Leto VIII. štev. 133. PoStnlna plačan« v gotovini. V Krškem, v nedeljo 14 septembra 1924. Današnja štev. 1-50 Din razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. itvo In upravništvo: KRŠKO. Uredništvo in Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. čekovni račun: it. 13.897. [Z8ČB*»A *' 1 _ ir flatvo dr savne V olv011* Stane mesečno 25 Din, Za inozemstvo 35 Din. Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi ae ne yračaj0. Reklamacije za list so poltn. proste Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Kdo bo zmagal? Socializem ni utopija, tem* več znanost. Socializem je živa -reka, iz katere pijejo roboti moč no* vena življenja. Delo in socializem bosta zmaoala. Kdo bo zmagal? Bernot ali Korun? Na to vprašanje prav lahko odgovorimo, da nobeden izmed njiju, ker v socialističnem gibanju ne odločujejo posamezne osebe, temveč razredno zavedne organizacije: organizacije, ki izpolnjujejo svoj pravilnik, ki so disciplinirane in katere so potom svojega najvidjeoa foruma pripoznale načelo javnosti; organizacije, ki se v nobenem primeru ne spuščajo v kompromise z meščanskimi strankami, ker vse meščanske stranke so kapitalistične od prve do zadnje in naj se tisočkrat skrijejo ped kakšno .socialistično ime". Socializem in javnost. Toliko se je že pisalo o tem in vendar sta socializem in javnost nerazdružljiva pojma za onega. ki misli pošteno in ki res delaje na to, da se proletariat osvobodi izpod kapitalističnega jarma. Vrnimo se deset let nazaj. Dne 26. 7.1914 je napovedala Avstrija Srbiji vojno. Če bi bili na pr. grof Berchtold in avstrijska vlada pristaši javnosti, bi nikdar ne prišlo do groznega klanja, ki je zahtevalo med proletarci vaeh dežel tako grozne žrtve. (Kapitalisti sploh niso bili v vojni) Katera vlada je napravila plebiscit, katera vlada je z glasovanjem pozvala svoje podložnike, ali so za vojno ali ne? Pri zeleni mizi so se sklepale vojne napovedi, pri zeleni mizi se je odločevala usoda tidočev in milijonov nedolžnih žrtev. Tajna diplomacija je oni krivec, na katerega je padlo mnogo milijonov kletev in solza umirajočih, ter jok in stok zapuščenih vdov, sirot in vojnih invalidov. Zato bomo še in še pisali o zeleni mizi. Pri prvih parlamentarnih volitvah v naši državi je dobila socialistična stranka okoli 30000 glasov na Slovenskem in pri zadnjih obe struji samo okoli 12.000. Zakaj, smo za toliko padli ? Zato, ker je po prevratu vse drlo v socialistično stranko v nadi, da potom poslancev doseže udobno življenje. Organizacije ni biio nobene zavedne, poslanci, kolikor jih ie biio. so ostali osamljeni (nekaj se jih je izneverilo) in ta velika masa se je ohladila, ker ni poznala organizacije, ker ji je bil socializem tuj. Socializem zahteva delo, delo je gibanje in gibanje je življenje. Sledilo je bridko razočaranje, ker nismo dovolj upoštevali načela javnosti Čemu pesimizem? Zakaj bi se asi socialist sramoval pokazati svoje delo v javnosti, zakaj bi varali sami sebe? Pokažimo javno, koliko nas je. ker samo na tiste sodru-oe, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti do stranke, moremo v odločilnem trenutku računati. Vsa druga masa drvi od desne na levo in zopet narobe. Iz-preminja načela in programe, ter je kakor vnlksn neatalna, danes nekaj zgradi, ustvari, jutri podere v dolgih letih z žrtvami pridobljene pravice. Poglejmo nekoliko naše organizacije. Pri prvi, ki je temelj socialističnega gibanja, pri naši kulturni organizaciji .Svobodi" vidimo, da ni prav nič ali pa čisto malo napredovala. Kje leži vzrok? V tem, da je navezana popolnoma nase, nikjer ali pa prav malo ima zveze z gospodarskimi, strokovnimi in političnimi organizacijami in vendar bi naj bila kader vsega socialističnega proletariata. Nekaj požrtvovalnih sodrugov se trudi, drugi pa, ki so plačani, stojijo ob strani ter ustanavljajo nove organizacije (Udarnike, ljubljansko organizac jo žen in deklet) ter s tem razdvajajo tako potrebno skupnost v kulturnem gibanju. Na eni strani lepo doneče fraze o zedinjenju, na drugi pa s kolom po kulturni organizaciji, samo radi ljube nadvlade, samo da ostanejo za vse poba borita. Malo nas je Slovencev, čemu potem za teh par tisoč organiziranih članov kar tri kulturne organizacije? Kam vodi to vse socialistično gibanje? V propasti Sodrugi! Jesen se bliža, treba bo iti med naš proletariat s predavanji. Kdo je k temu ookli-can? Kultoma organizacija. Ali pa bo moglo? Kje bo dobil centralni odbor gmotno pomoč, da bo mogel izvršiti težko nalogo, če člani spijo in še tistih malih prispevkov ne plačujejo redno, ki jih morajo, ker so pristopili kot člani. Kje so obračuni: Maribor, Vrhnika, Kočevje itd.? Kje ste gospodarske, strokovne in politične organizacije, kje je vaša gmotna in dejanska pomoč? Vzdramite sel Če bo temelj zdrav, bo zdrava tudi ceb stavba. Strokovne organizacije so zidale delavske domove na Dunaju in pt> večjih avstrijskih mestih, prispevke je plačeval tudi nsš proletariat, a kaj je nam ostalo, kje so naši domovi? Avstrijski sodrugi črpajo moč iz svojih kulturnih organizacij, zato so šli vsi valovi razdejanja brez škode preko njih, Imajo naraščal, kje je pa naš ? Sodrugi razumljajte, kakšno bo socialistično gibanje čez nekaj let pri nas, ko bodo stara debla padla, novih ne bo — od solnce ožgan, posekan gozd. Tudi pri gospodarskih organizacijah bo moralo in bo vladalo načelo javnosti, ker brez njega so zapisane poginu. Morda bo kateri sodrug dejal, da gledam prečrno, a vendar bodo razmere tudi tu prinesle čiste račune. Člani strokovnih organizacij bodo morali bolj delati v kulturni in politični organizaciji kakor dozdaj, če hočemo da bo naše gibanje ozdravilo. Ena kulturna, gospodarska, strokovna in politična organizacija, vse skupaj celo telo. Demokracija je na pohodu in tpdi slovenski proletariat ae bo moral otresti zaspanosti in brezbrižnost, v katero so ga uspavali od kapitalistov plačani agenti. Javnost in razredno zavedne organizacije bodo zmagale, Janko Telban, Splošna delavska Unija v Celju. Mezdne obravnave keramičnih delavcev v Gotovljah -7 končane! Radi svoječasnega znižanja plač delavcem (glej podrobne poročilo v .Napreju" štev, 70- z dne 28. junija: »Prvi strel je padel na kolektivno pogodbo, strokovno organizacijo in delavske mezde, 23% znižaai dosedanji prejemki'] so se vršila razna pogajanja in nič več kakor 3 krat je morala posredovati Delavska zbornica za Slovenijo. Tajništvo SDU je vložilo obširno spomenico, po kateri se morajo plače določiti za mezdne in za akordne postavke posebej, pri mezdni obravnavi se je dosegla zopet ena plača, ki je obstajala pred znižanjem. .zlasti starejšim delavcem je to zasigurano, nastale so le nekatere izjeme radi uvrstitve delavcev v različne kategorije: Plače so bile določene: a) za profesioniste Din 6‘— na uro b) „ , - 5*50 cj „ . » 5*25 pomožni delavci kvalif. » 5‘— • 4 50 do 4 75 „ nekvalif. » 4*— . 3*75 ženske brez kvalifik. * 3’— slikarice in druge - 3*50 do 375 Za sukače [DreherJ se je določila akordna tarifa po vzorcu drugih, keramičnih tovarn y Jugoslaviji. Spomenica je vsebovala še naslednje splošne določbe; 1. delavski tovarniški zeupviki (Betriebarat) porazdele sporazumno z ravnateljem podjetja delavstvo v kategorije. Vsak nastali nesporazum razsodi definitivno razsodišče, v katero izvolijo delavci polovico razsodnikov, ostalo polovico pa imenuje podjetje oziroma ravnateljstvo, predsednika si izvoli iz tovarniškega osobjs, ki odločuje le pr enakosti glasov. 2. delavci se sprejemajo v službo potom borze dela v smislu določil § 102 odstavek 2 zakona o zaščiti delavcev. Te posle vodi podružnica keramičnih delavcev Splošne delavske Unije v Gotovljah, id posluje 'glasomsvojih pravil kot borza dela v smislu po § 206. cit. zakona. 3. zaslužek oz, mezde se &plačujeio tedensko v zavitih kuvertib, na katerih je označena vsota zaslužka po urah in akordnih postavkah; razvidni morajo biti vsi odtegljaji kakor: a) predujmi, b) bolniško zavarovanje, c) drugi odtegljaji. 4. Za vsako nadurno delo se plača 50% več kakor normalno, L j. od normalnih delavnih ur po tem dogovoru, ki presegajo več kakor 8 ur dnevno ozir 48 tedensko. 5. Nadure se opravljajo le tedaj, če je to nujno potrebno za obrab izjema je dovoljena le pri kurjačih, kateri kurijo peči nepretrgoma. Nadurno delo se pa plača tudi kurjačem. 6. dovoljenje za nadure si mora pridobiti podjetje od oblastne inšpekcije dela, katera izda tako dovoljenje le tedaj, če delavska strokovna organizacija in obratni zaupniki ne ugovarjajo, in če ni brezposelnih delavcev, katerim bi nadurno delo zaposlencev škodovalo in sicer toliko, da bi nezaposlene! ne prišli do dela. Sicer pa veljajo tudi določila § 15 odst. 1. — 5. zakona o zaščiti delavcev. 7. Ob nedeljah in praznikih [mišljeni ao le oni prazniki, ki so razvidni pod točko 9 tega dogovora) se plača 100% povišanje. 8. za izraz .noč" veljajo določila zakona o zaščiti delavčev § 19. 9. Kot prazniki veljajo 1. maj. velikonočni in binkoštni pondeljek, Vsi svetniki, Božič in Novo leto. 10. 1. Maj je prost in se sploh ne dela, 11. mladoletni delavci in ženske brez razlike starosti se ne smejo uporabljati za nočna in nadurna dela. 12. v podjetju se priznava strokovna organi-.Splošna delavska Unija Jugoslavije' kakor tudi njena podružnica v Gotovljah kot organ označene organizacije v smislu § 35. zakona o zaščiti delavcev; priznajo se tudi obratni zaupniki v smislu § 108 cit. zakona. Na to spomenico je ravnatelj g. Dobrovsky dne 20. 8. 1924 pristal, vendar si je izprosil, da sme še nekatere točke pri akordih popraviti ter bo nato podpisal pogodbo. Gospod Dobrovsky je uporabil to priliko zato, da je sestavil zapisnik po svojem, ki naj bi nadomestoval kolektivno pogodbo. Na ponovno posredovanje Delavske zbornice se je pa izgovarjal, da ni imel namena splošne določbe odpraviti. Gospod« Dobrovskemu smrdi delavske organizacija kakor tudi njegovemu Geroldu, kateri je glavni krivec protizakonitosti v getoveljftkf tovarni. Gerold in novodošli Dohroveky želita, da bi socialni zakoni sploh izginili h ‘sveta Ih bi zopet cvetela pro-tekcija v tovarni. Največ so pa krivi tisti delavci, hi se slinijo okrog nadutežev in obrekujejo Saše sodruge. Naši člani se zavedajo, da bo normalno in pravičao razmerje med delavstvom v Gotovljah nastalo šele tedaj, kadar ne bo več podkupljenih dui okrog »Geroldove stranke". Macdonaldov govor v Ženevi je politike Male antante tako zadel,- da se menijo v enem mesecu zopet enkrat sestati. Pravijo, da gre za revizijo vse dosedanje maloantantoe politike. Mi bomo takšno revizijo pozdravili, če ne bo zopet tako kakor neštetokrat: Janezek v mesto, Janezek iz mesta. Pravo fthiditovo-milo z znamHo ( Jelen* je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. pranje s Scbichtožim ulita ji zatrta ! / »Bodi svetloba«! Ni res, da ie svet ie ustvarjen. Še zdaj je teme okrog nas. zemlja je ie zdaj pusta in prazna, duh božji plava ie visoko nad vodami. Ali mi slutimo, mi ie čutimo prihod dneva, ko bo zagrmel po vsem svetu močan glas: .Bodi svetlobaI" Te besede čitamo v novem češkem časopisu .Sbratfeni". ki ga izdaja Pfemysl Pitter [5 Kč letno, naslov: Praha-Karli«. Čelakovshčho 7]. Vseskozi resen list. Priloga .Studanka" je namenjena vzgoji. Vse prevesti in ponatisniti v .Napreju" bi bilo najbolje, žal. da ni mogoče. »Vera brez del je mrtvel" To je glavna vsebina. Prav po naie in zelo hvaležni smo s. Fedorju Mikiču. ki nam je poslal ta časopis. Sočasno z isto pošto smo pa prejeli od s. O-seta z Dunaja med drugim tudi nemški humoristični list: „Die Leuchtrakete". Ni tako humorističen, kakor navadno vidimo, da namreč le draži, da pa le redko poda kakšno zrno, ampak obravnava resne stvari v prikupnejši obliki, da se človek lahko od* kritosršno nasmeje. [Anton Jenschick, Wien IV.. Mittersteig 3 a. polletno 12.000 avstr. K.] Tudi ta ima prilogo [»Licht iibers Land”] in v tej resni prilogi čitamo sledeče: Izpremenjeni družabni redi ne izpre-menijo človeka, pač pa izpremenijo iz-premenjeni ljudje svoj družabni red. Če bi tele besede napisali mi iz svojega, bi padli gg. Uratniki po nas, češ da uvajamo v socializem krivoverstvo. Ker so ps prišle iz pravoverne Avstrije, ki je od Internacionale priznana, upamo. da jih .Socialist* ponatisne kot dobre in res-nične. Pa ni samo na Češkem in v Avstriji tako. Po vsem svetu gre danes klic: Proč od fraze k resnici, proč od besed k dejanju, če hočemo izpremeniti svčt, moramo izpremeniti najprej sebe! In ljudje, ki bodo izpremeniti sebe, se bodo brez posebnega dogovarjanja našli pri enakem delovanju in stvoriii bodo Internacionalo Dela, ki ne bo imela novega sveta samo v programu, ampak ga bo tudi resnično ustvarila. Zdaj pa čitajte, kaj so pod Arnškovim in B&h-movim vodstvom sklenili Celjani 11, sept., potem ko so prečitali .Ljudski glas' z istega datuma: RESOLUCIJA. Člani kraj. org. SSJ v Celju zbrani na članskem zborovanju dne 11. septembra 1924, nalagajo nadzorstvu .Sloge", ki ae sestane na seji dne 14. trn« dolžnost, da kar najbolj objektivno pregleda in prerešeta gospodarstvo .Sloge" oz. stranke, nadalje naj predvsem gleda na te. da ae bo sklep, ki ga je osvojila seja pokra j. odbora, dne 17. avg. na predlog s. Bohma o reorganizaciji, izvršil Ta predlog naj se takoj objavi, Nadzorstvo naj ukrene vse potrebno, da se loči v knjigah črno od belega, prave številke od fingiranih. Ne oziraje se na desno ne na levo, naj napravi remeduro. da bomo smožni reči z vso pravico da izvršujemo sklepe in socialistični program, ne le, da jih nosimo na jeziku in pišemo o njih lepe članke. Glede stroškov, ki bodo nastali pri reorganizaciji apeliramo na vse člane stranke oz. .Sloge", naj dajo poleg obligatnega mesečnega prispevka še en prispevek, ki se naj obračuna naravnost in ves pokraj. tajništvu, ki naj objavlja take prispevke p°d .Reorganizadiski fond”, in sicer organizacije, število članov, ki so dali ta prispevek in zneske. Dajejo naj vsi, ne samo tisti, ki že itak vedno dajejo. Ta fond naj se zaenkrat upošteva in ae lahko vknjižuje pod .Razno" ter ne bo zahteval novega računa. Ostati fondi pridejo na dnevni red Umetniki inspiracije in ljudstva. [Peter Kropotkin, filozof ruske revolucije, je napisal ta članek še pred veliko vojno, ki je marsikaj tega spremenila, bar on graja. Tudi na Slovenskem smo doživeli v prvi povojni dobi to spremembo, zbližanie med umetnikom in ljudstvom, duhovno revolucijo in prerojenje umetnosti, kakor ga naša umetnostna zgodovina izkazuje samo še enkrat v enaki meri; ob Cankarjevem nastopu. Tega revoludonarnega gibanja v umetnosti je pri nas konec, naš umetnik nima stika z življenjem okrog sebe. naš umetnik se lovi danes za kapitalistovimi beliči, zato je pa tudi naša sedanja umetnost praznotna. neiskrena, sentimentalna, neplodovita in neužitne. Za takšne razmere je napisan Kropotkinov članek in zato ga objavljamo.] Od vseh strani prihajajo tožbe o propadanju umetnosti. In dejstvo je tudi. da smo daleč za velikimi mojstri renesanse, V zadnjem času je res tehnika umetnosti zelo napredovala. Na tisoče ljudi z nebo vrsto nadarjenosti goji vse njene panoge, toda zdi se, da umetnost sama beži od ljudi. Tehnika napreduje, toda inspiracija ae ogiblje bolj kakor kdaj preje ateljejev umetnikov. Odkod naj tudi pride? Samo velika ideja lahko inspirira umetnost, V našem idealu je umet* nost enakopomembna z ustvarjanjem, treba je gledati v bodočnost. Toda če odštejemo nekaj redkih, celo redkih iajeaii je profeaieaalai umetnik preveč pozneje, ko bomo imeli red, ds bomo kot delavci z žuljavimi rokami in trudom prisluženi denar smatrali v tem redu za varen. V Celju, dne 11. septembra 1924. Za kraj. org, SSJ v Celju. Anton Pilko, tč. tajnik; Sl Lah, tč. predsednik. Predlog, čigar objavo zahtevajo v tej resoluciji, se glasi: Predlog k seji pokr. odbora, ki se bo vršila 17. avg, 1. Vpisi v glavni knjigi s tozadevnimi pomožnimi knjigami so se primerjali s prilogami, v kolikor mi jih ie dalo knjigovodstvo na razpolago, ter so bile v redu. Manjkale so nekatere priloge, katerih število p« nisem ugotovil z ozirom na pozni čas pred sejo, V splošnem o poštenosti nimam dvoma. 2. Upravni aparat, posebno knjigovodstvo, je z delom preveč obremenjeno, nedalje tudi prostori ne odgovarjajo potrebi obrata. Moje mnenje oziroma nasvet je ta, da je nuj na potreba nastaviti človeka, ki bo imel značaj gospodarja oziroma knjigovodja, ki bi se bavil izključno le z gospodarsko stranjo obrata. Celokupni obrat naj se razdeli pa dva dela. Tako n. pr. naj tvori en oddelek gospodarsko stran obrata, drugi pa administrativno in organizatorično stran obrata. Administrativni oziroma organizatorični oddelek naj tvori tajništvo in uredništvo, gospodarski oddelek pa knjigovodstvo .Sloga" in uprava časopisov. Če se obrat na ta način reorganizira, je potrebno, kakor sem že omenil ene moči, ki bo samostojno vodila bodisi prvi ali drugi oddelek. To je stvar dogovora. Če prihaja reorganizacija v poštev, priporočamo dalje, da se nastavi knjigovodstvo Oziroma vpostavi tak sistem, v katerem bo vsakočasna mož-noat dana imeti pregled črez vse oddelke, ki jih ima obrat, -tako n. pr. čez čevljarno posebej, časopis posebej, organizacijo posebej, založništvo itd. česar danes vsled preobilega dela nimamo. Na ta način vpostavimo gospodarsko stanje na ono stpp-njo, ki odgovarja času, razdelimo delo, in razbremenimo posameznike. Samo na ta način bo mogoče postaviti realno gospodarstvo, vsakočasni pregled, in odpraviti dvome o realnosti našega gospodarstva. Ta predlog in njegovo utemeljitev je čital na seji 8. Bčhm tako, da ga v celi vsebini prav gotovo nihče ni razumel. Sklepa o tem ni bilo nobenega, ker se je takoj tam ugotovilo, da je vse prav lepo in priporočljivo, da je pa odvisno od požrtvovalnosti, ki je zlasti v Celju zelo manjka. Ne le pri progresivnem davku (Celje je šele na 15. mestu!), ampak tudi naročnikov imamo tam premalo in še ti so veliko dolžni, na drugi strani pa nimajo nič hranilnih vlog vloženih. Pa še nekaj. S. Amšek je dvakrat poskušal delati v tajništvu, pa mu je smrdelo, s, BOhm pa pozna to delo od zunaj dovolj, zato sploh ne mara iti zraven, on je pri-pravljen le pokazati, kako... Pa to traja že dve leti, da je voljan povsod le svetovati in da mu mi odgovarjamo, naj svoje svete kar lepo izvrši, pa bo. Glede stroškov so Celjani zdaj že izprevideli da iih je treba najprej pokriti. Toda namesto da bi svoj predlog kar takoj izvršili, bodo čakali, naj dajo najprej drugi. Kdor pa zna kaj računati, ve, da bi mesečni posebni prispevek niti takrat ne zadoščal, če bi ga dali brezpogojno vsi, kajti za same knjige po BOhmovem predlogu je treba 2.600 Din, potem bo pa še vsak mesec treba plačevati pose- neveden, preveč buržoszijski, ds bi lahko odkrival nova obzorja. In take inspiracije tudi ne najde v knjigah! Treba jo je zajeti iz življenja, toda sedanja družba ne nudi takega življenja. * Rafael in Murillo *] sta slikala v dobi ko se še ni sprlo iskanje novih idealov s starimi religioznimi tradicijami, Slikala sta, da okrasita velike cerkve, ki so bile pobožno delo mnogih generacij. Bazilika, v svoji svečanosti in vzvišenosti, s katerima je spominjala na življenje srednjeveškega mesta, je lahko inspirirala umetnika. Delal je za ljudski spomenik: neposredno se je obračal do množice in od te je prejemal zopet inspiracijo. Govoril je k njej v enakem zmislu. kakor so ji govorili ladja cerkve, gotski stebri, slikana okna, kipi, portali polni ornamentov. Toda največja čast, po kateri stremi današnji slikar, je, da vidi svojo sliko v zlatem okvirju viseti v muzeju — to je v prostoru, kamor se mečejo stare stvari — kjer visi kakor v Pradu**] Murillov .Vnebohod* in Velasquezev .Berač" poleg sPsov Filipa IL" Ubogi Murillo. ubogi Velasquez in vi ubogi grški kipi, ki *) Prvi ]e največji italijanski slikar, drugi španski. **) Prad ]e znamenita španska, pozneje omen-jeni Louvre (Luvr) pa francoska galerija upodabljajoča umetndsti. Akropola je sloviti starogrški grad nad Atenami. Velasquez je španski slikar. .Psi Filipa II." so neka brezpomembna slika, bnega knjigovodjo! jasno je. da kdor zahteva kaj takega, nima vseh kolesc v redu, ali pa hoče sedanjim požrtvovalnim nsstavljencem onemogočiti vsaj to knjigovodstvo, ki za sedanje razmere res ni .nobel*. ki pa vendar vse zapiše tako, da se noben lenuh in noben skopuh in noben lahkoiivec ne bo mogel bahati s pridnostjo, požrtvovalnostjo in resnim delom. Pod istim vodstvom so pa Celjani sklenili še tudi tole: SKLEP ODBOROVE SEJE KRAJ. ORG. SSJ V CELJU. Z ozirom na nepremišljeno odklonitev našega predloga glede izvrševanja realnega gospodarstva [pekarna], nadalje glede nakupa zadružne hiše v Celju ali kje drugod, izreka kraj. odbor bSJ v Celju pokrajinskemu odboru, razen enemu članu tega odbore, grajo. V Celju, dne 28. VIIL 1924. A. Pilko. tajnik Št. Lah, predsednik Sami niso dali ničesar, iz .Ljudskega glasu" pa vidijo, da so se vendarle zbrale hranilne vloge tudi brez njih in te hranilne vloge bi radi vse v Celje. In ko jim je bilo razloženo, da so te vloge v produkciji Stankinega dnevnika in to po sklepu kongresa kakor tudi občnega zbora .Sloge" in da tudi nikakor ne bi bilo prav. če bi se vtaknile v koruzni socializem (deloma še tudi v akt maščevanja, ki gotovo nima s pravim gospodarstvom nič skupnega] in tudi če bi bilo mogoče že kupiti hišo [hi bi bila res potrebna] da bi vendar morali Celjani, če hočejo prvi uživati sadove .Skupnega doma", vsaj tudi nekaj prispevati — še niso razumeli, S. Bernot jim je izrecno povedal da bo glasoval in govoril proti, če se to ne izpremeni — pa vendar niso niti v Onih 2 tednih pred sejo pokr. odbora vložili niti vinarja hran. vlog. In s. Bohm, ki je na seji razlagal, da ima mesečno le 400 Din dohodka, je na zahtevo, da bi moral torej vsaj 4 Din mesečno vložiti izjavil, kaj bo tistih par Din, .jih rajši šenkam". Pa jih tudi .šenkal" ni! Niti ni hotel iti v tajništvo delat, da bi imel večje dohodke. S8mo gospodarit bi šel. pa to bi šel tudi Korun! Če kapitalisti govorijo, da bo .Naprej" krep-nil, imajo prav. Njih interes zahteva, da širijo take vesti Proletarci pa tega ne smejo, zlasti tisti ne, ki so poklicani v vodstvo in imajo priliko videti, da bi bil .Naprej" po bilanci za mnogo tisočakov aktiven, če bi oni sami ne bili dolžni naročnine I Kajti samo pri dnevniku Ibrez tednika!] smo morali zaradi varnosti odpisati nad 16,000 Din takih naročnin in svet bo zijal ko bomo začeli objavljati imena tistih dolžnikov,- in ko bomo povedali, da baš ti najbolj rujejo, oziroma se delajo vsaj nevedne. In tisti, ki niso dali nič hranilnih vlog, najbolj skrbijo, kako bodo rešili hranilne vloge tistim, ki so jih dali in ki vedo, da so jih dali za .Naprejevo" solidno gospodarstvo. Da, pisali bomo o tem, kaj je belo in kaj črno ! Pisali bomo o fingiranih socialistih! Razno. Vlada zakona reda in pravice se kaže vedno bolj v barvi, ki jo ima pod srajco. Sedaj pripravlja proračun. Vojno ministrstvo si je privoščilo debel požirek in zahteva 4 miliarde dinarjev zase. Zakaj ne rajši kar vsega skupaj? Pa možgane naj nam izrežejo in naj nam na njihovo mesto poveznejo na glavo za eno pikeihavbo strateške modrosti. Potem nam ne bo treba nobenih šol. In želodec naj nam izrežejo, na njegovo mesto naj nam porinejo bombo. Takrat nam ne bo treba več jesti. V desno roko sabljo, v levo revolver —- potem ste živeli na Akropoli svojega mestr, kako se morate danes dušiti na rdečih tapetah Louvra! Če je obdeloval spreten kipar svoj mramor, je poizkušal, da mu vdahne duh in temperament svojega mesta. Vse njegove strasti, vse njegove slavne tradicije so morale zopet oživeti v delu. Danes ni mesto več celota, nobene idejne skupnosti ni več. Mesto je ie kup slučajno znesenih ljudi ki se ne poznajo, ki nimajo skupnih interesov, razen interesa, da obogate na atroške velike mase. Domovine ni več ... Kakšno skupno domovino naj bi pa imela mednarodni bankir in capinski proletarec ? Le kodar bodo dosegli zopet mesto, ozemlje, narod in skupina narodov svojo enoto v socialnem življenju, bo zopet zajemala umetnost svojo inspiracijo v splošni ideji mesta ali federacije. Potem bo zasnoval arhitekt spomenik mesta, ki ne bo ne cerkev, ne kaznilnica, ne trdnjava: potem bodo vedeli slikar, kipar, cizeler, ornamenter, kie da bodo postavili svoje slike, kipe, ornamente — ti vsi ki zajemajo vso svojo ustvarjočo silo iz enega in istega življenskega studenca in ki hite zedinjeni in smagonosni bodočnosti naproti. Toda dotlej bo umetnoat le životarila. • Najboljše slike modernih slikarjev so še one, ki kažejo naravo, vas, dolino, morje z njegovimi nevarnostmi, gorovje v njegovi krasoti. Toda kako naj nam predoči slikar poezijo dela na polju, če je gledal to delo v duhu, si ga le predstavljal, ne da bomo tudt vedeli, kako delati. Na levo nogo »lamo, na desno seno — potem bomo tudi vedeli kako in kam korakati. Živio! K prorahiau vojnega ministra poročajo dodatno : Možje soldaiki so zahtevali 4 miliarde 100,000 Din — samo da ne bo vsota čisto okro* ola menda. Komisija jim je pobožne želje zmanjšala — čajte in strmite — za celih 70 milijonov. menda zato, da bo zadeva še mšnj okrogla. Au! Glede komisije, ki so ji odobrili kredite Z8 proučevanje samostanskega vprašanja z Črni gori poročajo sedaj jasneje, da bo imela le nalogo velika imetja parcelirati in jih oddati revnemu ljudstvu v obdelavo. Tudi ne gre za samostane, ki bi jih bila kakšna Pašič-Pribičevičeva vlada razlastila, temveč za samostane gre, ki jih je imel prejšnji črnogorski kralj Nikita v zakupu. Dobro. dobro. toda da bi veljala takšna komisija 300.000 Din v času. ko nima vlada niti preluknjane pare za brezposelno delavstvo, to nam noče v možgane! To diši po korupcijskih metodah naših pokojnih režimov. Narodna odbrana je imela v Beogradu plenarno sejo. na kateri je sestavila resolucijo, ki približno dvajsetkrat poziva vse pristne Jugoslovane na obrambo narodne države in narodnega edinstva proti navalom notranjih neprijateljev. Narodna odbrana odklanja vse škodljive in neresnične teorije o treh narodih, stoji nad vsemi strankarskimi, plemenskimi. verskimi in seveda razrednim: boji itd. itd« vsaka reč dvajsetkrat ponovljena, n > V Splitu se je pojavila škrlatinka v nevarnem obsegu. Bolnih je nad 40 oseb. 14 med temi je doslej umrlo. Se marsikomu bi bil la odgovor na mestu,1 Nemški general Deimling je postal kakor mnogoka-teri drugi razsodni vojsk med vojno prepričan anti-militarist in republikanec. Sedaj organizira po Nemčiji mogočno organizacijo .Reichsbanner Schwarz-rotgold" (»Državna zastaya črno-rdeče-zlata", zastava nemških revolucionarjev iz 1.1848. v nasprotju z monarhistično čmo-belo-rdečo.) Ta organizacija, v kateri imajo socialisti večino, ima namen da ubrani enotno nemško republiko pred reakcionarnimi nakanami nemškega nacionalizma, pa ne z orožjem, temveč z vedno pripravljenostjo na človekoljubno pomoč, z gojitvijo treznostnih in tele-snovzgojnih načel, s športom itd. Pustimo ne stran premišljevanje, če delajo nemški socialisti prav, da sodelujejo z meščanstvom, pa čeprav republikanskim. fakt je. da šteje ta organizacija že skoro 3 milijone članov in da so ponehali vsi krvavi nasto. pi nemških fašistov proti ljudstvu in republiki v teh dveh, treh mesecih, odkar organizacija obstoja. Torej o generalu Deimlingu smo hoteli nekaj povedati, ki je med glavnimi organizatorji republikanske obrambnč ideje. Te dni je imčl v Frankfurtu ob Meni veliko zborovanje, na katerem se je med drugim pritoževal nad meščanskimi republikanci, da kažejo baš ti najmanj poguma pristopati v organizacijo. Zlasti mali obrtniki iu trgovci so med njimi, ki se pristopa zaradi odjemalcev najbolj boje. Deim. ling pa je nekemu pekovskemu mojstru, ki je prišel tudi s takim pomislekom, odgovoril sledeče: »Pecite velike in dobre štruce, potem vam bodo ostali vsi odjemalci zvesti, čeprav iz prepričanja k nam pristopite.“ Stavka porensko-vestfaiskih stavbincev je končana z ugodnim rezultatom. Francoska vlada je določila moki stalno ceno, sedaj se spravi v par dneh nad podraževalce mesa In sladkorja. Če se ji špekulanti ne udajo. bo naetopila s posebnim zakonom. Španske čete zapuščajo Maroko. Sam Primo de Rivera je šel dol, da s« zjoče nad uspehom svojih fašistdvskih metod proti svobodoljubnemu ljudstvu. Vstaja v Gruziji bo delala sovjetskim ob- bi ga kdaj sam okusil? Če pozna to delo tako površno, kakor pozna ptica selilka dežele, preko katerih leti? Če ni v vsej svežosti svoje vesele mladosti od ranega jutra hodil za plugom, če ni okusil radosti hoditi s krepkimi kosci in v širokih zamahih kositi^travo — ako ni nikdar tekmoval z razigranimi dekleti, katerih spev napolnjuje travnike ? Ljubezni do življenja na kmetih, do tega kar 'rodi zemlja, ne pridobi a tem, da izyr!uje študije s čopičem. To ljubezen pridobi le. če služi zemlji, a kako naj jo lll|tia> ie ne ljubi? Zato je vse kar so izvršili najboljši, slikarji na tem polju, še nepopolno, dostikrat napačno, največkrat le plod sentimentalnosti, bite ni v teh delih. Treba se je vračati od krepkega dela na polju treba je videti zahajanje soinca, treba je biti kmet s kmeti, da se ohrani sijaj soinca v očeh. Treba je hoditi z ribičem na morje ob vsaki uri dneva in noči. Samemu je treba ribariti, boriti ie z valovi, kljubovati viharju in okusiti po trdem delu veselje, ko se dviga napolnjena mreža ali pa doživeti razočaranje, če je mreža prazna — šele tedaj se doume poezija ribjega lova. Treba je biti v plavžu, treba je poznati utrujenost, vse trpljenje in tudi veselje ustvarjajočega dela — kadar kuje delavec železo v svetli luči plavža; treba je čutiti tivljenje stroja, da ve. kaj je človeška moč. da jo prenese v umotvor. Treba se jo poglobiti v življenje ljudstva, preden si ga kdo upa predstavljati. Dola teh umetnikov bodočnosti, ki bodo živeli z ljudstvom, ne bodo na prodaj, kakor niso lastim še zelo siva lase. Vsa Kavkszljs je v plamenu, v Azerbejdžsnu, Daglstanu in Kubanu vstsši pridno tepejo boljševike. Transkavkazijska železniška proga je v vstaških rokah. Boljševiki se znašajo nad nasprotnikom, kakor vedo in znajo. V Tifiisn in Batumu obešajo in streljajo ujetnike ksr na debelo, — Uporno gibanje se je pojavilo tudi med kmeti severno od Odese. V ruskih sovjetih se bodo v kratkem izvršile nove volitve in sicer po dosedanjem aačinu. Predvsem bodo javne, kar pomeni najboljše teroriziranje onih. ki bi imeli voljo glosovati proti kandidatom moskovske čeke. Delovanje proti koleri je v Rusiji letos tako uspelo, da so ugotovili doslej ssmo 9 slučajev te bolezni. V Armeniji je potres v okolici Erzeruma porušil 16 vasi Vsakdanji tajfun. Zadnjo soboto je divljal nad japonskem otokom Formozo zopet tajfun, ki je glasom novih poročil v samem pristnišču Taiho-ku 18 ljudi usmrtil, 300 težko poškodoval, v mestu in okoljci porušil 3600 hii in 100 mostov, V Hondurasu je izbruhnila nova revolucija. Tudi tega krvavega igračkanja posameznih ambicij bo kmalu konec, čim bo Zveza narodov začela izvajati sklepe svoje zadnje konference. Čilenski predsednik je hotel odstopiti. Ker je radi tega nova vojaSka vlada nastopila proti se* natu, je predsednik — sigurno je sigurno — pobegnil, Kupujte čevlje samo z znamko »Sloga*. Ako piješ »BUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raj! .Jutro* v sredo 3. septembra 1924. KrSkd. ,Naprejček‘. o katerem smo pred kratkim pisali, ga zopet lomi. Ne samo da po svojem revolverju trga poštene krške obrtnike, odkriva sedaj še svojo gnilobo s tem, da se huduje nad svojimi upniki. 29. avgusta je bil kar štirikrat zarubljen in sicer od davčne oblasti in treh privatnikov. Tak listič, ki propagira klerokomunizem. ostane pa oblasti in poštenim ljudem denar dolžan, bi bilo treba že davno spraviti iz javnosti. Dolg delati je lažje kot težko prisluženi denar povrniti. Z veseljem bomo Bernotu 1. oktobra zapeli labudnico; — takrat se namreč preseli iz Krškega v — vsemirje. Tam mu tudi ne bo treba žvižgati, niti klavir igrati, kakor navaja v svojem listu z dne 31. avgusta v članku »Utrinki*. Take stvari objavlja »Jutro", najbolj informiran list na svetu. I seveda, če ga urejajo sami plačani kameleoni, ki jim je vsaka anonimna notica dobrodošla, da jim jo le kdo pošlje. Niti toliko aoli nimajo v glavi, da bi bot orjunaški revolverski kavalirji izčrtali iz notice očitek revolverja! Pa če se kak lažnjivec skriva za obrtnike, bo to po vsem avetn dobro vplivalo in vsi obrtniki bodo držali s .Jutrom". — Ker sede pri .Jutru* hlerokomunisti, bi radi naprtili svetu, da to nič hudega ni, če kdo svojo barvo izpreminja kakor kameleon in če gre vselej tja, kjer boljše plačajo; zato pravi, da propagira »Naprej" klerokomunizem. Pa pri »Napreja* ni nobenega kameleona, odkar je šel Podbevšek. bivši klerikalec in komunist, med Jutrovske bratce radikale. Ta gospod je tudi rubil .Naprej". Rabeži ao dandanes čudna reč. rubiš lahko, ne da bi ti bilo treba tožiti. Samo da rečeš, da boš vložil tožbo, pa se bojiš, ker »Naprej* ni bogat, zato da prosiš sodišče, naj izda »začasno odredbo v zavarovanje zahteve". In sodišče ti ugodi, ker je g. župan kot poznavalec Naprejevih bilanc tako prijazen, da izda potrdilo: »da stoji družba »Napreja* financiplno se- lo slabo". In rubež se izvrši. bila na prodaj dela velikih umetnikov preteklosti. Vsa dela bodo integrujoči del skupnega življenja, ki ne bo moglo obstajati brez njih, kakor ne more biti delo brez umetnika. Tedaj bodo prihiteli ljudje in gledali ta dela, njihova ponosna in čista lepota bo dobrcdejno vplivala na srca in duše. Da se bo mogla umetnost razvijati, bo morala biti s tisočerimi vezmi zvezana z industrijo, tako da postaneta eno, kakor je bil že dopovedal Ruskin in kakor je dostikrat poudarjal socialistični poet Morris: vse, kar obdaja človeka, v njegovem domu, na cesti, v notranjosti in zunanjosti javnih poslopij, vse mora biti najčistejša umetnost. Toda to je mogoče uresničiti le v družbi, kjer bodo uživali vsi blagostanje, veselje, mir. Potem bodo šole nastajale umetniške združitve, v katerih bo lehko dokazal vsakdo svoje sposobnosti, kajti umetnost bo nemogoča brez množice tehničnih in fizičnih pomožnih delavcev. In te združitve umetnikov bodo okrasile javna poslopja in hiše svojih članov tako, kakor so okrasili oni plemeniti prosto* voljci iz Edinburga strope in stene velike mestne ubožnice. in kadar bo ustvaril slikar ali kipar delo zgolj osebnega občutja, polno intimnosti, tedaj ga bo poklonil ljubljeni ženi ali prijatelju. Ali bo to delo. vzkipelo iz ljubezni, zaostalo za deli, ki zadovoljujejo danes bahavost bankirjev in buržuazijcev, ker veljajo mnogo denarja? »Proletarec*. Ali ps sklenejo gospodje kapitalisti, ds ae ds »Naprej" morebiti na ta način uničiti, če ga vržejo iz prostorov, Res jim okrajno sodišče ugodi in dasi razsodba ni pravomočna, dokler ne bo rešen rekurs, vendar rubijo »Naprej" za pravdne stroške! Na ta način je rubil tudi g. Podbevšek. pa predno je dobil kak vinar, mu je dal stol sedmorice zasluženo klofuto. Takih rubeži bi kspitslisti lahko še veliko več skupaj spravili, vendar .Napreja* na ta način ne bodo uničili, vse strupene ose pikajo le v sosedovo hruško. Kar se pa davkov tiče, naj le razni Kristani, Koruni in Pašiči tako pošteno priznavajo svoje imetje in dohodke, kakor .Naprejevci*, pa bo vse prav, potem ne bo na pr. Korunu nič več treba lagati, da ima na mesec 1000 Din dohodkov — kot advokat! Takim dohodkom se že krave smejajo, čas bi že biL da bi se jim začele smejati tudi dnv* čne oblasti! Če se te zgodi, bodo delavci kmalu več zaslužili in bodo svoj »Naprej* lahko bolj točno plačevali in uprava »Napreja" bo potem zmožna tudi tiste davke plačati, ki jih je .pozabila" plačati nekdanja kristanovsks uprava. — Takrat pride tudi čas. ko se bodo razni časopisi selili v vsemirje, ker ne bodo več dobivali ne bančnih ne vladaib podpor. Med prvimi bo »Jutro*, kajti Ju-trovci so navajeni jesti iz najbolj polnega borita in bodo pri praznem koritu takoj pozabili na Žerjava in njegovo .nacijo*. Strokovno gibanje. Splošna delavska Unija bo priredila v mesecu septembru shode v svrho predpriprave za zedinjenje z Osrednjim društvom kemičnih delavcev na eni in Opčim Radničkim Savezom Jugoslavije [iz Zagreba] na drugi strani v naslednjih krajih: ŠTORE PRI CELJU. 13. septembra [sobota] ob 16. [4.] pri Sikošku. LIBOJE, 14. IX, ob pol 10. v gostilni Ska-berne. GOTOVLJE, 14. IX, ob 15. v gostilni pri Malgaju. PEČOVNIK PRI CELJU, 16. IX. ob 17. pri .Francelnu" [Gov. s. Rejc]. ŠOŠTANJ. 17. IX. ob 17. v gostilni Breiaik [Gov. Leskošek). SEVNICA: RAJHENBURG, 21. IX. [čas in prostor bo razviden na letakik Ta shod bo obenem shod proti vojni v smislu sklepe amsterdamske Internacionale.] ROGATEC, ROGAŠKA SLATINA, [čas in prostor bo razviden na letakih, govornik a. Alojzij Leskošek.] Dnevni red na vseh shodih bo zedinjenje in* dustrijskegs m poljedelskega delavstva v enoakup* no organizacijo. Sodrugi brez razlike poklica in dela. poselite povsod sklicane shode polnoštevilno. Sočasno bodo podružnice SDU prejele izdelane predloge za zedinjenje v pogled, da bodo mogle steviti svoje predloge. — Tajništvo Splošne delavske Unije v Celju. Dopisi. VAS ŽE POZNAMO. Zavednega delavca mora smeh zlomiti ali pa jeza. da imamo med delavstvom še vedno toliko ne-zavednežev, ki verjamejo frazarjem, kakor so okoli .Kmetsko delavskega" lista in .Pravice*. Ota lista se med seboj napadata, toda kje je tedaj doaled-nest med ljudmi, ki vodijo obe struji, med ljudmi, ki se pri volitvah in občinskih svetih in vsepovsod bratijo, v listih pa napadajo? »Pravica" ie napisa-ta 11. tm. članek v katerem se vprašuje: Kdaj bosta kmet in delavec rešena odernštvn in kapitaliati* čnega zatiranja? Mi vam odgovarjamo na kratko, da bosta takrat odrešena, ko poženeta takšae demagoge iz avojib vrst, kakor ate okoli »Pravice* in .Kmetsko delavskega lista.. Ne fraze, tsaireč delo nas bo rešilo, ali to delo mora biti javno to ne demagoško kakor pri vaa. —- Delavec. Ceneno ftfto perje! Kn kg sivega opuljenega perja ?» Din, n* pol Mo 90 Dln,;belo in, boljie|lMiia]lMiDln, imUm kakor p uh ao« in aso Din; boljia rr«ta »75 Din. Poliljat-ve carine prosto, proti povzetju od soo Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago ae tudi namenja in ie ni všei se vzame naaaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, LOBEC it. 85 pri Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke potrebnjejo Iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. manufakturna trgovina fJariJa Rogelj v lijubljani Sv. Petra cesta in Lingarjeva ulica vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na Sv. Petra cesto št. 26 nasproti hotela Tratnik. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter priporoča še za nadalje. §0*90*- Blago dobro, cene nizke. Delavcem v premislek. Nekje blizu Celja je podjetje milijonskih vred* nosti, v katerem dele okoli 700 delavcev in delavk vseh vrst. največ je pa kmetskega aapolproletariate. Razmere, ki vladajo v tem podjetju, so res Sksn-dalozne. Kapitalistu se je posrečilo razbiti organizacijo, ki je skrbela za red, najelo si je pa podjetje nekaj mojstrov, kateri posebno na to pazijo, da ne bi organizacija spet oživela. Za to dobijo mojstri baje boljšo plačo, Po drugi strani pa Šikanirajo delavce ia delavci trpe v zavesti, da ie brezposelnost, tudi najmočnejše udarce kapitala. Če vprašaš pa delavca, kako je kaj v tej tovarni, pa ti odgovori, da ;je , gospod* tako dober kakor nikoli poprej. Vprašaš ga dalje, koliko zasluži na uro, pa ti odgovori da 3 Din, drugi delavci pa še manj, celo 250 Din. .Pa kaj hočem," priponmi. „saj je tudi to dobro. Za sol, šibice in tobak bom čez zimo vseeno imel, doma mi pa itak dragi de-lajo, da pridelamo toliko, da mi ni treba razen o-menjenih reči nič kupiti.* Vprašal sem vsakega takšnega proletarca: »Kaj pa tisti, ki ntč nimajo svojega ?“ — .Tisti imajo tudi takšne plače kakor jdz. samo nekaj jih je, ki res dobro zaslužijo in ti delajo na akord* Jaz mu pravim: sffako naj pa tisti živi, ki nima ničesar razen 3 EHn na uro ?“ — .Jaz se za takšne ne brigam, samo da je meni zadosti. “ Vidite, delavci in delavke, kaka ste drug proti drugemu! To pa ni ftrav, zato vas kapiteli-atični bič tepe in ve* še bo teko dolgo, da ne boste vsi trpini akupaj držali. Premisliti pa ie treba stvar globokeje in ae tudi vprašati, čigave so velikanke atavbe tega podjetja. Vsako leto ae zgradi 1—2 hiš s 14—30 stanovanji, ker je dobiček iz delavskih rok tako velik, da je treba žnjim nekaj napraviti, pa naj bo tako ali tako, ker mrtev kapital ie brez veljave. Odkod prihaja denar, da se žnjim vsako leto podjetje veča? Delavec, ali nisi slep, ko ne vidiš, da je ta kapital tvoj in da ao hiše tudi tvoje? Poglej, kako potrebno bi bilo ta kapital tako skrčiti, da bi mogla ti in tvoja družina živeti kot človeka, ki jima gre ravno ista pravica do bogastva tega sveta kakor kapitalistu! Če vse to vidiš ia aa vprašaš, keko Si hočemo pomagati. 6oš prišel do zaključke, da je treba akupnoati in močne organizacije. Nikakor pa ne ameš reči: .Do smrti bo-" že živeli* To bo vsak, kaj bodo pa tvoji nasledniki? Kapitalist akrbi za bodočnost svojega razreda, zato pa tudi ti delavec ne smeš zoootati. Vprašam pa to, delavec, ki dobiš atanovanje v teh stavbah, ali kaj premišljuješ, kaj bo. če ne boi zvest in priden in potrpežljiv z 2 50—3 Din na uro, in te kapitalist spodi iz tovarne, obenem pa tudi iz stanovanja? In kaj bo, kadar ne boS več zmožen delati ? V mladih letih si od 3 Din nisi mogel nič prihraniti za stare dni, ko te bo delodajalec vrgel na cesto, češ da si že izmozgsn in pogini, ali boš imel kaj sredstev ? Iz stsnovanja boš moral ven, da napravi# drugim, mladim prostor. Tedaj vzemi to opozorilo ▼ roke, ampak prepozno bo! Skrbi rajši sedaj, da bodo te velike atavbe takrat naša skupna last in da boi preakrbljen za stare do\ Kako bi pa mogel delavec priti do tega. da bi imel avojo hiša kje denar dobiti, ko s tremi dinarji itak ni mogoče hišo kopiti? Da boš, delavec videl, kako aa da vse narediti s skupnostjo ti povem aledeče: Če bi vsi delavci tvoj* ga podjetja, hi jih ja 700, poatavili kompaktao organizacijo, ki bi bila zmožna priboriti jim tudi dostojno življenje, tedaj bi vsak delavec vsak teden lahko dal 10 Din sa stare dat v skupno delavako hranilnico. To bi bilo na leto 331000 Din ali 1.456.000 K. To bi dala vaako leto 1 stavbo s 10 stanovanji. Tako bi lahka šla 10 družin pod lastno streho. Vsako leto bi zrasla take 1 hiša iz tal, tekom lat bi prišli vsi na vcatoi ia te hiša bi bile ras delavaka okup-aa last, družabna laat, ki bi ti zagotovila, da ne boš crknil ae cesti, ko boi ismosgsa. da bi ae bile po par letih s smo hiše naše, temveč tudi toveme, produkcija. Ia takrat bi bilo delavstvo srečno, ker ne bi imeli samo posamezniki vsege v svojih rokah, kar je vzrok, de denes 10% ljudi razkošno ilvi, vsi drugi pa premišljujejo in si glava belijo, kako preživeti dolgo dobo do starih let, dokler se ne povrnejo v bedi v zemljo, iz ketere sa bedni prišli. To sem zspissl zaenkrat, ker vidim že vse jssno in nimsm zagrnjenih oči. Nihče mi ne bo mogel več peska v oči nametati. da bi ae videL Prihod* ajič pe še nekej o konsumu. ki se namerova ustanoviti za delavce tege podjetja. — Lebič. 1903-1924. Ob biatri Savinji, kjer ao se svojedobno bi- li vroči nerodo! boji za .most do Adrije*, stoji melo a lepo mesto Celje, obdano z bogato okolico la flMčao industrijo. Na teb nerodno vulkanski) tleh se je 1. marca 1905neselil mlsd. e deloven k*. ._li j JOTfv n««wix aimCvKi, ru iz znanih vinskih goric Bizeljsko. Boj, ne Samo navadno konkurenčni, ampak tudi narodno-konku-renčni se je bil ne .nož* in tu ae z jednakomoč-niisi tekmeci temveč s aterorenomiranimi nemškimi tvrdkami z močnim kepitalom in z najboljšimi tvorni-čniooi zvezami, katere so si znali tudi nekaj česa držati ssmo zn sebe. Solidnost jeklena volja in delo je zmagalo, majhna narodna trgovinica se je razvila še pred vojno v veletrgovino, v veliko detajlno trgovino in v poštno razpošiljalno trgovino. Ime trgovine Strmecki iz Celja je bilo znano po vseh jugoslovanskih deželah prejšnje Avstrije in ilustroveni cenik pod imenom .Jngoslovenska raz-pošiljalna* je visel kje aa kljuki skoro vsake ju-goslovenske hiše. Redi vojne in povojnih čeeov je nestala v vsaki redno in solidno vodeni trgovini stsgnacija. ker se čuti še danes. Kljub temu po se je posrečilo tvrdki Strmecki že pred vojno zasnovani načrt izpeljati. Hiša. kupljena leta 1911, se je po pogodbenem poteku 1923 spraznile veeh strank ter po pre-zidevanju 7 mescev spremenila v velike dvorane, keterih ena v pritličju za detajlno „trgovino ime 254 m2, druge v prvem nadatropfu za razpošiljalno in engros 204 m2, in prostori za piserne, kroječe, čevljarje, šivalnico parila in druga sklsdišče 310 m2, skupaj 768 m2. Stavbeno delo, po načrtih etevbenege svetnike Alfrede Keller-je iz Dunaja, je izvršil zneni stevbenik Konrad Gologranc iz Celje, portale in druge mizarska dela Vehovar, strojno mizarstvo Celje, nepisne firme Pristou & Bricelj, Ljubljena, slikarska in pleskerska dela M. Dobravc, kleparske delo Franc Tešker, oba iz Celje, nepeljavo elektrike tvrdka Inkert & Belak, Celje, ermatvre, svetilke in žarnice 8000 sveč so dobavili Kremenzky zavodi, Dunaj-Zagreb. Oddelki v detejlni trgovini eo razvrščeni od zopode proti severu kakor sledi: 1, preproge, zavese in posteljna oprema, 2, bombežaste tkanine, 3, volnene tkanine in eukno. 4. čevlji. 5. damska konfekcija, 6. moška konfekcije, 7. parilo in modni predmeti. 8. klobuki. 9. garderobe, 10. kroješke delavnica. 11. čevljereka delavnica, 12. hišnikovo stanovanje. L nadstropje, engros in razpošiljelne: 13. šefove pisarna. 14. knjigovodstvo, 15, korespondenca in ekspedit, 16. aukno, 17. volnene tkanine, 18, bom-bežaate tkanine, 19. perilo in kratka roba, 20. pletenine, 21. stroji sa rezanje vzorcev in šivanje ker-tonov. 22. garderobe. 23. lepljenje vzorcev, 24. po-kovalnica, Na vsestransko zahtevo posebno iz Srbije, Hr-vetske, Bosae in Banata ae je imetnik tvrdke letps odločil izdajati zopet vzorčne kolekcije od vae aa-aufakturne robe t. J. aukna, kamgarna, ftevjota aa moške in ženske obleke, parhaoto, cefirja, hlečevine, platno itd., katere se bodo po pošiljele somo proti 8 dnevni vrnitvi, drugeče proti plačilu Din 150'— Popolnoma zastonj pa dobi na zahtevo vsakdo krasno ilustroveni cenik z več tisoč predmeti in slikami. Ker je železnica precej draga, tvrdka Stercrec-ki pa želi, da 8i to novo ureieno podjetje, katero predstavlja te vrste znamenitost Jugoslavije, ogleda lahko tudi vsakdo izven Celja stanujoč, delila ae bodo do preklica darila v blagu za povrnitev železniške vožnje in sicer pri enkra‘nem nakupu . . Din 20 — . . Din 50 — . . Din 80 — . . Din 120 — . . Din 170 — . . Din 225 — . . Din 300 — . Din 400 — -. Din 550*—* . . Din 700 — . . Din 1000 — . . Din 1500- čez D n 1.000 — darilo za . . čez Din 2.000’— darilo za . . čez Din 3000 — dnrflo za . . čez Din 4.000 — darilo za . . čez Din 5000-— daril*) za . . čez Din 6.000— darHo za . . čez Din 7.000’—darHo za . . čez Din 8.000’— darilo za . . čez Din 9.000»—darikr za čez Din 10 000*— darilo za . . čez Din 12.000 — darilo za . . čez Din 15000— darilo za • Izvzeti ,$o samo ostanki kateri se itak prodajo pod lastno ceno in sukanec. — Tvrdka Strmecki zaposluje danes čez 30 uslužbencev, potnike in agente ima po celi Jugoslaviji. Čitajte naš tisk! yr/J< Proletarci! Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, s» najbrž tudi vašega denarja ne marajo. Ustrezite jim! Delavci I Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ae. ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno inseratno politiko ~ delajo trgovci. Trgovci so bolj navezan Uo ves nego vi nonje! Laatnik: .Sloga**, r. z z a p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 13, 'X- Tiskarna brstov Rti ni ura* vKnškrm jt