M N«j*«<ilo v Madridu ubitih 15 žena in otrok. Davies in njegova žena bo sta v prenovljenem poslaništvu priredila mnogo družabnih zabav. Vsak mesec bo odpotoval v Hamburg posebni odposlanec, ki bo pripeljal s seboj v Moskvo živež za poslanika. --Poslanikova žena je bivša Mar. jorie Post Hutton, lastnica velike ameriške veletrgovine z živili. MADRID, Španska. 21. jan. — Republikanci niso mogli vsled sovražnega artilerijskega ognja obdržati zavzetega vrha na Cerro de los Angeles, 8 milj južno od Madrida, ter naglo kopljejo zakope male pod vznožjem hriba. Vrh hriba je zapuščen, le fašisti so se zopet nastanili v cerkvi in nekaterih drugih poslopjih. Toda vrh tudi za fašiste nima več nobenega pomena, ker so porušene vse utrdbe in tudi njihova artilerija uničena. Pri vladnih vojakih je sedaj mogoče opaziti, da imajo vzorno disciplino in visoko moralo. In v sedanjem položaju je to velike važnosti. Včerajšnji dan je bil zopet jasen in fašisti so zopet pošilja-1' aeroplane nad Madrid in ga obstreljevali s šrapneli. NAD PETDESET TISOČ LJUDI ZAPUSTILO SVOJA D0M0VJA CHICAGO, 111., 21. januarja. — Veled dolgotrajnega deževja so reke narasle in prestopile bregove. Na tisoče ljudi v predmestjih in nizko ležečih krajih je moralo zapustiti svoje domove ter si poiskati zavetišča na višinah. PAPEŽ PIJ XI _ZOPET SLABŠI Desna noga ga zelo boli. Ne sme več sedeti v naslonjaču. — Zdravniki nimajo več upanja na njegovo okrevanje. NAZUSKA NESTRPNOST NE POZNA MEJE BERLIN, Nemčija, 21. jan. — Nazijski časopis "Schwarze Korps" je objavil članek, v katerem napada slikar Ottona Panoka, ki je naslikal več pa sijonskih slik. — Kristusov obraz na teh stikali. — pravi list, — ima izrazito židovske poteze. Poleg tega je pa tudi Leninu podoben. iiHiiiiii;^iiiiiiiiiiiiHHi;^iiiHit)iiiiiiiii;^:i Advertise in 'Glas4 Naroda" ODBOR ZA NEMŠKO JAPON SKO POGODBO BERLIN, Nemčija. 21. jan. — Imenovana je bila mešana nemško-japouska komisija za izvedbo določb protikomunisti-čne pogodbe, ki je bila sklenjena v novembru. Imena članov komisije niso bila objavljena. Pogodba veže obe državi, da sodelujete v ozkem stiku v vsem, kar je rv kaki zvezi z uničujočim delovanjem komunistične internacijonale. Kmalu po devetih dopoldne ,;0 priletelo nad mesto 6 aero-planov, ki so ocividno hoteli bombardirati artilerijske postojanke. Toda, kamor so pada-ie njihove bombe, ni bilo topov, pač pa so bile žene in o-troci in Madrid je bil zopet priča onega groznega prizora, ki jih je že mnogo videl. Ubitih je bilo 15 žena in o-trok in 16 ranjenih. V neki hiši je bila ubita maiti s štirimi otroci. V drugi hiši je bila u-bita mati .z dvema otrokoma. Nek 6-letni deček je v strahu tekel za svojo materjo, pa mu je bila odbita roka in je jiozneje umrl. Aeroplani so vrgli 25 bomb, težkih po 250 funtov. Sodeč po številu in teži bomb, so morale biti bombe namenjene za kak drug kraj Madrida, toda vladni aeroplani so sovražne aeroplane pregnali. Vojaki, ki so pobirali kose bomb, so našli na njih označb«* Krupp. Na vprašanje, zakaj so bombe pobile toliko žena in otrok, pa nobenega vojaka, so vojaki odgovorili, da vojaki tekom bombardiranja ležejo po tleh z obrazi navzdol, žene pa letajo za otroci, otroci pa za materami in tako jih bombe zalote sredi ulic. večja tekmovalka General Motors, dobivala potrebne dele za izdelovanje svojih avtomobilov. Vsled poravnave pri Pittsburgh Plate Glass Co. bodo tako Fordova, kot tudi druge avtomobilske družbe v nekaj tednih zopet dobivale potrebno steklo za avtomobile. . . GANDHI NOČE BITI VEČ "MAHATMA" BOMBAY, Indija, 21. jan.— Voditelj indijskih nacijonali-stov Mah a trna Gandhi, pravi, da roče Biti več "Mahtma" kar pomeni "velikodušen" in "iz obrazen". — Ta naslov me je že večkrat spravil v zadrego, sedaj •ni je začel pa že zaudajati, w VATIKAN, 21. januarja. — Po enem tednu, ko je papež Pij XI. toliko okreval, da je mogel vsak dan po nekaj ur v naslonjaču, m u j e njegov zdravnik dr. Aminta Milani prepovedal zapustiti posteljo, ker se je zaradi velikih bolečin v desni nogi njegovo splošno stanje zelo poslabšalo. Posebno hude bolečine čuti vedno ponoči, vsled česar nima počitka, ki je neobhodno potreben, da bi se rnu zopet vrnile moči. Zadnje dni je postal zelo slab. Preteklo noč papež ni mogel spati in je zaspal šele ob 4 zjutraj, ko mu je na zdravnikovo dovoljenje fr. Pelagio, ki mu streže, dal nekaj omamil. Papež je nato spal dve uri. Ko ga je ob pol sedmih obiskal dr. Milani, ga je našel tako slabega, da mu je prepovedal iti iz postelje. Navzlic veliki slabosti pa vatikanski krogi še ne pričakujejo tako hitro papeževe smrti, kajti te vrste bolezen se stalno izboljšuje in zopet slabša in more zelo dolgo trajati. Vendar pa mu njegove moči stalno pojemajo, tako da so zdravniki izgubili vsako upanje, da bi še kdaj popolnoma okreval. Bolezen pa se more navzlic temu še dolgo vleči, ako mu srce nenadoma ne oslabi. Iz desetih držav prihajajo poročila o povodnjih in poplavah. Voda odnaša farmerjem gospodarska poslopja; po nekaterih mestih so ceste pod vodo. Nekateri cenijo, da je že 50 tisoč oseb brez strehe. Rdeči križ in druge pomožne agentu-re pošiljajo svoje ljudi v ogroženo ozemlje. Navzlic hudemu dežju >-to-je ljudje ob bregovih reke Ohio in strahonia opazujejo naraščanje vode. Izza leta 1913, torej izza časa velike povodnji, še ni s'.ala voda tako visoko. Vre-inenoslovci so mnenja, da se ni dosegla svojega viška. V Portsmouth, Ohio, so nalo. žili petsto vreč peska na šestdeset čevljev visok nasip. Mesto ima 43,000 prebivalcev. 13 tisoč prebivalcev je že dobilo od župana povelje, naj zapu-^te svoje domove. V Cincinnati je povzročila voda za milijon dolarjev škode. Del mesta, v katerem >o skladišča, je poplavljen. Policija je dobila nad petsto pozivov, naj pošlje truke oziroma čolne na pomoč. ZASLEDOVANJE 0DVAJALCEV Mnogo ljudi je že bilo prijetih. — Primerjajo odtise prstov. — Preiskujejo razne votline in prazne hiše. ODPRTA VRATA ZA KOLO-NIJE TOKIO, Japonska, 21. jan. — Vnanji minister Hačiro Ari-u je v parlamentu branil svojo vnanjo politiko in je dolžil komuniste, da so krivi političnih zmešnjav ter je poslal prijazne pozdrave Združenim državam. V svojem govoru je Arita rekel, da je potrebno, da so vrata do vseh kolonij vsem na rodom odprta, da morejo priti do potrebnih surovin, SEATTLE, Wash., 21. jan. — Pri preiskavanju votlin in raznih hiš, v katerih se ustavljajo potujoči delavci, je bilo v dveh državah .prijetih že mnogo oseb, o katerih domnevajo, da bi mogli biti v kaki zvezi z odvedbo 10 let starega Char-!esa Mattsona. Pri vseh primerjajo odtise prstov, ki so bili najdeni na pismu, s katerim je odvajalec zahteval $28,000 odkupnine. Pri zasledovanju je udeleženih 75 zveznih detektivov, državna policija in vse mestne policije. Samo v Seattle je bilo aretiranih 20 oseb. To obsežno iskanje ima svoj povod v mnenja policijske oblasti, da se je pravi odvajalec mogoče kje skril. Ako ga zasačijo, ga bodo izdali odtisi njegovih prstov. NAROČITE 8E N/. "GT.AS ffARODA", NAJVEČJI STO-VFASKI DNEVNIK 'HR.. The largest Sonniaa Dm** fe ^^id tir HdSJ^r1^ I 75,000 Read«* "oils yaB^sa" "Glas Naroda" (A Corporate) .,, - • Owned and PnbUabed WW HjOVBHIC NRU8BMG COMPANY B P»nak Bakeer. Piwldtt__"_I«. Bandtt, Tnu. Plnce ol hnataa— of the corporation and Hiri— of abore otflowa: BiW«ll»1w» Meren«fcof MnelHIii t Nwit air, N. I. MABOOA (Velee ef Ike Peeple) toned Irwjr Dej Except 8udm ud Holldajs la eclo Mo f«U> « iMiko ta Za New Terk aoriolMo......97M ..................... $8.00 pol leta ...............................$8.00 .................... fAOd Ze laomatTo aa celo leto......9740 la Oetrt leta..................fl.00iza pol leta.................i.. »Jp Sebecrtptlan Yearly $6.00 DeptM brae podplaa la oeetaoatl ee ne prtoMoJeJo. Denar naj ee blagovoli »eMiJeM po Money Order. Pri spremembi kraja mroCnlkor, prosimo, da ee awn tod! prejinje blralliee naxnanl, da hitreje najdemo naelornlka. Advertisement oci -Glee Narode" Uhaja tnU dsn Isrsemii nedelj In praaolko* "GLA8 NARODA". 21« W. ISth Street, New Ymtk. N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 KAJ ČAKA ŠPANIJO? Dasi jo ba je nacionalistična vlada odredila vse pogrebne ukre]>e, če bi zasedle njene čete Madrid, se vendar še nič določenega ne ve o politiki španskih nacionalistov v primera zmage. Predvsem se iz zadržanja nacionalističnih krogov ne da niti najmanj razbrati, kakšno stališče bi Francova vlada zavzela nasproti znanim avtonomističnim zahtevam Galicije, Baskov in Katalonije. V splosncm prevladuje mnenje, da bi bil Francov v tem pogledu prisiljen zavzeti stališče, ki se ne bi veliko razlikovalo od stališča ''ljudske fronte", a ko bi si hotel zagotoviti podporo vsega španskega naroda, ki bi mu bila pri obnovi državi še posebno potrebna. Velik problem za nacionaliste predstavlja tudi vprašanje ljudske vzgoje, ki bi ob novem posegu duhovščine v državno življenje zadobito zoj>et staro ostrino. Franco upa, da bi mu uspelo polagoma vzgojiti španski carod in ga pripraviti za svoje namene, Španijo pa .postaviti na povsem nove noge. V nacionalističnih vrstah zatrjujejo, da Franco, ki živi t sedanji vojni predvsem od podpore fašistov, sam ni fašist. Se manj so upravičene domneve, da bi bil pripravljen odstopiti eno samo ped španske zemlje katerikoli drugi državi. Naj bo izid državljanske vojne kakršenkoli, zdi se izven vsakega dvoma, da ne bo bodoča Španija niti fašistična niti komunistična. Čim boda izginili tuji vplivi, ki se pojavljajo sedaj, bo Španija zaživela zopet svoje staro življenje po starih metodah in ljudje se ne bodo pozdravljali niti na fašistični niti nt« komunistični način. Španija je vse preveč individualistična in čustveno razgibana, da bi sledila katerikoli importirani masovni doktrini. Nova Španija, pa naj l>o izid sedanjega bratomornega klanja tak ali tak, bo končno zopet pripadala samo — Špancem. Iz Slovenije New York, Friday, January 22, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3Z. * e DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvriu jemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUQOSLAVUO taltil _ Dk. 1M $ Ml _ Dte. M • U» - Din. 9M S1L» _ Din. Mt V ITALUO En $«N__Ur IN 9 lrzs _ Ur M S 3AM _ Ik BM • 57.M _ Ur AIM «UtN__Ur SMI Sirjl _ Ur MM IM BE CENE 8*DAJ HiTBO MENJAJO BO NAVEDE*M CENE POBVSŠENE BPMMMEMMl OOEi Aid MU Wm NWfc I'J* {IS ZMb— ** • ffl. m m * Mm m m g^g SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ____"Gla» Hmrm*m9 ^^ OTROCICEK JE ZA-ŽGAL DOMAČIJO V Nadolah pri Žetalah je imela 25-letna neoženjena gospodinja Marija Mohorkova svojo kočo, ki si jo je po dolgih letih s težko prislužeriim. denarjem priddbila v svojo lafet. Tam je živela z dva in pol leta starim sinčkom Francetom. Fantiček, ki je po izpovedi matere zelo priden, je večkrat o-sta sam doma, ker je morala mati za delom od hiše. Te dni je mati popoldne šla k sosedu kjer so obhajali botririo, in pustila fantička samega doma. Ko je bil otrok sam v zaklenjeni hiši, je šel k štedilniku in začel iz njega jemati žareče oglje z majhno železno lopato in ga vsi pa t i na posteljo. Seveda sta se posteljnina in slama vžgali. Soba je bila kmalu polna dima, ker so okna in vrata bila dobro zaprta. Deček je zaradi prevelikega dima padel v nezavest. Po naključju se je sosed I ozrl proti hiši in opazil dim, ki je skozi špranje pri vratih in oknih silil na prosto. Hitro je poklical druge na pomoč. Tudi mati je prihitela domov. V naglici so odpaihnili vrata in v zadnjem trenutku prinesli iz hiše nezavestnega otroka. Iz hleva so rešili kravo. Med tem je začela goreti že vsa hiša. Otroka so po dolgem trudu spravili k zavesti a so ga morali prepeljati v bolnišnico. Hiša je zgorela do tal, tako da sta mati in sinko brez streha, brez živeža in brez obleke. Škoda je toliko občutnejša, ker hiša ni bila zavarovana. 16 in 15 LET JEC& 5. januarja sta se zagovarjala pred velikim senatom okrožnega sodršča v Celju pod imenom "gornjegrajski strah" znani 24-letni, v Gornji grad pristojni Ivan Bezovšek, delavec brez posla in stalnega bivališča in 32-letni delavec Jože Kotnik iz Tiroseka pri Gornjem gradu. Bezovšek je lani s svojimi zločini dolgo strah o-val gomjegrajski srez ter je izvršil 11 večjih vlomov in tatvin, poskusil en vlom, skupaj s Kotnikom pa je izvršil roparski napad, ne da bi se mu bilo posrečilo, svojo žrtev oropati. Po aretaciji je Bezovšek v celjski jetnišnici napadel dva jet-niška paznika in ju hotel usmrtiti, da bi mogel potem pobegniti. Kotnfk je za ukradeni Bezovšfkov denar kupoval za Bezovška razno blago in oMe-k«e. Obtoženca sta priznala svoje zločine. Bezovšek pa glede svojega napada na jetniška paznika trdil, da ju ni nameraval umoriti, česar pa mu sodišče ni moglo verjeti. Bezovšek je bil obsojen na 16 let rofoije in trajno izgubo častnih pravic, na 360 Din denarne kazni in na oddajo v prisilno delavnico po prstani "kazni za dobo 5 let. Jože Kotnik pa je bil ob- MHiiiKitin^sinrapr'w:!; BiKHUiiMt:.,.:|i!!!tt,|::iaii ikiJ ntiiiitweiiaipi-tiiMfflMDittiitti'.ine sojen na 5 let ječe, na izgubo častnih pravic za dobo 5 let in na' 120 Din denarne kazni. Z NOŽEM GA JE OBKLAL 5. januarja ob petih sta se na cesti med Majdičevim mlinom in savskim mostom srečala 500-letni brezposelni preckle-lavec Hafner Jože, doma iz o-kolice Medvod in brezposelni delavec.Cof Janez iz Sr. Bitnja. Iz neznanega razloga je navalil Hafner na Cofa s srednje velikim zakrivljenim nožem ter mu zadal na glavi veliko rano, eno pa na zapestju leve roke. Hafner se je izgovarjal, da ga je Cof prvi napadel in da ga je ranil na desni roki. To rano je pa najbrž Hafner dobil po nerodnosti ter se je sam ure-zal. Napadalca Hafnera so zaprli, izjavil pa je, da ie že itak hotel priti na stražnico. SMRT OD VRELE VODE V trenutku ko ni bilo nikogar v hiši, se je 18 mesečni sinček Franca Štruca iz Plin-tovca pri Zgornji Sv. Kungoti splazil v kuhinjo, kjer je zagrabil za lonec z vrelo vodo, ki je bil na tleh ter ga prevrnil. Vrela voda se je razlila po fantku ter ga vsega opekla. Otrok je na posledicah opeklin izdihnil. ZASTOJ OBRATA V RUDNIKU STANOVSKEM • Rudarji v Stanovskem so v večni stiski. Enkrat se morajo boriti za redno izplačilo mezd, drugič jim preti odpust iz službe. Te dni so se spet zbirali v gručah, znak, da se zbirajo nad njimi temni oblaki. Tokrat je šlo za biti ali ne biti. Rudnik, odnosno del rova, kjer se nahaja večja količina premoga, je zalila votla. Iz previdnosti, da se izogne morebitni nesreči, je vodja obrata začasno ustavil obrat v rudniku. LETNIK KERZETOVEGA "ČASA" dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE ŠFJ NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJ BOUT PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" ittdiiMiaBaBaBsiBnRinmm;;.: ar • . ■ ■ >:;: :;;: :i ssfe Peter Zgaga ČAiMPJON MOHAWK DOLINE Prijatelj mi je poslal dopis, ki se mi zdi za to kolono bolj primeren kot pa za prostor, v katerem >o običajno dopisi. Stvar se tiče dveh rojakov, ki sta znana vsem našim lju- Iz Jugoslavije. Brata ubil, ker je sel čez njegovo njivo. V v a* i Kavočeviči sta se ponoči sprla in stepla brata Ana-nia in Branko Bugarinovič. Po očetovi smrti sta živela v lepi slogi, ko sta se pa oženila, je bilo konec sloge in začeli so se domači prepiri. Slednjič sta brata izprevidela, da bo najbolje če se ločita. Te dni zvečer je šel Anania čez bratovo njivo. To je njegovega brata tako razkačilo, da je pograbil puško in ga ustrelil. Borba z volkovi. Iz Doljane Otočke poročajo, da se je pojavilo v dolini Gac-k<» mnogo volkov, ki napadajo drobnico in prašiče, pa tudi živino. Samo enemu kmetu so raztrgali 20 ovac. Te dni so se priklatili v Doljane ob 9. zjutraj, bilo jih je 11 in napadli so plemensko svinjo kmeta Arse Uzelca, ko je jedla pred hišo iz korita.' Iz hiše sta prihitela kmet in njegova snaha, za nji uri pa še drugi člani družine. Z adruženimi močmi so lačne volkove končno pregnali. Svinja je bila tako razmesarjena, da so jo morali zaklati. Nad 300 vagonov vtiho-tapljenega alkohola. V vrbaški banovini se je silno razpaslo tihotapstvo alkoholnih pijač. V zadnjih dveh letih so spravili tihotapci v pro. met nad 300 vagonov vina in žganja brez vsake trošarine Gostilničarji imajo pri tem seveda veliko škodo, ker morajo plačevati trošarino in seveda ne morejo prodajati vina in žganja po tistih cenah kakor tihotapci. Banska uprava je sicer naročila s reški m načel s t-vom in občinam, naj nastopijo z vso odločnostjo proti tihotapcem alkoholnih pijač, toda to nič ne zaleže. Ljudje zaslužijo s tihotapstvom vina in žganja lepe tisočake. MRS. SIMPSON JE PRIIGRALA NAD S200C _ - MONTE CARLO, 20. jan.~ Včeraj si je ogledala tukajšnjo igralnico nevesta bivšega angleškega kralja, Mrs. Wallis Simpson. Za šalo je sedla k i-gralni mizi ter priigrala 50,000 frankov ($2,335). FARMA NA PRODAJ Pod ugodnim pogoji se proda farma z 134 akri zemlje, vse poljsko orodje, živino in sploh vsem, kar spada na dobro kmetijo. Hiša in hlev v zelo dobrem stanju. Za nadaljna pojasnila j se obrnite na naslov: 154 Fur-jnace Street, Little Falls, N. Y. (3x—Fridav) QL&$yjT£ M"CBA8 NABO.OA" SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO PROSTO) n greater Hew York In okolico, ink. Mw IwiLd rojake* ali rojakinj ie nl Man tega drnMm naj eprn-M frikWk aH pXkMjm nU pn enega M edkarnlker IIT&III klara HIMlMwV^ taMkaTiaiLtSn far knn * Uasajni Mm 07jMMt -ODBOK ZA I^ETO IMS- Pri tot tn Ik: FRANK HOTEO BSacaJaffe: A9CTOK KO0IRNIK ie? k. im at. iei-a_au rm i Nmm T«k OKj x Rktaami BOL L. L P teriiiii Mr* P1X.VT I'MKK x,pu«a«r Tajnik: JOSEPH POOACHN1K JWoefclyn. X T. WUUatoa mm, L I. AiUnr JOtKHI FOOACHXIK yfair—II: L VDKWT IALOKAK H- Mm MART JCDM n^ae^— aeta tttr—t. aa-u — nam stmt m. lumria hbimiim: se-ii iia«m »mt itimih ni l l VNaflo Ydrgnenje — ndob-^B M noet In pomoč, ko bole ^Kf. W mišice m PAIN-EXPELLER W 9 man (sploftno) družinam E I tekom treh generacij. IMAMO v ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 Cena 25c 8 poštnina vrecL "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Važno za potovanje Ml inibrlla i m, la Mil pMaik an pi »al ■ MMa. inM In |e ■ » Nifrlailjanl ml ne iMaji jbiOyi !■ iweMi^fcrr >ijjia SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 Wat 18th Street New York. N. Y. Jttfe-. mmM dem severno in zapadno od glavnega mesta Albany. To sta Frank Martinez in Frank Lavrin. Ko je dospel Martinez iz starega kraja, je bil mlad in močan kakor lev ter čvrst kakor ris. Zaposlen je bil v papirnici. Poleg njega je delal črnec, ki je bil skoro čevelj višji od njega; širokopleč in močan, da je vse tre|»etalo pred njim. Črnec je veljal za čampjona Mohawk doine. Xekega dne sta se pa z Marti nezom nekaj sprla. Črnec ga sune v nos, da se mu je vlila kri. Martinez po grabi drog in ga udari ž njim po glavi. Udari parkrat s tako silo, da bi tudi vola ubil, toda črnca je le še bolj razdražil. Videč, da z drogom nič ne o-pravi, se spomni, da so črnci slabi poti kolenom. Vsledtega zgrabi inoker žakelj in udari črnca pod kolena. Črnec se zgrudi kot od strele zadet. Izza tistega časa je bil Martinez dolgo let čampjon Mohawk doline. Toda na svetu ni nič trajnega in večnega. Nedavno se je vršila v Slo venski dvorani na Danube Streetu veselica. Veselice se je udeležilo tudi precej Italijanov, ki so iskali prepira s Slovenci. Slučajno je bil navzoč slovenski rojak Frank Lavrin, ki je za spoznanje močnejši od Mar-tineza. Italijani so postajali vedno bolj glasni. Obetal se je pretep. Tedaj pokliče Martinez Lav-rina: — Hej, bullo, Lahi pravi-;o, da nas bodo vrgli iz naše dvorane. Lavrin resno pogleda, sleče suknjo, zaviha rokave, zgrabi prvega polentarja, ki mu pride v roko ter začne ž njim mlatiti po drugih. V kratkem je bila dvorana izpraznjena. Kar jih ni ušlo skozi vrata, so skozi okna po-skakali. V dvorani sta bila samo Martinez in Lavrin. (Martinez potreplje Lavrina po rami. rekoč: — Bullo, do-5.-:ti sem jih premagal" v zadnjih štiridesetih letih, da bi jih pa mogel kdo toliko kakor si jih ti, se mi ni nikdar niti .-anjalo. O«! danes naprej si ti čampjon Mohawk doline. In pri tem je ostalo. Lavrin ima šaržo, Martinez je pa stopil v penzjon, kar se tiče postavljanja Italijanov |>od kap. Eno prvenstvo ima pa še ve dno in ga bo menda obdržal do smrti. On je najboljši lovec, kar jih. premore tamkajšnja okolica. Zajci ga poznajo, da prihajajo v njegovo neposredno bližino. Edinole pobožati se mu ne da-jo. In kadar gre na lov, nosi jkkI pazduho dvocevko, s katero ni še nikdar zgrešil. Ž« vsaj on pravi, da ni. In kavsem drugače. Toda fKK'asi so minevali meseci, leta. Svojega slavnega moža, svojega ženina, sem videla • m • % samo na slikah v novinah, na razglednicah in pa na spomeniku, ki so ga odkrili — tega bo že tri leta — tri leta po njegovi smrti. Madame I^ours je dvignila zav«-so in pogledala skozi okno na trg, obrobljen s koničastimi strehami in siv kakor da prši. Mrak je bil jel polagoma brisati barve in le obrisi streh so se še odražali od nebosklona. Sredi tega je stal na podstavku bel doprsni kip, ki ga je bilo mesto postavilo svojemu slavnemu meščanu. Dama sr ie znova zatopila v rahli mrak. Ni bila Še povsem stara in kazala je sledove koketfctva. Lasje, prej plavi, bi morali biti sivi, toda bili so žolti. Vrat ji je ovijal ovratnik iz čipk. Zaključila jef svoje pripovedovalce. — Ko sem spoznala, da se ne bo več vrnil, sem mislila, da boru unnla. Potem sem se pa omožila s prvim, ki mi je prišel na pot, z nekim tukajšnjim gospodom. Nekaj lot j>o moji svatbi je rasla njegova slava. Saj sami veste kako hitro. To je edinstven primer. Kmalu se je govorilo samo še o njem, tu v njegovem rojstnem mestu kakor po vsem svetu. A jaz, jaz sem zdaj že petintrideset let omožena. Berta je majala z glavo in oomeni. Tu pa tam izmenjava nekaj besed, nikoli ne nenavadnih — dober dan, da ne . . . Kadar pa človek pomisli na tišino smrti ali na spomine dobe te besede resničen pomen, ki nikoli ne ugasne. Zmajala je z glavo. — Da, da je nadaljevala. Ah! Tisti, ki so dolgo uživali življenje, ga bodo končno razumeli in končno začno skopariti z njim. Potem pa visi človek bolj na očarljivih sencah, pa naj bodo že dosanjane ali ugasle, na ostankih ubogega bitja, ki je tu. Evo tam prihaja. nj< irov čas; j«* napočil, prišla je ura, ko ga kliče dom. Tam do H, to je on. vrača se. Na drugi strani trga, kraj hodnika i<* stala v obleko zavita človeška gmota. Bitje je okle\alo pred prehodom č<*z trg. Njegova palica se je tresla na koncu ohromele roke. Oziral se je na desno in na levo, da bi ugotovil, da se od daleč ne bliža noben voz. Slednjič se je opogumil, stopil je na hodnik in bližal se je z negotovimi, naglimi koraki. Sredi trga v višini sDomenika. kralju-jočega nad njim. ie stari mrtvaško bledi mož zakašljal. Hud kašelj je pretresel vse njegovo telo. V naslednjem trenntku je butnil vanj močan veler. Moral je napeti vse -ilc. da se je iztrgal iz njegovega objema. Potom so mu je posrečilo doseči za željen i hodnik in bližal se je hiši. Videli st«- ga, kako dela zadnje korake svojega vsakdanjega izprehoda. Ko je prispel do veznih vrat je iztegnil roko. V svojf dobrodušnosti je bil podoben rešenemu brodo-lonicu. Prihod tega trhlega starea je prinesel v sobo nekaj veseli novici podobnega. Zadnji žarki zahajajočega solnca so objemali vse obvladali in presegali so vse solnčne zahode, ki jih je kdaj videla zemlja, kajti bil je že tako daleč zadnji solnčni zahod. Skozi oblake prahu, oster veter, dušeče in umazano okolico je prihajal večer, ki je bil naravno večer večerov, in konec tega bledega in zimskega dne prezarja stoletja. "Gospodična, oblast9'. 151 lo je L 1 KO so na pou-!agi ženevske konvencije zoper trgovino z ženskami in otroki pridelili poljski kriminalni policiji trideset žensk. Bile so v civilni obleki in so se tinlaj u-kvarjale samo s preiskovanjem in nae, morajo imeti za možitev dovoljenje svojega bivšega predstojništva. Glede na telo se v šoli učijo v telovadbi, plavanju in smučanju. Svežim obrazom dobro pristoja službena čepica, za pasom imajo samokres in pravijo, da znajo boljšo streljati ko njih moški tovariši. Z njimi se dobro sporazumejo, so vprav na ženskem zborovanju v Dubrovniku zastopnice poljske policije izjavita Kriminalne policistke se pred vsem borijo zoper vse zločine, ki spadajo k seksualni kriminalisti ki, zoper trgovino z dekleti, zoper prostitucijo, priležni. štvo, homoseksualnost in pornografsko literaturo. Vprav glede na priležništvo je var-velik uspeh, ko jo je razgnala savska ženska policija dosegli) in iztrebila iz mosta. Varšavska ženska policija je tudi odkrila delovanje prekupčevalcev s pornografsko literature v Parizu in na Dunaju in jo \ Varšavi zatrla. Prav tako st je ženska policija obnesla v po izvedovalni službi v tajnih lo kalili varšavskega ponočnegi življenja se "elegantno nasto pajoče" policistke bolj bojijo ko moških. Uniformirana policistka ima dosti nalog za dobra dela usmiljenja. Zlasti se mora zavzeti za otroke prav po materinsko, kakor tudi policistka občuti in kar je najlepše v izvrševanju njenih nalog. Nikjer si ne želijo, da bi bilo."dekle" v uniformi ko moški. Pustijo jo, da gre zvečer, ko je prosta, domov k svoji družini in je oblečena ko druge ženske in posebno pazijo na to, da ostanejo policistke še bolj ženske kot navadne ženske. Torej "gospodična ob- last" mora posvečati vso paž-njo skrbi za otroke. Žal, je ta naloga jako velika. V enajstih mesecih, ko imajo v Varšavi uniformirano žensko |>olicijo, si je policijska statistika zapisala 5090 otrok, izmed katerih so prijeli 1055 otrok zaradi tatvin. 3563 zaradi beračenja, 398, ker sojili starši zavrgli; 67 je bilo izgubljenih. Od teh otrok so jih dali 247 mladinskim sodiščem, 252 v rtfke drugih oblasti, 479 so jih poslali v njih pristojno občino, 514 jih spravili v mladinska zavetišča, 3510 so jih poslali nazaj k staršem, 67 v bolnišnice in 21 starejših je dobilo delo. NAJNOVEJŠE RUSKO LETALO Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 stran! .............. -3* AZAZEL, trdo vez. ........................... broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igroknz t 5. dejanj---- .80 Klasične Igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela ie prevedel v krasno slovenščino naS najbolj Si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo vezano .............. črne maske Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- .35 Globoka rusk« drama je podana v >*ko lepem slovenskem prevodu. EDA. »Irama v 4. dejanjih .................... .60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo Vgra v 3. dejanjih. V igri nastopa IX oseb...... .45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, gruzovitost za gro-zovitostjo do strasnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cen® .........30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna. Število oseb nizko (6). Našim malim odrom, „ ki žele uspelega večera, knjižico t<\»lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji.............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žuloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira no krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RiCHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. MilČinski. 52 strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, 80 str....... .50 OB VOJSKI. I g roku z v štirih slikah ...........30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Ona ............................. Ta veseloigra zDinega češkega pisatelja Vrh-liokega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETKČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauphnann. 124 st» ^na...50 Drumatska bajka v i>etih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .2. str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro, (Čapek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................70 SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena --------—............ ........... SKOPUH. Mollere, 5. dejanj, 112 str......... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... & To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — NI strep. zdra- vilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....tt ljudska drama ▼ štirih dejanjih. Vprizorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Mollere, 3. dejanja. 107 str. .30 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopi£. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ..........;............. >30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15 snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ 30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ............................... .30 PESMI In POEZUE akropolis in piramide ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1£> broširana 1.— KRAGUL.FČKI (Utva) .......................®S ROB 7.A ifILADI ZOB. trda ve* .............. MOJE OBZORJE, (Oangl) ..................-.l-53 NARCIS (Gruden >, hroS. ....................................30 narodna pesmarica. Cena ............................-5« POLETNO KLASJE Cena ........................................-50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. .................35 SLUTNE (Albrecht), broS. .....................................80 POHORSKE POTI (GlaBer). brošrano.......-30 STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................-50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................................M ZVONČKI. Zbirka pesnij sa slovensko mladino. Trdo vezano .......... ........................J* ZLATOROG, pravljice, trda r?- .........................60 tmJKNJI 10» tw>bi, Qena...... M PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (IloLuar) ............i.— Orlovske liimne. (Vodopivec) ................1.20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 SLOVENSKI AKORDI 'Si mešanih iu moških zborov, uglasuil Kari Adamič ............................ Cena lil PLANINKE Pesnil za sopran, uit, tenor ik ugiasbil J. Luharnar .....................s..Ceua 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (I^iliurnar) 1. zvezek . >•......45 Trije moški zbori. (Pnvčič) Izdala Glasbena Matica...................40 OVOGLAS NO 60 Naši himni -50 MLADINI Osem mladinskih pesmi ob, 100 letnici rojstva Fr. Levstika s kl;i irjein ali harmonijem. Ug!asil Emil Adamič ................''ena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foes ter) Izdala Glasbena luatica .. .40 Gorske cvetlice. (L.abarnar) Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantnnta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo .............................. NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zlužil Jos. Vedral...... .20 Cena L— i vvtgne rusko letalo modela "Pullman'*, ki ima osem k^bin s posteljami. Poskusne vo žnje so se izborno obnesle. Le • val o leti z naglioo 130 milj na uro. Načrt zanj je napravil sovjetski vojaški letalec -Grokovaskyy MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne .................15 ftt. la. Šlo čutiš, Srbine tužni .................15 St. 11. Zvečer ...............................15 St. 13. Podoknica ...........................13 Slavček. zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25 Lira. Srednješolska, 1. fn 2. z,vezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglaser ženski ali možki zbor. 15 i>esmic. (Pregelj..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?«> — 3. zvezek. Tsalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................40 G. zvezek; C>|Ktmin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; OI»čutkl; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor J,— Tantum Ergo (Premrl) ...................... Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J>0 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foe rs ter) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........40 Sv. Nikolaj ...................................60 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1,— MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrle Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor..,.Cena I._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene »Javnosti, sestavil A. Grum. Mešani in maski zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjskl. Poduk v igranje na citrah, 4 Aezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... .2© NOTE ZA TAMBURICE oicvcnske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Dajuk > ............................i^e Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih Iiesuii (liajuk) .......................... Na Gorenjskem je fletno ......................1,_ RAZGLEDNICE Newjorskr. Različne, ducat ...................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denarr bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 ienta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ___— .•-■ a. . ^.---. New York, Friday, January 22, 1937 THE LARGEST SLOVENE "DAILY IN UJ3.J. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- 24! 44Well — ker mi je mnogo prijetnejše služiti oženjenemu gospodarju kot pa neoženjenemu in — ker me veseli zaradi vas, da ste našli človeka, ki bo vaš. Saj ste vendar popolnoma sam na svetu." 44 To seveda ratzun nekega oddaljenega bratranca. Toda prosim, ne govorite še o tem — moja zaroka še ni javna. Moja nevesta in jaz liočeva še počakati, da se vrnejo njeni stariši, ki so v Karlovih varili, predno bova naznanila zaroko. Vam tega samo zaradi tega nisem hotel prekriti, ker ste lahko kak dan priča telefonskim razgovorom z mojo nevesto. Takoj bi tudi opazili, da to ni službeni pogovor." Lona se smeje. Težak kamen se ji je odvalil od srca in četudi svojim s ta rišem tega še ni mogla takoj povedati, da se je dr. Friesen zaročil, se bo vendar-le moglo v kratkem zgoditi. 44Takrat bom takoj izginila, gospod doktor,'4' pravi poredno. Dr. Priesen jo smeje pogleda. 1 'Zelo lepo je to — sedaj pa bova pričela z delom." 44Prosim, gospod doktor." 44Dam« sem sprejel pismo od Mr. Stanhopeja; z Mr. Dumpy je srečno dospel v New York in mi piše mnogo ljubeznivega o vas. Vaše zmožnosti so napravile nanj velikanski utis in mi še enkrat polaga na srce, da vas, kadar bi vas mogoče nekega dne več ne rabil, nagovorim, da greste k njemu. Poleg svojih zmožnosti se mu tudi drugače zdite zelo prikup-ljivi in pravi, da je malo ljudi, ki bi jih imel rad v svoji bližini, kot vas. Kaj pravite k temu?" 44Da me seveda zelo veseli, da Mr. Stanhope toliko ljubeznivega piše o meni. A k o smem tudi uboga tajnica kaj takega reči, moram priznati, da se tudi meni zdi Mr. Stanhope zelo prikupljiv. Je zelo razumen in zanesljiv mož. Veliko mora biti veselje delati ž njim." l)r. Friesen jozamišljen pogleda. 4tDa, da, zelo odličen mož je — in meteto, ki vam ga je ponudil, je prav gotovo prvovrstno. Se vedno si nekoliko očitam, da vas nisem pregovoril, da bi sprejeli to službo — toda — sobičnost je še vedno najmočnejši čut v človeku in komaj si morem misliti, kako bi mogel brez vas izhajati. Vi ste mi mnogo večja pomoč kot pa moj ravnatelj pisarne." 4'Zelo me veseli, gospod doktor, da daste toliko priznanja in nič si vam ni treba očitati, v Ameriko tako in tako ne bi šla, saj toliko časa ne, dokler živi moj oče." 44 In — dokler Ludvik Henneiwberg ne bi mogel iti z menoj," skonča ta stavek sama za sebe. Tedaj pa zopet delata, kot vsak dan. Ko dr. Friesen Lo-:io odpusti, gre v svojo pisarno, kjer je še imela več dela. Ko gre skozi čakalnico, začudeno gleda vse dr. Friesenove uslužbence stati v razburjenem razgovoru. In v svoje veselje zagleda med njimi tudi Ludvika. Njegove oči ji svetlejše kot prej žare naproti in je ravno tako razvnet kot vsi orstali. Uradniški sluga Zorner pride Loni naproti, in ves razburjen maha z rokami preti Janinim obrazom. 4 4 Gospod iona Strassman, ali ste že slišali f Zadeli smo — zadeli smo," govori glasno. Lona ^a začudeno pogleda ter vprašujoče pogleda Ijudvika. "Kaj pa ! Kdo je zadel f Zakaj ste vsi tako razburjeni "Za božjo voljo, ali me ne razumete, gospodična Strass-man? Saj vendar ne govorim hebrejsko. Naša srečka je prišla; srečka, na katero smo mi dr. Friesenovi uslužbenci skupaj stavili. Ali še veste, kako sem vam prigovarjal, kot bolnemu otroku, da bi stavili z nami? Z največjim trudom sem vas pregovoril. Tudi šofer ni hotel; dolgo časa sem mu moral le]>o govoriti, ker smo še enega rabili. No, in kaj pravite sedaj? Gospod pisarniški ravnatelj je že pozvonil pri kolektorju, a ko je res. Pa je res. In tudi izračunal je že, koliko bo vfea*kdo izmed nas dobil. Deset tisoč tristo petindvajset mark dobi vsak. Jaz bom sedaj zasebnik in bom postal samostojen. Kar pa se tiče vas in šoferja z lepo dozo, se morata oba meni zahvaliti, da sem vaju prisiiil k sreči." Lona je presenečena; potegnejo jo v splošno veselje in prav nič ni izgledalo Črnino, da sta si Lona in Ludvik nekaj časa držala roke m se gledala kot v sanjah. t4To je čudež, Ludvik, čudež!" pravi Lona. In Lona iu Ludvik se ginjena zahvalita Zornerju. Zorner pa ponosno hodi okoli kot rimski cesar. Vedno in vedno s svojim visokim glasom meti glaffnim govorjenjem drugih pripoveduje o svojih naertih, kaj bo z denarjem naredil. Vedno pa prihaja pripomba: "In mati dobi'nov brlog, prav lepega!" 1 To je bil njegov tnden sklep. Sredi v to razburjenje dr. Friesen naglo odpre vrata in jezno pogleda. '•Kaj pa pomeni ta hrup? Človek ne more delati." I^ona naglo stopi naprej. "Oprostite, gospod doktor, vsi smo malo iz tira. Toda loterijska srečka, na katero smo skupno stavili, je zadela največji dobitek; dobili smo vsak nad deset tisoč mark " Dr. r nesen se smeje. 4 4 No, potem pa vam čestitam. Toda prosim, veselite se malo bolj mirno, ker moram še delati." 5 tem vrata zopet zapre. Posebno mirno še dalje ne gre, toda vsakdo si prizadeva, da pridržuje svoje veselje. Toda na delo nikdo ne misli, vsakdo dela načrte, kaj bi napravil z denarjem. Vsem ljudem, ki so bili odvisni od svojega majhnega zaslužka, je pomenilo deset tisoč mark celo premoženje. Samo Lona in Ludvik ne rečeta ničesar o tem, kaj bosta počela s tem denarjem. Samo žareče se pogledujeta. Nato pa mora Ludvik, ki ga je Zorner poklical, ko je priwlo sporočilo, da je bila srečka zadeta, zopet k svojemu avtomobilu. Lona pa na svojo delo. Ludviku samo še zašepeče: "Ti bom pisala." In Ludvik tiho odvrne: "Tudi jaz tebi." NVkdo se vee ne zmeni za njiju. Vsakdo je imel sam s •oboj dovolj opravka in v drugače tako mirni pisarni vsi zidajo velike gradove v zrak. (Dalje prihofcgi&l POSLEDICE SNEŽNEGA VIHARJA SHiFi'iiX^ NLWS V bližini Moberlvja v državi Missouri je bila vsled snežne viharja prekinjena telefon ska in brzojavna zveza. Na desni je tovorni vlak. ki zaradi žametov ne more dalje. Jugoslavija v oqeh nemške študentke. pa spregovori o Nemcih, pravi, da so bili med njimi mnogi ži-dje, ki so se nekateri sešli v Crkvenici tudi s svojimi sorodniki, ki so prispeli naravnost iz Pa letet me, s katerimi so se nato pomenkovali o znanih grozotah. Glede židovskega vprašanja, pravi dekle, je našla pri Jugoslovanih veliko razumevanja, češ da so pri nas skoro vsi inteligentni ]x>klici, posebno advokatski in zdravniški v židovskih rokah. Tako po svojem prihodu je imela brihtna avtorica vtis, da so Hrvati zelo zahrbtno ljudstvo, vendar pravi, je to samo prvotni vtis, kajti pokažejo se naj prvo »lasti napram Avstrijcem zelo zapete in neprijazne, a se pozneje izkaže, da stvar ni ako huda. Potom ruskih na-neščencev v hotelu si je dala povedati še, da so Srbi najboljši ljudje v Jugoslaviji. So dobrodušni, pošteni in ne tako hinavski, kakor drugi. Dalje govori študentka, ki soli vse te učenosti svojim drugom o pokrajini ter jngoslov. morju, ki je veliko bolj slano kot nemško vzhodno morje. Ugajajo ji pa narodne noše, glede cest pa da je večkrat cula: 44Potrebujemo nekakega Hitlerja, ki bi pri nas zgradil ceste." 44Jugoslavija je dežela mnogih nasprotij," pripoveduje še. 44Mesta «o po eni strani izredno moderna z visokimi stavbami, lepimi nasadi, velikimi kavarnami in elegantnimi ter lepimi ženskami. Neredko pa vidiš, da stoje poleg modernih hiš prastare kolibe, da prihaja v mesto podeželsko ljudstvo v istarih nošah itd. Komaj se pride iz mesta že zmanjka elekt rične razsvetljave in so v rabi še petrolejke. V pogledu duhovnega življenja, da smo še na slabem. V knjižnih izložbah vidiš med znanstvenimi knjigami samo nemška dela in ta seve v nemščini. Na koncu pravi Freverjeva modro, da bi se iz Jugoslavije sigurno dalo še veliko napraviti, kjer ni samo lepa in pestra raznolika dežela, marveč je tudi zelo rodovitna, in vobče obdarjena po naravi. To zadnje izzveni kot da bi se morali bati da nas pri»de.io lepega dne poli rustat nemške Amazonke. dni dva športna letalca, dama in moški, ki sta bila znana že več let kot navdušena letalca in imata skupaj dvosedežno letalo. Ženska je dala aparat napolniti z bencinom za prilič-no 600 km vožnje. Letalo, v katero je sedel moški spredaj, dama pa zadaj, naj bi odletelo baje za daljši vežbalni let. Že nekoliko minut jk> startu pa so ljudje opazili, da je aeroplan pristal na neki njivi. Ko so prihiteli tja, sta oba potnika pravkar izstopila, moški pa se je jm> nekoliko korakih zgrudil na tla. (ločim je ženska z vso naglico planila znova v letalo in odletela. Izkazalo se je, da ima moški rano zavoljo strela v hrbtu. V bolnišnici je povedal, da je letalo spravil baš v primerno višino, ko je začutil nenadno oster udarec v hrbet in moči so ga začele zapuščati. Z veliko težavo mu je še uspelo, da je spravil letalo na tla. Ko je izstopil. je opazil, da je njegova spremljevalka odvrgla samokres. Streljala je bila nanj a to zato. ker se ni hotel poročiti z njo. Ženska je gotovo hotela doseči, da bi letalo ]m> strelu treščilo na tla in bi se pri tem še sama ubila. Naročite se va "Glas Naroda" največji slovenski dncrvilc i Zdmzevih Na »mrnlkih. k) h debel* lil fise v domovino izleti pod -vristi i izkušenega apresljevalea. 13. januarja: Cmite tli Saroia t Ceuua Cliuiu plain v Havre __ m .7. januarja: Aquitaiiia v Cherbourg Manhattan v Havre - februarja : Kremen v Kremen Kerengaria ▼ Cherbourg 'i. februarja: Paris v Havre Itcx v (Jcnoa J. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Washington v Havre 13. februarja : Conte ill Savoia v Genua 18. februarja: Kremen v Kremen 'JO. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trat 114. februa rja: Manhattan v na vre Queea Mary v Cherbourg JG. februarja : Europa v Bremen 1'7. februarja: Paris v Ha\re Rex v Genoa •"5. marca: Nomaudie v Havre KiTengaria v Cherbourg 0. marca : Conte die Savoia v Genoa marca : Kremen v Kremen 10. marca : Qupoii Mary v Cherbourg Washington v Havre 12. marca : 13. marca : lie «Ie France v Havre 17. marca : Normanu:c v Havre Kercngariu v Cherbourg 18. marca : Europa v llrouicu maroa : Rex v Genoa '.'4. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. man a : M. marcu: 1. aprila : I le de France v Havre Bremen v Kremen 3. aprila : Conte di Savoia v Genoa 7. aprila : Washington v Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cehrbotirg »0000000000000000000000^" .»lMte nam za oene voznih U-itov, rezervacijo kabin In pojasnila za potovznJ«L SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 216 W. 18th St, New Yarit frOOOOOOOOOOOPPOOOOOOOOOOfe 10. aprila: Eurofta v Bremen Rex v Genoa 14. aprila: Kerengaria v Clierl>ourg Normandie v Havre 20. aprila : Vulcania v Trst 17. aprila: Bremen v Bremen 'JO. aprila : Koma v Genoa 'JI. aprila: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 24. aprila : lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 'J7. aprila: Euroj»a ▼ Bremen I 'JS. aprila: Norman«lie v Havre AquitaniA v Cherbourg 1. maja : Saturnia v Trst 4. maja : Paris v Havre Kerengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre o. maja : Queen Mary v Cherbourg 8. maja: Rex v Genoa 12. maja : Aquitaiiia v Cherbourg 14. maja : Champlain v Havre Europa v Bremen 15. maja : Conte (li Savoia v Genoa 11». maja : Normandie v Havre Manhattan v Havre 20. maja: Berengaria v Cherbourg 21. maja : Bremen v Bremen ... maja : Roma v Genoa 25. maja: Lafayette v Havre "»>. maja : Queen Mary v Cherbourg 28. maja: Paris v Havre 20. maja: Rex v Genoa V neki nemški dijaški reviji, ki izhaja v Dresdenu, se je o-glasila v zadnjem zvezku nemška visokošolka M. L. Frever, s člankam, v katerem opisuje svoje vtise, kakor jih je preživela v Jugoslaviji kot "iz-menjalna študentkarianek nosi naslov: 44Ah Austauscli-studentin in Jugoslawien" in govori avtorica v njem o nas in naših krajih ter navadah seve čisto površno, vendar tako kot «jleda na Jugoslovane Nemec vobče, precej z viška, kakor da je v Nemči ji vse dovršeno in modro, zraven pa kakor da v Nemčiji sploh ni uniform in zato ne policistov ter varnostnih organov vobče, ker i*h menda ni treba, i; I juhijani in o Zairrebu pravi, da se ji je zdelo nekaj j>osebneira, toliko je opazila povsod pu/."?st«>v. V popolnoma zapuščenih in praznih ulicah je videla ponoči stražnike, a tudi železniške pro. #e so bile deloma močno zastražene. Na doltro se razgovori o vtisih v svoji službi, ki jo je imela med počitnicami v hotelu Therapia x Crkvenici, kjer je opravljala izključno pisarniške posle. "Z«rodaj zjutraj ob 7," piše "se je začelo delo, tudi ob nedeljah saj hotelska stroka ne pozna nedelj, posebno ne v visoki sezoni. Jutro se je pričelo zame s tem, da sem odnesla iz kuhinje bone ter jih sortirala. V tej -stroki je bilo zame kot popolno novinko zanimivo dobiti vpogled v notranje poslovanje hotela. Vse je bilo organizirano in premišljeno do podrobnosti in natančnosti. Vsako tudi najmanjše naročilo postov jo bilo zabeleženo Popolne je bila mnogo pro-s(a in .se je lahko kopala v morju. Pohvali vmes večino hotelskih nastavljencev, ki jim šteje v čast, da so znali prav dc/bro nemško, f) gostih govori, da so bili iz vseh dežel. Na prvem mestu seveda Jugoslovani, nato fVhi. Avstrijci. Nemci. Madžari, Poljaki. Švicarji, Angleži, Francozi, Švedi, Rumuni in Belgijci. Nato si ne more kaj, da ne bi napadla Poljakov in fV-hov, o katerih pravi, ila so bili pri nameščencih najmanj priljubljeni, a ne iz političnih, marveč z osebnih razlogov. O Poljakih pravi še. da so najčešče reklamirali. Ko "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Ljubezenska drama v letalu. Francoska javnost, ki ima posebno slabost za ljubezenske drame in drame ljubosumja, stoji ta čas pod vtisom na nov način izvedene drame te vrste. Menda je res prvič, da si je ljubosumna ženska kot prizorišče svojega dejanja izbrala letalo v polnem letu. Na letališče v Villancourtu v bližini Pariza sta prispela te 1937 SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216-West 18th Street