glasilo rudarsko elektroenergetskega kombinata zasavje Celje - skladišče D-Per 539/1979 1119790844,6 lilj 1979 s leto XV c CORISS 0 Št srečno Slavko Pengov: Detajli freske v avli VTOZD Montanistika Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. OB PRAZNIKU SLOVENSKIH RUDARJEV — 3. JULIJU, ČESTITAMO VSEM RUDARJEM IN DRUGIM DELAVCEM VSEH TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTI VSEH ŠTIRIH DELOVNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENIH V SOZD RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT ZASAVJE! ČESTITKE VELJAJO TUDI VSEM DELAVCEM — UDELEŽENCEM NOB, OB DNEVU BORCA — 4. JULIJU IN OBČANOM OBČINE HRASTNIK OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU 3. JULIJU! •k -k -k Samoupravni in poslovodni organi ter družbenopolitične organizacije SOZD REK Zasavje Ob Dnevu rudarjev! Dan rudarjev, 3. julija, je praznik najborbenejšega dela slovenskega proletariata. Na ta dan se je leta 1934, kot že tolikokrat prej, spet pognal rudar v boj s kapitalistom za najosnovnejše delavčeve pravice, za delo in kruh. Za razliko od prejšnjih je bila ta velika gladovna stavka dobro organizirana in vodena, saj se je na čelo postavila udarna pest delavstva — komunistična partija. Letos praznujemo ta praznik še bolj svečano, saj ga praznujemo v znamenju pomembnih obletnic partije, sindikatov in komunistične mladine. Revolu-conarni boji so neločljivo vtkani v prehojeno pot teh organizacij, zato danes ponosno slavimo skupaj ta naš praznik in slavne mejnike partije, sindikata in SKOJ.. Prehojena revolucionarna pot revirskega delavca-rudarja je mučna in težka v razdobju, ko se prične zavedati svojih pravic ter zagrizeno neuklonljiva, ko prične spoznavati, da samo borba razreši njegov položaj. Vseskozi pa je bil ponosen in zagnan, zavedajoč se zgodovinskega poslanstva, da prevzame oblast ter s tem odgovornost za razvoj svobodnega delavca-ustvarjalca nove dobe, novih spoznanj. Zato je 3. julij tudi pregled opravljenega dela. V revirjih smo bili vedno na konici dogajanj, pa naj šibo to spopad z orjuno, kapitalisti, okupatorji pa tudi z obnovo po vojni. Vedno v prvih vrstah v spoznanju, da le tako lahko dosežemo davne sanje, svobodno delo v svobodni družbi. Prizadevanjem za ta cilj so posvečeni letošnji jubileji. Na vseh straneh in sredinah ugotavljamo, do kod smo prišli in kje so ovire, ki so nam na poti. Naše delo je vedno prevevala ustvarjalnost, želje po doseganju nalog, želje po še boljših jutrišnjih dosežkih. V teh prizadevanjih pa ravno rudarjem in nanje vezane dejavnosti, ni bil čas vedno naklonjen. Že nekaj časa nazaj smo bili priče stanju, ko je premog iz dneva v dan izgubljal na vrednosti in potrebnosti. Po trdih bojih za obnovitev dežele, se je začel še hujši boj, tekma s ceneno uvoženo energijo. Le z rudarjem lastno trmo, zagrizenostjo in pridnostjo smo to preveslali, da se danes soočamo s spoznanjem družbe, da je nujno, da dobiva energija in predvsem rudar v njej osrednje mesto v gospodarskem dogajanju. Plani, ki jih sedaj pripravljamo, zagotavljajo tako zaželjeno mehanizacijo jam, nove agregate v elektrarni pa tudi ureditev stanovanjskih težav. Postavljajo pa pred nas težko nalogo, da dvignemo letno proizvodnjo na 2,000.000 ton rovnega premoga, ki bo poganjal ljubljanske in trboveljske termoelektrarne — toplarne. Za ta podvig, ki pa je osnova revirske energetike, pa moramo biti notranje trdni in organizirani. Samoupravno organiziranost smo v preteklem letu izpeljali, letos pa se borimo na vseh ravneh za čimboljšo in vsebinsko uresničitev. Proces osvobajanja dela ter polna udeležba v upravljanju s strani vsakega delavca, je nenehno dogajanje, ki ga usmerjajo vse subjektivne sile v naši družbi. Vsak napor za boljši proizvodni uspeh in boljši dosežek stremi k cilju, — boljše življenje tistih, ki v tem sodelujemo. K temu pa pritegnemo vse, tudi tiste, ki menijo, da je dovolj se prizadevati za boljši kos kruha, ne pa tudi za boljše upravljanje nam zaupanih sredstev za delo. Spoznajmo, da napredek vseh v naši družbi zagotavlja enakopravnost ter socialno varnost delovnega človeka in ob- čana. Odlika vsakega samo-upravljalca naj bo, da bo pogledal čez meje TOZD v ožjo in širšo družbeno skupnost. Rudarji se zavedamo, da samo trdna zakoreninjenost v naše dogajanje ter povezanost vseh delavcev in delovnih ljudi, omogoča hitrejšo pot razvoja v še boljše življenje. Pod vodstvom partije, na čelu katere želimo še dolgo tovariša Tita, se nam za smer in tempo ni treba bati. Porok za to je naša na bratstvu in enotnosti zgrajena socialistična samoupravna in neuvrščena Jugoslavija. To bodo dobri temelji, da ob letošnjem praznovanju doživljamo tudi poimenovanje REKZ po pokojnem tovarišu Edvardu Kardelju. Poimenovanje po revolucionarju, katerega delo tvori temelj za naše ustvarjanje pogojev za osvoboditev dela. S praznovanjem 3. julija se 'veselimo doseženih uspehov in ise pripravljamo za naslednje delovne podvige, za še večji uspeh rudarjev in vseh delavcev REK Zasavje. Srečko Klenovšek fr**-***********-*****-******-) Zahvala Drage drugarice i drugovi, veoma cij enim vašu pažnju i toplo zahvaljujem na čestitkama povodom mog rodjendana. Upučujem vam najbolje želje za dalje uspjehe u radu. Sa srdačnim pozdravima. Beograd, 26. maja 1979 Josip Broz Tito, s. r. K-K-k-fc-k-k-K-k-k-k-K-k-k-K-K-it-k-K-k-tt-k-ic-k-ft-M V spomin na priznanje velikemu revolucionarju — ODSLEJ REK Edvarda Kardelja Dne 10. februarja tega leta je umrl v Ljubljani član predsedstva SFRJ in CK ZKJ tovariš Edvard Kardelj-Krištof. Z njegovo smrtjo so izgubili narodi in narodnosti Jugoslavije, delavci in delovni ljudje, ZKJ in SFRJ, velikega sina, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, znanstvenika, in misleca. Njegovo delo je bilo tesno povezano tudi z rudarji in drugimi delavci ter občani, v revirjih, tako pred vojno, kakor tudi po vojni. Da bi njegov spomin čim častne j e ohranili med sedanjo generacijo in bodočimi generacijami, se poimenujejo po njem razne organizacije združenega dela, visokošolske in druge kulturne in prosvetne institucije, krajevne skupnosti in drugi. Pobuda za poimenovanje našega kombinata v REK Edvarda Kardelja pa je prišla z naše strani. Koordinacija družbenopolitičnih organizacij DO Zasavski premogovniki je 23. aprila letos prosila Medobčinski svet SZDL revirskih občin, da poda svoje mnenje o tem, da bi poimenovali SOZD REK Zasavje po pokojnem revolucionarju Edvardu Kardelju. Pobudo bi na temelju ugodnega mnenja predložili v razpravo in sprejemanje pristojnim samoupravnim organom ter delavcem celotnega kombinata. Dne 7. maja pa smo prejeli s strani Medobčinskega sveta SZDL revirskih občin obvestilo, da se posebni odbor pri Republiški konferenci SZDL Slovenije strinja s predlaganim poimenovanjem. Na tej podlagi je delavski svet SOZD REK Zasavje, na svojem. 7. zasedanju v tej mandatni dobi, dne 25. maja, sprejel sklep s katerim spreje- ma in potrjuje predlog za poimenovanje SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje v SOZD Revirski kombinat Edvarda Kardelja, ali na kratko v SOZD REK Edvarda Kardelja. Po sprejetju sklepa so delavski sveti TOZD razpisali referendum za spremembo firme sestavljene organizacije in s tem ustreznih členov statuta SOZD REKZ, samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD REKZ in hkrati vseh družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, pravilnikov, poslovnikov in drugih splošnih aktov SOZD, vseh štirih delovnih organizacij, TOZD in delovnih skupnosti. Referendum je potekal v vseh temeljnih organizacijah v času okoli 20. junija. Na temelju ugotovljenih rezultatov, je delavski svet SOZD na svojem zasedanju koncem junija t.I. sprejel ugotovitveni sklep, po katerem se razglasi na osrednji proslavi dneva slovenskih rudarjev, dne 30. 6. v Hrastniku, poimenovanje SOZD REK Zasavje v SOZD REK. Edvarda Kardelja. Poimenovanje našega kombinata po pokojnem velikem revolucionarju temelji na naslednji obrazložitvi: EDVARD KARDELJ IN DELAVSKO GIBANJE V REVIRJIH Ko je v svetovni gospodarski krizi leta 1929 začela groziti svetu nevarnost s strani fašizma, je postalo vse bolj očitno spoznanje mnogih komunistov, da se lahko prihodnost Jugoslavije in obstoj vseh njenih narodov zagotovita samo z njihovim skupnim bojem proti sovražnikom, ob priznanju nacionalne individualnosti in enakopravnosti vsakega naroda. Ob grozeči fašistični nevarnosti je bilo treba združiti delavstvo in delovne ljudi v obrambo pred fašizmom, pa tudi za uspešne boje proti izkoriščanju, za delavske pravice in interese. Iz take ocene družbenih razmer sta v tistih letih izoblikovala tovariš Tito in Kardelj novo smer v politiki komunistične partije Jugoslavije do reševanja nacionalnega vprašanja, sprožila pa tudi nove pobude za delo komunistov med množicami. Tovariš Edvard Kardelj je skupaj z Borisom Kidričem Tonetom Tomšičem, Borisom Ziherlom, Francem Leskoškom pa tudi nekaterimi znanimi revirskimi komunisti Mihom Marinkom, Lidijo Šent-jurčevo in Jožetom Marnom, predstavljal vsa leta pred vojno v Sloveniji tisto idejno in politično jedro obnovljene KPJ, ki je zvesta TITU vodila slovensko delavstvo in delovne ljudi v nove zmage. Kot odlični poznavalec družbenih razmer in neumorni graditelj komunistične partije v Sloveniji, je tovariš Kardelj podrobno poznal vso preteklo zgodovino razrednih bojev rudarjev in delavcev. Zato je po letu 1932, ko je v Sloveniji obnavljal organizacijo in vodstvo KPJ in SKOJ, pomagal obnavljati tudi revolucionarne sile v delavskih revirjih. Osebni stiki in poznanstvo tovariša Kardelja z Mihom Marinkom, Jožetom Marnom, Lidijo Šent-jurčevo in drugimi revirskimi revolucionarji, so v 1. 1933 in 1934 močno vplivali na delavsko gibanje v teh krajih. Obnovljene organizacije KP in SKOJ so povedle delavstvo v nove boje. Revirji so predstavljali tedaj tisto osiromašeno delavsko središče v Sloveniji, v katerem so se v najostrejši luči kazala vsa razredna nasprotja tedanje kapitalistične družbe. Prav pod vplivom novih idej za delo komunistov med množicami, so organizacije KP v revirjih konec junija in v začetku julija 1933 organizirale velike demonstracije delavskih žena proti izkoriščanju in socialni bedi. Naslednje leto so rudarji in delavci v dveh velikih stavkah bili ogorčen boj za delavske pravice in interese. Danes vemo, da je Edvard Kardelj kot član pokrajinskega vodstva KPJ za Slovenijo, neposredno sodeloval pri snovanju teh akcij. Pred drugo, avgustovsko stavko rudarjev leta 1934, je bil prvič v Trbovljah in na skupnem sestanku z revirskimi komunisti zasnoval načrt za izvedbo druge stavke. Tesna povezanost tovariša Edvarda Kardelja z delavskim in komunističnim gibanjem v revirjih se je pokazala tudi pri organizaciji in izvedbi prvega, ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, 17. in 18. aprila 1937. Ko se je tisto leto vrnil iz SZ s Titovo nalogo, da organizira in izvede ustanovni kongres KPS, je prav revirskim komunistom poveril dolžnost, da poiščejo v teh krajih primeren kraj za kongres in pripravijo vse druge tehnične in organizacijske ukrepe za nemoten potek kongresa. Čebinski kongres z vsemi zaključki in napotki za delo slovenskih komunistov in vseh naprednih ljudi, vsebovani v znamenitem Kardeljem manifestu, predstavljajo enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. Revirski komunisti so tedaj v celoti izpolnili zaupano na logo, še več, preko svojih delegatov so prizadevno sodelovali pri sprejemanju sklepov in stališč tega kongresa. Jeseni leta 1937 je tovariš Edvard Kardelj znova obiskal revirje. Bil je navzoč na okrožni konferenci SKOJ za revirje, ki je bila v gozdičku v Čečah med Trbovljami in Hrastnikom. Na njej je revirske vo- ditelje mladih seznanil z novimi nalogami v narodno obrambnih in protifašističnih gibanjih, pa tudi za delo skojevcev med delavsko mladino. Zaključki te konference so bili izredno pomembni za vse kasnejše delo komunistov in skojevcev med mladino v revirjih. To leto je tovariš Ed vard Kardelj napisal dve pomembni knjižici, in sicer: KAJ MORA VEDETI DELAVEC in ZA ENOTNOST SOVENSKE-GA DELAVSTVA. Obe sta bili v pomoč delavskemu gibanju v revirjih. Komunisti so jih ilegalno razširjali v Zagorju, Trbovljah n Hrastniku. V obeh so bili podani napotki za utr jevanje enotnosti v delavskih vrstah, za združitev vseh sil za obrambo pred fašizmom in skupne nastope delavstva v bojih za delavske pravice in interese. Revirske komuniste sta ti dve knjižici spodbudili v nove akcije. Leta 1937 so hrastniški rudarji preko svoje sindikalne organizacije, pod vplivom komunistov, organizirali veliko zborovanje slovenskega delavstva v Hrastniku. Potekalo je v revolucionarnem vzdušju enotnosti revirskega in slovenskega delavstva. Prav tako proslavo so komunisti preko sindikalne podružnice rudarjev organizirali avgusta 1939 tudi v Trbovljah. Posvečena je bila obletnici delovanja strokovne organizacije in 50. obletnici prve velike stavke rudarjev I. 1889. Ob tej priliki je KPS izdala posebno brošuro, v kateri je bila objavljena spomenica rudarjev trboveljskih revirjev slovenskemu delavstvu. Ta spomenica opozarja na nevarnost, ki grozi svetu od fašizma in poziva delavstvo, da strne svoje vrste v enotno silo za obrambo in zaščito delavskih pravic in interesov. Vsebina spomenice temelji na osnovah manifesta KPS. Proslave v Trbovljah se je udeležil tudi Edvard Kardelj s svojimi prijatelji. 16. in 17. junija 1939. leta, je bilo na Vrheh nad Trbovljami in Zagorjem, posvetovanje ak- tiva vodilnih slovenskih komunistov, ki se ga je udeležil tudi tovariš TITO. Udeleženca tega posveta Miha Marinko in Viktor Avbelj, navajata v svojih spominih, da je tovariš Edvard Kardelj v uvodnem referatu na tem posvetu znova podal odlično analizo družbenopolitične situacije v svetu in doma. Zaključki tega posveta s Titovim in Kardeljevim napotilom za delo komunistov, so znova obogatili aktivnost revolucionarnih sil med rudarji in delavci revirjev. Na tem posvetu na Vrheh so bili navzoči tudi revirski delegati in voditelji KPS. Ustvarjalno delo Edvarda Kardelja in njegov vpliv na delavsko gibanje v revirjih se je odražalo tudi v nenehnem usposabljanju vodilnih kadrov organizacije KPS v rudarskih krajih, ki so kot delegati ali člani naj višjih vodstev KPS ali OK KPS za revirje sodelovali na konferencah in zasedanjih CK KPS. Med narodnoosvobodilno vojno in socialistično revolucijo v letih, 1941—1945 tovariš Edvard Kardelj ni imel možnosti, da bi prišel v revirje. Njegovo ustvarjalno delo pri vodenju NOV v boju proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem v okviru KPJ pod Titovim vodstvom, pa je bilo živo prisotno v bojih partizanov in aktivistov OF slovenskega naroda v rudarskih krajih vsa leta borbe. Po vojni je Edvard Kardelj večkrat obiskal naše rudarske kraje. Prihajal je sem skupaj s svojimi dolgoletnimi sodelavci iz revirjev Mihom Marinkom, Lidijo Šent-jurčevo, Sergejem Kraigherjem in drugimi komunisti, ali pa s svojo ženo Pepco, predvojno komunistko in revolucionarko, udeleženko ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Z Mihom Marinkom si je ogledal dela pri gradnji novega Delavskega doma v Trbovljah in gradnjo podprl. Bil je navzoč na raznih slavnostih v nekaterih. delovnih organizacijah v Zagorju in Trbovljah. S prijatelji je obiskoval tudi naše planinske postojanke na Vr-heh, Partizanskem vrhu, Čem-šeniški planini, Mrzlici in na Gorah. Njegova simnatija in navezanost na delavsko gibanje v teh krajih, na prijateljske in tovariške vezi z revirskimi komunisti, se je v letih obnove in izgradnje nenehno obnavljala. Tovariš Kardelj je bil skupaj z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi predstavniki ZKJ in ZKS navzoč na revirski proslavi 50. obletnice zloma ORJUNE v Trbovljah, 1. junija 1974. Zadnjič je obiskal revirske kraje 17. aprila leta 1977, kot organizator in udeleženec ustanovnega kongresa KPS na proslavi 40. obletnice tega dogodka na Čebinah. Za dolgoletno sodelovanje in pomoč v delavskem in komunističnem gibanju v revirjih je bil 23. 1. 1970 proglašen za častnega občana občine Trbovlje, istega leta pa tudi za častnega občana občin Hrastnik in Zagorje. S poimenovanjem SOZD Rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje v SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, bo v zgodovini delavskega gibanja rudarjev in delavcev preteklih, sedanjih in bodočih generacij trajno ovekovečeno ime velikega ustvarjalca, nepozabnega marksističnega teoretika in praktika, Program Po sklepu pristojnih samoupravnih organov bomo letos praznovali v REKZ dan slovenskih rudarjev v Hrastniku. Osrednja proslava bo v soborto, 3t0 junija na prostem, pred domom predvojaške vzgoje na »Štircu«, nad Kolonijo v Hrastniku. Okvirni program osrednje proslave obsega naslednje točke: dolgoletnega sodelavca tovariša Tita in tvorca samoupravnega socializma, ki je svoje bogato in ustvarjalno življenje posvetil zmagi delavskega razreda, — do 10. ure se zberejo udeleženci proslave pred upravnim poslopjem premogovnikov Hrastnik, zaradi skupnega odhoda na proslavo; — od 9,45 do 10,15 promenadni koncert Rudarske godbe Hrastnik, pred upravnim poslopjem v Hrastniku; — ob 10,15 uri odhod vseh udeležencev proslave v povorki skozi Kolonijo do mesta pro- socializmu, svobodi, demokratičnim socialističnim družbenim odnosom med ljudmi in napredku človeštva v 20. stoletju. slave, na čelu z godbo in pra-porji; — ob 10,30 uri pričetek osrednje proslave pred domom predvojaške vzgoje. Proslava obsega naslednje točke: — uvodne fanfare — Rudarska godba — pozdrav prazniku — uvodna recitacija proslave Dneva rudarjev 1979 — Internacionala — Godba in pevski zbor — uvodni pozdrav in nagovor — Niko Obrčkal, predsednik delavskega sveta DO ZPT —• poklonitev spominu smrtno ponesrečenih in padlih rudarjev iter položitev venca — Godba zaigra krajšo žalostinko — slavnostni govor Draga Petroviča predsednika republiškega komiteja za energetiko in člana IS skupščine SRS — Anton Job st: Mi kopljemo — MPZ Slavček — objava priznanj in nagrad novatorjem — Jani Artnak — objava priznanj članom reševalnih moštev — Emil Kohne — Jože Skrinar: Zajokala je dolina — MPZ Slavček — Recitacija odlomka iz knjige Vinka Trinkausa-: Velika stavka — Dramska sekcija Svobode I Hrastnik —■ objava jubilejnih nagrad —• Alojz Hočevar — Slavko Mihelčič: Pesem mladinskih delovnih brigad — MPZ Slavček, recitator in Rudarska godba — objava in podelitev športnih trofej ekipam za dosežene uspehe — Miloš Vengust — objava in podelitev priznanj najboljšim rudarskim gasilskim ekipam —• objava rezultata natečaja in podelitev nagrad za najboljše mladinske prispevke na rudarsko tematiko — Janez Oberžan — pozdrav učencev iz Hrastnika —• Kolo druga Tita — MPZ in Rudarska godba — Mi smo vojska Titova — basist Ladko Korošec in Rudarska godba — objava in podelitev zlatih in srebrnih plaket SOZD REKZ — Jože Žitnik, Ludvik Zalokar — Tovariš Tito — MPZ Slavček, Rudarska godba, Mladinski pevski zbor — razglasitev poimenovanja REK Zasavje v REK Edvarda Kardelja — Jože Žitnik — pozdravna brzojavka tovarišu Titu —• Jugoslavija — Rudarska godba in pevci — zaključna beseda — Niko Obrčkal — Naša zemlja — Rudarska godba in pevci Po končanem delu proslave bodo pooblaščeni predstavniki vseh TOZD in DS podelili članom kolektiva jubilejne nagrade, priznanja reševalcem in inovatorjem, na posebej označenih mestih v okolici doma predvojaške vzgoje. Sledilo bo tovariško srečanje članov kolektiva in gostov. Na srečanju bo sodeloval zabavni ansambel Obzorje iz Hrastnika. Pri izvajanju kulturnega dela programa bodo sodel ovali: Rudarska godba Hrastnik pod vodstvom Frana Grebenska, Mladinski pevski zbor Hrastnik pod vodstvom Milene Slokan, Mešani pevski zbor Slavček pod vodstvom Jožeta Skrinarja, Dramska sekcija Svobode I iz Hrastnika v režiji Janka Kom-lanca in basist Ladko Korošec iz Ljubljane. Scenarij in režijo kulturnega dela programa ima na skrbi Jože Skrinar, organizacijo pa posebni odbor za pripravo in izvedbo proslave ob dnevu rudarjev, s sodelovanjem predstavnikov TOZD, DS in družbenopolitičnih organizacij. Tehnični del organizacije ima na skrbi splošni sektor DS ASO, pripravo prostora za proslavo pa TOZD in DS DO ZPT s področja Hrastnika. Udeležence iz Trbovelj in Zagorja bodo vozili v Hrastnik in nazaj posebej naročeni avtobusi. Proslave se bodo tudi letos udeležili številni gostje iz republike in revirjev. Za tovariško srečanje bo vsak udeleženec proslave prejel pred proslavo nakazilo za malico. Vabimo vse člane kolektivov vseh TOZD in DS, njihove svojce in druge občane, da se v čimvečjem številu udeleže letošnje proslave dneva rudarjev pri REK Zasavje. Še ito! Istega dne od 8. pa do 10. ure bodo tekmovale na stadionu v Hrastniku rudarske gasilske ekipe. Pomerile se bodo na svojem 10. srečanju v raznih gasilskih veščinah. Vabimo vas, da si ogledate to itekmovanje. RUDARSKA HIMNA '/J Stan na-dar^ski bo-Ui natn po-zArav-ijen stan rco-ciar-ski to je na-šcc SL ¥ S slast. V znc-ju. vrc-cetn m brez scnc-ne Iu.-ČL d c--lat svo—Jl do-mc-vi-nl J J J ^ ČcL-ci-ast. 'Z. 2.. 3J Čez go - re in do-li-ne vsem sl-no-vem krep-kc t~r o*J r1 r I ro-kov pc- 25. — 28. maja 1900; v Trbovljah so stavkali rudarji zaradi odpustov z dela. Stavka je uspela z zahtevo po odpustu vodje konzuma. 4. jeseni 1903; v Trbovljah so 14 dni stavkali radarji, da bi dosegli izplačilo celodnevne mezde za delavce, ki jim je zaradi zadušljivega zraka v jamah postalo slabo in so padali v nezavest ter so zato prej zapustili delovno mesto. 5. 22. 1. — 6. 2. 1906; stavkali so trboveljski in hrastni- ški rudarji; ob neudeležbi zagorskih ves čas ni bilo enotnega stališča, zato je stavka propadla1. 6. 17. — 18. 1918; v Trbovljah je bila dvodnevna spontana stavka rudarjev v dveh obratih zaradi stkan, pomanjkanja, živil, obleke, obutve in nizkih mezd. Naslednji dan je bil shod stavkajočih rudarjev, popoldne pa so se vrnili na delo. 7. 25. 10. — 6. 11. 1919: v Trbovljah je bil 25. 10. shod rudarjev, na kaiterem so nameravali ustanoviti komunistično organizacijo. Žandarji so na-meravili aretirati organizatorja SKOJ Nina Furlana, (toda več kot tisoč rudarjev je obkolilo žandarje. Okrajni glavar iz Celja je prosil za pomoč vojsko, da! bi to gibanje v kali zatrla. O tem je 27. oktobra razpravljala deželna vlada in sklenila poslati v Trbovlje vojaštvo, da bi naredilo red. Zaradi aretacij komunističnih voditeljev so začeli trboveljski rudarji 29. oktobra stavkati, naslednji dan so se jim pridružili še rudarji iz Hrastnika in Zagorja. Zahtevali so zvišanje mezd, republiko in socializacijo rudnikov. Dne 6. novembra se je stavka končala, potem ko je deželna vlada sklenila vpoklicati radarje v vojsko. 8. 15. 1. 1920: rudarji v Trbovljah so začeli s pasivno rezistenco počasne proizvodnje. Namesto zvišanja plač, kar je zahtevalo delavstvo, je vlada 20.1. poslala v Trbovlje in Hrastnik vojaštvo. Ker se je pasivna rezistenca še poostrila, je vlada 22. zaprla premogovnike, zaprla radarje in razglasila, da so odpuščeni z dela. Rudarji so se vrnili na delo, ne da bi dosegli uresničitev svojih zahtev. 9. 15. aprila 1920 se je začela v Ljubljani železničarska stavka kot del splošne stavke železničarjev Jugoslavije. Na poziv komunistov, naj podpre stavkajoče železničarje, so v Trbovljah oklicali republiko, ki pa jo je vojska tretji dan s silo zadušila. Stavke so bile nujne in neizprosne 10. 20. — 26. 10. 1920: mezdno gibanje rudarjev (12000 slovenskih rudarjev). Pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani so obravnavali rudarske zahteve o določitvi eksistenčnega minimuma in o pregledu računov TPD. 11. 17. 12. 1920— 11. 1. 1921: v rudnikih TPD se je začela splošna stavka, v kateri je sodelovalo 9640 rudarjev (Trbovlje, Zagorje, Kočevje, Rajhen-burg, Št. Janž, Hrastnik, Huda jama in Mirna). Rudarji so dosegli 30—50'% zvišanje mezd. 12. 22. — 27. 8. 1922: v podjetjih TPD je bila splošna stavka 12 000 rudarjev, ki se je končala z delnim uspehom. Mezde so zvišali za 20%. 12. 20. 7. 1923 se je začela splošna rudarska stavka, v kateri je sodelovalo 9400 rudarjev, od tega v Trbovljah 4200, Zagorju 1600, Hrastniku 1300, Kočevju 900, Rajhenburgu 800, Hudi jami pa 600. V stavki, ki jo je vodil akcijski odbor, sestavljen iz zastopnikov Zveze rudarskih odborov, JSZ in NSZ, so rudarji zahtevali zvišanje mezd. Stavko so s pomočjo orožništva in vojaštva 17. 9. zlomili. TPD je odpustila stotine rudarjev, ki so si morali poiskati delo v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. 13. 1. junij 1924: spopad med delavci in orjumaši. 14. 28. 6. 1928 začela se je splošna stavka steklarskih delavcev, ki se je končala 25. oktobra z uspehom. 15. 30. 6. 1933: v Trbovljah je okrog 2500 rudarskih žena demonstriralo pred upravo TPD in zahtevalo delo in kruh ter večjo in za vse enako zaposlitev. Ženske so napadli o-rožniki in policija. Ker so ostala pogajanja z županom brez uspeha, so ženske 1. julija zasedle vhode v rove, dnevne kope in druga obratovališča in branile rudarjem na delo. Aretirali so 6 žensk. 16. 3. — 5. 7. 1934: v zasavskih rudnikih TPD je bila gladovna stavba rudarjev proti nameravanemu znižanju mezd in količin deputatnega premoga. Po 72 urah so rudarji zapustili zasedene rove, ko je u-prava TPD preklicala vse izdane ukrepe. 17. 11.— 15. 8. 1934 v revirjih TPD je bila ponovna stavka rudarjev proti nameravanemu zniževanju mezd. Končala se je z delnim uspehom: TPD je obljubila, da se delovni pogoji ne bodo spremenili do 15. oktobra. 18. v začetku julija 1936 so 13 dni stavkali brezposelni rudarji, začasno zaposleni pri gradnji ceste iz Zagorja čez Slačnak. Uspeh stavke je bil minimalen. 19. 17. 8. 1934: delavci na cesti Slapnik—Zagorje so stavkali iz protesta zoper odpust desetih delavcev. Dne 21. avgusta je občinska uprava ustavila vse delo na cesti in delavce izplačala. Letos praznuje ljubljanska univerza 60-letnico odkar v njenem okviru deluje oddelek za montanistiko. Sedaj ima ta oddelek naziv Visokošolska temeljna organizacija Montani-stika, ki deluje v okviru delovne organizacije — Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Ta pa je vključena v Univerzo Edvarda Kardelja. Iz podatkov, ki so bili objavljeni ob tej priliki lahko povzamemo, da so bili najvidnejši in najpomembnejši uspehi šole v preteklih letih številni diplomanti na vseh stopnjah študija. Na naj starejšem odseku — rudarskem odseku montanisti-ke je v preteklih 60 letih diplomiralo: — na L stopnji: 9 rudarskih inženirjev, — na II. stopnji: 539 diplomiranih rudarskih inženirjev, 20. 9. 9. 1937: v rudniku Trbovlje je bila protestna stavka, ker je uprava TPD odpustila nekega delavca. Pod pritiskom delavcev so ga ponovno sprejeli na delo. 21. 16. — 27. 12. 1939: v rudnikih v Trbovljah, Hrastniku in Laškem je stavkalo 6000 rudarjev. Stavka se je končala brez uspeha. 22. 24. 5. 1940: po petmesečnih pogajanjih z delodajalci so stavb inski delavci v Ljubljani stopili v stavko za zvišanje mezd. 25. maja so začeli stavkati tudi stavbinci v Trbovljah in drugje. Stavka je postala splošna. Končala se je 3. junija z novo kolektivno pogodbo za vso Slovenijo in zvišanje mezd za 75 par na uro. 23. sredi septembra 1940: 48 ur je stavkalo 90 delavcev v kamnolomu Hauck in doseglo 18 % zvišanje. N. T. — magisterij je opravilo: 5 magistrov, — doktorat je opravilo: 9 doktorjev rudarskih znanosti, — skupaj 562 diplomantov rudarskega odseka. Na geološkem odseku, ki deluje v okviru montanistike od leta 1960, pa je diplomiralo: — I. stopnji: 9 inženirjev geologije, — II. stopnji: 76 diplomiranih inženirjev geologije, — magisterij so opravili: 4 magistri, — doktorat je opravilo: 23 doktorjev geoloških znanosti, — skupaj 112 diplomantov geološkega odseka. Na metalurškem odseku, ki letos slavi 40-letnico dela, pa je diplomiralo skupno 900 diplomantov, od tega je 44 magistrov in 33 doktorjev. 60 let ljubljanske montanistke Proslave na Vrheh se je udeležila vrsta vodilnih javnih in političnih delavcev iz republiške in federacije. (Foto Jože Gerhard) Do začetka leta 1979 je na vseh stopnjah in na vseh treh odsekih ljubljanske montani-stike diplomiralo skupno 1.574 diplomantov. Seveda pa se moramo ob tem številu diplomantov zamisliti nad ogromnim delom, ki je bilo opravljeno tako s strani profesorjev, kakor tudi študentov. Prav diplomanti ljubljanske monta-nistike so bistveno pripomogli kot vodilni strokovnjaki k čimprejšnji obnovi in modernizaciji rudarstva in industrije po vsej Jugoslaviji. Lahko smo prepričani, da bo svoje nad vse pomembno noslanstvo opravljala ljubljanska monta-nistika v bodobče. Slavje na Vrheh Na osrednji revirski proslavi dne 2. 6. 1979 na Vrheh, je imel slavnostni govor Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS Foto M. C. V V soboto, 2. junija je potekalo na Vrheh veliko slavje — o-srednja revirska prireditev ob 60-letnici ustanovitve KPJ — ZKJ, 60-letnici revolucionarnih sindikaitov, 60-letnici SKOJ — ZSMJ in 40-letnici sestanka na Vrheh, katerega se je udeležil tudi tovariš Tito. Slavja se je udeležilo okrog 15.000 ljudi iz revirjev, Savinjske doline in drugih krajev. Med njmi so bili Sergej Kraigher, član predsedstva SFRJ, Lidija Šientjurc, članica sveta federacije, Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, Miha Marinko, član sveta federacije, Franc Leskošek-Luka, Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL, Andrej Marinc, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Miloš Prosenc, sekretar republiške konference SZDL, Marjan Orožen, sekretar mestne konference ZKS Ljubljana', dr. Bratko Kreft, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter številni drugi javni in politični delavci iz republike in revirjev. Slavje je pričel s pozdravom in krajšim nagovorom Franci Grešak, sekretar revirskega komiteja ZKS, slavnostni govor pa je imel Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. V kulturnem delu programa so nastopili pevski zbori Zarja in Slavček Svobode Center Trbovlje, Svoboda II Trbovlje, Trboveljski oktet, Loški glas in Tone Okrogar iz Zagorja, Elek-traporcelan iz Izlak, Moški zbori iz Jagnjenice, Hotiča, Zvon iz Šmartnega, Gabrovke in Polšnika ter Mladinska zbora Vesna iz Zagorja in iz Trbovelj. Nadalje Delavska godba Trbovlje, Rudarska godba Hrastnik in Delavski pihalni orkester iz Zagorja. Močan je bil mladinski recitacijski zbor, ki je štel 50 članov, recitatarji solisti pa so bili dr. Martin Mlinarič, Željko Pečnik, Jože Sev-Ijak, Klopčič France in Marja Kužnik. Scenarij so pripravili Slava Gulič, Jože Skrinar in Rado Češnovar, režijo je imel na skrbi Rado Češnovar, glasbena dela in pesmi sta izbrala Jože Skrimar in Rado Češnovar, dirigent pa je bil prof. Miha Gunzek, deloma pa Jože Skrinar. Vseh nastopajočih je bilo na proslavi 500. Dekoracija slavnostnega prostora je bila izvedena po zamisli Franca Kopitarja, ak. slik., ozvočenje pa je imel na skrbi Radio Trbovlje. Pripravo odra in drugega sta imela na skrbi TOZD Operati-va Zasavje Trbovlje in Delavski dom Trbovlje, oskrbo pa Gostinsko slaščičarsko podjetje hotel Rudar Trbovlje ter ZZB NOV Trbovlje. Proslava je v vsakem pogledu potekala zelo uspešno, v vsebinskem, kakor tudi organizacijskem, kot tehničnem pogledu. Po končani proslavi je bilo tovariško srečanje udele- žencev proslave na obširnem področju Vrhov. V času proslave je bilo izredno lepo vreme, kar je proslavi dalo poseben pečat, le popoldansko neurje je marsikakšnega udeleženca proslave namočilo. Osrednja revirska proslava partijskih, sindikalnih in mladinskih obletnic je bila na visoki ravni in v kakovostnem in vsebinskem pogledu lepo izpeljana. Naj omenimo še to, da je bil organiziran že petič po vrsti partizanski pohod občanov z revirjev na Vrhe, v organizaciji taborniške organizacije — odred Črnega diamanta Trbovlje. Podelili so številne značke za prehojeno pot. Precejšnje število je bilo takih, ki so se pohoda udeležili že petič. Skratka bila je odlična proslava in razpoloženje. tokarja in Alojza Lesarja, v čakalnici premogovnika Trbovlje. Ob 18. uri pa se je pričela slovesnost ob otvoritvi spominskega obeležja. Slavnostni govornik je bil Vinko Kovačič, predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov revirskih občin. Očrtal je pomen bojev rudarjev in drugih delavcev v razdobju 1889 pa do 1941. Pobudo za postavitev spominskega obeležja je prišla s strani komisije za zgodovinopisje pri komiteju občinske konference ZKS Trbovlje in občinskem svetu zveze sindikatov Trbovlje. Za pripravo tega obeležja je bil ustanovljen poseben 15-članski odbor, katerega je vodil predsednik Janez Češnovar, v njem pa so bili zastopani tudi člani kolektiva REKZ. Spominsko ploščo je oblikoval v obliki stranice starega, lesenega hunta, Franc Kopitar, ak. slik., črke je vrezal Franc Germadnik, ostala tehnična dela pri izdelavi obeležja pa sta imela na skrbi TOZD Premogovnik Trbovlje in TOZD RESD Trbovlje. Na spominskem obeležju, izdelanem v hrastu, je vrezano naslednje besedilo: V SPOMIN NA VELIKE RAZREDNE BOJE DELAVCEV V RAZMERAH KAPITALISTIČNE DRUŽBE PROTI IZKORIŠČANJU ZA OSVOBODITEV DELA ZA SOCIALIZEM V STAVKAH 1889 od 22. jul. do 19. avg. 1892 od L jan. do 23. jan. 1903 do 30. sept. do 16. okt. 1906 od 22. jan. do 6. sept. 1918 od 16. dec. do 18. dec. 1919 od 20. jul. do 22. jul. 1919 od 29. okt. do 5. nov. 1920 od 15. jan. do 23. jan. 1920 do 21. apr. do 3. maja 1920 od 17. dec. do 11. jan. 1922 od 2. avg. do 8. avg. 1923 od 20. jul. do 17. sept. 1933 od L julija do 5. julija 1934 od 2. julija do 5. julija 1934 od 10. avg. do 16. avg. 1939 od 16. dec. do 27. dec. 1889—1979 DELU ČAST IN OBLAST! Odkrito je spominsko obeležje na Rudniku Trbovlje V petek, 22. junija je bilo odkrito spominsko obeležje na upravnem poslopju premogovnika Trbovlje, pred glavnim vhodom na dvoriščni prostor. Tega dne je pripravil občinski sindikalni svet Trbovlje, s sodelovanjem kluba samo-upravljalcev Trbovlje, ob 16,30 v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, proslavo ob dnevu samoupravi j alcev. Ta dan praznujemo vsako leto 27. junija. Na proslavi so prejeli priznanja številni tovariši in tovarišice iz raznih temeljnih in delovnih organizacij, za svoj prispevek k razvoju samoupravnega socializma. Po končani proslavi pa je bila nato v istem okviru hkrati pa tudi v počastitev 175-letnice odkar kopljejo premog v Trbovljah, odprta samostojna likovna razstava dveh članov likovne sekcije RELIK Svobode Center — rudarjev premogovnika Trbovlje, tovarišev Jožeta Po- Osrednje revirske proslave, dne 2. junija na Vrheh, se je udeležilo blizu 15.000 občanov iz revirjev in drugih krajev Slovenije. Foto M. Cerinšek Spominsko obeležje je odkril Ivan Žibret, rudar TOZD Premogovnik Trbovlje, v kulturnem delu programa pa so sodelovali Delavska godba Trbovlje, Moški pevski zbor Zar- DO ZASAVSKI PREMOGOVNIKI ODBOR ZA DRUŽBENI STANDART DO ZTP Odbor za družbeni standard DO ZTP je imel svojo 5. sejo dne 25. maja. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjem: — sklenil, da je treba pred pričetkom letovanja preveriti vse naprave in instalacije v domovih, z namenom da bi letovanje potekalo nemoteno; — na znanje je odbor sprejel informacijo o zagotovitvi potrebnih sredstev za nabavo raznih rekvizitov in normalni potek letovanja; — določili so ob navzočnosti predstavnikov sindikata ter predsednikov odborov za družbeni standard TOZD in DS, način zasedbe posteljnega sklada v počitniških domovih na Rabu, Crikvenici, Novigradu in prikolicah: — sklenili so, da bodo na naslednji seji razpravljali o razdelitvi novih stanovanj, ki so predmet sklenitve pogodbe s stanovanjsko skupnostjo Trbovlje; — pooblastili so referenta za oddih in rekreacijo v DS ASO, da usklajuje posteljni sklad v počitniških domovih glede na število družinskih članov ne glede na jto, v kateri TOZD je letovalec zaposlen; ja Svobode Center in učenci osnovne šole Trbovlje. Spominsko obeležje je po odpritju sprejel v varstvo TOZD Premogovnik Trbovlje. — vsi, ki bodo letos letovali izven počitniških domov REK Z morajo pred pričetkom letovanja dvigniti potrdilo o višini regresa. IZVRŠILNI ODBOR 14. seja odbora je bila 5. junija. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah; — sklenil je, da morajo kadrovske službe v ZPT potrebe po kadrih reševati koordinirano in pri tem upoštevati notranje rezerve posameznih TOZD in DS; — sklenil je predlagati delavskemu svetu DO ZPT spre-membno obratovalnih dni, s ter: da bi od avgusta dalje obratovali ivse sobote dopoldan, od septembra t.l. dalje pa vse sobote na vseh treh tretjinah; s tem bi zadostili potrebam po premogu za široko potrošnjo, hkrati pa zagotovili načrtovano proizvodnjo za letošnje leto; — konferenca osnovnih organizacij sindikata ZPT naj s so-delovajem finančne službe ZPT sproži postopek pri pristojnem organu, da bi bili delavci, ki opravljajo dela nad 42 oziroma nad 48 ur tedensko, oproščeni plačila dodatnih prispevkov iz osebnega dohodka. To akcijo je treba utemeljiti s tem, da se sobotno delo pri proizvodnji premoga uvaja zaradi celotnih družbenih potreb pri reševanju energetske krize; — sklenil je predlagati koordinacijskemu odboru sindi- kata ZPT, da naj bi sprožil akcijo za solidarnostno pomoč zaradi nesreče v jami Ojstro tako znotraj, kakor tudi izven delovne organizacije ZPT; — sklenil je predlagati delavskemu svetu ZPT, da naj bi na osrednji proslavi dneva rudarjev izrekli javno pohvalo TOZD Premogovniku Ojstro in reševalcem za trud in prizadevanje pri reševanju premoga v času vdora vode in mulja na delovišča; — v razpravi je odbor vnovič ugotovil, da TOZD Premogovnik Kisovec nima montan-geoloških pogojev za nadaljnjo pridobivanje premoga, zato je sklenil, da je treba določiti postopek o načinu prenehanja TOZD Premogovnik Kisovec; — na znanje je sprejel informacijo službe za varstvo pri delu o številu poškodb in splošnem stanju varstva pri delu. Sklenil je, da naj delavski svet ZPT obravnava problematiko varstva pri delu, skupno z ostalo problematiko izostal ih z dela; — nadalje je sklenil predlagati delavskemu svetu ZPT, da naj potrdi nakup delovnih oblek ojačanih s telovniki. Sklep naj bi izpeljali do jeseni t.l.; — pooblastil je službo za varstvo pri delu ZPT, da zbere podatke o potrebni količini novih rudarskih uniform, da bi na podi algi utemeljenih podatkov delavski svet lahko odobril potrebno število teh uniform; — predlagal je delavskemu svetu ZPT, da odobri iz sklada skupne porabe 310.000 din za organizacijo in izvedbo skupne vaje reševalnih moštev slovenskih premogovnikov; — odobril je 3 tone finejše granulacije premoga — zdroba nove tehnologije izgorevanja FNT v Ljubljani za razvijanje premoga v zvrtinčeni plasti; —■ enemu sodelavcu je odobril službeno potovanje na Madžarsko, komisiji za izdelavo in uskladitev pravilnika o osnovah in merilih OD, pa je predlagal, da ga uskladi s spremembami v okrožnici 47/79. Aktivnost samoupravnih organov DO INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE DELAVSKI SVET Delavski svet je imel svojo 17. sejo dne 14. maja t.l. Na njej je razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — potrdil je nove cene za delovne ure za posamezne stroje; —• strinjal se je s sklenitvijo predlaganih pogodb za razna dela, ki jih opravljajo TOZD SIMD, EIMD in KET; — potrdil je finančno poročilo za razdobje januar — marec 1979; — strinjal se je s tem, da se opravi načrtovano delo na soboto 9. junija, namesto 2. junija, ki je bila sprva planirana; — pooblastil je Franca Pod-bevška, da podpiše statut SOZD REKZ v imenu DO IMD; —• sklenil je, da velja od 1. maja dalje kilometrina lastnih osebnih vozil v službene namene 3,15 din/km in 1,05 din/km za stroške prevoza in odvoza na delo delavcem, ki nimajo možnosti prevoza z javnimi ali pogodbenimi, prevoznimi sredstvi; — imenoval je Rajka Medveška v komisijo na ravni SOZD REKZ za podelitev priznanj in nagrad. Na 18. seji dne 7. junija je delavski svet razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: —• odobril je nabavo materiala v znesku L685,65 din za pionirsko delovno brigado iz revirjev: — imenoval je komisijo za izvedbo referenduma dne 14. 6. 1979; — odobril je 30.000 din namensko za reprezentanco in reklamo za letošnje leto; —■ odobril je izplačilo 500,00 din vsem članom kolektiva za dan rudarjev; — hkrati je sklenil, da se vsem delavcem izplača regres v višini po 2.000,00 din; —• sklenil je, da se ne daje v obravnavo sprememb samoupravnega sporazum o skupnih osnovah in merilih za razpo- rejanje ČD in sredstev za osebne dohodke v SOZD REKZ, dokler ne bo sprejet samoupravni sporazum energetskega gospodarstva Slovenije. SOZD REK ZASAVJE Izvršilni odbor 6. seja izvršilnega odbora je bila 23. maja. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — obravnaval je periodični obračun za prve tri mesece t.l. Ugotovil je, da je kombinat poslovanje v prvih treh mesecih it.l. končal z negativnim rezultatom. Vzroki so različni, najpomembnejši pa je prav gotovo ta, da ni bila dosežena načrtovana proizvodnja premoga; — sprejel je pripombe oziroma opozorila za nepravilnosti pri izvajanju investicijskih del ter da je treba posvetiti naraslim storitvam delavnic posebno pozornost; — sprejel je stališča za zasedanje delavskega sveta SOZD zaradi sprejetega načrta virov in koriščenja sredstev skupne porabe za letošnje leto za posamezna TOZD in DS; —• razpravljal je o programu letovanja članov kolektiva v letošnjem letu in sprejel nekatere pripombe pripravljalnih programov; — glede na to, da anketa, ki se nanaša na bodoči obstoj in poslovanje počitniškega doma na Partizanskem vrhu ni dala ustreznega odgovora, je sklenil predlagati delavskemu svetu, da strokovne službe — referat za družbeni standard, izdela analizo koriščenja uslug doma na Partizanskem vrhu. Gre za to, da bi dom postal rentabilen; —• predlagal je, da naj delavski svet sprejme pravilnik o priznanjih v SOZD REKZ in imenuje ustrezno komisijo; —• ustrezna stališča je sprejel tudi do osnutka pravilnika o dodeljevanju najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem TOZD in DS z določenimi spremembami; —• prav tako je sklenil predlagati delavskemu svetu, da sprejme in daje v javno razpravo predlog sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovali in merilih za razporejanje ČD in delitve sredstev za OD v SOZD REKZ; — sklenil je predlagati delavskemu svetu REKZ, da sklepa o postopku za razpravo in sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne finančne službe za bančne in finančne posle na ravni SOZD REKZ; — sklenili so predlagati delavskemu svetu SOZD REKZ, da sprejme in potrdi pobudo za poimenovanje SOZD REKZ v SOZD REK Edvarda Kardelja; —• ugotovil je, da je bil statut SOZD REKZ sprejet na referendumu s strani vseh TOZD in predlaga, da ga delavski svet sprejme oziroma sprejme ugotovitveni sklep; — sklenil je predlagati delavskemu svetu REKZ, da prevzame pokroviteljstvo nad pionirsko delovno brigado Rdeči revirji, da odobri nabavo novega osebnega avtomobila ter da se odobri pomoč prebivalstvu Črne gore, prizadetemu ob potresu. DELAVSKI SVET 7. zasedanje delavskega sveta SOZD REKZ je bilo 25. maja. Na njem pa so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — sprejel je vrsto sklepov za odpravo poslovnih motenj, ki so bile ugotovljene v poslovanju nekaterih TOZD oziroma delovnih organizacij v prvem trimesečju t.l.; —■ sprejel je načrt virov in koriščenja sredstev skupne porabe za leto 1979 po posameznih TOZD in DO, ki znaša skupno 34,324.567 din. V okvir tega sklepa spada tudi solidarno združevanje sredstev s strani ZPT in RGD. V okviru itega sklepa je bilo sprejetih več izvedbenih sklepov, ki se nanašajo na skupno porabo; — za dan rudarjev bodo jubilejne nagrade v obliki vrednostnega bona podeljene na proslavi iv Hrastniku, dne 30. ju- ni j a. Vsi člani kolektiva prejmejo ob dnevu rudarjev po 500,00 din, medtem ko so bili regresi za letni dopust izplačani sredi junija pri izplačilu osebnih dohodkov za maj; — sprejel je program letovanja za letošnje leto vključno s predlaganimi spremembami oziroma dopolnitvami. V primeru nastanka izgube se negativna razlika krije iz združenih sredstev regresne mase ali iz ostanka počitniških domov; — na znanje je sprejel poročilo o izvedeni anketi o interesu letovanja delavcev s posebnim oziroma počitniški dom na Partizanskem vrhu in sklenil, da je treba izdelati do naslednjega zasedanja analizo koriščenja uslug v tem domu; —• sprejel je pravilnik o priznanjih v SOZD REKZ ter imenoval 6-člansko komisijo pod predsedstvom Ludvika Zalokarja, ki ima nalogo pripraviti izbor nagrajencev po tem pravilniku; — v javno razpravo je dal osnutek pravilnika o dodeljevanju najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcev TOZD in DS; — v javno razpravo je dal predlog sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitve sredstev za OD v SOZD REKZ, ki naj poiteka vzporedno z razpravo osnutka samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razpre jan je ČD in delitve sredstev za OD energetskega gospodarstva Slovenije; — v javno razpravo je dal o-snutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne finančne službe za bančne in finančne posle v SOZD REKZ; —■ sprejel in potrdil je predlog za poimenovanje SOZD REKZ v SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja. Delavski sveti TOZD razpišejo referendume za spremembo statuta REKZ in samo-upravn0ga sporazuma o združevanju delovnih organizacij REKZ; —• ugotovil je, da je bil statut SOZD REKZ sprejet na referendumu v času od 30. marca do 12. aprila letos s strani delavcev vseh TOZD z večino glasov; —• soglašal je s prevzemom pokroviteljstva SOZD REKZ nad pionirsko delovno brigado Rdeči revirji ter sklenil, da naj v ta namen prispevajo TOZD vseh štirih delovnih organizacij sredstva v višini približno 50.000,00 din; — odobril je nabavo novega osebnega avtomobila Renault 30 TL; —• odobril je pomoč prebivalstvu Črne gore, ki je bilo prizadeto ob potresu; — določene člane kolektiva je imenoval za izvajanje nalog s področja SLO in družbene samozaščite na območju SOZD REKZ; —■ Ivana Zupana, dipl. inž., je razrešil del in nalog vodje de- Dne 15. aprila 1979 je katastrofalni potresni sunek skoraj opustošil Črno goro, temu pa so sledili še številni manjši. Prebivalci so ostali praznh rok in brez strehe nad glavo. Potrebna je bila hitra solidarnostna akcija vseh državljanov SFRJ. Tudi naša SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje pri tej široki družbeni akciji ni ostala brezbrižna. Takoj je bila sprožena med člani našega kolektiva po posameznih TOZD, DS in DO široka solidarnostna akcija za čim hitrejšo pomoč ogroženemu prebivalstvu republike Črne gore. Izvršilni odbor SOZD REK Zasavje je na svoji seji, dne 19. aprila 1979 sklenil, da člani kolektiva namensko za po- lo vne skupnosti Tehničnih strokovnih opravil s 5. 4. 1979, hkrati pa je imenoval Rudolfa Šikovca, dipl. inž., za v. d. vodjo delovne skupnosti TSO do imenovanja novega vodje. Imenovana je bila razpisna ter primopredanja komisija; —• imenoval je Dušana Avblja, dipl. inž., v odbor za gospodarstvo in plan pri Medobčinski gospodarski zbornici revirskih občin — v odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o proizvodnji, prenosu in uporabi toplotne energije proizvedene v TET — Toplarna Trbovlje je imenoval delegata REKZ Rudolfa Šikovca in Antona Urankarja; — strinjal se je s predlogi delovnih organizacij za spremembo obratovalnih dni v juniju namesito dela proste sobote 2. 6. zaradi osrednje revirske proslave na Vrheh. moč Črni gori združujejo sredstva enega delavnika. 28. aprila tega leta so torej člani kolektiva v posameznih TOZD, DS namensko odstopili bruto zaslužek enega delavnika v naslednjih zneskih: DO ZPT din — TOZD Prem. Hrastnik 76.854,95 — TOZD Prem. Ojstro 82.116,10 — TOZD RESD Hrastnik 40.867,00 —• DS Pomožna dejavnost Hrastnik 18.325,85 — TOZD Prem. Trbovlje 138.229,65 — TOZD RESD Trbovlje 29.160,65 Solidarna pomoč REK IB w namensko za pomoč Crnl gori din — TOZD Pred. jamskega lesa 7.578,25 — DS Pomožna dejavnost Trbovlje 28.875,30 — TOZD Prem. Kotredež 109.397,25 — TOZD Prem. Kisovec 80.851,55 — TOZD Sep. Zagorje 30.946,10 — TOZD RESD Zagorje 43.334,80 — DS Pomožna dejavnost Zagorje 31.263,30 —- TOZD Sep. Trbovlje 84.792,05 — TOZD RŠC Zagorje 29.653,80 — DS SS ZPT 81.807,25 DO RGD — TOZD RIG 169.515,15 — TOZD ESMD 30.199,50 — DS SS RGD — TOZD 19.034,70 GRAMAT 21.573,70 — TOZD Avtoprevoz Zasavje 33.769,55 DO IMD — TOZD SIMD 26.004,45 — TOZD EIMD 16.984,70 — TOZD KET 3.312,15 —- DS SS IMD 10.975,05 DO TET — TOZD PE 1 41.787,70 — TOZD PE 2 46.375,30 — TOZD VZN — TOZD 65.175,45 Trans, goriva 22.883,05 — DS SS TET 45.527,35 SOZD DS ASO 17.520,65 SOZD DS TSO 18.296,35 Skupaj izplačano 1,502.988,65 Tudi družbenopolitične organizacije niso držale križem rok ob tej katastrofalni nesreči. Vzor vsem osnovnim organizacijam ZSMS v našem kolektivu bi lahko bila 00 ZSMS RESD Trbovlje. Namensko za pomoč prebivalstvu Črne gore je organizirala zbiralno akcijo starega železa ter ves izkupiček dala kot pomoč prebivalstvu Črne gore. Sklenjeno je bilo tudi, da vse delovne organizacije SOZD REKZ združeno prispevajo v ta namen 19.574,00 din. Ta sredstva pa se posredujejo v obliki 3.000 kom. zidne opeke — modularni blok. Delavski svet ASO je s sklepom odločil, da se za ta naslov odstopi 24 odej iz počitniških domov. Termoelektrarna pa je ogroženemu prebivalstvu poleg de- Vsi -ljubitelji dobre glasbe so v sredo, 3‘0. maja v Delavskem domu Zagorje prišli na svoj račun. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Zagorje, mladinski pevski festival Celje in MPZ (mladinski pevski zbor Vesna) so organizirali MEDNARODNI KONCERT z nastopom MPZ Vesna, klarinetistom Dimitrijem Beuermannom in mešanim mladinskim zborom HARTLEPOOL YOUTH CHOR iz HARTLEPOOLA iz Anglije. V petek, 1. junija je v Skopju potekala prva skupščina zvezne MDA »AVTOPUT BRATSTVA IN ENOTNOSTI 79«, katere sta se udeležila tudi predsednik OK ZSMS Zagorje Mer-va Anton in predsednik Centra za MDA Krznar Tomaž, ki je letošnji komandant MDB »Franc Farčnik« iz Zagorja in je soudeleženka te akcije. Na skupščini so se dogovorili o finančnem predračunu akcije, pregledali in osvojili so program interesnih dejavnosti na akciji, imenovali pa so tudi člane za štab kcije iter si ogledali trase, kjer bodo brigadirji delali in živeli letošnje poletje. lavnika vseh zaposlenih, odstopila tudi počitniško prikolico. Iz DO IMD je sindikat namensko nakazal iz svojih sredstev 1.500,00 din za pomoč prebivalstvu Črne gore. Iz vsega tega zbira podatkov lahko sklepamo, da je akcija za pomoč ogroženemu prebivalstvu Črne gore uspela tudi v našem kolektivu. Ivi Leskovar Na kratko VSAKA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS NAJ IMA SVOJ BILTEN Ko neka sredina, skupina, pa naj si bo to osnovna organizacija ZSMS, TOZD ali KS začuti potrebo (oziroma jo mora čutiti) po obveščenosti, informiranosti si lahko to zagotovi s PTT storitvami, internim radiom, televizijo, tiskom (v zadnjem času so se pojavili infonnacijsko dokumentarni centri—INDOK ki so se zelo dobro pokazali v praksi). Ena izmed oblik tiskanega obveščanja je bilten. Najpomembnejše pri njegovi izdaji je: kdo, kje, kdaj in zakaj ga tiskamo ter komu ga namenjamo. Izdelava vsebinske zasnove mora na vsa ta (in številna druiga) vprašanja poiskati oziroma najiti odgovor in si zagotoviti sredstva in organizirano skupino (uredniški odbor, iznajditeljski odbor ali kakorkoli že imenujemo skupino), ki bo izdajala tiskala, razpečevala ter opravljala niz del pri biltenu. Za osnovno organizacijo ZSMS je zanimiva nekoliko nova oblika, ki je v praksi pokazala dobre rezultate — »leteči bilten«. Hiter tempo življenja je prodrl tudi v tisk in propagando, zato se moramo temu prilagajati tudi v bazi. Trije do štirje listi ciklostibie tehnike razmnoževanja nam o-mogočajo, da v »novinarskem jeziku« (kratkem jedrnatem in vsebinskem) strnemo informacije, ki jih želimo posredovati bralcu. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti povratnim informacijam, ki nam omogočajo demokratično obliko informiranja in zagotavljajo, da je vsak občan, deloven človek, mladinec, obveščen in da obvešča, kar mu je pravica in dolžnost zapisana v zvezni ustavi. V zgornjem odstavku sem pisal o »letečem biltenu«. Če hočemo le-tega izdajati je potrebno -na terenu imeti dobro organizirano poverjeniško in dopisniško mrežo. Redakcija biltena lahko na tej podlagi izdaja (posreduje) kvalitetno, a-žurno, popolno in ne nazadnje resnično informacijo v obliki biltena. Praksa je pokazala, da mladi v osnovnih organizacijah ZSMS pod pojmom informiranje razumejo le-to, da enkrat na leto (ali pa še to ne) — oprostite nekoliko zlobni pripombi, ki pa v sebi skriva, verjemite mi polno vzpodbud za delo na tem področju v vaši sredini — izdajajo obširno li-teraturno gradivo, ki ga imenujejo bilten (Mlada pota, Radost, Iskrice...), proti čemur nimam osebno nič proti. Nasprotno, takšne 00 ZSMS zaslužijo vso priznanje, saj omogočajo mladim literatom in pesnikom začetnikom prvo predstavitev javnosti. Če pa hočemo govoriti o dobrem — popolnem informiranju se moramo posluževati oz. uporabljati zgornji primer (način) informiranja, kjer bralca resnično obveščamo o dogajanju v njegovem in širšem okolju in mu s tem odpiramo vrata odločanja), samoupravljanja, saj sam sodeluje pri oblikovanju informacij. LOKALNA MDA »ZAGORJE 79 V V soboto, 19. maja je v Zagorju potekala prva regijska lokalna MDA »Zagorje 79«. Šestdeset evidentiranih mladink in mladincev za letošnje republiške in zvezne mladinske delovne akcije iz vseh treh občinskih konferenc ZSMS zasavske regije (Hrastnika, Trbovelj in Zagorja) se je udeležilo akcije, ki jo je pripravil Center za MDA pri predsedstvu OK ZSMS Zagorje. Mladi brigadirji MDB »Ustanovnega kongresa KPS« iz Trbovelj so delali na izkopu vodnega jarka iv KS Kotredež. Brigadirji pionirske brigade »Rdeči revirji« so urejali okolico novega industrijskega objekta delovne organizacije Energoinvest-Varnost Zagorje v KS Selo, ki ga bodo v kratkem izročili svojemu namenu. Hrastničani MDB »3. julij« in Zagorjani MDB »Franc Farč-nik« pa so si razdelili delo v KS Toplice, kjer so urejali cestišče od Kopališke ulice do Podvin in kopali vodovodne jarke v Okrogarjevi koloniji. Takšne skupne akcije mladih brigadirjev so poleg dragocene pomoči krajanom tudi temeljite priprave za delo v tisti pravi brigadi — akciji. SPREJEM V ZSMS Vsako leto ob Dnevu mladosti sprejemamo pionirke in pionirje v ZSMS. Pred leti je bil ta sprejem v osnovnih šolah, letošnje leto pa poteka v osnovnih organizacijah v krajevni skupnosti, zaito da se bodo kot mladinci lažje vključevali v delo osnovne organizacije, kjer živijo. Namreč pred leti so bili pionirji samo formalno sprejeti v ZSMS, potem pa je zavise-lo čisto od posameznika, če se je le-ta vključeval v delo mladinske organizacije, saj ga Pohod Mladinska pohodna enota Ustanovnega kongresa KPS, ki so jo sestavljale štiri čete (več kot sedemdeset mladink in mladin- osnovna organizacija ni imela niiti evidentiranega. Seznaniti mladega človeka z delom v bazi v osnovni organizaciji, ga vključiti v delo, so poudarili na sivo ji redni seji predsedstva OK ZSMS Zagorje, zagotavlja uspešno delovanje mladine v bazi, kot tudi posameznika. V zagorski občini so letos v osnovnih organizacijah sprejeli 200 pionirjev v vrste ZSMS. Sila, polet in elan mlade generacije bo spet ustvarjal čudo, tako na mladinskih delovnih akcijah, kot pri družbenopoli-(tičnem delu, športu, kulturi, pri krepitvi družbene samozaščite. .. V Zagorju so podelili novo-sprejetim mladincem knjižice, rdeč nagelj in posebno izdajo Mladega poročevalca1, glasila OK ZSMS, ki ga je izdal COP pri predsedstvu OK ZSMS, ob Dnevu mladosti nalašč za to priložnost. V biltenu si lahko mladi preberejo zgodovino mladinskega gibanja v Zagorju, program aktivnosti OK ZSMS v mesecu maju ter nenazadnje mnenja naj mlajših iz osnovne šole Ivan Skvarča iz Zagorja o maju, mladosti, sreči... Komisija za idejno politično delo in predsedstvo konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS, pa je predhodno opravila obiske v osnovnih šolah, kjer so mlade seznanjali s statutom, organiziranostjo, delovanjem in uspehi ZSMS. Med mladimi so razširjali idejno politično glasilo ZSMS Mladino, ki jim naj bo delovno gradivo za nadaljnje delo v ZSMS. Drago JAMNIK cev) iz Žalca, Hrastnika, Zagorja in Trbovelj, je 1. junija začela že skoraj tradicionalni pohod iz Prebolda na Šmiglovo zidanico, do Reške koče, cilj pa so bile Vrhe. Do Prebolda so se mladi iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika pripeljali z avtobusom, tam pa so se jim priključili tudi Žial-čani. Na Šmiglovi zidanci so domačini pripravili kratek, a zelo zanimiv kulturni program, mladinke in mladinci pa so si ogledali tudi muzejsko sobo. Mladinska pohodna enote je imela na Reški planoti taborni ogenj s kulturnim programom, Trinajsti maj že vrsto let nazaj ni več le praznik naših varnostnikov, miličnikov in vojakov, postal je praznik nas vseh (delovnih ljudi in občanov), ki smo z leti skovali jekleno verigo zaščite našega sistema. Vsaka akcija miličnikov in vojakov je naša skupna akcija in cilj — ohraniti varnost in pridobljeno neodvisnost našemu sistemu, se odločno upreti zunanjemu in notranjemu sovražniku, skrbeti za varnost posameznika in družbe, v kateri bo lahko vsakdo živel v miru in snoval in delal za naše skupne ideje. Letos, ko slavimo 35. obletnico ustanovitve naše varnostne službe, ki je dokazala svojo učinkovitost in se kalila v mnogih akcijah, ki so uspešno branile ugled naše ureditve, ščitile našega delovnega človeka in se uspešno vključile v splošno gibanje družbene samozaščite, je prav, da se ozremo nazaj in skupaj pregledamo prehojeno pot in pomemben korak, ki smo ga naredili pri p o družbi j a-nju in približevanju družbene samozaščite, delovnemu človeku za strojem v tovarni in občanu v krajevni skupnosti. Zvezna in republiška ustava iz leta 1974, sta vnesli nove elemente v podružbljanje varnosti naše družbe. Konkretizirala sta ki so ga mladi pripravili kar med pohodom, prespala pa je v Reški koči. Drugi dan je nadaljevala pot na Vrhe, kjer je bila 2. junija centralna zasavska proslava ob 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Na Vrhe je MPE Ustanovnega kongresa KPS prinesla tudi plamenico, dokaz ljubezni do predsednika Tita, pripadnosti Jugoslaviji in obrambo pridobitev maše revolucije. TATJANA PIRC jih Zakon o ljudski obrambi in Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (1976). Oba zakona sta uzakonitev razvojnih teženj, da o ukrepih za svojo varnost (zunar in notranjo) odločajo in jih tudi v čim večji meri izvršujejo tisti, ki so zanjo resnično neposredno zainteresirani. Tako se zagotavlja taka zgradba in delovanje varnostnega sistema, da so resnični razredni interesi delavskega razreda, ki je na oblasti in družbeni odnosi, ki jih gradi, najustrezneje varovani. Pojem varnosti smo opredelili kot skrb družbe za varovanje doseženih rezultatov njenega razvoja in pojav za nemoten nadaljnji razvoj družbe. Gre predvsem za varnost naše socialistične samoupravne družbe pred vsemi — katerikolimi interesi, ki bi poskušali preusmeriti tak tok našega razvoja od bližnjih ali bolj dolgoročno zastavljenih ciljev zadovoljevanja zgodovinskih interesov delavskega razreda. Zato moramo nredvsem dobro poznati lastne interese in cilje ter nasprotujoče jim interese in cilje. Poznati moramo pot k zastavljenim ciljem ter za vse uspehe in pozitivne rezultate, ki smo jih dosegli pri podružbljanju varnosti smo lahko ponosni vsi, še posebne čestitke ob obletnici pa veljajo varnostnikom (tako miličnikom, kot vojakom), ki nam znajo tolikokrat nesebično priskočiti na pomoč, obenem pa budno paziti, da lahko nemoteno delamo in ustvarjamo. Drago Jamnik Posvet s starši Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu OK ZSMS Zagorje, je pripravil v osnovni šoli Ivan Skvarča posvet s starši pionirjev in mladincev, ki bodo letos v okviru pionirske MDB Rdeči revirji sodelovali na MDA Goričko 79. Člani centra za MDA smo staršem govorili o pomenu mladinskega prostovoljnega dela in odgovarjali na njihova vprašanja. Staršem smo opisali organizacijo brigade in delo na delovišču in v naselju. Starši, ki so bili na posvetu, prav gotovo niso bili razočarani. Tatjana Pirc Kaj ml pomeni obrambni dan šole? Za učence osnovne šole so obrambni dnevi zelo zanimivi. Že v naprej vemo, da bomo pohiteli v naravo in se sprostili. To je za nas doživetje. Za današnji dan smo bili še posebej pripravljeni. Povedali so nam, da bodo na tekmovalnem pohodu sodelovali tudi rezervni vojaški starešine, pripadniki enot teritorialne obrambe, strelski sodniki, zdravstveni delavci in še drugi. Razred je sestavil petčlanske tekmovalne ekipe. Vsi nismo prišli v poštev. Nekaj nas je 35 let varnostne službe ostalo v rezervi, a smo vseeno bili priključeni ekipam. Najbolj zadovoljni so bili tisti, ki so bili vodje ekip in so nosili startne številke. Vsi smo bili radovedni kje je trasirana proga in kakšna presenečenja nas čakajo. Na drugi kontrolni postaji smo odgovarjali na vprašanja iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe (NOB). Pot nas je vodila naprej do Mlačeve hiše, kjer smo opravili teste iz topografije, od tam pa mimo Kurnika prek ceste do Marinkovega hrama, kjer smo naleteli na postavljeno minsko polje, ki smo ga morali previdno preiti in obvladati. V Spodnjih Svinah smo premagovali ovire, po nekaj sto metrih navkreber, pa nas je čakala zaseda. V Čečah smo se orientirali na terenu, za tem pa je sledil tek na 200 metrov in še hoja na čas. Na Piškovcu smo se preizkusili v nudenju prve pomoči. Po programu smo se pomerili še v metanju bombe in iskanju skritega predmeta, nato pa smo krenili proti cilju. Čeprav je bila pot precej naporna, je bilo med nami pristno razpoloženje, saj nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Prepričali smo se, da je bil današnji obrambni dan šole zelo koristen in poučen in takih si še želimo. Menim, da so bili tudi rezultati zelo dobri in da smo učenci uspešno opravili svojo nalogo. Seveda smo vsi nestrpni do seštevka rezultatov, ko nam bodo sporočili, katere ekipe so bile najbolj uspešne. Tekmovalni duh je prevzemal vsakega od nas in vsi smo se potrudili za čimbolj ši uspeh. Že sami pa smo ugotovili, da za nami-fanti niso zaostajale učenke, saj so se v nekaterih ekipah izkazale celo bolj od fantov, čeprav bi rekli, je to bolj vojaška zadeva. Ta dan mi bo ostal v prijetnem spominu. Rudi Matko, 7. g OŠ Revirski borci Iz mladih varnostnikov VOS je bil junija 1944 ustanovljen I. Štajerski bataljon VDV Ob 35-letnici ustanovitve bataljona Letos v prvi polovici maja je minilo 35 let od ustanovitve Oddelka za zaščito naroda — OZNA. V Sloveniji je bila po ukinitvi VOS marca 1944. leta z odlokom SNOS ustanovljena Vojska državne varnosti — VDV, kot oborožena sila Odseka za notranje zadeve pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Vsi varnostniki dotedanje Varnostno-obveščevalne službe — VOS so bili vključeni v VDV. V razvoju narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem zavzemata tako VOS kot VDV častno mesto. Medtem, ko je o drugih enotah NOV že precej napisanega, čeprav gre v večini primerov le za prispevek za zgodovino NOB, je o delu in boju VOS in VDV zaradi razumljivih razlogov delikatnost tega področja borbe napisanega bore malo, objavljenega pa skoraj nič. Namen tega prispevka je, da vzpodbudi tovarišice in tovariše, ki so aktivno sodelovali v tem prikritem boju, da o tem pišejo in ne le oni, ampak tudi ostali aktivisti in borci NOV, ki vedo o njihovih podvigih. S tem bodo dali svoj sti in hrabrosti njegovih nri-prispevek k razvijanju tradicij NOB in sodelovali v širjenju varnostne kulture. USTANOVITEV VOSOF — Varnostnoobveščevalne službe Osvobodilne fronte VOSOF — Varnostnoobvešče-valno službo OF ali kratko VOS, je ustanovil Centralni komite Komunistične partije Slovenije avgusta 1941. V septembru istega leta je obstoj in delo VOS odobril plenum Osvobodilne fronte ob izdaji Odloka o zaščiti narodnoosvobodilnega gibanja. VOS je sprva vodil kolegij, ki se je kasneje reorganiziral v Centralno komisijo VOS. VOS sta sestavljali obveščevalna in varnostna služba. Kasneje so bile organizirane za posamezne pokrajine še pokrajinske komisije in za okrožja okrožne komisije VOS. Partija je VOS organizirala na osnovi predvojnih izkušenj iz boja proti vsem sovražnim poskusom, da bi jo razbili. Zato upravičeno trdimo, da so bili že pred vojno postavljeni temelji VOS. V boju proti KPJ sta takrat kot udarna pest kralj evsko-f ašistične diktature prednjačili policija in žandar-merija. Iz raziskav in doku- mentov je danes nesporno dokazano, da se je policija pred-aprilske Jugoslavije v boju proti Partiji povezala tudi z zloglasnim Himmlerj evim ge-stapom. Večina vodilnih politikov meščanskih strank se je ob razkosanju Slovenije in Jugoslavije po aprilskem zlomu 1941. leta povezala z okupatorji in se jim udinjala. Vse to so počeli, da bi si ohranili svoje pozicije. Ko jim ni uspelo preprečiti boja ljudstva proti okupatorju, so odšli na pot izdaje in netenja državljanske vojne, s ciljem razbiti in uničiti narodnoosvobodilno gibanje. Okupatorjevim in njihovim nameram pa se je učinkovito postavil po robu VOS kot orožje ljudskih množic v boju zoper okupatorja in domače izdajalce. VOS pa ne bi bil učinkovit, če ne bi bil takrat vsak zaveden Slovenec hkrati tudi obveščevalec VOS. Brez tako široke podpore ljudstva VOS ne bi mogel izpolniti svojih nalog in le tako zastavljena obveščevalna mreža je omogočila VOS prodor v naj višje vrhove sovražnika in njegove štabe. Zaradi odlične organizacije VOS, predanosti, požrtvovalno- padnikov ter pomembnega prispevka k zmagi nad okupatorji in domačimi izdajalci, je predsednik republike aprila 1970 odlikoval VOSOF z Redom narodnega heroja. Najprej je VOS bil organiziran v Ljubljani. Kakšno moč je VOS 1941 in 1942 predstavljal v Ljubljani, najzgovorneje priča poročilo člana Politbiroja CK KPJ tovariša Kardelja generalnemu sekretarju Josipu Brozu-Titu marca 1942. leta o položaju v Sloveniji. Kardelj med drugim ugotavlja kolikšno oblast ima OF dejansko v Ljubljani, da zaradi tega Italijanom kljub poskusom ni uspelo organizirati fašističnih organizacij, njihovega sindikata, mladinske in študentovske organizacije in da je vrsta meščanskih politikov, ki so se vdinjali italijanskim okupatorjem dala ostavke na javne funkcije. »Vse to iz strahu pred OF in množicami. No, vse to bi bilo nerazumljivo brez takoimenovane Varnostnoob-veščevalne službe OF in Narodne zaščite. Predvsem Varnost-noobveščevalne službe OF. Zgrajena je iz dveh delov: obveščevalni in eksekutivni aparat. Obveščevalno delo je od spodaj množično in prihaja dnevno na rajonske točke obveščevalne mnogo vsakovrstnih prijav. Imajo celo urejeno kartoteko o ljudeh, ki jih nadzorujejo, zasledujejo itd. Imajo svoje »provokatorje« v belogardističnih organizacijah itd. Po zaslugi tega, v resnici dobrega aparata so odlično o vsem obveščeni in preprečili so že celo vrsto poskusov, da bi se provokatorji vrnili v KP ali OF. Ta aparat funkcionira danes mnogo bolje od OVRE (italijanska obveščevalna služba, op. K.F.) ali gestapa v Ljubljani. Dobili so že dragocene vojaške podatke. Eksekucijski aparat se sestoji iz okrog 50 mož oboroženih z revolverji in bombami, ki so se dobro izvežbali. . . Ti fantje delajo vse mogoče stvari. Nekaj primerov — skoraj dnevno padajo denuncianti, okupatorski hlapci. Nobena policijska zaščita ne reši ti- stih, ki jih vosovci (tako jim pravijo tukaj) vzamejo na muho. Vosovci pridejo v restavracijo z revolverji, prosijo navzoče, da dvignejo roke, da jih legitimirajo, ako koga iščejo; aretirajo ljudi na cesti, jih odvedejo in zaslišujejo, delajo preiskave po hišah belogardistov, zažigajo in plenijo belogardistični material, kakega gestapovca zaslišujejo zelo temeljito sredi Ljubljane. . . Tako so prijeli neke belogardistične kurirje z letaki proti nam, zaplenili letake in kurirje dobro premlatili. Podobne stvari dela tudi Narodna zaščita, čeprav le vojaške narave« . Kardelj ta del poročila zaključuje z ugotovitvijo, da se »Varnostne službe bojijo vsi kot hudiča, prav to pa daje poleg Narodne zaščite in partizanov OF značaj resnične oblasti.«' Na podlagi izkušenj VOS v Ljubljani, je koncem 1942. leta CK KPS sklenil, da bi bilo treba organizirati varnost-noobveščevalno službo tudi v drugih pokrajinah in v partizanskih enotah. V imenu centralnega komiteja je tovariš Kardelj poslal vsem pokrajinskim in okrožnim partijskim komitejem v Sloveniji navodila za izgraditev varnostno-obveščevalne službe na terenu in v vojski. Navodila so izšla kot strogo zaupen dokument 10. februarja 1943. leta. Vos je med drugimi imel naslednji osnovni nalogi: »a) V apiostnoobveščevalna služba se mora razviti danes do take mere, da bo lahko s samostojnim delovanjem na področju obveščanja in neposredne akcije podprla našo vojsko in politično borbo proti okupatorjem in njihovim belogardistično - mihajlovičev-skim pomočnikom. To pomeni, da naš VOS v vojski in civilnem sektorju ni zgolj defenzivna organizacija za obveščanje in razbijanje sovražne špijonaže, ampak kot celota predstavlja akcijsko orožje osvobodilnega boja za razbijanje sovražnika na njegovih lastnih pozicijah, a s posebnimi metodami, ki so svojstvene karakterju varnostnoobvešče-valne službe. Naloga naših vodilnih organov VOS je potemtakem maksimalna aktivizaci-ja svojih kadrov, prehod od obrambe pred sovražnikom k napadom na njegove postojanke, samoinciativna iskanja najprimernejših metod za dosego teh svojih ciljev. b) VOS mora tudi za bodočnost postati tisto močno preizkušeno orožje, ki bo že v kali preprečevalo vse poskuse sovražnikov slovenskega naroda, da bi vzpostavili nad njim bič narodnega in vsakega drugega zatiranja«. O položaju VOS v slovenski narodnoosvobodilni borbi je v navodilih Kardelj zapisal: »L VOS je kot celota orožje osvobodilne borbe slovenskega naroda v borbi proti njegovim sovražnikom, najsi se pojavljajo v kakršnihkoli oblikah, bodisi kot odkriti sovražniki osvobodilne borbe, bodisi kot zamaskirani agenti sovražnika v vrstah osvobodilnega - gibanja samega. V tem smislu je VOS organ vseljudskega osvobodilnega gibanja in ljudske demokratične oblasti — Osvobodilne fronte. 2. Toda iz samih nalog, ki smo jih našteli, izhaja, da je področje VOS za vse spremembe v odnosih sil naj občutljivejše področje naše osvobodilne borbe. Samo neposredno vodstvo KP lahko osigura temu sektorju dosledno in nepretrgano delo. KP Slovenije kot avantgardna sila slovenskega naroda, naj doslednejši borec za resnično demokratične zahteve slovenskega ljudstva in ki kot taka predstavlja v vseh okolnostih in spremembah v odnosih sil neomejeno središče odpora proti vsakršnemu pritisku, lahko edina s svojim nepretrganim vodstvom zagotovi edinstvo in doslednost linije v delu VOS. 3. Iz tega izhaja, da so odgovorne organizacije naše Partije dolžne neposredno voditi in kontrolirati delo VOS v in- teresu OF in bodočnosti slovenskega naroda. Zato CK KPS tudi izdaja pričujoča strogo zaupna navodila k priloženim Navodilom Centralne komisije VOS in obveščevalnega centra Glavnega štaba.« Za svoje delo je Centralna komisija _ VOS odgovarjala Centralnima komitejema Slovenije in Jugoslavije. S tem v zvezi pa je bila tudi določena pristojnost pokrajinskih in okrožnih komitejev do organov VOS. Vsi podrejeni organi VOS so bili strogo centralizirani, vse zveze pa naj strožje zakonspirirane, kar je bilo v duhu splošnih zaključkov CK KPS, ki so glasili: »1. V delu VOS je treba čuvati maksimalno konspiracijo. Tako sam obstoj VOS, kakor tudi njegovo delovanje in organizacijska mreža morajo ostati neznane ne le širši okolici, ampak tudi partijskemu aktivu. Kontrola partije naj se uresničuje izključno samo preko za to določenih tovarišev. 2. V svrho čim večje konspiracije in večjega uspeha v delu morajo odgovorni partijski komiteji dopustiti organom VOS čim večjo samostojnost in samoinciativnost samo tam, kjer bi ta služba zaostajala, lahko partijske organizacije po svoji uvidevnosti napravijo korenitejše spremembe«. Takoj po izidu navodil se je VOS organiziral v okrožnih komisijah na Dolenjskem. Pospešeno in učinkovitejše se je razvijala tudi obveščevalna služba v enotah NOV v vsej Sloveniji. Stekle pa so tudi priprave za organizacijo pokrajinskih komisij VOS na Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem. 1 1 Del poročila objavljen v Dokumenti VOSOF, NZ in pravosodja 1941—1945, Republiški sekretariat za notr. zadeve Ljub. str. 37—38 2 Dokumenti VOSOF, NZ in pravosodja, str. 115—119 Slavnostni zbor borcev I. Štajerskega bataI j o na i 11. VDV br igade na KaI u nad Hrastnikom 1.7.1979 V nedeljo, 1. julija letos, se bodo od 7,30 do 9. ure, na znani planinski postojanki v Zasavju na Kalu nad Hrastnikom, zbrali vsi preživeli borci I. Štajerskega bataljona III. VDV brigade, kjer bodo skupaj s hrastniškimi in revirskimi borci in aktivisti proslavili svoj pomemben jubilej - 35. obletnico ustanovitve in formiranja bataljona. Borci tega bataljona so za časa NOB na območju Štajerske odigrali pomembno vlogo pri utrjevanju in nadaljnjem razvoju ljudske oblasti in v boju s pripadniki okupatorskega režima, razmeščenih v številnih sovražnih positojankah izvedli vrsto drznih in uspešnih akcij. Ta bataljon, ki je dva meseca po svojem formiraju (ustavno vi j en je bil 26. 6. 1944) tvoril jedro za formiranje III. VDV brigade (25. avgusta 1944) in mu je uspešno poveljeval narodni heroj Tone VRATA-NAR-Anitonesko, kasneje in ves čas do osvoboditve tudi III. VDV brigadi, ima domicilno listino skupščine občine Hrastnik. Stalni odbor (tega bataljona je za ta pomemben zgodovinski jubilej in za letošnje ponovno srečanje preživelih borcev pripravil izdajo posebne knjige (kroniko bataljona), katere avtor je Jože Štok-Ko-rotan, prispevke zanjo pa so napisali: avtor štiri, Franci GRČAR, Milan KOŽUH, Konrad PEVEC in Avgust POVŠE-Dušan po dva ter Tone DE-LAK-Igor in Dane DELIČ po enega. Knjiga je napisana z namenom, da se ohranijo svetle tradicije NOB, v zahvalo padlim žrtvam za svobodo in v spomin na naš zmagoviti boj, ki je potrjen z novimi zmagami delovnih ljudi na vsej naši fronti. Izšla bo v 1.400 izvodih, vsi preživeli borci te partizanske enote pa jo bodo prejeli brezplačno. Napisana kronika bataljona bo služila tudi kot V maju so si rezervni vojaški starešine iz Trbovelj ogledali dokumentarne in vojaške strokovne filme ter poslušali predavanja o zračnih desantih in boju proti desantom, uporabi herbicidov v vojni, vojaški in politični situaciji ter njenem vplivu na položaj in varnost SFRJ, pa tudi o politični in gospodarski situaciji v občini. (R. Matko) Industrijski most od nove glavne ceste pri cementarni proti separaciji premoga in TET je gotov in promet že teče po njem. Podoba širšega območja železniške postaje v Trbovljah se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila (Foto A. Bregant) del zbranega -gradiva za knjigo o III. VDV brigadi. Na tovariško srečanje, združeno s prosi-ivo dneva borcev in letošnjih Zgodovinskih jubilejev KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ ter dneva rudarjev, so vabljeni vsi preživeli borci bataljona, tudi tisti, -ki iz kakršnihkoli vzrokov niso prejeli posebnih vabil. Pričetek proslave s kulturnim sporedom in pozdravnem govorom bo ob 10. uri. Pridite v čimtvečjem številu! Za prijetno vzdušje in dobro počutje bodo poskrbeli kulturniki ter delovne in družbe-napolitične organizacije hrast-niške občine. To bo še ena politična manifestacija med številnimi slavnostmi in drugimi prireditvami v okviru in počastitev letošnjih jubilejev. Rudi Matko Komentar Nerešena gospodarska vprašanja V V Zasavju se ta hip srečujemo s sorazmerno zapletenimi gospodarskimi gibanji, ki kažejo da se precej oddaljujemo od načrtovanih. Vrsta negativnih tendenc, ki se pojavljajo v zadnjem času, ogrožajo politiko ekonomske stabilizacije. Seveda pa številna nerešena gospodarska vprašanja vplivajo tudi na družbenoekonomske razmere in odnose v Zasavju, posebej pa še na samoupravni položaj delavcev. Zakaj takšen uvod? Nočemo polemizirati o trenutni gospodarski situaciji v revirjih, vendar je prav, da poudarimo, da bo od nadaljnjega razvoja gospodarstva, uresničevanja srednjeročnih planov in pa nri izdelavi srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985, odvisen tudi sam razvoj revirjev. Pri tem pa bo potrebno dati medobčinskemu sodelovanju tisto mesto in vsebino, ki bi jo že moral imeti. Enakomerni razvoj revirjev od Trojan do Breznega Najbrž ni potrebno posebej poudarjati kako pomembno je povezovanje regije za doseganje boljših rezultatov, tako gospodarskih, kakor tudi na vseh ostalih področjih. Je že res, da nekatere zasavske delovne organizacije precej izvažajo na tuja tržišča in nastopajo skupno, vendar pa možnosti, predvsem na tržišča neuvrščenih držav, še zdaleč niso izkoriščene. In če upoštevamo, da so prav v teh deželah povpraševanja ravno po izdelkih, ki jih proizvaja zasavsko gospodarstvo, so neslutene možnosti znane. Seveda nekateri še vedno ne morejo razumeti novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, žal so med njimi tudi nekateri člani Zveze komunistov. Večkrat se pojavlja ljubosumno gledanje na odnose med delovnimi organizacijami pa tudi med občani, kar pa nikakor ne more vzpodbuditi večjega in uspešnejšega sodelovanja v Zasavju. Tudi nekatere skupne akcije, ki smo se jih lotili že na začetku tega srednjeročnega obdobja, še do danes niso uresničene. Naj omenimo samo preskrbovalni center, računalniški center, še vedno ločeno zasavsko lesno oziroma pohištveno industrijo, pa še bi lahko naštevali. Tudi področjem kulture, telesne kulture pa ostalim posvečamo premalo pozornosti. Kje so sodelovanja samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne samouprave pa kdo ve kaj vse lahko še štejemo za medobčinsko nujno povezavo. Ni dovolj le prizadevanje nekaterih posameznikov, potrebno bi bilo povezovanje vseh dejavnikov, da bi dosegli hitrejše premike v združevanju in skupnem nastopanju zasavske regije izven njenih regionalnih okvirjev. Predvsem bo potrebno (kolikokrat smo že to napisali, poudarili, podpisali, se dogovorili, pa.. .?), da kritično in nenazadnje tudi samokritično spregovorimo o dosedanjih slabostih in se dogovorimo, kako izkoristiti vse možnosti hitrejšega medsebojnega sodelovanja, dogovarjanja in sporazumevanja. To bi morala biti tudi vzpodbuda v času, ko se pripravljamo na naslednje srednjeročno obdobje. Docela napačno bi bilo mnenje, da v revirjih nismo še nič dosegli v medsebojnem pove- zovanju. Nasprotno! Veliko je bilo že storjenega. Možnosti za -nove, boljše, kvalitetnejše povezovanje pa se odpirajo vsak dan. In kdo naj bodo nosilci povezovanja? To naj ne bodo le delovne organizacije in skupnosti, ampak kdo drug, če ne delovni ljudje in občani. Ti morajo biti tisti, ki dajejo po- bude za uresničevanje določenih interesov, hotenj in želja za poglobljeno in še uspešnejše sodelovanje revirskih občin. Seveda pa ob vsem tem ne smemo prezreti tudi vloge, ki jo ima pri tem angažirano in aktualno obveščanje naših delovnih ljudi in občanov prek vseh sredstev javnega obveščanja; od radijske postaje do tovarniških glasil, ki bi morali dajati tudi večji poudarek medobčinskemu sodelovanju. Prav gotovo pa bi veljalo razmisliti tudi o lokalnem časopisu. Iz informacij Revirskega komiteja ZKS, Trbovlje, št. 3/79 Povojni razvoj zasavskih revirjev Izredni napori so zaznavni tudi na področju razvoja celotne družbene (negospodarske) dejavnosti. V hrastniški občini je bilo v obdobju po letu 1945 500 nr uporabnih površin, kar zgrajeni sta bili dve novi šoli ter nadzidana obstoječa šola na Dolu, zgrajene so bile tri varstvene ustanove, tako da je v otroško varstvo zajetih že 29 odstotka predšolskih otrok. Na področju zdravstva, kjer je bil leta 1965 zgrajen nov zdravstveni dom z lekarno, z nad 500 m2, uporabnih površin, kar pa nikakor ni zadoščeno sedanjim zahtevam in potrebam uporabnikov. Zato so se delovni ljudje in občani leta 1976 zavestno odločili za uvedbo drugega samoprispevka za gradnjo drage faze zdravstvenega doma, ki bo imel prek 2.000 kvadratnih metrov uporabnih površin. Solidarnosto združevanje sredstev delovnih ljudi, občanov in združenega dela bo tako prišlo do polnega izraza ob praznovanju letošnjega občinskega praznika, ko bodo izročeni namenu novi prostori zdravstvenega doma1. Potreben poudarek se vseskozi daje tudi področju kulturne in športne dejavnosti. V pretečenem obdobju so bile tako zgrajene za potrebe kulturne dejavnosti kar štiri namenske dvorane, za športno-rekrea-tivno dejavnost delovnih ljudi in občanov pa vrsta športnih objektov, med njimi tudi zaprto kopališče in kegljišče. Problem, ki ne tare zgolj hrastniške občine ampak celotne revirje so ceste. Kljub itemu, da je bila v tej revirski občini posodobljena in zgrajena vrsta cest in zgrajen sodoben most čez Savo, je Hrastnik, kot tudi celotni revirji, zelo slabo povezan z ostalimi območji Slovenije. Potem talkem so tudi povsem razumljiva prizadevanja in (težnje revirjev po dograditvi zasavske ceste od Radeč oziroma Krškega. Ob celotnem prizadevanju hrastniških delovnih ljudi in občanov po hitrejšem, načrtnejšem in usklajenem gospodarskem in družbenem razvo-juju, gre omeniti prizadevanja in razumevanje tamkajšnjega združenega dela, ki omogoča u-resničenje samoupravno dogo-govorjenih načrtov s solidarno stnim zbiranjem eno odstotnih sredstev od dohodka. Ob tem pa je pomembna tudi ponovna odločitev delovnih ljudi in občanov (ter združenega dela, ki so se na referendumu odločili, da bodo z uvedbo tretjega samoprispevka zbrali okoli 40 milijonov din za gradnjo novih zmogljivosti za potrebe otroškega varstva in za posodobitev lokalnih cest. Hkrati z gospodarskim in družbenim razvojem se je razvijala in poglabljala tudi krajevna samouprava. V Hrastni- V Zagorju so v maju t.l. odprli novo avtobusno postajo. Foto L. Vozelj ku deluje sedaj enajst krajevnih skupnosti. Bili so pa tudi med prvimi v Sloveniji, ki so skladno z določili republiške ustave oblikovali skupnost krajevnih skupnosti. Ta usklajuje in pomaga pri reševanju skupnih problemov. Hrastniško združeno delo sofinancira programe KS v višini 300 oziroma 450 din letno na zaposlenega v občini. Za nadaljnje poglabljanje krajevne samouprave pa so izrednega pomena sedanje predpriprave za oblikovanje krajevnih skupnosti in ustanovitev novih na območju Loga. Kajti sedanja KS zajema kar 5.000 krajanov, kar itadi onemogoča, da bi prišlo dejansko neposredno odločanje prebivalcev do popolne veljave. Tudi celoten povojni razvoj občine Trbovlje preveva želja po ustvarjanju boljših materialnih pogojev in usklajeno rast družbenopolitične skupnosti. Tako kot v sosednjih občinah, so tudi v Trbovljah vidni uspehi in napredek. Družbeni razvoj je dal in daje pečat tako gospodarski kot negospodarski sferi in njenemu vsestranskemu razvoju. Po osvoboditvi so se iz rudnika razvili rudarski gradbeni obrat, Strojna itovarna, Tovarna pohištva in drugi. Bil je soustanovitelj specializirane projektantske in gradbene organizacije, ki v okviru RUDISA izvaja vsa investicijska dela in to od začetnih raziskav do gradnje kompletnih rudarskih, energetskih in gradbenih objektov doma in po svetu. Ta inženiring je znan po visoki strokovni in tehnični sposobnosti po vsem svetu. Njegovo dejavnost je čutiti, kar je izredno pomembno, tudi v razvitih deželah. V zadnjih desetletjih je že zgradil številne rudnike in druge industrijske objekte v Jugoslaviji, Evropi, Aziji in Afriki. Proti koncu petdesetih let se je iz majhne strojne delavnice rudnika razvila velika samostojna Strojna 'tovarna Trbovlje, ki deluje sedaj v okviru ZPS Slovenije in proizvaja sodobne rudarske stroje in opremo za potrebe domačih in tu- jih rudnikov. V zadnjem obdobju pa je uspešno razširila svoj program še na proizvodnjo najsodobnejše gradbene in druge strojne opreme ter opreme za kemično industrijo. Povojna povečana proizvodnja premoga v občini je narekovala razširitev Termoelek-trare Trbovlje, ki je glavni odjemalec slabših vrst premoga. Po prenovitvi stare Termoelektrarne z 80.000 megaviti, je bila lata 1968 zgrajena nova Termoelektrarna II z močjo 640.000 megavatov, postavljena pa je tudi plinsko parna elektrarna. V teku pa so priprave zn gradnjo nove TE III, s čemer bo izkoriščen tudi pred leti zgrajen 360 metrski dimnik, ki Za skupno vajo reševalnih moštev rudnikov Slovenije smo letos določili Zasavske premogovnike. Te skupne vaje so se dne 9. junija udeležili reševalci REK Velenje, REK Zasavje bistveno' vpliva na zmanjšano onesnaževanje in zaplinjenost zraka. Težnja po večjem izkoriščanju surovinske baze in porabi premoga za industrijo, je terjala tako v občini kot regiji, večji razvoj gradbene industrije in operative. V okviru rudnika sta se v Trbovljah razširila opekarna in betonarna. Največji razvoj je v preteklem obdobju dosegla Cementarna Trbovlje, ki je s posodobitvijo obratov po osvoboditvi povečala letno proizvodnjo na 119.000 ton, po razširitvi leta 1972 pa jo je povečala na preko 480.000 /ton. (nadaljevanje sledi) Janko Savšek ter rudnikov Idrija, Mežica, Kanižarica, Senovo, Laško in Črna — kaolin. Po sklicu reševalnega moštva, ki je bil v Zasavju izveden s sireno, so se vsi rudni- Tovarna Energoinvest — Varnost v Zagorju je zgradila nove tovarniške prostore v Potoški vasi. Pripravljajo se na otvoritev in pričetek obratovanja v novozgrajenih prostorih. Foto L. Vozelj Preverili smo našo pripravljenost ki odzvali v najkrajšem možnem času, pri čemer lahko računamo, da nam najštevilnejše ekipe iz REK Velenja lahko nudijo pomoč že v eni uri. Najbolj oddaljeno reševalno moštvo rudnika Mežica pa je rabilo za odziv oz. prihod v Hrastnik le 2 uri 44 minut. Akcija v jami Hrastnik na temo reševanje preživelih po eksploziji metana in zapiranje ogroženega predela jame, je potekala organizirano, s hitro in brezhibno podajo poročil in nalog, kar je bilo odločilno za uspešno vodenje akcije. Po vaji, kjer je aktivno sodelovalo 80, skupno pa 280 reševalcev, je bilo tovariško srečanje na Izlakah. Prisrčen in veder pomenek reševalcev in uspešno zaklju- čena skupna vaja nam je potrdila občutek sposobnosti in pripravljenosti, nuditi medse- bojno pomoč kadarkoli bi to bilo potrebno. SVD Dne 9. junija je potekala v Hrastniku v okviru REKZ — DO Zasavski premogovniki, skupna reševalna vaja jamskih reševalcev vseh slovenskih rudnikov. Po končani vaji so poslušali poročilo in izdelali analizo poteka vaje. (Foto J. Kirič) O pravilnosti naziva Uspehi so na dlani — sestavljene organizacije podeljena so priznanja Predno smo na referendumu glasovali o spremembi firme sestavljene organizacije oziroma o poimenovanju REK Zasavje v REK Edvarda Kardelja, smo se zaradi pravilnosti bodočega poimenovanja obrnili za nasvet na dekana Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani dr. Matjaža Kmecla. Obstajala je namreč dilema: — REK Edvard Kardelj, ali — REK Edvarda Kardelja. Pri konzultiranju nekaterih domačih slavistov, smo ugotovili, da si v tem pogledu niso edini in imajo različna mnenja. Tovariš dr. Matjaž Kmecl se je našemu vabilu, kljub hudi zaposlenosti, kmalu oglasil in nam posredoval svoje mnenje. Pred podobnim vpraša- njem, kakor smo zdaj mi, je bila pred nedavnim tudi Univerza v Ljubljani. Temeljito so se konzultirali z večino priznanih jezikoslovcev. Na koncu so bili enotnega mišljenja, da se naj Univerza imenuje Univerza Edvarda Kardelja. Današnja raba z različnimi asociacijami se je tudi že uveljavila v preteklosti — raba z genetivom. Zato tudi za nas pride po njegovem mnenju v poštev le naziv SOZD REK Edvarda Kardelja. Raba z nominativom je danes ocenjena kot hrvatizem, čeprav je sicer strukturno logična. Tako bomo v bodoče uporabljali pri naslavljanju naše sestavljene organizacije rodilniško obliko, to je obliko, ki smo jo zgoraj podčrtali. T. L. Letošnje praznovanje praznika občanov občine Trbovlje 1. junija je potekalo v znamenju številnih prireditev in pregledov uspehov opravljenega dela. Prireditve so potekale takole: — 24. maja v Delavskem domu — slavnostni koncert učencev Glasbene šole Trbovlje, — 25. maja v Delavskem domu — občinska revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov, — 26. maja na igrišču TVD Partizan —• nastop mladinskih kulturnih skupin in sekcij TVD Partizan, — 26. maja v Delavskem domu — jubilejna revija pevskih zborov Zasavske pevske skup-nositi. Nastopalo je 19 zborov, — 30. maja v Delavskem domu — 20 let Delavskih univerz Slovenije, slavnostna seja skupščine, otvoritev razstave v avli doma in zvečer kulturna prireditev ob 20-letnem jubileju, — 31. maja popoldan tek po ulicah Trbovelj z udeležbo slovenskih atletskih klubov s startom in ciljem pri Revirskem muzeju ljudske revolucije, —• 1. junija dopoldan promenadni koncert Delavske godbe Trbovlje pred Delavskim domom, —• 1. junija ob 10.30 uri v avli Delavskega dama otvoritev razstave na temo — Revolucionarna zgodovina revirjev v sliki in besedi. Odprl jo je prvoborec Ivan Gurjup, z zbranim nagovorom. Ob 11. uri v gledališki dvorani slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine Trbovlje, ob navzočnosti številnih javnih in političnih delavcev, prvoborcev, nagrajencev, delegatov iz organizacij združenega dela in drugih občanov, —• 2. junija množični partizanski pohod na Vrhe »Trbovlje 79«. ob 11. uri osrednja revirska proslava na Vrheh pred8Domom revirskih in savinjskih borcev, ob praznovanju 60. obletnice KPJ — ZKJ, sindikatov in SKOJ. Slavnostni govornik je bil Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, — 3‘. junija vzidava temeljnega kamna za postavitev nove osnovne šole na Dobovcu, — 4. junija v Delavskem domu — koncert dekliškega pevskega zbora iz Krakova na Poljskem in mladinskega pevskega zbora Trbovlje, — 5. junija ob 10. uri otvoritev novih proizvodnih in u-prarvnih prostorov KTL — TOZD TIKA Trbovlje. Na slavnostni seji občinske skupščine v gledališki dvorani Delavskega doma, ki ji je prisostvovalo blizu 400 občanov, je govoril predsednik občinske skupščine Janez Ocepek. Orisal je pomen vsakoletnega praznovanja 1. junija in uspešen gospodarski in družbeni razvoj občine v zadnjem letu. Predsednik žirije za podelitev Prvo junijskih nagrad Ado Na-glav je obrazložil in utemeljil vzroke, ki so narekovali podelitev letošnjih nagrad, predsed- nik občinske skupščine pa je te nagrade podelil. Prejeli so jih: — Mehanika Trbovlje, iz gospodarskega področja, — Vinko Kovačič, iz kultur-no-prosvetnega področja, — Smučarsko društvo Kum-Dobovec, iz telesnovzgojnega področja, — Peter Adlešič, iz družbenopolitičnega področja, —• sekcija španskih borcev Slovenije iz drugih področij dela. Nagrado tvori listina, miniatura spomenika zmage delavcev nad Orjuno ter denarni znesek. Vsem nagrajencem najboljše čestitke! Pozdrave sta vsem občanom posredovala tudi predsednika občinskih skupščin pobratenih občin — Lazarevca in Jesenic. V kulturnem delu programa je nastopil s krajšim koncertom mladinski pevski zbor Trbovlje, pod vodstvom zborovodje Ide Virt. Po končani seji je bilo v avli Del. doma krajše tovariško srečanje udeležencev slavnostne seje. Je Guinnessova knjiga rekordov res knjiga rekordov? Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, je koncem 1. 1978 založila in izdala knjigo »GUINNESSOVA KNJIGA REKORDOV« in jo poslala na slovenski knjižni trg. Doslej je ta knjiga izšla v 16 jezikih v večmilijonskih nakladah. Knjigo smo si površno ogledali in ugotovili, da vsi njeni podatki niso povsem točni. Na strani 100, npr. v poglavju industrijske konstrukcije, piše o naj višjem dimniku na svetu in naj višjem dimniku v Evropi. Iz podatkov je razvidno, da je naj višji dimnik v Kanadi, vendar višine ne navaja, deluje pa od 1. 1979 dalje. Za Evropo pa navaja, da je najvišji dimnik v kraju Poentes v Španiji in da je visok 350 m. Dva netočna podatka. Manjka torej višina naj višjega dimnika na svetu, v Evropi pa vemo, da je najvišji dimnik v Trbovljah, pri REK Zasavje — DO Termoelektrarna. V višino meri namreč 360 m, dograjen in o tvor j en pa je bil 1. 6. 1976. Ta podatek bi moral biti znan vsaj ljubljanski založbi Mladin- ska knjiga, ki je to knjigo izdala pred meseci, dve leti in pol po tistem, ko je dimnik bil dograjen in ko je pričel obratovati. Je eden redkih rekordov s katerimi se pri nas lahko pohvalimo, pa še tega ne izkoristimo z namenom, da bi o tem seznanili tako domačo kot tudi svetovno javnost. Nekateri podatki so ažurirani, zato bi lahko tudi tega. Je to morda edini spodrsljaj v tej knjigi? T. L. Izostajanja od dela v regiij v obdobju 1969-’978 Kulturniki ne odnehajo Med opazovanim obdobjem desetih let se je skupni odstotek izgubljenih dni v regiji povečal od 3,9% v letu 1969 na 5,1 % v letu 1978. Izostanki od dela so naraščali vsa leta približno enako do leta 1975, nato opazimo stagniranje, ponovni porast zasledimo v letu-1978. Analiza izostajanja od dela po vzrokih zadržanosti kaže največji rast odstotka izgubljenih dni zaradi nege družinskih članov, izolacije in spremstva, sledi odstotek izgublienih dni zar%' bolezni in nesreč izven dela, medtem ko odstotek izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni stagnira. TABELA 1: Odstotek izgubljenih dni Leto Po viru sredstev Po vzrokih zadržanosti z dela skupaj v breme organizacij v breme skupnosti skupaj bolezni in nesreče izven dela nesreče pri delu in poklicne bolezni nega, izolacija in spremstvo 1 2 3 4 5 6 7 8 1969 3,9 2,4 1,5 3,9 3,3 0,4 0,2 1970 4,4 2,8 1,6 4,4 3,7 0,5 0,2 1971 4,3 2,7 1,6 4,3 3,6 0,5 0,2 1972 4,6 2,8 1,8 4,6 3,9 0,5 0,2 1973 4,7 2,8 1,9 4,7 4,0 0,45 0,25 1974 4,7 2,8 1,9 4,7 4,0 0,4 0,3 1975 5,0 3,1 1,9 5,0 4,25 0,4 0,35 1976 4,9 3,0 1,9 4,9 4,3 0,3 0,3 1977 5,0 3,0 2,0 5,0 4,2 0,4 0,4 1978 5,1 3,1 2,0 5,1 4,3 0,3 0,5 Na razlike v intenzivnosti izostajanja od dela med leti, posameznimi vzroki zadržanosti in virih financiranja s pomočjo števila mesečno izgubljenih dni na 100 zavarovancev opozarjamo posebej. Leta 1969 je bilo na vsakih 100 zaposlenih zavarovancev izgubljenih nekaj več kot 100 delovnih dni mesečno, medtem ko je bila v letošnjem letu izguba samo zaradi bolezni in nesreč izven dela 112 dni. ZDRAVSTVENI DOM ZASAVJE IZOSTAJANJE OD DELA V LETU 1978 Odstotek staleža bolnikov skupni v breme org. v breme sk. _____________________76 77 78 76 77 78 76 77 78 ______1__________2^___34 567 8 9 10 Regija (Ljubljana) 5,2 5,1 5,1 3,2 3,1 3,1 2,0 2,0 2,0 Zdravstveni dom 7,0 6,8 6,8 4,3 4,3 4,1 2,7 2,5 2,7 Zasavje Hrastnik 6,9 6,9 7,6 4,5 4,6 4,9 2,4 2,3 2,7 Trbovlje 6,6 6,5 6,3 3,9 4,0 3,6 2,7 2,5 2,7 Zagorje 8,0 7,3 7,1 4,9 4,5 4,2 3,1 2,8 2,9 Na območju Zdravstvenega doma Zasavje izstopa v letih 1976 in 1977 Občinska zdravstvena skupnost Zagorje, v letu 1978 pa ima največji odstotek staleža Občinska zdravstvena skupnost Hrastnik. Čeprav se bližamo z vso naglico poletnim tednom, s tem pa tudi letovajnim dnevom, bi človek pričakoval, da bodo kulturniki — pevci, godbenki, igralci, likovniki prenehali, z delom. Pa ni tako. Prav v zadnjih tednih se vrste nastopi za nastopom, bodisi doma ali v gosteh. V tem pregledu skoraj ni mogoče našteti vseh koncertnih. in drugih nastopov pevskih zborov, godb, likovnikov, dramskih sekcij in drugih ansamblov. Našteli jih bomo le nekaj: RELIK V TERMOELEKTRARNI Dne 25. ima j a so odprli v družbenih prostorih SOZD REKZ - DO Termoelektrarna Trbovlje, likovno razstavo del članov likovne sekcije RELIK Svobode Center iz Trbovelj. 13 članov te sekcije je razstavljalo skupno 22 del — akvarelov, grafike in plastike v lesu in lignitu. Odprta je bila do 4. junija tega leta. Pripravili so jo v počastitev rojstnega dne maršala Tita, letošnjih jubilejev in občinskega praznika občine Trbovlje. LIKOVNA RAZSTAVA OB DNEVU MLADOSTI Na dan mladosti 25. maja je bila ob 16,30 odprta likovna razstava učencev Osnovne šole Trbovlje na temo »Naši kraji«. Odprli so jo v avli Delavskega doma v počastitev Dneva mladosti, mednarodnega leta otrok in letošnjih partijskih, sindikalnih in mladinskih jubilejev. Razstavo je pripravila likovna komisija pri ZKO Trbovlje, s sodelovanjem likovnih pedagogov Leopolda Hočevarja, ak. slik. in Janeza Kneza, ak. slik. osnovne šole Trbovlje. Dela, ki so bila prikazana na tej razstavi so izdelali učenci osnovne šole Trbovlje, na enodnevnem »ex tempera«. Razstavljena dela Prihodki in odhodki občinskih zdravstvenih skupnosti Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, ki spadajo v okvir Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, so letošnji finančni načrt v I. trimesečju dosegle takole: v tisoč din občin, zdrav, skupnost Hrastnik Trbovlje Zagorje a) Prihodki (prisp. DO, iz OD, iz SIS, iz OD kmetov, obrtnikov itd.) — načrt za 1. 1979 68.160 168.800 84.858 — realizacija I.-III. 79 16.564 38.996 84.161 — % izpolnitve 24,3 23,9 19,0 b) Odhodki (zdrav, varstvo, ambul. zdravljenje, spec. zdravljenje zobozdravstvo, zdravila itd.) — načrt za 1. 1979 68.160 162.800 84,858 — realiz. MII. 79 11.163 29.078 15.392 — °/o izpolnitve 16,4 17,9 18,1 Izostajanje od dela V I. trimesečju t.l. je bilo izostajanje od dela zaradi bolezni in nesreč po posameznih občinah v revirjih, naslednje: občina % staleža skupni I-III. 79 I-XII. 78 od tega v breme TOZD oz. DS I-III.79 I.-X11.78 Hrastnik 7,6 7,6 5,2 4,9 Trbovlje 6,2 6,3 3,7 3,6 Zagorje 6,1 7,1 3,5 4,2 Ljubljanska regija 5,5 5,1 3,3 3,1 V gornjem pregledu je zajeta zadržanost zavarovancev od dela zaradi bolezni, nesreč pri delu in poklicnih bolezni, nesreč izven dela, nege družinskih članov, izolacije in spremstva. Zadržanost zaradi nosečnosti in poroda ter delo v skrajšanem delovnem času nista zajeti. Zavarovanci in izgubljeni dnevi V prvem letošnjem četrtletju je bilo po podatkih občinskih zdravstvenih skupnosti revirskih občin in ljubljanske zdravstvene regionalne skupnosti, naslednje število zavarovancev in izgubljenih dni zaradi bolezni, nesreč itd. so se nanašala v glavnem na rudarsko tematiko. OB OBČINSKEM PRAZNIKU LIKOVNA RAZSTAVA V četrtek, dne 31. maja je bila ob 18,30 uri odprta likovna razstava umetniških del pod naslovom »Novejše slike iz zbirke Izlaške kolonije«. Razstavljenih je bilo 32 del, 32 avtorjev, ki so ustvarjali svoja, dela v času 15-letnega obstoja slikarske kolonije Izlake. Tematika razstavljenih del se nanaša na zasavsko pokrajino. -[n>[ pq al ta;tj:oa;o uj turni program v katerem je sodeloval moški pevski zbor Zarja. Razstavo je pripravil galerijski svet, ki deluje v okviru likovne komisije ZKO Trbovlje. Odprta je bila do 10. junija v likovni galeriji Trbovlje — Delavski dom. KONCERTI PEVSKIH ZBOROV 25. maja je bila v Delavskem domu občinska revija mladinskih in otroških pevskih zborov; — 26. maja je bila jubilejna revija pevskih zborov zasavske pevske skupnosti ob njeni 10-letnici. Nastopilo 19 pevskih zborov in oktetov. — 24. maja so pripravili učenci glasbene šole Trbovlje v Delavskem domu slavnostni koncert. LIKOVNIKI V SPLOŠNI BOLNIŠNICI Člani likovne sekcije RELIK Svobode Center iz Trbovelj, so pripravili s sodelovanjem TOZD Splošne bolnišnice Trbovlje, likovno razstavo svojih del iz zadnjega obdobja. V avli novega dela bolnišnice so 14. junija v poznih popoldanskih urah ob nagovoru predstavnika splošne bolnišnice, odprli razstavo 22 likovnih del — olja, akvareli grafike in plastike v lesu. Skupno je razstavljalo 9 avtorjev. Razstava je bila odprta do 21. junija t.l. SAMOSTOJNA RAZSTAVA POTOKARJA IN LESARJA V V petek, 22. junija je bila ob — število zaposlenih zavarovancev indeks 79/78 — izgubljeni dnevi — vsi indeks 79/78 — od tega -v breme TOZD in DS indeks 79/78 obr. zdrav, skupnost Hrastnik Trbovlje 5.002 11.155 102,9 103,4 29.600 54.570 111,1 98,2 20.246 32.469 126,9 100,5 17,45 uri odprita likovna raz-Zagorje stava del dveh rudarjev, sli-kar j a Jožeta Potokarja in ki-r AAn par j a Alojza Lesarja. Oba sta ^ člana likovne sekcije RELIK ’ Svobode Center Trbovlje. Razstavo sta pripravila v čakalni-26.829 ci TOZD Premogovnik Trbov-76,3 Ije, v počastitev letošnjega dneva samoupravljalcev, dne-15.493 va rudarjev in 175-letnice ob-71 3 ratovanja rudnika Trbovlje. Ob oitvoritvi je nastopil moški pevski zbor Zarja Svobode Center. Proizvodnja in poraba električne energije v Sloveniji — GWh Za leto: 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Proizvodnja HE na pragu 2.263 2.275 2.478 2.196 2.612 2.647 Proizvodnja TE na pragu 2.596 3.026 3.407 3.762 3.315 4.084 Nakup od idustrijskih elek. 1 1 1 1 1 1 Prejem iz drugih republik 587 711 502 559 905 866 Uvoz iz inozemstva 113 195 130 166 113 27 Razpoložljiva energija 5.565 6.208 6.518 6.684 6.946 7.625 Oddaja v druge republike 174 129 323 69 98 302 Izvoz v inozemstvo 31 258 61 145 24 39 Poraba v Sloveniji 5.360 5.821 6.134 6.470 6.824 7.283 Letni % porasta 2,2 8,6 5,4 5,5 5,5 6,7 Razdelitev porabe v Sloveniji: Eh-: a) neposredni uporabniki 1.628 1.763 1.832 1.859 1.887 1.907 b) ostali uporabniki na 110 kV 130 c) uporabniki na 1 kV — 53 kV 1.703 1.894 2.000 2.199 2.366 2.449 d) gospodinjstvo 1.126 1.191 1.223 1.328 1.405 1.543 e) ostali uporabniki na 0,4 kV 470 480 502 547 572 627 f) izgube v prenosnem omrežju 143 165 185 172 187 207 g) izgube v distrib. omrežju 290 328 392 365 406 420 V NEKAJ VRSTAH SVET ZA INFORMIRANJE SE JE SESTAL V prvi polovici junija se je sestal na svojo sejo svet za informiranje pri predsedstvu občinske konference SZDL Trbovlje. Na seji so bili kritični do sedanjega stanja obveščanja. Zato so sklenili, da je treba kritično in analitično obdelati učinkovitost in vsebino obstoječih oblik obveščanja. Ugotoviti je itreba tudi, koliko te oblike pomagajo občanom in delovnim ljudem pri samoupravnem sporazumevanju in odločanju, koliko so občani in delovni ljudje seznanjeni z informacijami preko osrednjih sredstev javnega obveščanja, delu delegacij in delegatov, možnostih regionalnega povezovanja na področju informiranja, pomudili pa so se itudi pri tem, da naj bi v okviru možnosti tiskali skupno informativno glasilo za vse tri revirske občine. Omenili so svoječasno vlogo, ki jo je v tem pogledu imel do leta 1965 Zasavski tednik. DOM NA PARTIZANSKEM VRHU ZOPET ODPRT Počitniški dom našega kombinata na Partizanskem vrhu je od 18. junija zopet normalno odprt. Zaprt je bil začasno zaradi bolezni oziroma porodniškega dopusita oskrbnice. Vabimo člane kolektiva, kakor tudi druge občane in delovne ljudi, da čim pogosteje obiskujejo naš počitniški dom na Partizanskem vrhu. Hidroelektrarne in termoelektrarne v Sloveniji (Stanje 31. 12. 1978) £ S cti O S-t oj s > . >d ^ O 3 E M H rt JU d) U 4-» OJ) cj cj E >(/) cd C4 S HE Dravograd 3 21 HE Vuzenica 3 45 HE Vuhred 3 60 HE Ožbalt 3 60 HE Fala 8 51 HE Mar ib. otok 3 51 HE Zlatoličje 2 133 HE Formin 2 122 HE na Dravi 27 533 HE Moste 4 21 HE Medvode 2 20 HE na Savi 6 41 HE Doblar 3 30 HE Plave 2 19 HE na Soči 5 49 Skupaj HE 38 623 TE Šoštanj 5 669 TE Trbovlje 6 204 TE Brestanica 5 84 TO Ljubljana 2 58 Skupaj TE 18 1015 HE + TE 56 1638 Kaj je... DOHODKOVNI ODNOSI — Družbeni odnosi v sistemu samoupravnega socialističnega blagovnega gospodarstva. Dohodek -temeljne organizacije združenega dela in vseh oblik njenega združevanja je pogoj za obstoj združenega dela nasploh (vir akumulacije in osebnih dohodkov) v pogojih družbene reprodukcije samouprav- nega socialističnega gospodarstva. To je sistem dohodka, odnosi med subjekti družbene reprodukcije v item sistemu pa se imenujejo dohodkovni odnosi. DOTACIJE — Sredstva, ki se jih po ustaljenih kriterijih dodeluje določenim porabnikom za financiranje njihovih nalog. Koristniki so družbenopolitične skupnosti in njihove službe. S splošnimi dotacijami se pokrivajo manjkajoča sredstva v proračunu, z namenskimi dotacijami pa se financirajo določene naloge tali programi. Dotacije manj razvitim republikam in pokrajinam so splošnega značaja. Družbenopolitične skupnosti prav tako dajejo dotacije določenim občinam, organizacijam, interesnim skupnostim in organizacijam združenega dela. DRSEČI TEČAJ — Oscilacija tečajev deviz in valut pod vplivom svobodne ponudbe in popraševanja na tržišču. Na višino tečaja vpliva devizna bilanca, pa tudi intervencija monetarnih oblasti v skladu s cilji politike, ki so jo želeli ustvariti. V slučajih precejšnjih odstopanj od paritete, se nova pariteta lahko določi, ko flubtuiranje tečajev pokaže nove odnose. DRUŽBENA BRUTO PROIZVODNJA Skupek vrednosti materialne proizvodnje in vrednosti proizvedenih storitev ustvarjenih v enem letu po prodajnih cenah. Ta kazalec se v naših pogojih uporablja smo v med-sektorski analizi, ker s seštevanjem vrednosti proizvodnje po fazah prihaja do večkratnega seštevanja iste količine. Npr.: najprej vrednost proizvedenih surovin (boksit), potem polproizvodov (glinica), proizvodov (aluminij) in finalnega produkta (aluminijski predmeti), kjer je vrednost boksita sešteta štirikrat. DRUŽBENA KONTROLA CEN — Sistem spremljanja neposrednega vpliva na način oblikovanja nivoja in odnosov cen na enotnem jugoslovanskem tržišču. Družbeni dogovor, samoupravni sporazumi ali zakon so temelji, na katerih sloni družbena kontrola cen. Za cene, ki veljajo za ves teritorij Jugoslavije je pristojna federacija (npr. cene prevoza v tovornem železniškem prometu), republike in avtonomne pokrajine vplivajo na cene nekaterih proizvodov in storitev iz svoje pristojnosti (npr. cena prevoza potnikov), občine pa so pristojne (npr. komunalne storitve, nekateri prehrambeni artikli ipd.). DRUŽBENI NAČRTI — Načrti samoupravnih organizacij in skupnosti in načrti družbenopolitičnih skupnosti (DPS). Družbene načrte sprejemajo v skladu s temelji sistema družbenega načrtovanja, ki so enotni za vso Jugoslavijo. Osnovni predmet družbenega nlaniranja je celota procesa proizvodnje, posebno pa ustvarjanje in razpolaganje z celotnim prihodkom, združevanja tekočega in minimalnega dela in dohodkovni odnosi. Dohodek je osnovna kategorija načrtovanja, ekonomskih analiz in ocena realizacije načrtov vseh subjektov načrtovanja, vključno z razporejanjem dohodka za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev dohodka za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve. Srednjeročni načrt je osnovni načrt ekonomskega in družbenega razvoja in se ga sprejema za obdobje petih let. Za obdobje od desetih in več let se sprejema dolgoročni načrt, s katerim se določa splošna orientacija razvoja gospodarstva in družbe, dolgoročne cilje in smeri tega razvoja, spremembe v strukturi proizvodnih sil družbe in razvoj samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov, ki jih je treba uresničiti v obdobju dolgoročnega načrta. Z letnim načrtom se točneje določa in obdela vsebino srednjeročnega načrta (Zakon o osnovah sistema druž- benega načrtovanja in Družbeni načrt Jugoslavije. DRUŽBENI PROIZVOD — Skupek vrednosti materialne proizvodnje in vrednosti proizvodnih storitev, realiziranih v enem letu po prodajnih cenah, zmanjšan za vrednost reprodukcijskega materiala. Delavci zdravstvenih temeljnih organizacij iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja so se v času od 15. do 23. decembra 1977 odločali za združitev v novo delovno organizacijo Zasavski zdravstveni center. Nova delovna organizacija Zasavski zdravstveni center ima v svojem sestavu: — TOZD Zasavske lekarne Trbovlje, Ul. 1. junija 2, Trbovlje; enota Hrastnik, Novi dom 11, Hrastnik enota Zagorje, Kidričeva 5, Zagorje — TOZD Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, Trbovlje; Koncem maja je izšla v založbi TOZD Komunist v Ljubljani 168 strani obsegajoča brošura pod naslovom »Revirji v boju za socializem«. Pripravil jo je Ado Naglav, znani družbenopolitični delavec. Knjigo je opremil Miran Stopar, izšla pa je v nakladi 5.000 izvodov. Brošura je izšla v počastitev letošnjih jubilejev, pripravili pa Na ta način prikazana vrednost proizvodnje in proizvodnih storitev je sestavljena samo iz takoim. dodatne vrednosti, predstavlja pa jo vrednost finalne proizvodnje, kjer ni več seštevanja iste količine vrednosti (reprodukcijskega materiala). — TOZD Zdravstveni dom Hrastnik, Novi dom 11, Hrastnik; — TOZD Zdravstveni dom Trbovlje, Sallamuines 2, Trbovlje; — TOZD Zdravstveni dom Zagorje. C. zmage 1, Zagorje; — Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena, Ul. 1. junija 2, Trbovlje. ZZC je vpisan v sodni register z dne 28. 9. 1978. Zasavski zdravstveni center vodi individualni poslovodni organ Henrik Pušnik, dipl. farmacevt. so jo z namenom, da današnji in prihodnji graditelji socialistične samoupravne družbe v rudarskih krajih ne bi pozabili bojev in žrtev svojih pripadnikov. Brošura predstavila v bistvu vodič s krajšimi zapisi o dogodkih iz delavskega gibanja rudarjev in drugih delavcev. Precejšen del naklade je bil že prodan. V (nekaj vrstah SPOMENIK EDVARDU KARDELJU V Ljubljani so imenovali poseben odbor za postavitev spomenika Edvardu Kardelju, s katerim bi dostojno in trajno počastili življenje in delo velikega revolucionarja. Odbor je 20. junija t.l. že razpisal javni natečaj za idejno zasnovo spomenika. Namen tega natečaja je, da odbor dobi idejne zasnove spomenika. Udeležijo se ga lahko vsi občani živeči v SFRJ. Natečaj je anonimen. Na temelju izbrane idejne zasnove, bo nato avtor izdelal spomenik, ki ga bodo odkrili predvidoma v letu 1981 na ploščadi Trga revolucije v Ljubljani. AKCIJA »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO« Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini Trbovlje, je s sodelovanjem združenja šoferjev in avtomehanikov, 20. junija t.l. organiziral brezplačni tehnični pregled osebnih vozil na avto servisu Volan v Trbovljah. Udeležencem so brezplačno pregledali zavorni sistem, krmilni mehanizem, svetlobne signalne naprave in pnevmatike. Namen akcije je bil, da voznike motornih vozil opozo-re na naj pogostejše okvare, ki lahko vplivajo na varno vožnjo. NAMIZNO TENIŠKI DVOBOJ SLOVENIJA — ŠVEDSKA Dne 19. junija je potekal v telovadnici osnovne šole Heroja Rajka v Hrastniku, namiznoteniški dvoboj mladinskih reprezentanc Slovenije in Švedske. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi 4 reprezentanti iz Hrastnika. Dvoboj so organizirali v počastitev praznika občine Hrastnik in 30-letnice obstoja namiznoteniškega kluba Kemičar Hrastnik. Organizacija zasavskega zdravstvenga centra Revirji v boju za socializem USTANOVITEV SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva v občini Trbovlje je sredi junija predložil temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, predlog družbenega dogovora o ustanovitvi te skupnosti ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev za to skupnost. Javna razprava je trajala do 30. junija t.l. 20 LET TRGOVSKEGA PODJETJA 1. JUNIJ TRBOVLJE V začetku junija t.l. je Trgovsko podjetje 1. junij Trbovlje, ki je združeno v SOZD ABC Pomurka, proslavilo svoj 20-letni jubilej. Proslavo so pripravili s kulturnim programom v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Ob tej priliki so izročili kolektivu REK Zasavje javno zahvalo — listino za dolgoletno in uspešno sodelovanje. Zahvaljujejo se za medsebojno poslovno sodelovanje in razumevanje. Kmalu po proslavi svojega 20-letnega obstoja, pa so pristopili tudi k zapiranju nekaterih svojih poslovalnic na širšem območju Trga revolucije v Trbovljah. Tako je bila ukinjena špecerija v blagovnici, špecerija v prostorih Trga revolucije in poslovalnica na Polaju. Odprli pa so v okviru novozgrajenih trgovskih lokalov na Trgu revolucije, novo špecerijsko trgovino — samopostrežnico. Zapiranje trgovin je povzročilo pri krajanih in drugih občanih precejšnje negodovanje. Upajmo, da bodo tako poslovodni, kakor tudi samoupravni organi tega podjetja imeli posluh za želje in notrebe krajanov oziroma občanov. Sicer pa jubilantu vso priznanje in čestitke k njegovemu 20-letnemu jubileju. 20 LET DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE 30. maja t.l. so proslavili v prostorih Delavskega doma v Trbovljah 20-letnico delovanja delavskih univerz Slovenije. Proslava je sovpadala s praznovanjem občinskega praznika občine Trbovlje. Dopoldan je bilo v predavalnici posvetovanje delegatov, popoldan pa so odprli v avli doma razstavo o razvoju in delovanju delavskih univerz, ob 16. uri pa je bila slavnostna skupščina, s kulturnim programom. Slavnostni govor je imel Vinko Hafner, predsednik sindikatov Slovenije, referat o delu delavskih univerz pa Marjan Lah, predsednik izvršnega odbora zveze delavskih univerz Slovenije. Nato je predsednik skupščine zveze delavskih univerz Slovenije Miran Potrč podelil plakete in državna odlikovanja posameznim udeležencem. Udeležence slavja je pozdravil tudi Janez Ocepek, predsednik skupščine občine Trbovlje. V kulturnem delu programa je sodeloval Mladinski zbor Trbovlje, Trboveljski oktet, solista Ida Virt in Riko Majcen, ob spremljavi Jožeta Skrinar-ja, sodelovali pa so še recitatorji, napovedovalci in drugi. SEMINARJI ZK V prvi polovici junija t.l. so potekali v domu pod Javorjem enodnevni seminarji za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz vseh trboveljskih TOZD, delovnih skupnosti in enovitih delovnih in drugih organizacij. Podobni seminarji so bili tudi za sekretarje OO ZK v Hrastniku in Zagorju. Na seminarjih so razpravljali o večji učinkovitosti ZK, posebno v delegatskem sistemu, pri delu samoupravnih organov, itd. KREDITNE ZAGATE Poslovne banke v letošnjem prvem polletju ne smejo povečati kreditov, razen za 10 °/», do oktobra pa za 19 0/°. Posledice so kar precej občutne. LB - te- meljna banka Zasavje je spričo teh omejitev prizadeta, saj ni mogoče izvajati niti sklepati novih pogodb. Težave so nastopile pri izvajanju in pričetku novih investicij, posebno v stanovanjski izgradnji. Dogovorili so se, da se bodo vsi zainteresirani v Zasavju sestali, da bi se dogovorili za prednostni vrstni red posameznih investicij. JAMSKI REŠEVALCI SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV NA SKUPNI VAJI V soboto, 9. junija je bila organizirana na pobudo republiških rudarskih organov in inšpekcije, skupna reševalna vaja jamskih reševalcev vseh slovenskih rudnikov. Potekala je v jami Hrastnik. Po vaji je bil strokovni razgovor v poslovni stavbi v Hrastniku, po vaji pa je bilo tovariško srečanje na Izlakah. 25 LET TOVARNE ELEKTROELEMENT NA IZLAKAH Dne 8. junija t.l. je tovarna Elektroelement, bivša tovarna Elektroporcelan Izlake proslavila svoj 25-letni jubilej. Na proslavi, ki je bila v Delavskem domu v Zagorju, je govoril direktor tovarne inž. Stane Goste. Ob tej priliki so podelili članom kolektiva jubilejne nagrade in priznanja. DRUŽBENA PREHRANA V HRASTNIKU V Hrastniku že nekaj časa grade nov obrat družbene prehrane, hkrati pa tudi hotel B kategorije. Objekt grade v neposredni soseščini Delavskega doma na Logu. V teku je gradnja zaklonišča in pa zavarovalna dela. Težave so nastopile pri izvajanju investicije, ki potekajo preko SOZD Mercator Ljubljana, za Gostinsko podjetje Jelka Hrastnik. Za nadaljnjo gradnjo manjka 15 milijonov din, ki pa jih investitor ne more najeti zaradi bančnih V Hrastniku so se lotili podiranja bivše kopalnice in poslovnih prostorov rudnika. Staro se umika novemu. (Foto A. Bregant) omejitev. Zavoljo tega so nastopile večje težave pri nadaljevanju gradnje. Vemo, da je družbena prehrana v Hrastniku slabo organizirana in da je nujno v tem pogledu napraviti korak naprej. Nad objektom družbene prehrane bo zgrajen hotelski del s 70 ležišči. MUZEJSKA DEJAVNOST V ZAGORJU Muzej NOB v Zagorju je v avli Delavskega doma v prvi polovici junija t.l. pripravil razstavo fotografij. Razstava je povezana s številnimi partizanskimi enotami in izvedenimi akcijami narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla. ŠOLA V NARAVI OB MORJU Učenci 4. razredov osnovne šole Trbovlje — PE Alojz Hoh-kraut in PE Tončka Čeč, so v prvi polovici junija preživeli po 7 dni v domu Rdečega križa na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Bili so v šoli v naravi z namenom, da se seznanijo z obalnim svetom in njegovimi zanimivostmi. Vrnili so se zdravi, zagoreli in dobre volje. Šole v naravi se je udeležilo preko 200 učencev. FLUOROGRAFSKA AKCIJA V HRASTNIKU V Hrastniku so 12. junija končali z letošnjo fluorografsko akcijo, ki so se je udeležili občani Hrastnika, stari nad 29 let. Udeležba je bila obvezna. Akcijo je vodil poseben odbor, strokovni del pa je opravila ekipa instituta za tuberkulozo iz Golnika. LAZAREVČANI V GOSTEH Dne 9. junija so prišli v goste v Trbovlje učenci osnovne šole iz Lazarevca. Pripeljali so se z dvema avtobusoma, pod vodstvom svojih učiteljev. V okviru pobratimstva z občino Trbovlje, so si ogledali Trbovlje in trboveljske šolske ustanove, ogledali so si tudi Gorenjsko, sledilo pa je tudi podpisovanje listine o sodelovanju osnovnih šol. Gre še za tesnejše sodelovanje učencev in prosvetnih delavcev. Trboveljski učenci pa so obiskali Lazarevčane nekaj dni prej. KOREJSKI RUDARSKI STROKOVNJAKI V REKZ V času od 20. do 29. junija so bili v gosteh pri DO Zasavski premogovniki OZD REKZ štir- je korejski rudarski strokovnjaki. Prišli so v organizaciji zavoda SRS za mednarodno tehnično sodelovanje. Zanimali so se za mehanizacijo za eksploatacijo premoga pod težkimi pogoji. Ogledali so si pridobivanje premoga v posameznih jamah, nekatere zunanje objekte oziroma tovarne, vmes pa so imeli strokovne pogovore z našimi sodelavci. Nekaj dni prej pa so bili v gosteh s posredovanjem RUDIS, kitajski rudarski strokovnjaki. RUDIS namreč z neka.-terimi proizvajalci rudarske opreme iz Jugoslavije pripravlja dobavo rudarske opreme za izgradnjo kitajskega premogovnika. OGLED RUDNIKOV IN ŽELEZARN V ŠPANIJI ZRGMIT Slovenije organizira v prvi polovici oktobra 1.1. strokovni ogled rudnikov in metalurških obratov v Španiji. Potovanje bo trajalo osem dni. Obiskovali bodo rudnik urana, premogovnik, rudnik svinca in cinka ter metalurške obrate. Organizator sprejema prijave do 15. julija 1.1. VAJA CIVILNE ZAŠČITE V ZAGORJU Dne 20. junija 1.1. so organizirali v Zagorju dan civilne zaščite. Že 16. junija pa so imeli skupno veliko vajo vseh enot civilne zaščite — prva pomoč, gasilci, zdravstvo, itd. Ugotovili so, da so vse enote CZ dobro izurjene in vedno pripravljene. Naj omenimo, da so tokrat prvič uporabili za gašenje požara gasilski top na peno. STANOVANJSKA IZGRADNJA V ZASAVJU Vse kaže, da bo načrt gradnje stanovanj v tem srednjeročnem obdobju v revirjih izpolnjen. V Hrastniku grade 65 stanovanj, od tega 24 na Dolu, v Trbovljah je v izgradji trenutno 109 stanovanj, v krat- Na Trgu svobode, zadaj kolonije Njiva, pospešeno grade dve novi stanovanjski stolpnici. Investitor teh stolpnic "je Samoupravna stanovanjska skupnost Trbovlje, dela pa izvaja GIF Beton Zasavje, TOZD Operati a Trbovlje. Foto A. Bregant kem pa bodo pričeli graditi še nova stanovanja na Leninovem trgu in pri revirskem muzeju. Letos bo v gradnji skupno 364 stanovanj. V Zagorju je v gradnji 111 stanovanj. V načrtu do leta 1980 pa je izgradnja 342 stanovanj, po vsej verjetnosti pa bodo plan presegli in zgradili 357 družbenih stanovanj. Tudi občani so zgradili v tem času večje število svojih stanovanjskih hiš. ZAČASNA UKINITEV ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA ŠTIPENDIRANJE Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju občine Trbovlje, je seznanila organizacije združenega dela, podpisnice sporazuma v Trbovljah o tem, da se z veljavnostjo od junija pa do decembra t.l. začasno preneha z združevanjem sredstev za štipendiranje v višini 0,5% od bruto osebnih dohodkov. Komisija je namreč ugotovila, potem ko so obravnavali zaključni račun za leto 1978, da so se doslej oblikovala tolikšna sredstva, da bodo po predračunu zadoščala za izplačevanje štipendij do konca t.l. Vnovič bo treba združevati ta sredstva od januarja 1980 dar Ije v skladu s samoupravnim sporazumom. NADOMESTNE VOLITVE Republiška volilna komisija je objavila razglas — listo kandidatov za nadomestno izvolitev dveh delegatov v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije. Kandidata sta: — Tilka Blaha, dipl. politolog iz Ljubljane — Peter Toš, dipl.pravnik iz Ljubljane Glasovanje o izvolitvi delegatov je v družbenopolitičnih zborih vseh občinskih skupščin potekalo med 4. in 30. junijem 1979. 35-LETNICA KAMNIŠKO-ZASAVSKEGA ODREDA V nedeljo, 24. junija t.l. so v Spodnji Slivni nad Vačami odkrili spomenik - spominsko obeležje v počastitev 3‘5-letnice ustanovitve in delovanja Kamniško-zasavskega odreda. Spomenik je izdelal Franc Kopitar, ak. slik. iz Zagorja. Organizator proslave so bile domicilne občine Domžale, Kamnik, Litija, Zagorje in Hrastnik, občnski odbor ZZB NPV Litija in odbor Kamniško-zasavskega odreda. Pokrovitelj je bila TOZD Industrija Apna. iz Kresnic. Poleg domačih kulturnikov iz Vač je na proslavi sodeloval tudi Delavski pihalni orkester Zagorje. TET II STOJI Dne 16. junija t.l. so ugasnili kurišča v TET - TOZD PE 2. Pričeli so namreč z normalnim, načrtovanim remontom kotlovnih naprav in turbin, kar bo trajalo predvidoma mesec in pol. Predvidoma bodo vnovič pričeli obratovati okrog 1. avgusta. Po dogovoru bo vmes obratovala 20 dni TET -PE I. Trenutno je v času pripravljanja tega poročila, na zalogi v TET okoli 120.000 ton premoga. Iz tega razloga bo TOZD Premogovnik Trbovlje v času remonta v TET zmanjšal proizvodnjo kotlovnega premoga. UPOKOJENCI BODO TEKMOVALI Člani društev upokojencev iz revirjev bodo tudi letos sodelovali v športnih tekmovanjih, ki jih organizira društvo upokojencev Slovenije. Zmagovalci na regijskih (tekmovanjih bodo namreč sodelovali v republiškem okviru v Kamniku in Postojni. Naši upokojenci bodo tekmovali v kegljanju, šahu, balinanju in streljanju z malo kalibrsko puško. DELOVNA SKUPINA CK ZKJ V TRBOVLJAH Dne 28. maja je bila na obisku v Trbovljah oziroma pri trboveljskih komunistih delovna skupina CK ZKJ. Vodil jo je član CK ZKJ in predsednik ZIS Dragoljub Stav rev. Na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Trbovlje, so delovno skupino seznanjali med drugimi tudi organiziranostjo občinske konference ZKS v Trbovljah. Komisija je ugotovila, da se izpeljane spremembe kažejo v boljšem delu osnovnih organizacij ZK in njihovih vodstev, komiteja in občinske konference. Dosežena je bila večja akcijska učinkovitosti, komunisti pa so bolj obrnjeni k reševanju konkretnih- problemov. Člani komisije so se udeležili tudi sestanka osnovne organizacije ZK TOZD Montaža STT, popoldan pa so obiskali osnovno organizacijo ZK v krajevni skupnosti Franc Fakin. VODOVOD V TRBOVLJAH NA PREISKUŠNJI V maju in juniju t.l. smo bili priče dolgotrajne suše. Kar 44 dni ni bilo večjih padavin. Tako dolgotrajnega sušnega obdobja že ni bilo več desetletij. Zato je bil trboveljski vodovod letos na posebno hudi preizkušnji. Vendar moramo reči, da jo je v glavnem dobro prestal. Vode je bilo sicer manj, zato je bilo treba občasno zmanjšati porabo oziroma jo omejiti na najnujnejše. Vendar so nove zmogljivosti vodovoda, ki smo jih v preteklih letih financirali med drugim iz samoprispevka, bistveno pripomogle k oskrbi gospodinjstev s pitno vodo. v Trbovljah. Rudarstvo in energetika doma in po svetu POLJSKO-JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O EKSPLOATACIJI PREMOGA V maju leta 1980 bo v VVrocla-vu — Poljska IX. poljsko-jugo-slovansko posvetovanje o površinski eksploataciji premoga. Osnovna tema posvetovanja bo: stanje in smeri rudarske znanosti kot osnova za razvoj površinske eksploatacije premoga do leta 2000. Posebna pozornost bo posvečena tudi u-porabi znanstvenih metod za reševanje problematike odkopavanja, transporta in odlaganja jalovine na površinskih kopih, kakor tudi o vseh sodobnih rešitvah procesa- površinske eksploatacije. Udeležbo z jugoslovanske strani organizira Jugoslovanski komite zia površinsko eksploatacijo pri Zvezi inženirjev in (tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije, skupno z Zvezo rudarskih inženirjev Poljske. NAFTA IZ OLJNIH SKRILJAVCEV Dne 10. maija so v Beogradu podpisali v gospodarski zbornici Srbije samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost za raziskave, proizvodnjo in izkoriščanje oljnih skriljavcev. Sporazum so podpisali predstavniki rudarskega-inštituta iz Aleksinca, rafinerije nafte Beograd in beograjskega Jugopetrola; k tej skupnosti bo pristopilo še več drugih podpisnikov. Za izdelavo posameznih projektov za raziskavo, proizvodnjo in izkoriščanje skrilj avcev so podpisnice že zagotovile potrebna sredstva. Imenovaili so tudi delovno skupino za pripravo ustanovne skupščine poslovne skupnosti. V Srbiji dajejo tej skupnosti precejšen pomen. POMANJKANJE RUDARJEV Podatki o proizvodnji Titovih rudnikov premoga Tuzla napovedujejo rekordno leto, kar zadeva količino nakopanega premoga. Prve tri mesece so nakopali 3,256.000 ton premoga, kar je 70 tisoč ton več kot so načrtovali. Primerjano z enakim lanskim razdobjem pa je izkop premoga večji za 237 tisoč ton. Plan so dosegle delovne organizacije rudnik Djurdje-vik. Zenica, Mostar, Dobrnj;a>-Lukavac, Kreka, B-anoviči in Gračanica, za planom pa so zaostali rudniki Breza, Kamen-grad, Tušnica, Miljevinia in Ka-kanj. V tem času so se rudarji srečevali tudi z vrsto težav, med katerimi je še najbolj pereč problem pomanjkanje strokovnega kadra. Večina rudnikov se bori tudi s pomanjkai-njem rezervnih delov in opreme. Zaradi pomanjkanja rudarjev pa zaostaja tudi delo pri odpiranju novih rudniških zmogljivosti, ki jih imajo v načrtu. Bosanskohercegovski rudniki zaposlujejo 27 tisoč delavcev, letno pa nakopljejo več kot 15 milijonov ton premoga. SELITEV RUDNIŠKIH OBJEKTOV V delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje nameravajo sedanje rudniške objekte v Prelogah čimprej preseliti, da bi tako sprostili velike zaloge kvat-litetnega premoga, ki ostajajo sedaj neizkoriščene. V nekaj naslednjih letih bi lahko s tako sproščenim odkopnim področjem, kjer leži 70 milijonov ton premoga, zagotovili možnosti za doseganje načrtovanega letnega izkopa 4,7 milijona ton premoga. Predračunska vrednost celotne investicije je ocenjena na 2 milijardi 278 milijonov 671 tisoč dinarjev. Za prvo fazo investicije, ki je načrtovana za čas od leta 1979 do 1980 in kjer gre le za: preselitev sedanjih rudniških objektov v Prelogah so sredstva v višini 926 milijonov 985 (tisoč dinarjev že zagotovljena iz sredstev, ki se formirajo pri IS E. OBNOVA ALEKSINSKIH PREMOGOVNIKOV Letos bodo pričeli intenzivneje modernizirati premogovnike v Aleksincu. Predvideno je, da bi že leta 1981 v jami Morava u-vedli sodobno jamsko mehanizacijo za pridobivanje premoga. Dela bodo sicer potekala v več fazah. Nabavili in montirali bodo najsodobnejšo opremo za ugotavljanje in nevitradiziranje plinov, zračenje in prečiščevanje zraka. Po načrtu naj bi se proizvodnja premoga povečala po konoatni investiciji od sedanjih 150.000 na 350.000 ton premoga. DELEŽ ZDA V SVETOVNI ENERGETSKI POTROŠNJI Delež ZDA (v svetovnem številu prebivalstva imajo 5-'% delež) znaša v svetovni potrošnji energetskih virov (takole: jedrska energija 54'%, zemeljski plin 42'%, surova nafta 29 % in premog 18,0/o. PREMOG ZA TERMOELEKTRARNO Rudnik premoga Plevlja odpira nov površinski kop Borovnica. Strokovnjaki ocenjujejo, da leži na tem področju več kot 20 milijonov ton lignita. Iz površinskega kopa Borovica bo termoelektrarna v Plevi j ah dobivala letno 1,200.000 ton premoga. Za odpiranje novega rudniškega kopa je bilo potrebno vložiti 450 milijonov dinarjev. Pričakujejo, -da bo nova delovna organizacija površinski kop Borovica sposobna iz lastne akumulacije zagotoviti dovolj sredstev za odplačevanje najetih kreditov. V rudniku bo dobilo zaposlitev 450 delavcev. Za vodenje sodobne mehanizacije so pravočasno usposobili 80 strokovnjakov. Prve tone lignita bodo predvidoma nakopali sredi lata, takrat pa naj bi začela delati tudi nova termoelektrarna Plevlja. NOV BLOK TERMOELEKTRARNE KOLUBARA S pričetkom obratovanja novega 110-megavatnega bloka termoelektrarne Kolubara v Velikih C rij enih, je energetski sistem Srbije bogatejši za še en vir električne energije. Generator novega bloka poganja samo ena turbina. Pomembno je, da ima agregat hiter strart, prenaša nagle spremembe obremenitve in bo tako služil kot fleksibilna elektrarna v elektroenergetskem sistemu. Namesto sedanjih 900 milijonov kWh električne energije bo termoelektrarna Kolubara odslej letno proizvajala prek milijardo 700 milijonov kWh električne energije. Za gradnjo novega, bloka (termoelektrarne je bilo vloženo preko milijardo dinarjev. Glavni, izvajalec del je bila termoelektrarna Beograd, pri zaključnih delih pa so sodelovali tudi delavci (termoelektrarne Kolubara. KOLIKO STANE ATOMSKA ENERGIJA Nedavna anketa je pokazala, da je cena električne energije, proizvedene v atomskih centralah v ZDA lani ostala nespremenjena in je bila precej cenejša od električne energije, proizvedene v klasičnih elektrarnah. Lani je stala proizvodnja kilovatne ure v atomskih centralah 1,5 centa, v termoelektrarnah na premog pa 2,3' centa, v elektrarnah, ki uporabljajo mazut pa 4 cente. Z atomsko energijo so lani prihranili ekvivalenta naftnih derivatov v -vrednosti 6 milijard dolarjev. Lani je delalo v ZDA 48 atomskih elektrarn, njihova proizvodnja pa je ocenjena na skupno 275 milijard kilovatnih ur oziroma 12,5 % vse proizvedene električne energije v ZDA. NOV RUDARSKI STROJ Z MENJAJOČO GLAVO Za stroj »Super ROC-MINER« pravijo, da je prvi stroj za kon- tinuirano odkopavanje z glavami za vrtanje in rezanje, ki jih je možo menjati na mestu samem. Glava za rezanje je najboljša za odkopavanje visokih zmogljivosti v rudarstvu in pri izdelavi predorov. Glava za vrtanje pa je priporočljiva za izdelavo selektivnih vrtin na tankih žilah bogate rude. Stroj so izdelali v ZDA in lahko proizvede 7,2 tone premoga ali 4,5 ton mehkejše kamnine v minuti. Cena stroja zruaiša zaenkrat 400.000 dolarjev. BELGIJA SI POMAGA S PREMOGOM Zaradi podražitve nafte veljajo od maja dalje v Belgiji varčevalni ukrepi z gorivi in z vso energijo. Industrija bo dobila le 90 % težkih kurilnih olj od količin, ki jih je prejela v letu 1978. Električni tok lahko uporabljajo brez omejitev za nočno delo in za primere, kjer to terja varnost. V Belgiji imajo trenutno tri jedrske elektrarne, ki krijejo 1/4 belgijskih potreb po električnem toku. V gradnji pa imajo še štiri jedrske elektrarne. Belgiji je vnovič pričela naraščati poraba premoga. V letu 1950 so Iga porabili 27 milijonov ton, nato pa je poraba začela upadati, tako da je dosegla v letu 1978 le še 7 milijonov ton. Polovico potreb po premogu bodo v Belgiji krili iz domačih rudnikov, ostalo količino pa' bodo uvozili iz Poljske in Južne Afrike. PORURJE — DEŽELA PREMOGA IN JEKLA V KRIZI Med zahodnonemškimi rekami Lippe, Emscher in Ruhr, ki se izlivajo v Ren, se razteza industrijsko središče Porurje. Na (tem področju so tudi velika industrijska mesta Duisburg, Essen, Gelsenkirchen, Bochum, Recklinghausen in Dortmund. Poleg teh večjih mest je še precejšnje število manjših. Na tem področju prebiva okoli 5,700.000 prebivalcev. V zemlji leže neznanske zaloge premoga, ki so jih odkrili pred približno 140 leti. Začel se je hiter razvoj premogcivne ter železarske in jeklarske industrije. Po letu 1957 pa je začel upadati industrijski rezervat. Premog so pričeli spodrivati niai tržišču nafta in -njeni derivati, ki so bili nekoliko cenejši in za obratovanje nekaterih vrst industrije primernejši. Stroški pridobivanja premoga so bili sorazmerno visoki. Saj je bilo treba na eno tono pridobljenega premoga odstraniti okoli 0,8 ton jalovine, ki so jo hkrati s premogom prevažali iz jamskih odkopov na površino in katero so dalje odlagali na raznih jialoviščih. Izkop premoga je upadel za polovico. Vse to je imelo za posledico, da so po letu 1957 postopoma zaprli nad 60 premogovnikov. V Porurju se je začela brezposelnost. Zato se v zadnjih letih iz te pokrajine ljudje precej izseljujejo; skupno se jih je v 21 letih izselilo nad 330.000 prebivalcev. Z ljudmi vred pa se selijo tudi posamezna podjetja, kar ima seveda precejšnje gospodarske in (tudi socialne posledice. Gospodarstveniki računajo, da bo sedanja podražitev nafte in njenih derivatov pripomogla k temu, da se bo vnovič pričelo večati pridobivanje premo|ga>. To bo dalo možnosti za nove zaposlitve. ČEZ POLLETJE MANJ PREMOGA? Vse kaže, da bodo jugoslovanski premogovniki v poletnih mesecih nakopali manj premoga, po dobrih rezultatih v prvem trimesečju letos, ko je bilo nakopanega za dobrih 9 % več premoga kot v enakem razdobju lanskega leta:. Že aprila in maja pa se je proizvodnja občutno zmanjšala. Maja je znašala proizvodnja le dobrih 3 milijone ton vseh vrst premoga, kar je za cel milijon manj kot marca letos, ko so jugoslovanski premogovniki dosegli po vojni enomesečni proizvodni rekord. Proizvodnja se je zmanjšala predvsem zaradi manjših naročil termo- elektrarn. Hidroelektrarne dajejo namreč kar precej energije, ker obratujejo s polno zmogljivostjo. Zato je proizvodnja v TE precej manjša, kar pa seveda vpliva tudi na zmanjšam j e porabe premoga. Večina drugih porabnikov premoga čaka, da bodo premog nabavili šele v jeseni. Tudi v industriji -ne manjka takšnih porabnikov. Vsi pa vemo, da bo jeseni velik naval, tako da bodo spet nastopale težave z dobavo premoga. Kljub lanskoletnim in letošnjim poskusom, da bi se kupci pravočasno o-skrbeli s premogom, ta opozarjanja niso mnogo zalegla. Proizvodnja v letošnjih petih mesecih je bila približno za 6l0/o večja od lanskega leta, vendar ne moremo računati, da se bo v poletnih mesecih povečala. Letos naj bi nakopali v Jugoslaviji 47 milijonov ton premoga ob upoštevanju dejstva, da naj bi pričeli že letos obratovati nekateri termoenergetski objekti. Vemo pa, da dograditev le-teh precej kasni. VRAČAMO SE K PREMOGU Pred nedavnim se je dekan rudarske fakultete v Beogradu dr. Momčilo Simonovič pogovarjal z novinarji TANJUG. V razgovoru je dejal, da se svet počasi vrača k premogu, sai je edini način, da bi zadovoljili vse večje potrebe po energiji. Pogoste podražitve, pa tudi pomanjkanje posameznih vrst energije, zlasti surove nafte, v veliki meri temu botruje. V državah, ki imajo dovolj premoga, spet dajejo prednost temu klasičnemu gorivu. Marsi-kod je že opaziti manjši ali večji skok v proizvodnji premoga. Razen tega dajejo lastni energetski viri tudi velike prednosti predvsem v pogledu zanesljive preskrbe. Kljub varčevalnim ukrepom, poraba energije strmo raste v vseh državah. V zahodni Evropi si morajo zagotoviti 5,9%, v vzhodni Evropi za 3,3 %, v ZDA 3,5 % in SSSR za 4,8 % več energije. Poraba energije na- rašča predvsem zaradi večje proizvodnje jekla, višjega življenjskega standarda, pa tudi daljših in ostrejših zim. Cene nafti naraščajo, medtem ko so jedrske elektrarne ' še vedno več ali manj v preizkusni fazi. Zato premogu toliko večja pozornost. Tudi nekatere naftne družbe so pričele v zadnjih letih precej investirati v proizvodnjo premoga, skupno z rudarskimi družbami. Razlog tiči v tem, da bi v kratkem prešli na vplinjevanje in utekočinje-nje premoga. To naj bi se v večjem obsegu pričelo že sredi prihodnjega desetletja. Največjo pozornost posvečajo črnemu premogu, saj cenijo njegove geološke rezerve na skoraj 500 milijard ton. Zaloge drugih vrst premoga pa znašajo po zadnjih podatkih približno 150 milijard ton. Geološke raziskave vtem pogledu postajajo vse bolj intenzivne. Svetovna proizvodnja premoga bo znašala v letu 1985 približno 3,8, v letu 2000 pa več kot 5,6 milijard ton. Že v letu 2020 naj bi po sedanjih ocenah na svetu nakopali 8,7 milijard ton premoga in to kljub temu, da pospešeno grade jedrske elektrarne. Velike možnosti pa pripisujejo tudi novim virom energije. Od vseh energetskih virov, ki jih premoremo, je premoga za 84,3 °/o. V Jugoslaviji imamo raziskanih 70 % premogovnih ležišč, zato obstaja domneva, da bodo v naslednjih letih in desetletjih odkrili nova področja s premogom. SKUPNI ENERGETSKI PROJEKTI RAZVITIH DRŽAV Industrijsko razvite države, ki so sodelovale na konferenci mednarodne agencije za energij o-I E A v Parizu, so sklenile sporazum o 12 skupnih projektih na področju energetike, ki zajemajo sodelovanje v raziskavah in razvoju. Ti programi zajemajo tehnologijo, ekstrakcije nafte, geotermalno energijo, ukrepe za varčevanje z energijo, izkoriščanje sončne energije in tehnologijo prede- lave ter izkoriščanje premoga. Dva od novih projektov se nanašata tudi na mešanice premoga in nafte, 'kar naj bi omogočilo zmanjšanje potrebnih količin nafte v obstoječih komunalnih objektih in industriji, ki sicer obratujejo na nafto. Naslednji projekt na področju izkoriščanja premoga zajiema testiranje novega gorilnika na premog, ki so ga projektirali s ciljem, da bi zmanjšali emisijo žveplovega oksida; nadaljnji projekt pa predvideva izpolnitev procesa pretvarjanja premoga v tekoče stanje v samem ležišču. PREMOG IN ATOMI GLAVNI VIRI ENERGIJE Racionalna poraba energije je danes predmet mnogih razprav in ciljev. Na ta način naj bi ublažili pomanjkanje energije, vendar ne za dolgo. Izhod je namreč le v stalnem iskanju novih oblik energije ter izgradnji novih termoelektrarn. Znanstvene raziskave kažejo, da bi v naši državi bilo treba od leta 1987 do 2010 zgraditi več objektov, ki bi proizvedli okoli 55.000 MW tudi drugih vrst energije, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti zmogljivosti naših rek. Najkakovostnejši viri v naših pogojih za proizvodnjo novih kW naj bi bili po mnenju elektroenergetskih strokovnjakov Jugoslavije, ki so se nedavno zbrali v Zagrebu, uvajanje sončnih oziroma solarnih elektrarn v naš elektroenergetski sistem ter gradnja energetskih zmogljivosti na osnovi premoga in jedrskega goriva. Ta dva vira imata prednost, ker je gradnja termoenergetskih objektov na osnovi nafte in plina omejena. NOV RUDNIK PREMOGA Za letošnji 1. maj so v Plevljah odprli nov premogovnik. Nov površinski kop Borovica bo letno proizvajal milijon 200.000 ton premoga za potrebe TE. Nov premogovnik zaposluje 436 delavcev. PRIZNANJE RUDARJEM BOGOVINE Področna gospodarska zbornica v Zaječarju, je podelila rudniku rjavega premoga Bo-govina »Majsko nagrado«, za uspešno poslovanje in razvijanje samoupravnih odnosov, čeprav so bili pogoji gospodarjenja v premogovnikih z jamskim kopom v Srbiji v zadnjih letih zelo težki. Lansko leto so proizvedli okoli 227.000 iton premoga, gradbenikom pa so izdobavili okoli 1,5 milijonov betonskih elementov in nad 109.000 m3 kamenja in marmornih plošč. Tako so prigospodarili 76 milijonov din čistega dohodka. S povečano produktivnostjo pri nekaterih delih celo za l/$, so napolnili svoje sklade tako, da so zgradili precejšnje število stanovanj, poleg tega pa so narasli tudi osebni dohodki. KMALU NOV TERMOBLOK Kljub velikim kasnitvam uspešno končujejo izgradnjo novega termobloka s katerim bodo Zalgrebu zagotovili 175 milijonov kalorij toplotne energije in električne energije z močjo 120 MW. Ta največja investicija v glavnem mestu Hrvatske, je vredna 1,10 milijard din. Obratovati pa naj bi pričel sredi junija t.l. Z gradnjo so pričeli že leta 1975. Poleg električne energije bodo občani v prvi vrsti lahko koristili toplotno energijo, toplo vodo, industrija pa tehnološko paro. Opremo so nabavili v SSSR, deloma pa na zahodu. POGODBA ZA IZGRADNJO TERMOELEKTRARNE DO Inženiring, k deluje v sestavi SOZD Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda, je podpisala z Toplarno Ljubljana, pogodbo o zgraditvi termoelektrarne na trdo gorivo. Zmogljivost tega objekta bo znašala 270 ton pare na uro in moči 50 MW. To je pogodba, ki v celoti po ver j a domači stroje- gradnji zgraditev termoelektrarne. SEDANJA ENERGETSKA KRIZA JE PRECEJ TEŽJA V evropski gospodarski skupnosti so mnenja, da je sedanja energetska kriza v svetu, težja od krize od leta 1973/74. Takrat je nastala kriza predvsem zaradi povečanja cen nafte, sedanja kriza pa nastopa poleg povečanih cen, tudi zaradi pomanjkanja nafte. V primeru, če Iran in Saudska Arabija ne bodo povečali proizvodnje nafte, bo nastalo hudo pomanjkanje tega goriva v drugem polletju t.l. Države EGS imajo sicer zalog nafte za dobre (tri mesece, vendar te zaloge hitro kopnijo. Mnenja so, da bo sončna energija zagotavljala 5 "Vo skupnih potreb po energiji v EGS, do leta 2000. ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ MORSKIH VALOV Ameriška družba Lockheed je patentirala prototip stroja, ki pretvarja energijo morskih valov v električno energijo. Možno pa bo stroj uporabljati tudi za druge namene. Po mnenju te družbe predstavlja nov stroj pomemben napredek na področju komercialnega izkoriščanja kinetične energije morskih valov. Stroj bo na razpolago v dveh letih, če bodo s testi v celoti uspešno končali. Stroj bo proizvedel od 1000 do 2000 kWh in bo znašala njegova cena okoli 3 milijone dolarjev. Ta energetski stroj na morske valove bo ekonomičnejši od jedrskih elektrarn, ker ne bo nobenih izdatkov za gorivo. Od 500 do 1000 podobnih strojev bi proizvedlo toliko električne energije, kot velika jedrska elektrarna. Stroje pa bi lahko uporabljali tudi za razsoljeva-nje morske vode, za čiščenje razlite nafte v morje, ipd. POSVETOVANJE O MALIH ELEKTRARNAH Do leta 2000 naj bi v Jugoslaviji zgradili več kot 750 maj h- nih akumulacij, ki bi predstavljale vir nove električne energije za 4,6 milijonov kWh letno. Na ita način bi lahko izkoristili velik hidropotencial v planinskih področjih. Tudi po svetu vse bolj računajo z majhnimi pretočnimi hidroelektrarnami, posebno od kar je vnovič nastopila energetska kriza v mnogih državah. O tem so razpravljali v Opatiji od 21. do 23'. maja letos, pod pokroviteljstvom zveznega komiteja za energetiko in v organizaciji zveze strojnih in elektrotehničnih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Temeljni namen tega posvetovanja je bil, da bi opozorili zainteresirane organizacije in celotno družbo na izkoriščanje raznih virov energije. Ti viri pa so še vedno pri nas v glavnem »mrtvi kapital«. Manjkajo tudi študije in programi za izkoriščenje tega potenciala. UKREPI ZA HITREJŠI RAZVOJ PREMOGOVNIKOV Zvezni komite za energetiko in industrijo je pripravil predlog ukrepov s katerimi bi omogočili izboljšanje ekonomskega položaja in hitrejši razvoj premogovnikov. O teh ukrepih, pričakujejo, bo kmalu razpravljal tudi zvezni izvršni svet. Ekonomski položaj premogovnikov, posebno tistih z jamskim kopom, zelo zaostaja za položajem ostalih energetskih panog in industrije v celoti. Poleg povečanja proizvodnje in produktivnosti dela v premogovnikih, bo treba zagotoviti sredstva, ki se združujejo za razvoj elektrogospodarstva in jih sorazmerno usmeriti tudi za hitrejši razvoj premogovnikov, predvsem tistih, ki oskrbujejo termoelektrarne s premogom. Prav tako naj bi del sredstev od prometnega davka na mazut in kurilna olja za gospodinjstva usmerili v razvoj premogovnikov, ki proizvajajo kakovostne vrste premoga. Prav tako pa naj bi tudi usmerili investicijska sredstva preko poslovnih bank za razvoj zmogljivosti v tej panogi gospodarstva. Sredstva naj bi premogovnikom zagotovili pod ugodnimi pogoji. Poseben u-krep bo opozoril tudi na uskladitev cen premoga in na pravilnejšo urejevanje cen poedi-nih virov energije. Vzpostavitev novih razmerij v cenah naj bi omogočilo poleg izboljšanja ekonomskega položaja in razvoja premogovnikov, tudi večje izkoriščanje domačih virov energije v skladu z dogovorjeno politiko razvoja energetike. To je posebno pomembno za sedanjo situacijo, ko cene uvoženih energetskih surovin stalno naraščajo in vse bolj bre-mene plačilno bilanco države. PPOSVETOVANJE O NOVIH VIRIH ENERGIJE V Opatiji bo v času od 24. do 26. oktobra 1979 posvetovanje o novih virih energije in racionalnem izkoriščanju obstoječe enepgije. Teme posvetovanja so razdeljene na tri področja-: — novi viri energije in njihovo izkoriščanje v Jugoslaviji —■ racionalizacija in opti-miranje proizvodnje in uporabe energije — energija in zaščita človekovega okolja Namen posvetovanja je, da se udeleženci seznanijo z naj- novejšimi rezultati o možnostih in načinih izkoriščanja novih virov energije, kakor tudi o obstoječih rezervah, ki se odpirajo z racionalno porabo in optimalnim delom. Posvetovanje bo potekalo istočasno kot VII. jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novitet. Posvetovanje organizira Center za delavsko ustvarjalnost Reka, zveza energetikov Hrvatske in Reke ter društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. MEDNARODNA ENERGETSKA AGENCIJA ZA VEČJO UPORABO PREMOGA 20 ministrskih delegacij zahodnih industrijskih držav, je ugotovilo na posvetovanju IEA (Mednarodna energetska lagen-cija), da postaja naftna preskrba vedno težavnejša, da ponudba surove nafte na daljše razdobje ne bo zadostovala in da bo vedno dražja. Ministri so bili mnenja, da bi se morala svetovna naftna potrošnja nujno znižati za 5 % oz. za 2 milij. sodov dnevno, saj bo v obratnem slučaju pomanjkanje energije vplivalo na standard in nadaljnji razvoj gospodarstva. Nujen je pospešen razvoj jedrske energije ter močno povečana uporaba premoga, saj razpola- Reševanje človeških življenj — gasilska vaja pred domom ljudske obrambe v Zagorju. (Foto A. Bregant) ga svet z velikimi zalogami le-tega. Po sedanjih cenah je uporaba premoga v mnogih primerih že mnogo bolj ekonomična, kot uporaba nafte. Države članice IEA naj bi z obsežnimi invesltcijami v infrastrukturi (transportni obrati in pristanišči) podprle razvoj mednarodne premogovne trgovine. Elektrarne mi j bi v bodoče delovale na premog in ne na nafto, proučili pa naj bi tudi možnosti uporabe sončne energije in geotermične energije. Avstralija, Kanada in ZDA so že napovedale povečan izkop premoga. VELIKE INVESTICIJE V VELENJU Na sejah poslovnega odbora Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva — ISE, pa zadnje čase precej intenzivno razpravljajo o naložbah v razvoj slovenskih premogovnikov. Tako ima REK Velenje — Rudnik lignita Velenje v načrtu investicijo za prestavitev objektov v Prelo-logah na novo lokacijo v Novih Prelogah. Dela kasnijo že leto dni, s tem pa ostaja odprto vprašanje izpolnitve proizvodnega načrta v prihodnjem letu, ko naj bi proizvedli 4,7 milijonov ton lignita. Da se nai-ložba ne bi vlekla in še nadalje odlagala, je omenjeni poslovni odbor odobril 926 milijonov din iz združenih energetskih sredstev. To naj bi omogočilo izvedbo I. faze investicije. V razpravi je bilo precej govora tudi o tem, če mora elektrogospodarstvo financirati investicije tudi za tisto proizvodnjo lignita, ki je namenjen za široko porabo. Velenjčani ga nameravajo letno nameniti za komercialne namene 300.000 ton, ostalega pa namenjajo šo-štanjski itermoelektrarni. Menili so, da naj bi tudi porabniki lignita namenili določena sredstva za to investicijo. Vsa investicijska dela bodo predvidoma veljala okoli 3 milijarde din, vse investicije, ki so jih zastavili pa bodo veljale okoli Težave pa nastopajo tudi v Velenju. Tamkajšnja občina še doslej ni izdala lokacijskega dovoljenja za gradnjo. Nesprejemljiva je namreč precej visoka cena za zemljišče. Gradnji nasprotujejo tudi krajani Pesje, ki nočejo odstopiti zemljišč, če jim ne preskrbe toplovoda. Sklenili so, da bo vse investicije elektrogospodarstva posredovale pri velenjski občini, ker naložba ni pomembna le za Velenje, pač pa za vso družbeno skupnost. ENERGETSK KRIZA — VEČ RUDARJEV Energetska kriza, ki jo v glavnem občasno povzroča pomanjkanje nafte in njena vse večja cena, vpliva na večanje proizvodnje premoga. Tako so v Veliki Britaniji znova zaposlili v premogovnikih 30.000 rudarjev. Ploščo so obrnili. Ni še dolgo tega, ko so zapirali številne premogovnike in odpustili z dela tisoče rudarjev. POVEZOVANJE Z ZDRUŽENIM DELOM V DRUGIH REPUBLIKAH Pred nedavnim se je pri Gospodarski zbornici Slovenije konstituiral odbor za sodelovanje slovenskega gospodarstva z gospodarstvi drugih republik in pokrajin. Delegati energetike so se posebej zavzemali za to, da naj bodo predstavniki energetike v skupnih komisijah za sodelovanje s tistimi republikami, kjer bo težišče sodelovanja. To velja predvsem za Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Kosovo. Naša republika bo namreč potrebovala v naslednjih desetletjih oziroma od leta 2000 dalje, večje količine premoga namesto nafte in njenih derivatov za toplotno energijo in proizvodnjo električne energije. Do leta 1990 bodo potrebe po premogu samo za ogrevanje narasle na 3,5 milijona ton letno, leta 2000 pa že na 5 milijonov ton. Slovenska energetika bo v naslednjem desetletju sodelovala tudi pri uresničevanju skupnih projektov za utekočinjen j e in vplivanje premoga, da bi si tako iz drugih republik zagotovila ločeni energetski vir. SKUPNA GRADNJA TE TUZLA B IN KOSOVO B Naše elektrogosp odastvo bo skupno z elektrogospodarstvom Bosne in Hercegovine in Titovimi rudniki Bamoviči, začelo graditi Termoelektrarno Tuzla B. Do konca leta 1980 naj bi opravili pripravljalna dela in izdelali investicijsko dokumentacijo za postavitev nove TE, ob njej pa bi tudi odprli rudnik, ki naj bi oskrboval novo TE z rjavim premogom. Skupna gradnja TE Tuzla B bo že druga takšna gradnja z vzajemnim sodelovanjem slovenskega in bosansko-herce-govskega elektrogospodarstva. Pripravljalna dela bodo veljate 96 milijonov din. Dve tretjini bo nosila Slovenija, eno tretjino pa elektrogospodarstvo BiH oziroma nova elektrarna in rudnik kot delovna organizacija v ustanavljanju. Letos bomo v Sloveniji za ta projekt namenili za začetna dela 21 milijonov din, naslednje leto 25 milijonov, leta 1981 pa 17 milijonov din. Podobna ali enaka delitev dela in financiranja bo tudi v bodoče. Takšnega mnenja so bili na seji poslovnega odbora ISE. Termoelektrarno z močjo 500 MW bodo gradili hkrati z rudnikom, iz katerega bo TE Tuzla V dobila 2,5 milijona ton premoga letno. Elektrarna bo predvidoma pričela obratovati koncem leta 1986. Sodelovanje bo slonelo tudi na trdnih dohodkovnih odnosih, zato bodo podpisali tudi samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev za gradnjo in poznejše dobave oziroma koriščenje električne energije iz novozgrajene TE. 8 milijard din. Antiči Macolič v spomin Koncem maja so se predstavniki slovenskega elektrogospodarstva mudili tudi na Kosovu. Namen dogovarjanja je bil, da bi bil prvi 300-MVV agregat elektrarne Kosovo B, ki bo pričel obratovati leta 1981, namenjen z delom svoje energije tudi za slovenske porabnike. Način financiranja, cena proizvedene energije in ostalo še ni dogovorjeno. Tudi v tem primeru gre za skupno vlaganje. Upajmo, diai prenosni stroški ne bodo tolikšni, da bi zvišali ceno električne energije. UGODEN RAZVOJ PREMOGOVNIŠTVA V VELIKI BRITANIJI V nasprotju z večino evropskih sosednjih držav bo Velika Britanija v prihodnjem desetletju od 1980 do 1990 sposobna, da1 se samostojno preskrbuje z energijo; morda bo razpolagala celo z energetskimi presežki, vendar se bo položaj občutno poslabšal, ko bo sedaj se naraščajoča krivulja nafte in plinske proizvodnje v Severnem morju pričela padati. Tedaj bo Velika Britanija v veliki meri odvisna od razvoja pre mogovništva in jedrske energije. V ta namen predvidevajo vladni načrti, da se proizvodnja premoga poveča od sedanjih 120 mili j. ton na 200 mili j. ton letno, delež jedrske energije pa naj bi se dvigal do leta 2000 v mnogo večji meri kot do sedaj. Že danes je proizvodnja električne energije na bazi premoga v Veliki Britaniji s 85 mili j. ton letno občutno višja kot v ZRN s približno 32 milij. ton. 75 do 80 °/o celotne britanske proizvodnje premoga se porabi v termoelektrarnah. Q □ Q 0 V sredo, 2. maja nas je globoko pretresla vest, da nas je po kratki, vendar mučni bolezni za vedno zapustila naša bivša sodelavka, kuharica v menzi, Antiča Macolič. Pred 13 leti se je zaposlila kot kuharica v rudniški menzi v Trbovljah. Prišla1 je z otoka Raba. V Trbovljah se je spoznala z možem, ki je bil tudi taknat zaposlen pri našem kolektivu. Skupaj z njim sta si ustvarila dom in družino. Umrla je še mlada, stara Ob smrti moje žene Antiče Macolič, ki je bila zaposlena v rudniški menzi v Trbovljah, se vsem iskreno zahvaljujem za izkazano sožalje, poklonjeno cvetje in poslovilne besede Seznam članov kolektiva REKZ, ki so darovali kri v času od 4. maja pa do 25. maja 1979 IZ TRBOVELJ Avsenak Marjan, Cevka Dominik, Kobal Ignac, Vrbnik Boris, Jesenšek Stanislav, Auflič Stane, Hriberski Jože, Brečko Martin, Fijačko Jurij, Toplak Danijel, Bene Drago, Lesar Srečko, Škrlep Bojan, Gros Branko, Potočnik Martin, Kmetič Drago, Murko Milan, Berčon Ivan, Gerčar Franc, Plahuta Jože, Podobnik Ervin, Potokar Jože, Pucelj Marjan, Potočnik Edvard, Medvešek Adolf, Košir Ivan, Lemberger Anton, Linhart Zdenko, Gros Marjan, Jelen Stanko, Šmid Davorin, komaj 35 let in zapustila moža in dve nedorasli hčerki. V petek, dne 4. 5. 1979 smo se od pokojnice poslovili s kratkim poslovilnim govorom na otoku Rabu predstavniki DS Pomožna dejavnost Trbovlje in TOZD Separacija Trbovlje ter njeni na j ožji sodelavci iz menze Trbovlje. Zvesto in dobro sodelavko bomo ohranili v toplem in trajnem spominu! predstavnika DS Pomožne dejavnosti Trbovlje. Lepa zahvala velja tudi predstavnikom TOZD Separacija Trbovlje in sosedom. Rajevec Rado, Černivec Milan, Bajc Božo, Jesenšek Boris, Zupančič Janko, Bregar Anton, Grčar Ciril, Goljuf Janez, Zalar Franc, Sladič Anton, Žavbi Ivan, Bec Samo, Selšek Zvone, Gorenc Franc, Podlesnik Ivan, Grah Andrej, Kavčič Andrej, Gostečnik Ervin, Potočnik Jože, Kreže Stojan IZ HRASTNIKA Abram Franc, Prosenc Ervin, Zupanc Matjaž, Kostanjšek Ivan, Orač Jurij, Gran Drago, Dečman Miran, Zalaznik Stojan IZ ZAGORJA Delič Sakib, Kokalj Rado, Polanec Anton, Kukovec Maks, Jože Piki Zahvala Ante Macolič Krvodajalska akcija Zahirovič Jasmin, Rajner Rajko, Gracar Cveto, Dolinar Jože, Groboljšek Ludvik, Gerečnik Franc, Pliberšek Stanislav. Tovariši idarovalci krvi — hvala vam! Kadrovske vesti v času od I. 5. do 31. 5. 1979 ZPT — prihod TOZD PT: Zalar Franc — kopač, Brkič Abdulah — kop. pom., Gros Branko — kopač, Bagar Jože — vozač, Babič Alojz — vozač, Pavič Andrija — kopač, Cufurovič Šerif — vozač, Hamidovič Mevludin — vozač, Bogojevič Tihomir — kopač, Drugovič Ivan — vozač. TOZD P Ko: Suljič Nagib — učnik, Sevšek Rupert — kopač, Cvetko Drago — učnik, Gradaščik Nurija — učnik, Piki Ivan V. — učnik, Tufek-čič Jusuf — kopač, Zupan Iztok — učnik, Mehmeti Zečir — učnik. TOZD P Oj.: Jovan Vlado — učnik. TOZD seo Trb.: Planko Franc —strojnik jaška III, Cimper-šek Jože — strežaj transp. me-han., Petkovič Dimitrije — tir-ničar. DS PD Hr.: Klenovšek Fanika — čistilka. TOZD RŠC: Macerl Dušan — orodjar. DS SS ZPT: Mikanovič Alojzija — ek. tehnik — izvaj. obračuna OD, Šuligoj Karla — odpremnik premoga, Pajer Melita — ek. tehnik — mehano-graf. RGD — prihod TOZD RIG: Medič Muradif —-pom. kopača, Mujkanovič Sa- kih — učnik, Alagič Husnija — učnik, Bukovščak Josip — učnik, Momčilovič Mile — kopač, Rakič Vlastimir — učnik, Čidič Hasan — kop. pom., Milakovič Nedeljko — dipi. rud. inž., Husejnovič Abid — učnik. TOZD ESMD: Markovič Mičo — ključavničar, Zupančič Egon — elektromehanik, Šun-tajs Bojan — ključavničar. IMD — prihod TOZD SIMD: Gorjup Valentin — ključavničar. SOZD TS TSO: Kos Ladislav — strojni tehnik. ZPT — odhod TOZD PT: Gregorčič Anton, kopač — upokojen; Ejupovič Kadir, kopač — spor. prek.; Jakara Slavko, kopač — disc. odpust; Ružičič Milan, kopač — v JLA: Hočevar Leopold, vozač — spor. prek.; Pišek Franc, kopač — spor. prek. TOZD PT: Kalander Nurija, vozač — pren. v posk. dobi s str. podjetja; Maršalek Davor, kopač — spor. prek.; Pfajfar Valentin, kopač — upokojen; Macinovič Milan, kopač — JLA; Bagar Jože, vozač — spor. prek.; Hlade Bojan, vozač — disc. odpust; Nasič Ve-hid, kop. pom. — spor. prek.; Špajzar Miroslav, vozač — spor. prek. TOZD P Ko: Grabnar Damjan, kop. pom. — upokojen; Rems Franc II, strojnik pri glav. jašku — upokojen; Osmanovič Redžo, pom. kop. — samov. prek.; Baš Ivan VII, kopač — upokojen; Nurkovič Osman, kop. pom. -— JLA; Dolšak Franc, kopač — upokojen; Ma-rhšič Avguštin, učnik — spor. prek.; Zahirovič Djevad, vozač — samov. prek.; Šečič Novali-ja, učnik — samov. prek.; Zahirovič Hasan, učnik — samov. prek. TOZD PH: Laznik Zdravko, kovinar — upokojen; Selan Alojz, vozač — samov. prek.; Lapornik Alojz, kopač — samov. prek.; Ojsteršek Jože, kopač — upokojen; Lovrenčič Nikola, učnik — spor. prek. TOZD Ojstro: Dautovič Gazim, učnik — pren. v posk. dobi s str. podjetja; Odžič Ilija, učnik — pren. v posk. dobi s str. podjetja; Hriberšek Ciril, kopač — upokojen; Zupan Jože, vozač — pren. v posk. dobi s str. podjetja; Kadirič Rešad, učnik — spor. prek.; Tomaš Marko, učnik — spor. prek. DS PD Trb.: Macolič Antiča, kuharica — umrla. TOZD sep. Trb.: Bec Albin, tirničar — upokojen. TOZD P Kis.: Lovrač Andrej, strež. jam. meh. — upokojen; Klemenčič Slavko, signalist — upokojen. TOZD RESD Hr.: Mikložič Drago, zun. del. — spor. prek.; TOZD RESD Zag.: Malič Luka, kovinar — izključen; Kos Ladislav III, strojni teh. — spor. prek.; Marolt Milan, elektrikar — spor. prek.; Per-klič Roman, elektrikar — spor. prek. DS SS: Petarure Eleonora, izvajanje obračuna OD podr. Trbovelj — samov. prek. TOZD RESD Trb.: Štrus Maks, kopač — umrl. TOZD sep. Zag.: Bregar Ljudmila, sep. del. — upokojena. DS PD Hr.: Vene Alojz, kopač — umrl. RGD — odhod TOZD RIG: Bačič Hamdija, kopač — samov. prek.; Brvar Milan, učnik — samov. prek.; Haramina Branko, vozač — samov. prek.; Koščanski Ivan, rud. nadzornik — samov. prek. TOZD ESMD: Kepa Martin, kopač — upokojen; Vozelj Janez, ključavničar — JLA. TOZD Gram.: Kovač Uroš, vzdrževalec strojnih naprav — pren. v pos. dobi s str. delavca. IMD — odhod TOZD EIMD: Dobravc Danijel, elektrikar — JLA; Čander Franc elektrikar inv. upok. TET — odhod TOZD Proizvodna enota 1: Strgaršek Miha avtomehanik inv. upok. TOZD Vzdrževanje: Jerše Leopold, zun. del. — umrl. SOZD — odhod DS ASO: Romih Valburga, oskrbnica poč. doma na Part. vrhu — potek pogodbe. Ljuba Poznič Zmagala je ekipa TOZD ESMD Mladinci OOZSM DO RGD smo organizirali v soboto, dne 21. 4. 1979, turnir v malem nogometu, v počastitev 60. obletnice ustanovitve ZKJ, obletnice SKOJ in praznika L maja. Turnir se je odvijal na rokometnem igrišču TVD Partizan. Ogledalo si ga je veliko ljudi. Udeleženci turni j a so igrali športno in borbeno in s tem veliko pripomogli, da je turnir uspel. Po končanem tekmovanju je predsednik OOZSMS DO RGD Marjan Novak izročil najboljši ekipi pokal v trajno last. Pokal je prijela ekipa TOZD ESMD. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, in sicer: GRAMAT, Separacija, IMD, RIG, Premogovnik Trbovlje, ESMD in RŠC, ki je prijavil dve ekipi. Po končanem žrebanju in tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Prem. Trb. — RŠC (dom) 3 : 2 RIG — GRAMAT 11:0 Sep. — IMD 4 : 0 RŠC (del.) — ESMD 1 : 4 Rezultati tekem v polfinalu: Prem. Trb. — Sep. 5 : 4 RIG — ESMD 4 : 6 V finalu sta se pomerili ekipi Premogovnika Trbovlje in ESMD. Prvi polčas se je po precej izenačeni igri končal neodločeno 1 : L V drugem polčasu pa je ekipa ESMD zaigrala zelo dobro. Boljša igra je bila hitro kronana z zadetkom. Dosežen je bil končen rezultat 2 : 1 za ekipo ESMD, ki je tako zasluženo osvojila prvo mesto tega nogometnega turnirja. Pet najboljših strelcev: L Petaver, 5 golov, TOZD ESMD 2. Zagorc, 4 gole, TOZD ESMD 3. Sočič, 3 gole, Premogovnik Trbovlje 4. Rancinger, 3 gole, RIG 5. Kože, 3 gole, RIG Rajko Klemenc in anekdote Francka je noseča in oče vpije nad njo - »Kdo je krivec«? »Kako naj jaz to vem?« joka Francka. »Šaj sam veš, kako sem kratkovidna!« Jože pride v modno trgovino. »Dva para nogavic prosim«. Prodajalka pravi - »Ali za vašo ženo, ali bi radi kaj boljšega«? Zadnjič sem vprašal neko na novo poročeno ženo - »Ali vaš mož ponoči kaj smrči?« »Ja, kako pa naj to vem?« je rekla, »saj sva šele tri dni poročena« Stara rudarska svetilka v rudarjevih rokah. Glasilo Srečno izdaja SOZD Rudarski elektroenerget. kombinat Zasavje, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Koline, dipl. inž., Tine Lenarčič, Janez Ober-žan, Anton Pikš in Miro Šuštar. Odgovorni urednik Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehniški urednik Tine Lenarčič Naklada 3.200 izvodov. Za člane kolektiva SOZD REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk KTL TOZD'i TKA Trbovlje. NAGRADNA KRIŽANKA OB DNEVU RUDARJEV Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke v tej številki Srečno bomo z žre- bom razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz časopisa z rešitvijo pošljite na naslov: REK Zasavje, Uredništvo glasila Srečno, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo, do vključno 7. julija 1979.