PoŠInTna ptafims ¥ gotovfnf
Cefta 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 18
Maribor, pondeljek 23. januarja 1928
»
tihaja razun nedelje in praznikov vsak dan e« 16. »n Ra6»» pri po§tnpm zav. v L|ut^anl tL ft<4O0 V»tis mo*«čno. oreffrm«* » opravi po po«l 10 Dm, *oet«w4»fi m dom pa 1* Dtp
440 Uprava 4C5
JUTRA
«
Wr«dn4itvo m» up****; Maribor, AJeke**drt>v«
Ogteai p« taatfti
OgteM	mnH	pgtepp<	mM*M	.Mnr	v	L^bfM,	Gripnim	mNM	M,	4
Harufestacila narodne sil® in volje
DESETTISOČGLAVA MNOŽICA NAVDUŠENO VZKLIKA KMEČKO-DEMOKRATSKI KOALICIJI IN NJE NIMA VODITELJIMA PRIBIČEVI-CU IN RADINU. — OSTRA SPOROČILA PRUDIČEVIMA IN RADINA VLASTODRŽCEM. — ODLOČNA ZAHTEVA NARODA PO NARODNI
KONCENTRACIJI.
Maribor, dne 23. januarja.
Včeraj se je vršil v Zagrebu v prostorih Zagrebškega zbora, ki so z galerijami vred desetkrat večji nego je velika dvorana mariborskega Narodnega doma, ogromen zbor Kmečko-demokratsek koalicije, ki pomeni odločilni dan v nadaljni borbi za enakopravnost in pošteno upravo v državi. Neprestano od ranega jutra so prihajale v Zagreb množice kmečkega in drugega naroda. Do polenajstih so se velikanski prostori napolnili in desttisočglava množica je z nepopisnim navdušenjem pozdravljala oba došla voditelja Pribičevtfa in Radiča.
Zborovanje je otvoril predsednik mestne organizacije HSS v Zagrebu, vodil pa predsednik zagreb ke organizacije SDS dr. Ljubomir Tomašič. Prvi je dobil besedo Slovenec g. dr. Kramer, ki je povdaril, da je Kmečko-demokratska koalicija šete s sodelovanjem Slovencev dobila izraz one velike d- iavne misli, katero zastopamo, ter je pozdravil zbor v imenu napredne Ljubljane. Zadnjim je govoril Svetozar Pribičevic, ki je skoraj z vsakim svojim stavkom, zlasti v onem delu govora, kjer se je bavil z barbarstvom današnjih vlastodržcev, izzval burje odobravanja navzočih mas naroda. Končno je spregovoril še Stjepan Radi*, katerega odločne besede na naslov Beograda in srbi-janskih strank, izgovorjene iz skrbi za bodočnost naroda in države, so istotako mogočno vplivale na zborovalce, ki so burno manifestirali.
Veličasten mir. s katerim se je razun par malih incidentov na ulicah izvršila velika manifestacija, nepopisno navdušenje narodnih mas za Kmečko-demokratsko koalHlo in nje ne cilje ter prisrčne in dolgotrajne ovacije obema vrhovnima voditeljema koalicije PrlbičevLču in Radiču,
ampak fronta svobode in enakosti proti fronti današnje vlade, ki je fronta srbijanstva in hegemonije. Mi hočemo to fronto — tako je izjavil ob navdušenem odobravanju naroda Pribeče-vič — razširiti na vso državo in kličemo v borbo celokupni naš narod. Odklanjamo odgovornost, ako bi ob neuvidevnosti Beograda in srbijan-skih činiteljev ta fronta res postala prečanska fronta.
Kmečko-demokratska koalicija se je na včerajšnjem zborovanju jasno in glasno proglasila kot ena celina napram vsem drugim parlamentarnim skupinam, tako da so vsem splet kam, ki so skušale izigravati obe koalirani stranki drugo proti drugi, izpodnešena tla. To je dokaz absolutne solidarnosti v koaliciji in popolne odkritosti, dokaz za sodelovanje src, kakor je to istotako ob velikem navdušenju naroda izjavil g. Pribičevič; to je pa obenem poroštvo za zmagoviti konec v težki borbi, ki jo vodi in jo bo vodila KDK še tekom prihodnjih mesecev.
Kmečko-demokratska koalicija je včeraj obenem z vso odločnostjo po-vdarila svojo zahtevo po narodni koncentraciji, po sodelovanju v novi vladi vseh onih strank in skupin, ki so izšle iz zadniili volitev po svobodni volji naroda. S tem je jasno povedano, da Kmečko-demokratska koalicija odklanja vsakršna pogajanja glede koncentraciie z današnjim režimom g. Vukičeviča.
Narod je poslal tudi odločno snoro-čilo gospodu L>Vbi Davidovih, da naj pospeši svoje korake za narodno koncentracijo, ker hi sic^r KDK morala odkloniti vsako nadaljno odgovornost in bo prenesla do skrajnosti poostreno borbo v narod v vse kraje države, tudi v Srbijo in Makedonijo.
Zbegana beograjska iariija
BEOGRA JSKA POLITIČNA KLIKA SKUŠA S POTVORJENIMI POROČILI ZMANJŠATI VTISE ZAGREBŠKIH MANIFESTACIJ.
BEOGRAD, 23. januarja. Vse mesto je pod močnim vtisom včerajšnjih manifestacij kmečko-demokratske koalicije v Zagrebu. Vedno bolj se utrjuje v političnih krogih prepričanje, da je pričakovati izpremembe režima in sistema. Včerajšnje manifestacije v Zagrebu pa so po mnenju političnih krogov vrh tega tudi najboljši dokaz, da je nemogoče več razdružiti ali izigravati hrvatsko seljač-ko stranko proti samostojnim demokratom ali narobe. Pripravljenost koaliciie, da stopi v koncentracijsko vlado pa je na drugi strani močno podkrepila položaj Davidoviča v njegovi akciji. Beograjska javnost je prepričana, da pride do izpremembe kurza v politiki tudi za slučaj, ako bi Davidov# odpovedal. Iz časopisja je razvidno, da vlada v specifično srbskih političnih krogih velika zbeganosti in celo znamenita »čaršija« (politična klika glavnega mesta) še ni prišla do oddiha.
»Politika« in »Pravda« objavljata kot organa klike deloma potvorjena deloma pomanjkljiva poročila iz Zagreba, da bi na ta način zmanjšala vtis med prebivalstvom glavnega mesta. »Politika« pa sicer priznava, da vlada v demokratskih krogih zadovoljstvo.
Sinoči se je vršila dolga konferenca demokratskih voditeljev, katere so se u-deležili Burkovtf, Veljkovič, Vulič, Grol in Stankovič. Razpravljalo se je o vprašanju: Kako naj se ugodi zahtevi kn?oč-
ko-demokratske koalicije po takojšnjem padcu vlade ne oziraje se na proračunsko razpravo? Končno je bilo baje sprejeto naziranje, da naj se Kmečko-demokratska koalicija zaveže v naprej, da ostane v zvezi z demokratsko stranko tako v vladi kakor v opoziciji, ker bi Davidovič mogel le v tem slučaju riski-rati prelom z radikali.
Beograjsko »Vreme« piše, da so zagrebški sklepi zanimivi iz dveh razlo-gov. Pokazalo se je, da se mora smarati Kmečko-demokratsko koalicijo kot enoto, ker je malo verjetno, da bi bilo sedaj mogoče ločiti voditelja obeh strank — Ra diča in Pribičevtfa. V drugi vrsti pa pomeni zahteva Kmečko-demokratske koalicije, da naj demokrati še pred pričetkom plenarne seje o državnem proračunu razbijejo svojo koalicijo z radikali, negativen odgovor samostojnih demokratov na svoječasni Davidovičev poziv k združenju demokratskih elementov.
»Vreme« naglaša, da o izpremembi režima toliko časa ne more biti govora, dokler se ne ustvari kakšna pozitivna kombinacija. Istočasno pa se priznava vznemirjenje ministrskega predsednika in njegove okolice, kajti zagrebška resolucija izključuje Vukičeviča iz vsake kombinacije. Vukičevtf se zato sedaj trudi, na kakšen način bi vplival na demokratske ministre, da bi odvrnili Davidoviča od njegove akcije.
nuni a ivwa.iv-.j- » i.u.v-vv.-u ...  ___ e r)°Pre'i na — takn je ob burnem
vse to je dokaz, kako globoko se je! Pritrjevanju naroda izjavil * Radie že v narodu zasidrala ideja koalicije. T. «oce Kmečko-demokratska koali-sodelvoanja dveh še nedavno v naj-! ?.’-m sporočiti svojo zahtevo, da
ljutejši medsebojni borbi se nahajajo-: J J '™;resu narodne in državne bo-
x!i x t. i.s _j.„ o«	l uocnosti poveri vodstvo rlr?nvp v m
svrho.
čih strank, ki sta se zjedinili na enotnem programu, kateri ie kratek, pa tem bolj jasen: enakost, enakopravnost, poštena uprava.
Značilno za celotni potek zborovanja je bilo deistvo	Tovorili	v
prestolicl hrvatskega dela naroda, v belem Zagrebu, po vrsti zastopnik Slovencev, Srbov in Hrvatov, ter se je tako na viden način povdarila Ideja — vodnica Kmečko-demokratske koalicije: edinstvo naroda in države.
Ostre so bile in kakor klndivo so padale besede obeh vrhovnih voditeljev KDK Pribičeviča in Radina na naslov vlastodržcev, Beograda in srbijanskih strank. Z navdušenim pritrjevanjem se je narod izrekel za naj-odločnejšo borbo za enakost In enako.—vr?ost ne le v davkih, amnak na •vseh področjih javnega življenja. KDK danes še ni prečanska fronta.
poveri vodstvo države v to da ona ustvari narodno koncentracijo. ki bo imela nalogo, da v 10. letu ujedinjenja končno izvede enakopravnost na vseh področjih in v vsej državi.
Če končno še omenimo, s kakim nepopisnim navdušenjem so navzoče mase odobravale izjavo g. Pribičeviča, da le treM v 10. !«♦•» nledln*en’a ustvariti na	velik narod od
Jadranskega do Čr«^ morja. smo v glavnih črtah podali duhd. ki je vladal na tej edinstveni manifestaciji zastopnikov celokupnega našega naroda.
Iz finančnega odbora
BEOGRAD, 23. januarja. Finančni odbor je danes v tajni seji nadaljeval razpravo o finančnem zakonu k državnemu proračunu. Popoldne bo stavila opozicija vrsto dodatnih predlogov, da doseže vsaj omiljenje nekaterih trdot novega finančnega zakona. Ker tudi radikali niso zadovoljni z načrtom finančnega zakona, ni izključeno, da bi finančni odbor zavrgel nredlog. Proračunska razprava bo v finančnem odboru danes končana in se bo vršilo najbrže ^e zvečer končno glasovanje o proračunu in finančnem zakonu.
(Tl I arizarja politične upraue u (Tlacedoniji
BEOGRAD, 23. januarja. Vlada namerava miltarizirati politično upravo v Macedoniji. V to svrho bodo prestavljeni vsi aktivni veliki župani. Prvi korak je že storjen. Komandant celjskega pešpolka, polkovnik Nau-movi4, je namreč imenovan za velikega župana v Skoplju. dosedanji veliki žiman Ivkovič na je Imenovan za vellkesra žnn^na v Somhnni.
o a dao<
Župančičev večer
v Narodnem gledališču.
Živali ne potu]e]o rade.
Živinorejci vedo dobro, da vsako tl-vinče v slučajih prevoza precej zgubi na teži. Ni razlike, ako se živino prevaža ali pa goni peš. Ameriški farmerji so sestavili točno statistiko, koliko izgubi žival na teži pri transportu. Odrasli vol Izgubi približno 32 kg teže, ako prehodi 4 kilometre. Ako pa se voli prevažajo po železnici, potem zgube dolžini pota primerno težo in sicer od 25—50 kg, ali pa celo več. Ovca, težka 40—50 kilogramov, zgubi radi transporta 4—5 kg. Pri vožnjah preko morja trpi živina mnogo več. Tele, težko 150 kg, zgubi na morju že prvi dan 4 kg, vsak naslednji dan pa polovico manj kot prejšnji. Svinja, ki tehta 100—110 kg, zgubi radi prevoza 5—6 k*.
Konjunktura lorda se od dne do dne zopet veča. Tovarna sprejema vedno nove delavce. Zaposlenih je danes že kakih 80.000 ljudi, t. j. za 5000 več kot pretekli mesec. Iz neposredne bližine Fordovih tovarn javljajo, da se je produkcija avtomobilov tako zvišala, da jih pride okoli 1000 na dan te tovarne.
LJUBLJANA. 23. januarja. Devize: Berlin 13.55. Curih 1094.50, Dunaj 801.5, London 277.10, Newyork 56,78, Praga 168.52, Milan 301. — Efekti: Celjska 164, Ljubi lanska kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ruše 265—280, Stavbna družba 56, SeSir 125, Strojne tovarne 80. Trbovljsk| 50a
Sfrtn *
W»rJWsV? V F a?’P p~s' fff
r-" rr:"-srx!v £fe r :. 30:2.-
Dotok tulcem
Maribor, 23. januarja.
Odkar je Maribor postal oblastna rezidenca se je v njem marsikaj izpremenilo na bolje in vsi znaki kažejo, da se mestu obeta še boljša bodočnost Ugodna geografska lega mu za dolga leta pri-hodnjosti zagotavlja možnosti nadaljnega razvoja in trgovsko - posredovalna vloga mu daje dovolj nad, da se v kratkem času razvije v malo velemesto.
Važen faktor v uspešnem napredovanju je vsekakor tujski promet, ki dotia-ša mestom in okolici neprecenljive koristi. Maribor v tujskem prometu gotovo ni na zadnjem mestu. To naj mu bo v vzpodbudo, da si naklonjenost obiskovalcev ohrani in pridobi. Že danes ima dovolj privlačne sile, zlasti pa dvigajo tujski dotok ekonomsko gospodarski motivi, ki dajejo obmejnemu mestu posebno resno obiležje. V tej smeri pa bi se dalo s strani merodajnih činiteljev še marsikaj storiti in treba bo mnogo pozornosti, da se ne prezre nobena malenkost. Avtobusni promet, kanalizacija, tlakovanje, snaga in moderne javne naprave bodo tujskemu prometu v znatno korist.
Statistike zadnjih let dokazujejo, da se je dotok tujcev ustalil in da se je v zadnjih dveh letih pričel dvigati razvoju mesta primerno. Leta 1923, ko so bile inozemske valute močnejše, ko je v narodih še vse valovalo in še ni bilo v ljudeh stalnosti in je vrh tega tudi gospodarski položaj dovoljeval večji luksuz, je Maribor posetilo 27.218 tujcev, med temi 9C00 inozemcev. Leta 1925 je tujski promet nazadoval za 7000 oseb. Inozemcev je prišlo v mesto samo 5000, domačinov pa 15.861. V letih 1926 in 1927 pa se je dotok dvignil in ustalil. Lani je posetilo MaM-bor 23.000 tujcev, med njimi 6814 inozemcev, kar dokazuje, da se je predvsem dvignil dotok inozemcev. Poslednja konstatacija je značilna in ni dvoma, da je porast tujskega dotoka pripisati samo modernizaciji mesta, ki je postalo privlačnejše in vabljivejše.
Zdi se nam umestno, da se dotaknemo že večkrat obravnavanega vprašanja o gradbi novega hotela, zlasti, ker se zo-
Mo ulilo v Marin
REPERTOAR:
Pondeljek, 23. januarja ob 20. uri »Zupančičev večer«.
Torek, 24. januarja ob 20. uri »Glasba« ah. A. Kuponi.
Uerči: „PIes u maskah**
V	soboto smo imeli priliko, videti na našem odru spet eno izmed onih Verdijevih del, ki so mu pripomogla k popularnosti in svetovni slavi. Svoje prvo proizvajanje je doživel Ples v maskah v Rimu 1. 1859, in od tega časa naprej je na stalnem repertoarju opernih gledišč. Verdi se kaže tudi v tem delu kot izrazit dramatski komponist, ki ima smisel za karakterizacijo in obliko in ki je k temu sijajen instrumentator in neizčrpljiv melodist. Z operami Rigoletto, Traviata in Trubadur tvori Ples v maskah neko četrto in značilno razvojno perijodo, kajti v naslednjih svojih delih (Aide i. dr.) se začne mojster že nagibati na nače>a novonemške šole, katere predstavnik na . polju muzikalne drame je bil R. Wagner. Pri tem pa je ostal Verdi vedno polnokrven Italijan in ta poteza zveni iz vseh Jijegovih ustvaritev.
Naš operni ravnatelj g. Mitrovič, ki postopa pri izberi opernega gradiva je-ko smotreno in smiselno, nam je nudil sedaj že štiri izmed najbolj popularnih Verdijevih oper. Njegovo muzikalno-vzgojevalno delovanje je za naše prilike neprecenljive vrednosti in se mora vedno in vedno povdarjati. Uspeh, katerega v tem oziru dosega, se je kazal spet topot v obisku gledališča. Prostor je bil nabito poln in vladalo je prav premijer-sko razpoloženje. Izvedba je bila — v okviru naših razpoložljivih moči — zelo častna in je dosegla polno priznanje publike. Predstava je stala tudi pod srečno
i ¥ Mariboru
pet pojavlja na obzorju skupina, ki namerava načrt uresničiti. Napredku mesta bi v vsakem oziru novo hotelsko podjetje, ki bi gostu v resnici nudilo ves mogoči konfort in udobnosti razvajenega človeka, znatno pripomoglo. Zbrana statistike tudi dokazujejo, da bi se hotelsko podjetje takoj ob pričetku rentiralo, kajti doslej je posečalo mesto dnevno 6G oseb, mnogo pa jih je iskalo prenočišča 'po privatnih stanovanjih. V Mariboru imamo v celoti le 100 sob, v katerih se tujcem lahko približno postreže. Hotel Meran, Mariborski dvor, Zamorec in Črni orel, dočim so ostala prenočišča, tudi okrog 100 po številu, za goste, ki pri gradbi novega hotela ne pridejo v poštev.
Razen tega je treba omeniti, da bi se z novim hotelom tujski dotok znatno dvignil in da bi zgradba na primernem mestu pritegnila večino slučajnih obiskovalcev. Smo mnenja, da bi gradbo morala podpreti zainteresirana oblastva: mestna občina, oblastni odbor in nuditi graditeljem razne olajšave. Tako bi se izvedba načrtov znatno pospešila in Maribor bi napravil velik korak v moderni napredek.
Zanimivo je pregledati vrste inozemskih obiskovalcev. Na prvem mestu so Avstrijci, kojih poset stalno narašča in se je od leta 1923. s 3196 dvignilo na 5336 v letu 1927. Drugo mesto zavzemajo sosedje Italijani, ki vedno bolj izostajajo. Leta 1923 jih je prišlo v Maribor 1278, dočim jih je bilo lani samo 318 in so jih prekosili Čehi, ki so tudi pad!i od 1256 na 362. Močno so izostali Švicarji, od leta 1923 so padli s 536 na 58. Število Nemcev se je pričelo dvigati in je lani doseglo 449 oseb. Tudi Madžari so po številu med močnejšimi skupinami, iz ostalih držav pa je dotok znatno sla-bejši in so posetniki bolj slučajni. Skrbeti nam je torej, da bomo v Maribor pritegnili stalne posetnike tudi iz ostalih držav, kajti le takrat bo tujskemu prometu lahko pripisati uspeh, sicer pa se bo dotok tujcev stopnjeval zgolj iz potrebe.
zvezdo, kajti imeli smo v svoji sredini našo Ančico Mitrovičevo kot gosta in sicer v vlogi Amelije. Potrdila je svoj sloves. Njen glas je bil polnodoneč in zmagoval je tudi največjo tonsko moč orkestra. Napram smiselni igri g. Mitrovičeve je bil g. Burja, kot guverner Rikard, ki ljubi Amelijo, v izražanju svojega čutnega razpoloženja vse preveč rezerviran. Nepoučen gledalec si o tem razmerju ni mogel napraviti prave slike. Treba bo več agilnosti in svobodne igre.
V	pevskem oziru pa je bil g. Burja na mestu. G. N e r a 1 i 6 (kot grofov tajnik Rene) igra in poje. S tem smo rekli vse. Z zadovoljstvom smo opazili, da topot ni na nobenem mestu distoniral, vsaj občutno ne, kakor se je zgodilo to pri zadnjem njegovem koncertnem nastopu v kazinski dvorani. Vsestransko dobra je bila ga. Zamejičeva v vlogi vedeže-valke. Vloga se ji dobro prilega in njen sočen alt je prišel do lepe veljave tudi v ansamblu. Ga. B u r j e v a je bila prav ljubek paž. Njene kretnje, njen glasek, vse je odgovarjalo za to vlogo. Prav u-strezljivi so bili tudi sodnik (g. Bratuž) in oba zarotnika (g. Stankovič in Kovič). Zbor je bil poslušen in je pazil na dinamiko; izreči moramo speci-jelno pohvalo. Kostumi so bili lepi, oprema odgovarjajoča in nekatere scene so se nam predstavile zelo slikovito in pestro. G. Mitrovič, kot režiser, je o-pravil svoje delo s priznano spretnostjo. Istotako zasluži njegova izvedba muzikalnega dela polno priznanje. To je znala tudi publika oceniti s prisrčnim in močnim aplavzom. K operi se še morda ob priliki povrnemo.	H.	D.
Bergson — kandidat za Noblovo nagrado.
Francoska akademija znanosti je predložila slavnega filozofa Henrika Bergsona kot svojega kandidata za Noblovo naerado.
Mariborski is
Pomagajmo glačnim
Apel Narodne odbrane.
Težave naših pasivnih krajev: Črne gore, Hercegovine in Dalmacije se razvijajo v težko fizično in moralno krizo. Strašna poročila dobiva Narodna odbrana od svojih ljudi. V gotovih okrajih Hercegovine, naše etične matice — je lakota v nevarnem razmahu. Že v jesenskih mesecih je ljudem zmanjkalo moke in v nekaterih vaseh se hranijo s koreninicami. So tudi vasi, kjer so se lakoti pridružile bolezni. Sestradanim in v največjih skrbeh za svojce pada zavest državljanskih dolžnosti in ljudje si tudi polom ropa in tatvine iščejo hrano. Zločinov je vedno več. Kopičijo se prošnje za izselitev v Severno in Južno Ameriko ter kemalistično Turčijo in to celo od prvovrstnega prebivalstva. Brezvestni ljudje izkoriščajo nesrečo, ki je ogromna. Bog zna, kakšne težke posledice bodo vse nastale!
V	zavesti svoje velike misije je Narodna Odbrana sklenila pomagati. Bratom v nesreči moramo priskočiti na pomoč in ljudje v bednih krajih morajo občutiti, da so še bratska srca. Vsem rodoljubom kličemo, naj pomagajo v denarju ali pa v hrani in sicer čimprej. Dvojno da, kdor hitro da. Pet mescev je še do žetve, pet dolgih strašnih mesecev za one, ki že danes nimajo kaj jesti. Pomislite, koliko življenj je v nevarnosti. L. 1914—1918 sta izgubili Črna gora in Hercegovina na desettisoče otrok. Ali naj tudi v svobodni domovini propade od lakote ves naraščaj? Prepričani smo, da bo naš klic našel bratski odziv. Pomoč v denarju ali v hrani sprejema Narodna Odbrana ter jo takoj pošilja v svrho razdelitve svojim oblastnim odborom v Mostar, Dubrovnik in na Cetinje.
Z državnega pravdništva.
Ža namestnika državnega pravdtiika je imenovan pri okrožnem sodišču v Mariboru .sodnik g. Fran Sever, ki je bil že sedaj dodeljen državnemu pravdni-štvu.
Pogreb poštnega upravitelja Josecka.
Pokojnega Ljudevita Josecka je spremilo včeraj popoldne na zadnji poti veliko število stanovskih tovarišev in poštnih nameščencev vseh vrst iz Maribora, okolice, Ptuja, Celja in Ljubljane. Ljubljansko poštno ravnateljstvo sta zastopala gg. dr. Josip Lebar in Anton Ve-•senjak. Tudi bivši sošolci so se v lepem številu zbrali ob grobu prerano umrlega druga. Pogrebu je prisostvoval tudi predsednik oblastnega odbora g. dr. Leskovar. Pri mrtvašnici in ob grobu je pel žalostinke pevski zbor nižjih poštnih uslužbencev, poslovilne besede sta pa izrekla zastopnik uradnikov in zastopnik slug. —
Srečke drž. razredne loterije II. razreda
so dospele in so cenjenim naročnikom do 6. februarja na razpolago. Izžrebane so bile sledeče v naši upravi kupljene srečke: št. 22.548, 46.161, 46.164, 70.269. — Uprava »Večernika«. —
Kopališče
ostane tekoči teden radi snaženja parnega kotla zaprto. —
Novosadsko gledališče zgorelo.
V nedeljo zvečer je v Novem Sadu kmalu po zaključeni predstavi nastal v tamkajšnjem gledališču kratek stik, kateremu je sledli silen požar, ki je v par urah vpepelil cel ogledališko poslopje. Vsa reševalna dela so bila zaman, kajti ognjeni zublji so bili preveliki in vročina prestrašna. Gledališki inventar je bil sicer zavarovan za 800.000 Din, vendar pa je celotna škoda mnogo večja. Gleda liško osobje je ostalo tako čez noč brez posla in vlada med njim veliko vznemirjenje in razburjenje.
Smrt zgraditelja Panamskega prekopa.
V Newyorku je umrl v soboto generalmajor George Washington Goethals, zgraditelj znamenitega Panamskega prekopa. Pokojnik je bil rojen 1. 1858. v Broocklinu in je spadal med najbolj popularne osebe v Zedinjenih državah.
dnevni
800 milijonska dedščina.
Vojak Rajiča Milutinovič, ki služi pri štabu III. armije v Skoplju, je dobil v soboto iz svojega rojstnega kraja Milutov-ca v kruševskem okraju pismo, da je podedoval ogromno premoženje v znesku 800 milijonov dinarjev. Milutinovič je imel v Ameriki strica, ki je umrl brez dedičev in je zapustil vse svoje premoženje Milutinoviču kot najbližjemu sorodniku. Lahko si predstavljamo veselje vojaka, ki ga je dohitela tako nepričakovana sreča. — /
Ponesrečeno zimsko veselje.
Ob studenškem gozdu se je včeraj popoldne vozil na ročnih saneh Ivan Panter s svojo ženo in s svojim svakom Ivanom Koritnikom.	Nekaj časa je šlo
lepo in veselo, končno so pa trčili ob neko drevo, da jih je razmetalo daleč narazen. Panter je dobil notranje poškodbe, žena in svak sta pa ostala nepoškodovana. Ob isto drevo je trčil pozneje še neki Henrik Š., ki pravi, da je videl vse zvezde. —
Nevaren padec.
Marica Gselman, 141etna dninarjeva hči iz Hoč je padla s postelje ter si zlomila desno roko. Odpremili so jo v bolnišnico. —
Prostovoljno gasilno in reševalno dro*
štvo v Mariboru
ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 28. januarja, ob 20. uri, v posvetovalnici depoja (Koroška cesta 12, II. nadstr.) — Ako ob določeni uri ne bo navzočih dovolj izvršujočih članov, pe bo vršil ob 20.30 drugi občni zbor z enakim sporedom, ne oziraje se na število članov. —• Spored: Odobritev zapisnika lanskega občnega zbora z dne 29. jan. 1927; poročilo tajnika o delovanju v preteklem 57. društvenem letu; poročilo blagajnika, pregledovalcev računov, volitev društvenega odbora, pregledovalcev računov in sedemčlanskega tovarištvenega odbora; določitev letne članarine podpornih članov ter slučajnosti. Predloge, ki zadevajo to točko, je najkasneje 24 ur pred začetkom zborovanja pismeno vložiti poveljstvu, ker bi se jih v nasprotnem slučaju ne moglo obravnatL K temu zborovanju se uljjidno vabijo vsi izvršujoči častni- in podporni člani, reditelji, kakor tudi vsi prijatelji ter dobro-hotniki društva. —
V	galopu skozi publiko
sta pridirjala sinoči dva civilna jezdeca po državnem mostu v mesto. Zdelo se je, kakor da bi prišla iz madžarske pustinje ali pa morda iz ameriških prerij. Stariši so se prestrašeni umikali s svojimi otroci na vse strani in naravnost čudno je, da se ni pripetila kakšna nesreča. K sreči pa sta bili živali previdnejši kakor jezdeca. —
Policijski drobiž.
Mariborska sobota in nedelja sta potekli dokaj mirno. Zlasti ni bilo nikakih težjih prestopkov. Razen običajnih razgrajanj in priložnostnih tatvin policijska kronika ne beleži ničesar. — Aretiran je bil Franjo 2., ker je vinjen razgrajal na Glavnem trgu in tudi razbil 70 Din vredno šipo. Aretaciji se je upiral in celo žalil stražnika, ter tako dal povod za sodnijsko kaznovanje, ki bo sledilo policijskemu. — Sredi popoldneva sta se včeraj spoprijela v Grajski ulici Friderih K. in Ivan B. ter se neusmiljeno obdela-vala. Klofute so odmevale, občinstvo pa, ki je kupovalo v predprodaji kino-vstop-nice, je imelo »Bodeči žici« primerno predigro. Med ruvanjem sta podrla leseno ograjo in povzročila lastniku gradu nekaj škode. Pomirjevalno je vplival stražnikov pendrek. — Nič boljši ni Anton V., ki je sinoči na Kralja Petra trgu klofutal svoje dekle. Pijančevo početje je opazovalo z zgražanjem mnogo občinstva. Red je napravil stražnik, ki je odvedel razgrajača v policijske zapore, objokana Rezika pa se je vrnila na dom. Dober plen je imel neznan tat, ki je ukradel služkinji Antoniji Dreizibner zimski plašč, vreden 1500 Din. O storilcu ni nikakega sledu. —
Spominjajte te CMD
O reklami
CELO MITOLOGIJA POZNA REKLAMO. — REKLAMA INRAZVOJ TEHNIKE.
Površno se reklama smatra za pojav sedanjosti in za posledico naglega gospodarskega razvoja. V resnci je pa reklama stara kakor človeštvo, ker je združena s potrebo priporočanja lastnega dela in mnenja drugim ljudem. Reklamo v najstarejših oblikah so izvrševali klicarji. O njih pripoveduje celo mitologija. Tako n. pr. je boginja ljubezni poslala boga Merkurja kot klicarja med ljudstvo, da razloži njen spor z boginjo Psiho. Po poročilu rimskega pisatelja Apuleja je božanski klicar v slogu prave reklame poveličeval Venero ter srečnemu smrtniku, ki bi našel ubeglo božico Psiho, obetal poljube boginje ljubezni.
Iz zgodovine najstarejših narodov je nešteto dokazov o uporabljanju reklame za dela raznih umetnikov in državnikov. Tudi trgovska in obrtna reklama izhaja iz silno stare dobe. Najstarejši obrtni napis iz antike je napisna plošča nekega grškega vedeževalca iz 3. stoletja pred Krv ki so jo izkopali blizu Memphisa pred približno 20. leti. Na tej plošči je naslikan oltar s črnim bikom-Apisom, spodaj so pa besede, katere je neki berlinski učenjak tako-le raztolmačil: »Jaz, ki sem doma iz Krete, tolmačim sanje po božanskem naročilu. Zaupaj Tibi!« (Boginji slučaja).
Največ starodobne reklame nam pa kažejo ostanki Pompeja. Izkopali so veliko število stebrov, ki imajo vsakovrstne reklamne slike in napise. Reklama se
je slikala in pisala največ na zid in nao-graje. Vsaka obrt in trgovina je imela svojo reklamo, na zidih so se pa našli tudi politični oklici in napovedi javnih pireditev. Ena taka napoved iz Pompeja se glasi: «Če bo vreme dovolilo bo nastopila 30. julija v areni Certusova g;a-dijatorska družba. Uprizorjen bo tudi boj z divjimi živalmi«. — Prostor za gledalce je pokrit in poškropljen z dišavami*. Pompejski reklamni napisi so po večini rdečebarvni in v par pednjev visokih črkah.
V	vsakem oziru sledi ter se prilagodi reklama tehničnemu razvoju. Mesto plošč so postali letaki prvovrstno reklam no sredstvo, kakor hitro je postal papir cenejši. Električne iznajdbe so imele kot posledico takoj svetlobno reklamo in ko je danes 'zrakoplov višek tehničnega napredka, se tudi reklama dvigne v oblake. Zrakoplov, ki kroži nad mestom, vzbudi vsesplošno pozornost ter lahko služi vsled tega reklami v največji meri. V listih tiskani oglasi se od mnogih prezro, dočim vsi pazljivo sledijo vsem znakom in napisom na letalih. Velike ameriške tvrdke so si že nabavile reklamna letala, da iz njih trosijo letake in z napisi na njenih krilih priporočajo svoje blago. — Mnogi bogati podjetniki so že nameravali finansirati senzacijonalne polete pod pogojem, da dobi letalo ime njihove tvrdke.
. wski angelj-varun
MOŽ, KI JE REŠIL NAD 400 LADIJ. — GENIJALNE REŠILNE METODE.
Po čudnem slučaju se je ravno tedaj, Vo se je ameriški podmornik »S 4« v morski globočini spremenil v mrtvaško rakev za svojo posadko, v nekem west-ministrskem sanatoriju boril s smrtjo edi ni mož, ki bi lahko rešil nesrečne mornarje, ki so s trkanjem v največji stiski klicali na pomoč. Najbrž je ravno tedaj, ko je strašna smrt zadela posadko nesrečnega podmornika, izdihnil tudi s;-r Frederik Young, kralj morskih rešiteljev.
Ta mož, ki je umrl v 69. letu svoje starosti, bi bil najmočnejši pomorski admiral sveta, če bi imel pod svojim poveljstvom vse ladje, ki jih je rešil v največji stiski, ali pa kot potopljene potegnil iz morskih globin. Samo v vojni dobi, v 4 letih je iztrgal morskim globočinam 400 raznovrstnih ladij. Dobrih 30 let je bil član angleške pomorske družbe »Liverpool Salvage Association« in ko 'se je enkrat tej družbi potopila ladja, jo je mladi mornar na tako genijalen način ; izvlekel na površje, da se je sloves nje-'govega uspeha raznesel daleč med mor-jnariške kroge. Od tedaj naprej je veljal , mladi mož za veščaka in rešitelja pri j vseh nesrečah na morju. Metode tega I rešitelja so bile pri vsej priprostosti sil-jno genijalne. Med svetovno vojno se je ob škotski obali pri poskušnji ponesrečil angleški podmornik »K 13«, ki je imel
buljenje u zuerinjafru
V berlinskem zverinjaku, ki je eden največjih, so napravili te dni inventuro. Začetkom lanskega leta je bilo v zverinjaku 3750 živali, deljenih na 1150 raznih vrst. Tekom leta je pa zverinjak nara-stel za 1350 raznovrstnih živali. Skoraj vsak dan pogine po ena žival, po ena se pa izleže. Dnevno se porabi okroglo 20 stotov sena, od katerega odpade veiik del na slone. Ostalo rastlinsko hrano tvo-,ri 400 kg detelje, 2500 kg repe in pese in do 9 stota krompirja in korenja. Poleg tega se porabi še 120 kg kruha. Opice in eksotični ptiči pojedo dnevno okrog 300 banan in 25 kg jabolk. Za razne mladi če se porabi dnevno 40 jajc in 50 litrov mleka, dočim pojedo veliki četveronožci 3 stote koruze in 4 stote ovsa. Roparske živali dobe na dan 600 kg mesa — in ker je za mnoge potrebno le sveže meso — morajo vsako jutro ustreliti enega konja Ker zauživajo mnoge živali kuhano hrano, je urejena tudi velikanska kuhinja, kjer se ves dan kuha v velikih kotlih.
Dežela cerkvd.
Amerika ,ki ima pred nami toliko rekordov, je prekosila Evropo tudi v pogledu števila cerkva. Po zadnji statistiki imajo v Zedinjenih državah razne kon-fesije in sekte okroglo 194.000 cerkva iti molilnic, kjer je sedežev za okroglo 59 milijonov ljudi. Potemtakem lahko vsak drugi Amerikanec dnevno zasede svoj prostor v kaki cerkvi, templju ali molilnici. Cerkveno premoženje se ceni na 6 milijard dolarjev. Prostori v tako ogromnem številu cerkva seveda niso zasedeni, bogati Amerikanci pa cerkve podpirajo tudi brez verskih nagibov, ker vse cerkve razvijajo veliko agitacijo in vršijo tudi uspešno humanitarno delo. S številom prebivalstva posameznih krajev je število cerkva v čudnem razmerju. V mestu newyorške države Albany, ki ima 100.000 prebivalcev, je 77 cerkva.
V	malih krajih z okroglo 600 prebivalci je pa po 5 cerkva. To Čudno Številčno razmerje ustvarjajo raznovrstne sekte z bogatimi pokrovitelji, ki gradijo svoja svetišča po lastni volji brez ozira na krajevne potrebe.
Malo tnesto v onem samem poslopju.
V največjem nebotičniku New Yorka, ki ima 60 nadstropij, je čaz dan okrog 10.000 oseb. Nebotičnik je namreč last velikega bančnega in industrijskega pod jetja, ki ima v 53. nadstropjih svoje u-pravne in poslovne prostore. Z nastavljene! tega podjetja in stanovalci ogromne hiše je torej pod eno streho celo mesta
Uečno ueč iznajdb
Pripvoeduje se, da je pred leti uradnik urada za patente odložil svoje mesto z izjavo: »Skoraj vse iznajdbe, ki so sploh mogoče, so že tu in kmalu ne bo nobenih več. Tedaj bodo morali urad za patente zapreti. Da se neprilikam izognem, si že sedaj poiščem kako drugo službo«. Mož se je zmotil. Število iznajdb raste stalno. Po poročilu amerikanskih uradov za patente je rabil prvi polmilijon ameriških patentov 57 le, druga polovica milijona je bila dosežena že v 18 letih, poldrugega milijona pa celo v 13 letih. — Ameriški uradi za patente so začeli delovati leta 1836. Nekaj časa se je res mislilo, da bodo iznajdbe prenehale ali da njih število ne bo več naraščalo, zadnja leta z razvojem kemije in radio-toh-nike so pa to mnenje pobila.
31 mož posadke in približno še enkrat toliko gostov. Ko so se spustili v globočino, so pozabili zapreti neke line in voda je vdrla v podmornik. Dva častnika sta se še v prvem hipu pognala na površje ter obvestila Younga o nesrečnem slučaju. Pomoč je bilo treba najti takoj in genijalni Young jo je tudi našel: Od ladij v pristanišču je pobral dimnike ter sestavil iz njih dolgo cev, s katero so se potapljalci spustili v morsko globočino ter jo pritrdili na podmornik, ki je bil že pol vode. Cev je posadki dovedla zrak in potom nje se je dala končno tudi voda izprazniti iz podmornika.
Več let pred vojno je pa izvedel sledečo originalno rešitev: Ladja je zadela ob skalo in dobila tako velike razpoke, da sesalke in črpalke niso bile kos vodi, ki je z vso močjo vrela v ladijske prostore. Vsi so bili prepričani, da je ladja izgubljena. Young je pa v bližini našel tovorno ladjo polno sena, seno je dal raztovoriti ter raztrositi okrog potapljajoče se ladje, kateri je naročil, naj spravi vse svoje sesalke v največjo delavnost V, vodi, katero so dovajale sesalke, je bik) toliko sena, da so se luknje v ladji zamašile in da se je pridobilo s tem dovolj časa za uspešno rešilno akcijo.
Podobni uspehi bi napolnili knjige in tako ni čuda, da je Young v celokupnem pomorskem svetu legendarna osebnost.
Spori
Sarajevski muslimani in Slovenke.
Sarajevski »Jugoslavenski list« je te dni objavil nekaj statistike iz življenja sarajevskih muslimanv. Konstatira, da je danes dvoženstvo pri muslimanih že silno redek pojav. V 1. 1927 so med 605 v Sarajevu sklenjenimi muslimanskimi zakoni bili samo trije slučaji, da so seže poročeni muslimani poročili vsak še z eno ženo. Tudi mešanih zakonov, t. j. zakonov muslimanov z drugoverkami, je bilo od že navedenega števila v Sarajevu sklenjenih zakonov (605) komaj 14. Zanimivo pa je, da so skoro vsi muslimani, ki so se poročili z drugoverkami, vzeli za žene Slovenke. Značilno je to tudi z druge strani: Slovente se podajajo v take zakone, vkljub temu da vedo in se jim to še tik pred poročno ceremonijo ponovno pojasni, da za slučaj smrti moža kot nemuslimanke po šerija-tu nimajo nobene dedne pravice in da o-troci iz njihovega zakona morejo biti sa mo muslimani. —
1000 prebivalcev Ima 54 radlo-aparatov.
Na Švedskem so silno zavzeti za radio. V dveh letih se je zanimanje zanj tako wovečalo, da odpade danes na 1000 prebivalcev že celih 54 ra-dio-aparatov. Pred 2 leti je bila v deželi ena sama velika oddajna postaja in sicer v Motali, sedaj pa so morali zgraditi še dve: Eno v Goteborgu, drugo pa v Mal-mo. Po statistiki je Švedska najbolj zavzeta za radio. Za njo pride Angleška, potem Danska, kjer odpade na 1000 prebivalcev 44 radio-aparatov, potem Avstrija s 43, Nemčija z 28, Norveška z 22, Švica s 16, Češkoslovaška s 15, Madžarska z 9, Finska z 8 in Belgija s 5 aparati na 1000 prebivalcev.
Katastrofalni poraz Zagrebčanov
Beograd—Zagreb 11:2 (3:2).
Zagrebška reprezentanca je včeraj doživela v Zagrebu nepričakovano visok poraz. Zagrebčani so nudili primeren odpor le v prvem polčasu. Uspelo jim je celo, da so v prvih minutah presenetili nasprotnika in vodili v razmerju 2:0, toda Beograjčani so še v prvem polčasu izenačili in celo odločili v svojo korist. V drugem polčasu Zagreb ni zmogel tempa in je v igri močno zaostajal. 2e v prvih desetih minutah so domačini zvišali na 6:2. V 13. minuti 7:2 in v 17. 8:2. Prosti strel Irkoviča (branilec Beograda) iz sredine igrišča je našel zagrebško mrežo
— 9:2. Beograd je popolnoma prevzel igro in dominiral. Zagrebčani sploh niso imeli žoge in je nasprotnikom uspelo doseči še dva gola ter zvišati na 11:2. Vsekakor zagrebški nogomet močno nazaduje.
Zagrebški rezultati.
' Concordija je porazila Haška v razmerju 5:3, dočim je prvi polčas vodil Hašk v razmerju 1:0. Obe moštvi sta na stopili z rezervami, ker sta oddali igralce v zagrebško reprezentanco. Poraz je zakrivila Haškova napadalna vrsta, do-jčim ima obramba Concordije največ zaslug za uspeh. — Gradjanski se je moral tekmi s Croatio zadovoljiti z neodločnim rezultatom 1:1. Igra je bila v obeh po>-, Časih dokaj surova in jo je moral sodnik pet minut pred koncem prekiniti.
Avstrija - Jugoslavija.
Meddržavno tekmo, ki jo pripravljajo na Dunaju med jugoslovansko in avstrijsko reprezentanco, bosta moštvi odigrali na Hohe Warte ob 15. Koncertiral bo velik orkester in nastopil bo tudi balet državne opere. Prisostvoval bo diplomatski zbor. Avstrijci bodo nastopili, kakor obljublja zvezni kapetan Meisl, s prvo garnituro starejših igralcev, dočiin bodo v Budimpešti nastopili mlajši, požrtvo-valnejši igralci druge garniture. JNS bo ponudbo sprejel.
Včerajšnji dunajski nogomet.
Pri pokalnih tekmah, ki so se pričele včeraj na Dunaju, so zmagali povsod prvorazredni klubi; le igra W. A. C. -Rapid Oberlaa je ostala kljub podaljšanju tekme neodločena (1:1). Rapid je potolkel Viktorijo 8:0, Haksah - Vorw3rts 6:0, Austrija Akademijo 9:0, Slovan policiste 4:0, Vicnna-Metallum 8:1, FAC-Waf 6:0, Simmering-WeiBethar 3:0, Ad-mira-Baumgarten 12:0, Sportklub-Nicol-son 4:2, Hertha-Viktorija V 11:2, B. A. C.
— Westmark 5:3, Gersthof—Rudoifs-hiigel 3:2;
Praške pokalne tekme.
Sparta—Viktorija Žižkov 7:1, Vršovf-ce—Slavi ja 2:0, Meteor—CAFK 4:4, Lt* ben—Nuelsky 4:4.	(
Sokolstvo
Občni zbor Sok. društva v Maribora,
ki se je vršil včeraj dopoldne pod vodstvom staroste dr. Boštjančiča, je pokazal izredno razveseljivo bilanco dela. Društvo šteje skupno 1225 pripadnikov, telovadni obisk pa je dosegel velikansko število 33.671 v 529 telovadnih urah. — Čisto društveno premoženje znaša 84,905.24 Din, knjižnica 1107 knjig. Gradbeni odsek ima 398.018 Din premoženja. Društvo ima tudi svoj godbeni odsek ter odseka v Jarenini in na Pragerskem. — članarina za leto 1928 znaša 48 Din + 5 za Sokolski dom; novo pristopajoči člani plačajo vpisnino 5 Din in dobijo zato Sok. katekizem. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: starosta dr. Boštjančič, pod-starosta Bureš, načelnik Janko Dekleva, načelnica Nabergojeva, prosvetar Desa-tf, odborniki: Sila, Kovač, dr. Mihalič, Hren Zrn., Vidmar Nace, Skaza Fr., Špes ml., Ilich, Jenko, Ješovnik, Čelhar ter sestri Cingerlijeva in ŠentjurČeva; namestniki Knaflič, Zoter in Lapajne, revizorja Hvalenc in Struna. Načelnik zdravstvenega odseka dr. Podkoritnik, veseličnega Zrn. Hren. V gradbeni odsek so bili izvoljeni bratje:	Jiroušek, Drčar,
Haller, inž. Šlajmer, arh. Jelenc, Pišek, Škofič, Zoter, Mejovšek, inž. Vidic. Irgolič, Veble, inž. Domicelj, Ilich, Pinter, Kravos in Plemelj, ter sestri Basjakova in Ida Peričeva. Načelstvo zletnega odbora je prevzel br. Bureš.
Prednjaškl zbor sokolskega društva v Mariboru ima v torek 24. t. m. izredno sejo. Predmet: delovanje v letu 1928. Udeležba za vse člane zbora obvezna.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
naznanja svojim članom in prijateljem, da je po naredbi finančnega ministrstva prevzela uprava monopolov od 1. jan. prodajo vseh vžigalic. Družba je prejemala od vžigalic leta in leta veliko tisočakov; lani Din 23.810. Ta prispevek odslej izostane. To je hud udarec za našo šolsko družbo, ki vzdržuje ljudske šole in otroške vrtce, podpira revne šolske otroke, ter kupuje šolske in mladinske knjige in učila za šole ob jezikovnih mejah in v Prekmurju. Naša naloga bodi, da podpiramo izdatno našo šolsko družbo, ter nadomestimo ta odpadek na drug način. Slovenci! Kupujte marljivo družbene razglednice, narodni kolek, razpečavajte računske listke! Vrzite kak dinar v družben nabiralnik! Spominjajte se Ciril Metodove družbe ob žalostnih in veselih dneh. -«
z 10 kg drv ogreva u , »obo tkoit 24 ar S (amiir,	P«u
iastopztvo n Maribor ieieznini
PINT« * UMkRO
Mt	forffi*	rslf	V	težil?	V	t¥	tihs	'V	m	Urh	or	n.	Vne	??	f.	tm*
EU RAZPRODAJE
je še preostalo nekaj modernih aamoveznlc, ovratnikov In srajc, sukna za obleke, moSklh čevljev, klobukov, čepic, nogavic, rokavic, žepnih robcev in drugih modnih predmetov za gospode.
To blago se it	43
do izpraznitve lokala t. J. 24. januarja sa vsako vaaj male p rim ar n* cano proda
Izdaja Konzors* »Jutra« t LjubUani: cre-M' -'V MaJatHJr. In "rfi.ik: Pran Brciovijv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., rredstavuik c ♦ a n k o 0 e t *i i a v Maribora,
{■}[■ || mr
Nallenše In naibogatele oprem* llene nemške revije, kakor:
Die Dame
Elegante Welt Die Koralle
Scherl’s Magazin Uhu
Spori und Sonne Die Woche
Die Gartenlaube itd. v
Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru na Aleksandrovi cesti it. 13
Vsem in vsakomur prisrčna hvala
SLOVENJGRADEC, dne 22. januarja 1928.
Jo*. Karniinfk, Slovenska ul. 10
Zgodovinski roman
»SerenissEma”
ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim razkošjem Sienki-ewiczevih povesti, bo vse leto izhajal v mesečnika
^Ljubljanski Zvon 1928"
Ljubljanski Zvon, ki velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din, se naroča v
Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13
Hans Dominik:
Oblast treh
Erik Truwor je prebiral pergamentne liste stare knjige pred seboj. Za pergamentnimi listi so se pričeli vrstiti hrapavi listi ročno izdelanega papirja in končno je prišel zvezek gladkega strojnega papirja, ki ga je všil v knjigo Olaf Truwor.
Nekaj vrstic v karakteristični pisavi njegovega očeta:
»Z redko trdovratnostjo se je v naši rodbini vzdržala pripovedka, da bo član naše rodbine še enkrat predpisoval svetu svoje zakone. Neki Harald Truwor je svojo vero na to legendo plačal l. 1542. s svojo glavo. Jaz nisem nikdar rad govoril o tem ustnem sporočilu. Upam, da bo sedaj ta stara pravljica utihnila«.
Erik Truwor se je moral kljub svojemu resnemu razpoloženju nasmehniti. Vedel je, kako se prenašajo take prav-lijce. V sobah služinčadi se govori o njih. Tako je kot otrok sam zvedel o njej in spominjal se jo je do danes. Tudi brez očetovega zapiska bi vedel zanjo. Toda nekaj drugega se mu je zdelo važnejše. Ali je bila legenda upravičena? Ali določa usoda dejanja in uspehe posameznikov v resnici za tisočletja vnaprej? To vprašanje ga je mučilo, ker ni mogel najti odgovora nanje.
n
£eynoid-farma, obdana od treh strani od strmega skalovja in gozdnatih višav, je ležala v morju zelenja. Zadnja gozdna drevesa so s svojim vejevjem skoro pokrivala streho poslopja. Posamezni Izvirki, ki so žuboreli iz skalovja, so se združili v bližini farme v močan potok. 2e skoro čisto pred poslopjem je zavil vstran in si poiskal preko travnikov lažjo pot v ravnino, ki je z četrte strani oklepala farmo.
V svetlomodri, lahki obleki, glavo pokrito s širokim slamnikom, je Jana ravnokar prekoračila ozko brv, ki je vodila čez potok. Z lahkoto je stopala navzgor po kamenitem bregu, katerega vrh le
krasila širokolistnata, košata lipa. Tukaj je bil njen najljubši prostorček. Med rebrato razraščenimi koreninami je našla mesto, kjer je mogla počivati kot v naslonjaču. Od tukaj je mogla od zgoraj pregledati Reynold-farmo in razsežno zeleno travnato planjavo pod seboj.
Kako drugače je bilo tukaj nego v Trentonu, kjer je dim in sopara velikih državnih delavnic vedno napolnjevala ozračje. Naslonjena na deblo si je Jana pustila hladiti čelo od svežega vetra, medtem ko se je njeno oko opajalo nad pogledom po široki zeleni dolini. Kako srečna bi bila lahko tukaj. Kako bi se mati popravila tukaj v milejšem ozračju, morda bi popolnoma okrevala... In Silvester? ... Kje se nahaja? Ali še živi? Zakaj ne da nobenega znaka o sebi? Njeno čelo se je zameglilo. Srce ji je pričelo živo utripati. Vzdihljaj je napolnil njena prsa. Z vso dušo se je oprijela misli, da mora Silvester kmalu priti in jo vzeti s seboj.
Dr. Glossin?... Bil je vedno ljubez-njiv in prijazen z njo. Toda vedno /.nova so se pojavljale v njej zmedene misli. Vznemirjajoče, svareče so kalile občutek hvaležnosti Ta odvojenost jo je včasih tako uničila, da se je že večkrat bavila z mislijo, da bi farmo ra vp«*-* stila. Toda kam naj se obrne? In ali jo bv *-*•> Silvester •“** f* "? bo več i«a Reynold-farmi?
Da bi pregnala vznemirjajoče jo misli, je odprla knjigo, ki jo le prinesla s seboj iz doktorjeve knjižnice in je pričela čita-ti. Toda ne dolgo. Kmalu ji je knjiga padla iz rok in objel jo je blagodejen spanec. Preslišala je korake dr. Glossina, ki je prispel po njenem odhodu in ki ga je Abigail poslala k samotni lipi.
Dr. Glossin je obstal pred njo in je vzhičen ogledoval njeno ko od kiparja vstvarjeno telo, njen plemenito in mehko risan obraz z rožastimi barvami in njena nežna usteča. Pokleknil je poleg nje, jo previdno prijel za roko in jo nadalje objemal s pogledi. Vse to je sedaj njegova last, kakor je menil. Njegova za vedno. Nikdo več mu je ne iztrga.
S][«)| ijjjljf■![■} SVETDVNinPATENT
»ZEPHIR
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
lit
(Sli
za planinski ples k 88 Din nudi
J. Trpin
Zahvafa
Za vse izraze iskrenega sožalja ob smrti mojega predobrega soproga, gospoda
Dr. Ferdo Pirnata
odvetnika v Slovanlgradcu
se vsem najiskreneje zahvaljujem Posebno zahvalo pa aem do žna gospodu bančnemu ravnatelju Josipu Skazi, ki mi je atal od smrti pa do groba s »vetom in dejanjem ob strani, gospodu primariju dr. Vinku Železnikarju za ves njegov trud, ki ga fe posvetil pokojn ku v oolezni in za lep nagrobni govor, prečastitemu župniku A. Čižeku, gg. aodniku Milanu Tominec, županu Franu Vrečku, brežiškemu odvetniku dr. Sdkerju in Darmku Klunu za lepe poslovilne besede ob njegovem erobu, sokolskemu društvu za častno stražo In sprem-atvo pri pogrebu požarni brambi za Številno spremstvo, pevskemu društvu za ganljive žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev, nadalje vsem spremljevalcem od blizu in daleč, ki so mu napravili res veličastno zadnjo pot
Adela Pirnatova
Dr. Glossin je bil mož jeklene volje in izredne vstrajnosti. Edina šibka točka na njem je bila njegova vest. Globljih srčnih čustev dosedaj ni še občutil. Če mu je slučaj pripeljal na pot žensko bitje, ki je vzbudilo v njem mimogrede njegovo moško strast, potem si .‘e dodč-no žensko podvrgel z vsemi zvijačami brezvestne svoje morale. Če bi mogli zidovi Reynold-farme govoriti, bi lahko pojasnili marsikako žaloigro, ki se je pričela bogvekje in končala tukaj.
Dr.	‘ va-
rno enkrat doživel globoko strast. Takrat, ko je Rokaja Bursfeldova križala njegovo pot.
Ko je videl Jano Hartejevo prvikrat, je spoznal v njej dober medij za svoje hipnotične poskuse, dragoceno sredstvo za izvedbo svojih načrtov. Samo zato se je takrat zanimal za njeno usodo. Dokler se ni čutil po Silvestru Bursfeldu ogrožanega v svoji posesti. Dokler ni v starajočem se možu izbruhnil plamen nenavadne strasti.
Pogosto je preklinjal svojo slabost, ne da bi mogel zagospodariti nad njo. Da dekle njega, ki bi ji bil lahko po svoji starosti oče, ne ljubi z vsem srcem, da ga morda ne bo nikoli ljubila, tega se je zavedal. Toda misel, da bo Jane njegova, je zadušila vse druge pomisleke.
Dr. Glossin se je sklonil čez Janino roko ki je počivala v njegovi in je pritisnil svoje ustnice nanjo. Z lahkim prestrašenim vzklikom se je Jana zbudila. V prvem presenečenju ni niti opazila čudnega doktorjevega položaja.
»Oh, vi, gospod dr. Glossin!... Kako sem vesela, da ste prišli. Dejali boste, da sem nehvaležna, toda samota na Rey-nold-farmi me teži«.
»Torej želite, da pridem večkrat, da ostanem dalj časa... da ostanem za vedno pri vas, Jana?«
Jana je zardevajoč povesila glavo. Skrbna ljubezen, ki je zvenela iz doktorjevih besed, jo je spravila v zadrego. Hotela mu je povedati, da jo je napačno razumel, da bi hotela zapustiti Reynold-farmo. In vendar besed ,ki bi zvenele nehvaležno, ni spravila iz sebe.
Zaslepljen od svoje strasti je dr. Glossin mislil, da pomeni Janina vzdržnost samo obrambo proti globokejširn čustvom zanj.
»Jana! Ali smem, ali naj ostanem vedno pri Vas?«
Ni takoj odgovorila. Njena roka je trepetala v njegovi. Izraz proseče nemoč! je pokril njen obraz.
»Ne vem«, je dejala tiho. »Tukaj je...« — položila je roko na srce, »tukaj je vse tako tuje«.
Dalje prihodnjič.
MALI OGLASI
Posestvo
Maribora kupim. Naslov pove upra-
168
Šivalni stroj »Singer« zelo dobro ohranjen proda po nizki ceni Hinko Kralj, Tvorniška c. 30.	183
Elegantna spalnica
iz trdega lesa miza, stoli, voziček na 4 kolesa in drugo se poceni proda. Gosposka ul. 58-II, desno. —	143
Zamenjam
lepo ceneno stanovanje za enako. — Križman, Aleksandrova 83.	184