. Naroda._______4180
Ifanrnffaf • temnomoder, rrav dobro ndlilUUdt. ohranjen damski Sportni kostim, otroški voziček ra sedenje, nov, stol za ležanje, par sk'jev, skoro nerablfcnih. Ogledati: Oradlia« 7 11 nad, desno-___________________4243
Knpnp min \n \t^:t'đ\
si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-Žen v vaeon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna 2a ga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                          2(W8
Dnifonu mmtt\m M\li
visoke moćne postave, crna ali temno-moara, v dobrem stanju, •# hn^l Ponudbe s pogoji pod ,Uniforma/4286" na upr. SI. Nar.                              4286
Sto se tiće uzgoja sjemenja vijeStog, trallata. Ponude uz naznaku plače, neka se šalju na vinogradarsku i voćarsku Školu Jlok.                            4232
MJFiBiinSrY^ši
se sprejme stalno. Huna in stanovanje ▼ niši, ter perilo prosto pranja Plača po dogovoru. Cesta aa Kodetjevo itef. 8.__________________________4163
bnmii laDunlB rJtmin bho
in druge potrebsčine za iz dela vo dobrih pokalic, kakor tuđi 70*/a roali-novo foDdant-esenco za aromltiziranie kanditov pripoioCa: De stala ci Ja eseoc irtOkti Fotnlk, Uknlfau, 9lmmškmwm «Hta SI. Istotam se kapijo sveft. Cisti olupKi orsnž kg 15 K 3J65________________
Službo knjigotodje
msptoaje vodstvo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Služba je pio-vtoorična in se sprefaK Ie ▼ kBjljcovod-atvu pcaktičao in strokovno izvežbana oMtC, U ne more Iskazali s oajboljsiffli referencami. Službo je treba nastopiti takoj. Vojni invalidi imajo p/ednost Pro-•aia saj se ze^aaljo najkasneje do 15 i m. ▼ vodstva stvarne dcmobflizade, DmsaiskacA vbodiz vogaia Sodoe ollce.
Hi!a i nm irtfli ^^rvt
izve se: Tmorski pristan 14.            4279
D*nit9 ffl večja množina koruzne^ rlllud US 2droba (Sirota) za hrano. !v. Knralt falčal mlin. Domtalc             41X2
Goffiifci irt«i mm\ llml
po nizki ceni proda. Kje, pove unr. SI. Nar.                                             4234
Zaiiva Đssba fiie ss? WŽ
ti dobrim obrestim. Ponudbe pod .Takoj742M'    na    upr.    Slov.    Naroda.
Lepi SairiSrSSr^S
vozom, sani se proda Naslov pove upravništvo S!ov. Naroda.              4252
Vnnm breia, ki bo v kratkem povrgia, Ml& fn 4 tedne star kozliček, se radi Domanjkania Maje takoj proda. Vođnit 115. pri Ljubljani                               4268
fafiifHl ^obro ohranjen fn 2 angleški I UClUll konjski opravi SO kupilo. — Ponudbe s  pogoji pod   •Faetoo/4285"
na upr. SI. Nar.                               4*85
ImrnM bai ^a 2 konja, močno delan, LUW I IDI skoro nov, zelo lahek tek, barva naravni les, se po ug< dnf ceri ?iroda.   Ponudbe  pod  ^500'41W na
upr. Slov. Naroda.                           4199
lirom starejšega in mlajšega soba-liil!» tehnlka(co)     nastop    shi2be
takoj. Ponudbe naf se rošljejo na naslov: Bako Kaira ka, dentista, Tazla. Bosna.                                                 4028
CflfMfliFnfli k trem otrokom (3 — S> UllJ|IUll!lIl!J let dobro, priprosto, k! ima izobrabo in veselje do otrok, »čem. Ponudbe pod #3 malčki" na upravništvo SI. Naroda.                                       428»
Rflfai ftml z* izdelovanje cementne AUIdI SUU] stresne opeke in drohilec kamenja z motonem vred kuoinr Ponudbe pod „Stroj 23" postao loto-ća »ovo snasto._______________4175
0na<2 faira v originalnih zabojih a u"C£0 idjltt 1440 komadov proda po 50 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Em. Sup-siBL Rftgitec Sp. Štajerska.             3411
Za razdrodajo   kopit  iš'e tovarna ko-
pit snretnega TDitniHliba Proti Pr0" m zanesljivega Z3lI0Pu!I9 viziji. Ponudbe s prima referencami se naj do-Šlieio na .Prvo jngosL tovarna kopit in dragih leseiih iidelkov v Ltki pri 2nsmn/
PoslavoBla (po«r) sffirsrat
tično in praktično naobražen, se sprejne PlaCa po dogovoru. — Povpraša se pri Antona Steincr, Ljabifana, JeraMva «L 13.
________________4130________________
flamike Osli (n buli l,JZT;\n;
kemično čišćenje Josip fisiob, Limb-ljamsu Poljansail nasla it. 4P Po-dminlca  telsuburgota vilom   4.
4029
Mi se zdiara UsKa ^:t^'
poneSto kuhati zna. Piata i košta do bra. Sa knjigom. Ponude  slati sa fo-fotopraft'om   na  upr. Slov.   Nar. pod .Ždrava/4I5S*.____________________4150
Zainfliitajstllta ™°dlv£-
poljska dela, se sprejme takoj. Dopisi z navedbo zahtevane plače na gra-Sčinsko upraro Innek, petu LJiteacr.
________________4050________________
FtoH                          Hm\
Raiiična rabljena obleka za dame in gospode ter vojaSka uniforma, čevlji, nova otomana, kuhinjska oprava« stroj za rezanje mesa, deZai povrtnik za izvoSčke Itd. m prate ««*•! rs*l odaotovamla. Na ogled od 3 do 6. pop. t Trsevski alld SS sa dtsrlsCs (pri ttebterjs)._________________       4^3
9mHn Mmifol PoitetM Slovenka ZEnlH IRtlBI   srednje starosti, ofikupljivc   sunantostl,   s   par  tisoc kron rremofenja, se Seli v svrho resne zenitve seznsnlti z gospodom od 3 do 40 let Nafraje z zetezničarjem  ali kakim drugim gospodom, ki  bi »ntel službo s penzijo. Ponudbe s sliko pod .Iđesiaj zUts74Z7f • na upr. Slov. Nsr 4276
niei dre leno iubIjIotj! «Ai VJr
deielne vlade s 1. majem ali pa vsaj do 1. julija z vDorabo kopeli, kuhinje, elekrr« raz^vetljave, kier bi znabiti imel tuđi skupno hrano za zakonska. Ponudbe pod „Stalno 53 4212" na unr. SI. Nar-                                             4212
■■■■■■■■
Tko imade parti  robe
naprimjer slamenl šešira, (slamniki) čarapa, (nogavice) mužkoj sukna 1 druge robe, neka se obrati na trgovca Franjo Sorbedflfa, Virovitica.                4242
Preprodavaocima
nudramo razne vrsti cigaretnog papira (Samum, Riz Abbe, Riz Agadir, Riz Mirza, Riz Rio, Valuta, Golub, Jarac, Fadlet), cigaretnih tnljaka razne vrsti, kreme za cipele, vaše!fne za cipele, finog toaletnog sapuna, Ustavnog papira u mapama itd.
Agentom! I komlsijonarni posao
Mahler I Oplatka
Ztgrrt. Je'.adiCef trg brsj 23.
„Otvorite? BflstilnB"
Vliudno naznanjam, da sem otve-ril na Vičn it 11.
gostilno-
Slavnemu obelnstvu se najtopleje priporočam.
LadlsU* Novakp
gosiUnlćmr.
Ponudim
poifavno postala Zagreb
tllvovko 35 »a 40 °/# 50 0/0 Cena iiter K 22—     26-—     32 —
rum Ni drolonko isti • o ista cena kot pri slivovki,
konjak 40 °/o liter K 26—,
llk«rjl: pelinkovac TfiajeTac, ▼aailjia liter K 32' —
Ra zetio se po3f)ejo tndi vzoref.
Naročita sprejerna
Stanko Pećovnlk,
C*Ue, lavodna Tf.
IlizantKB sa elektrinii stratiš
Da zamorem zadovoljiti v polni meii svoje cenjene odjemalce, sem preuredi! svojo mizareko obrt s stroji na električni obrat Z ozi^om na to prosim svoje dosedanje odjemalce, da ml ohranljo ie nadalje svojo naklonjenost. — Dovoljujem si opoziriti vse korporacije ln zahode na svoje mizar-stvo ter zagotavljam isto točno in solidno postreibo.
Anir«i Bregar
strojno mizarstvo,
it Tld — VUmarj« pH MttUlasl.
Iziava!
Obžalujem vse obdolžitve in obrekovanja o gospodu Prancu Muštarju, županu v Kompoljah, ki sem jih izustil sredi februarja 1919 v Mramorjevi gostilni v Malih Uščah in dne 22. febra-arja 1919 pri javni dražbi v Kompoljah, kot popolnoma neosnovane, jih prekličetn, prosim gospodi Franceta Muštarja za opro* Učenje, se zavežem plaćati vse tozadevno narastle stroške ter se »bvaljujem gospodu Muitarju, da je odstopil od zasebne ob-tožbe.
T K0MP0JUB. 4sc 1«. asffls 1ttt
Anton Sp*tei» L r.
BDaidoajsi !■ đosoosjsi
P0lD0lD69i iBlaTCi
■prejme
»Narodna ttsfcarna«.
Mast
Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob in pripndki, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod »Masi'.
Vermut
vino, slivovko, rum, razna vina v so-dih in fino belo in Crno staro vino za steklenice prodaja oo o god niti cenah tvrdka Br. Korakovlo, Ll«U|šia^ Mar. Tersxtjt eesta tS. (EoUmIU _____________3686___________^J
Kupi aa
konj mi kobila
bosanske pasroe,  ako mogoče Crno«! rjave barvef 139 em visoka-
Franc Dolenc, Kranj. ,
MVso   prodajo rib je   prevzei od' sedsl nsprej g. Prsne Kendi, t>i govec pri .Triglav" in brat lastnika je*! zera   g.   Ivana  Kenda. Otvorll   je   tudl splošno trgovino. Nanj se je tore) obraćati glede rib. Ob enern   se  naznanjt občinstvu,  da     letos   radi   nenavadno slabega vremena za veliki petek sJ bdo, mogoče ujeti večje množine rib za pro*j daj; naj se bi ago voli potrpetL
BLED, 16 aprila 1919. ___________________O»ltrfcwHtv«. ^
NA PRODAJ:
zoft,   pmrataa n ptsttllffc otroika poitella. 6utallU pUio,            4235  >
kratek taatalikl plato a kazalom,
&ns damaU kottaua, a«rv damaka apalaa okleka, otroikl plati (BardlaakaK Naslov pove upr. Slov Naroda.«
Gospodarska pisama
D'- IVAN ČERNE
Ljubljana,
MiUtiitna cesta I (Tiu-a-iis laU IM;
Bančna komisija, posojila, inkaso, trgov. informacije. financiranjs,sanirinja, trg. poravnave, promet z ne-premlčninami in podjetjl, uprava premoženj, vttrja-vaaje dolgov, izvedeniika mnenjs, bilance, ceoitve.
TsiaMnifnil-Vsll-5. ZlhtuiiliBiiMiL
laihejs! ini«
OUE
m l»- ta trlai tanak * Val
■s TednJkSf em trfs.
Žalosti poffiim srcem naznanjamo vsera sorodnikoro, prijateljem in znancem, da Je naia ljubU«na hd, oritoma sestra,
gospodična
Olga Ledenik
danes ob 7. ori zjutraj po nruc«, dolg! bolezai previđen« s sv zakramentf sa umirajoCe, Boga vdano preminula.
Pogreb predrage rajnice bo v soboto, dne 19. aprila t t ob 2. uri popoludne iz htte žalosti, Mestrt trg It 25, na po-ko^aiiSče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v pobožno molitey ta blag tpomin
¥ LlmfelfaBl, dne 17. aprila 191«,
Altertina LosloaUi, m«« — 9r* fcMpsli Mmšm^§ Alatoel
Lodovik, brat«.
Stran &
JLONBHm NAROD*, #M 17. aptfla Itlt
91. Slev.
Kmetska posoiilnlco Uabllanske okolice v Ljubljani.
obrestuje hranllne vloge po čistih N       #^ A/                      brcz odbitka rentnega davka
Rezervni zaklad nad K 1100.000.            4fc   ' °              Ustanovljena 1.1881.
Mi, mres, koran ii ietii
prodaji ttrao im ćele vagone od postaje Sisak za takoj veletrgovina i iiteai ■       tu deieuuml prtdelfcl fBAWC WBI81, SUaa. Ustanovljeno 1881. 3714
Trapistovski sir
*e prodaja v vsaki množini po dnevnih cenah.   Pismene ponudbe
•pod „TrapUtovskl sir*1 na anončno ekspedicijo AL Bfate-
116, Ljubljana, Kongresni trg. 3.
liče se izurjen
odvetniški koncipijent
Vstop   tako].   Dr.  Josip   Rapoo,   odvetnlk  ▼  Maribora,
Vse vrste lesa
po najvliilh cenah kupuje „IMPEKS"   eksportna fn Im po rt na družba xo.z,v Ljubljani, MlkfoiiCeva ul.
itev. 6„ II. nadstr.                         4%3
Hrastov,   bukov,  smrekov   les,   desfee,   hlodo   kupi lovama   pohlitva   In  parketov   Zg. GamelJ..«   nad
Ljubljanu.
Cejene ponudbe na                                         3938
Vido Bratovž
zaloga pohičtva, Ljubljana, Marije Terezlje cesta li, 13.
Itad ran,   rrvrstno  sllTOTko  te   najffnejie   namlsao ■                        oljo po najnliilh conah
JVAN PERDAN  v Ljnbljanl.
Gonilni jermeni
Posovi za dvisala. - Transportni trakovi
impregirano, iz čistih platnenih niti.
Podietie za indstr. potrebSclne
KATTNCR & eo., Gradec (Qrnz) Z3.
Dobavljamo vse tehnične predmete« Izvoznice preskrbimo mi-
Trgovina vila ia veliki
I7 Andrija Golubić ZL
II                  Zagreb, Jurlliteva ulica IO.
I                 PRODAJE:
m   Vino bdo in rdeče, staro in novo, raoslavinsko, graševino.
fl   Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma,  Slivovko
[I   lansko  in   dveletno,   enkrat in  dvakrat   žgano,   do  40%
jl   jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na
fl   vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremijanje!
I   Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-I      izvodov itđ. — Zaatopnlk ia Ljubljane In ekelloe
I    Ivan KoieU« Trlalka cesta štv. 27-
■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaani
Srbsk« pje?atke eraStvt ■ jedton   #kra-twm ajesta ■ Btsai trtfi
Horovogju,
koji bi podučovao društvo u pjevanju, a poslije eventualno i u instrumentalnoj muzici. Isto bi mogao otvoriti i svojo privatnu muzičku školu. Reflek-tanti neka pošalju svoje svjedodžbe kvalifikacije, te zah jev stalne plaće i minimum privatne zarade. Ponude na upravu lista pod .■■rovoffa * /4217
Kupim tako] 1 ali 2 tovorna
avtomobila
nova ali   dobre  obranjena.
Ponudbe na
J. BLOCKNER,
zavod uglašlvanfa — Zagreb — Ilica.
Tolo-oit 201«e0e>.
I dobrotvorno"
djeluje,    boli   u ti guje,   okrepi] uje osvježuje, oživliuje te  kot rana. otekUna. omečina i čireva  Cisteci upliviSe Fellcra
Elsa fluid
6 dvostrukih ili 2 specijalnih boca 19 kruna. Probavu pospjefiutu, stolicu uredjuje te kot svih želudač-nih nepravilnosti na h djeluje Fellerove nabarba-rove
Bza pilule
6 kutija K 9 50 — Jedino prave   kod   y ljekarnika EtfeaV.   i retler, Stablca Eiza   ^ tr; št 238. (Iri. Za>
forje.                                —
Omot i poštarina se doduSe računaju posebno ali naj eftinije, Sto vise se dakle na jedanput* naruči tem viSe se priStedi.                  V
Pnilaja razuvrstiega uiišlu
pod roka v skladišta hBALKAIT4 od daaaa napral vsak dan.
Ferdo Primožič
R1         mizarstvo in parketi, Tmfffci pristV fllf. I. LjtUi«.         T se priportc« za aafeaTo ia ptla^aaje aartetet,  fepravllt ia strazenj« starik f*4«T* Hkaaje z Toskom.   —   Sprejme   se vajenec vvkin mlajSi mizarski   pomoćnik, kateri   ima veselje do parketaratva.
Odvetnik dr. Josip Klepec
je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Janez Trdinova ul. 8.
(v niši Kmetske posojilnice poleg Zveze slovanskih zadmg.)
I URtAUlAil       kupalište.      I
■    ^.                     ••         RadieaktiTal tef U izTtri.   Kajnpefaije B-   ■
■   SlaVOllIja    jeeetje: remaatlzaia, iscalata, peslje«ca   ■ H    ««..tM  i..x..  «^i.MiM      *d ranili •ztieda, leaskia belesli, slabe-    H
■   ^8111«"  iam  ^6«««11«-              tnmM , ,pee sltb^e.      3707   ■
| BOiAlO liefOValilfe. Dobra opikrbal I
^^L deki godim otvoreno. — 6ta*na sezou od stttMaJa do rvtu*.MK
A 4/19          ■*        VI           I        I    II                  4293
^   Drazbem oklic
Na pođiagi dedičov po dne 11. prosinca 1919 umrlem Antonu Župani, usnjarju v Radečah in njegove vdove Antonlje ZupančiČ, v RadeCah se bo-dejo dne 29. aprila 1919 ob 9. ari dopoldne v Raaetah pri Zidancm mostu potom prostovotjne javne dražbe
I« •dalal« v sakaip a) nepremičnine vi. §t 30, 50 in 272 K. o. Radeče (izvzemSi prc. št. 317/14 vrt), usnjarna h. Šl 87 v Radečah z enonadstropno hišo in delavnko z vodno močjo, dvoriičem, gospodarskim! poslopji in prl-tiklino (8 miz, 6 pamov, ste laže, Walchfass, Glanzmasćhine, Walzmaschine ) za dobo osem let izklicna cena 5000 letno; b) zetnljiSče vi. St. 323 in 265 K. o. Radeče (skedenj, kozolec, njive   travoik) za dobo enega leta, Izklicaa
II. proalal« prsmlealn« (usnjarsko orodje, Riesenwalzmaschine »Vin-dobona«, SchleudermOhle C M 1, 160 kg konopca, Sćetine, ko zlo vina, ovčja volna, 47 sodov, krava, konj, konjske oprave, kočija, trije drugi vozovi itd.) v cenilni vrednost! 50000 K.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne »pftjemajo.
Zakupojemalec usnjarne mora položiti na dan dražbe varSčino v z ne-sku 10.000 K ▼ roke sodnega komisarja, ravnotako se ima sedaj plačati pol-letna zakupnina od asnjarne in vsa zakupnina za zemljišči sub b ter iz kupilo za premičnine.                                                         a          .        * - .
Zakupodajalci si pridržijo pravico, oddajo v zakup tekom 8 dni potr-odkioniti.                                                                          ,         J    ..         .    „.
Oitafl dralbeni ptfojt in drage listine o vzgoraj navedenih predmetih se laako opledajo pri sodniji (sobi St 2) ali pri sodnemu komisarju notar ju diti ali Fran Burgerju v Radečah.
Okra|aa sodalja w Badočab odd. I,
dne 12. aprila 1919.
Hotel „Triglav" na Bledu
W       zopet otvorien       ^H
Za topla In mrzla jedila ter Izborno pijaco je preskrblieno.
RAZPIS.
Hotel Sv. Janez ob Bohinjsketn jezeru se da z inventar-jetn za 8—14 sob vred v najem. Natančna pojasnila se dobe pri ravnateljstvu državnih gozdov v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. lv kjer se imajo vložiti ponudbe  do 26. t m.
! SUETLB !
aaterlla  tarnlco, oloktrotalmlčal predmeti, (Izdelek svetovne slovanske tvornice). Generalna reprzenetanca za en groš v kraljestvu SHS
JANKO POGACAR, ZAGREB,  1883
žačasno Ljubljana,                                            Ilirska ulloa št. 29/1.
UI110,   slioouko.rumitd.
—~~       nudim po najnižjih cenah.       _^
KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in želod.
IME,    RABg1%    idl^Ag^J.
Lesnl strokovnlok
(za mehki in trdl les), Jugoslovan, kristjaa, 42 let star, s 25 letno prakso, že 20 let samo na vodilnem mestu zaposlen pri velikih gozdnih in žagovnih obratih, spreten tehnični ia administrativni organizator novih obratov v mo-dernera zmislu, izkušen v delavskem vpraSaniu, dober prodajalec in pozna-valec les kupujočega inozemstva, v govoru In pisavl zmožen slovenskega, srbohrvaškega, nemSkega, itatijanskega in franeoskega jezika, želi na jesen ali Se preje premanlU alatbo. Cenj. ponudbe pod .Oozđnl ia itfOTsi promet/ 4137* na upravništvo »Slovenskega Naroda«.                     4137
[eno zi Domlad ine like
•k* te t fnbtn*a\tia sUrib ii keatiain Bitenjea zaaazaalh totttt bi*.
Naimodernejie barve. prihranek denarja.
Kn ta mnfa m± tnana za tanan}«, knihi Wm pniji ta mtlt-Irtnj« pbDi
a^^m«.     |/*4C     DBiaPlai     Tovaru« s PoJJantkl nasip ift. 4. ■^F     JU9t   KElVnt   Podruinlc«sSala«bur9Ovaul«4.
otbhbmhmm   Poatna naročlla sa točno Izvpsujajo«   ■■■■»■«>»««
Krasna vmetellka reprodukcija ▼ veo barvah
ZNAMENITE GROHARJEVE SLIKE
PRII2A TRDBARJA
USTANOVITELJA  SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI,
Visoka 80 cm In iJrolm »5 cm Ia aaj-lepil okra« vrnako alo^anake hlie. Ta reprodrnkclfa |c aploli nafUpia In n»I-dovrtenej*« «ar |Oi imamo llorencL
Cena ft poito  kron 5-5O
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ar n.»nn. ^»o«, n**u—^ to—,                  gaf* StritaTleva Ulica ŠtOlT« 2« ^Bl                  ■"•■**«* —* «*-■—- fc^.-aw
-                Poslov^nka avstriisk« drtaviM rasradn« loteriia.
Podružnice ¥ Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici« Celiu in Mariboru.
aar Sprajama "tM                                I Kjiptii* •" prodaie vs« vrste mdnostnih papiriav, valut
vloge na kniiilc« intake« raCiin   _—l    w.akoWrXaTRt dite    -aai
______   proti ugodntnu obr—tovaju.__________I l^r        ¥gaRfJWr»ine IVKCUIIC*      ^■■■j |