o
ìflWD
Leto Vili - Štev. 21 (189)
UREDNIŠTVO In UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 15. novembra 1981
Autorlzz. Tribun, dl Trieste n. 450
r i
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izdaja
ZTT
SPADOLINI IN PICCOU STA SPREIELA ENOTNO SLOVENSKO DELEGACI«) DELEGAZIONE UNITARIA SLOVENA RICEVUTA DA SPADOLINI E PICCOLI
Obveza za rešitev vprašanja zakonske zaščite Slovencev
V ENOTNI DELEGACIJI TRIJE BENEŠKI SLOVENCI
Ministrski predsednik sen. Spadolini je v soboto 31. oktobra enotni delegaciji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zagotovil, da namerava rešiti vprašanje zakonske zaščite Slovencev in da v ta namen ustanavlja posebno delovno skupino pri predsedstvu vlade, ki bo delo-
vala v stiku s predstavniki manjšine. Spadolini je tudi poudaril, da obstajajo znotraj manjšine same različnosti, ki jih namerava vlada preučiti in upoštevati pri izdelavi svojega zakonskega osnutka.
Z zahtevami Slovencev v Italiji je predsednika vlade seznanila enotna delegacija,
COMUNICATO STAMPA SULLA VISITA O EGLI SLOVENI CA SPADOLINI
Nell’ambito della sua visita a Trieste il Presidente del governo sen. Giovanni Spadolini ha ricevuto sabato 31 ottobre alla Prefettura di Trieste la delegazione unitaria degli sloveni del Friuli-Venezia Giulia. La delegazione, composta dalla sen. Jelka Gerbec, Fabio Bonini, Andrej Bratuž, Guglielmo Cerno, Mario Garjup, Zorko Harej, Josip Pečenko e Karel Ši-škovič, ha sottolineato come dalla firma degli accordi di Osimo il problema della tutela della comunità nazionale slovena non abbia fatto passi in avanti, anzi spesso è necessario ricorrere al Tribunale amministrativo per ottenere il rispetto delle leggi vigenti. Nel sottolineare l'urgenza di una rapida approvazione della legge di tutela, la delegazione ha inoltre ribadito come questa deve essere estesa a tutto il territorio abitato dagli sloveni inclusi i 21 comuni della Slavia friulana, dove l'esistenza della comunità slovena è stata evidenziata dalle risposte dei comuni ai questionari del ministero dell’interno.
In risposta il Presidente del Consiglio ha affermato che il governo, deciso a risolvere sia la questione dell'Alto Adige che quella della comunità slovena nel FVG, valuterà le esigenze della minoranza anche alla luce delle diversità locali. A questo proposito è in formazione presso la Presidenza del consiglio un gruppo di lavoro che opererà in contatto con la minoranza stessa.
R I M
Piccoli : zelena luč£za Slovence
ki so jo sestavljali sen. Jelka Gerbec, Fabio Bonini, Andrej Bratuž, Viljem Černo, Mario Gariup, Zorko Harej, Josip Pečenko in Karel Šiškovic. Predstavniki manjšine so predsednika Spadolinija opozorili, da Slovenci nismo zaščiteni z zakonom, kot so že zaščiteni pripadniki drugih manjšin, Južni Tirolci in Francozi.
Poudarili so, da je treba čim-prej sprejeti organsko zakonsko besedilo, ki bo vsebovalo določila za globalno zaščito manjšine na vsem področju, na katerem živi, to je tudi v tistih 21 občinah videmske pokrajine, ki so v odgovor na vprašalne pole notranjega ministrstva navedle podatek, da na njihovem ozemlju živijo tudi Slovenci. Predsednika Spadolinija so člani delegacije seznanili z mednarodnimi in
(Nadaljevanje na 2 strani)
Vsedržavni sekretar krščanske demokracije, poslanec Flaminio Piccoli je sprejel v Rimu, v sredo 4. novembra enotno delegacijo Slovencev iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Sprejemu je prisostvoval tudi demokrščanski poslanec iz Furlanije Bressani.
Piccoli je zagotovil, da bo DC izdelala v kratkem času svoj zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine in da bo teden dni po srečanju s predstavniki slovenske manjšine sledil sestanek s parlamentarci in političnimi predstavniki dežele Furlanije -Julijske krajine za dokončno oblikovanje vsebine demokri-stijanskega predloga.
Piccoli je izjavil, da ne more obstajati dvomov o dobri volji DC, da uresniči, z zaščito manjšin, pravila republiške ustave. Izhajajoč iz te predpostavke, obstaja jasna politična volja za rešitev problemov manjšine s sodelovanjem manjšine same.
Med pozdravom slovenske delegacije je poslanec Bressani izjavil, da DC ni še pripravila osnutka za zaščito,
V sredo 11. novembra je sprejel v Rimu enotno delegacijo Slovencev v Italiji tudi generalni sekretar PCI Enrico Berlinguer.
Več v prihodnji številki.
NOSTRO BREVE COMMENTO SULL’INCONTRO
Il Presidente del Consiglio dei Ministri, sen. Spadolini, ha ricevuto a Trieste, in occasione della sua presenza nella nostra Regione per le celebrazioni del 4 novembre, la delegazione unitaria slovena.
Al sen. Spadolini la delegazione ha esposto i problemi della minoranza slovena, rinnovando la richiesta di una rapida approvazione in parlamento della legge di tu-
ker je smatrala za potrebno, da dozori problem z udeležbo slovenske manjšine.
Piccoli je na koncu dal dovolj pozitivnih odgovorov na vprašanje teritorialne globalne zaščite, medtem ko je zagovarjal potrebo določene gradualnosti v uresničevanju zakonskih norm.
Ob srečanju s sekretarjem DC so bili prisotni problemi
slovenske skupnosti videmske pokrajine preko svojih predstavniov:	prof. Černo,
duhovnik don Mario Gariup in dr. Clavora.
Po sodbi enotne delegacije je bilo srečanje pozitivno, predvsem zaradi obveze DC, da predstavi v parlamentu svoj dokument za zaščito Slovencev v Italiji. Pri vsem tem pa obstajajo prisotna pričakovanja o vsebini predloga DC.
ROMA
Piccoli: luce verde per gli Sloveni
tela globale degli sloveni in Italia.
Gli atti ministeriali seguiti agli accordi di Osimo, infatti, non hanno portato ancora ad alcun concreto risultato: a questo hanno contribuito non solo i ritardi della DC, ma anche le successive crisi di governo.
Il Presidente del Consiglio dei ministri ha dichiarato
(Continua a pag. 2]
Il segretario nazionale della DC, on. Flaminio Piccoli ha ricevuto a Roma, il 4 novembre u.s., la delegazione unitaria slovena della regione Friuli-Venezia Giulia. Con il segretario era presente all’incontro anche il parlamentare friulano della DC, on. Bressani. Piccoli ha assicurato che la DC elaborerà in breve tempo una sua proposta di legge per la tutela della minoranza slovena e che già la settimana seguente presso la segreteria nazionale del partito ci sarebbe stato un incontro con i parlamentari ed altri responsabili politici della Regione Friuli-Venezia Giulia allo scopo di definire il contenuto della proposta DC.
Piccoli ha dichiarato che non vi possono essere dubbi circa la volontà della DC di attuare, con la tutela delle minoranze, la costituzione repubblicana: di conseguenza
esiste una chiara volontà politica per risolvere la questione della minoranza slovena in collaborazione con essa stessa.
L'on. Bressani, nel salutare la delegazione slovena, ha affermato che la DC non ha ancora presentato una sua proposta di tutela perchè riteneva utile una maturazione del problema attraverso la partecipazione della minoranza slovena.
Piccoli ha infine dato risposte alquanto positive sulla questione della «globalità» territoriale della tutela, mentre ha sostenuto l’esigenza di una certa gradualità nell’attuazione delle norme legislative. Presenti all'incontro con il segretario della DC i problemi della comunità slovena della provincia di Udine, rap-
(Continua a pag. 2)
Sped. in abb. post. Il gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100,
mali nnlaai 1 (VT KaoaHr
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361
■ ADIT. DZS, 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Delegacija Slovencev v Italiji se razgovarja s predsednikom vlade Giovannijem Spadolinjem
Comedi in Spadolini za zaščito Slovencev v Italiji
Convegno o Rosin deNe liste civiche della (ascia coolmaria
O vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini je bil govor tudi na uradnem srečanju med predsednikom Spadolinijemin predstavniki tržaškega ter deželnega javnega življenja na trgovinski zbornici ob priliki zadnjega obiska ministrskega predsednika v naši deželi. Predsednik Comel-li je v svojem posegu med drugim poudaril sodelovanje in mirno sožitje, ki se je v zadnjih desetletjih ustvarilo ob italijansko-jugoslovanski meji ter dodal, da sta k utrjevanju tega sodelovanja
Obveza za rešitev
(Nadaljevanje s 1. strani)
notranjimi obvezami, ki so bile na raznih ravneh sprejete v tem smislu. Med temi so o-menili tudi resolucijo, ki so jo predstavniki strank ustavnega loka predložili v senatu ob ratifikaciji osimskega sporazuma 24. februarja 1977, med podpisniki katere je tudi sam sen. Spadolini, ki je bil tedaj predsednik skupine republikanske stranke v senatu.
Še zlasti pa so člani delegacije poudarili, da od podpisa osimskega sporazuma do danes ni bil, kljub izrecnim obvezam, sprejet noben konkreten zakonski ukrep v zvezi z zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter da so morali Slovenci nekajkrat celo od sodne oblasti izterjati pravice, ki jim sicer pripadajo na osnovi obstoječe zakonodaje, a jim jih niso hoteli priznati.
V odgovor je ministrski predsednik Spadolini dejal, da je dobro seznanjen s stanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma je Spadolini mnenja, da le-ta ne vsebuje nobene konkretne obveze, z izjemo določila 8. člena, ki pa velja samo za tržaško pokrajino to je za bivšo cono A svobodnega tržaškega ozemlja, kot velja isti člen tudi samo za bivšo cono B.
Osimski sporazum predstavlja torej za Spadolinija prehod od mednarodne na notranjo zakonodajno raven tudi kar zadeva celovito vprašanje razvoja Slovencev v Italiji.
V zvezi z nameni vlade je Spadolini poudaril, da je že v repliki v poslanski zbornici pred glasovanjem o zaupnici njegovi vladi in v govoru, ki ga je imel v Gorici, poudaril, da ima vlada namen sestaviti sintezo predlogov o zaščiti manjšine na osnovi dela posebne komisije, ki je delovala pri predsedstvu vlade. Vlada bo torej pregledala potrebe slovenske manjšine, tudi glede na teritorialne razlike. Spadolinija je še zlasti zanimalo, če Slovenci v Beneški Sloveniji govore isti jezik kot Slovenci v Trstu, nakar je seveda prejel pritrdilni odgovor. Za izdelavo vladnega predloga Spadolini ustanavlja posebno delovno skupino, ki pa bo, kot je včeraj zagotovil, pri svojem delu navezala stike s predstavniki manjšine.
Ministrski predsednik je torej na sestanku 31. oktobra ponovil obveze, ki jih je izre-
in sožitja odločilno prispevali, s svojo prisotnostjo in s svojim delovanjem, manjšini, ki na tem območju živita in delujeta.
Deželni obdor razume in podpira - je nadaljeval Co-melli - pričakovanja slovenske manjšine, da ji bo, tudi na juridični ravni, zagotovljen tisti organski inštrument zaščite, ki ga predvideva naša ustavna ureditev, in obenem ob tej priliki izraža željo, naj bi tudi italijanska manjšina, ki živi onkraj meje, lahko v bolj dovršeni obliki izražala svojo
istovetnost.
Predsednik Spadolini pa je v odgovor na Comellijeva izvajanja dejal, da je osrednji vladi dobro znano tudi vprašanje slovenske manjšina v teh krajih in da ob tej priliki lahko samo ponovi tisto, kar je v zvezi z manjšino dejal med svojim obiskom avgusta letos v Gorici, da si namreč «vlada pridržuje pravico predstaviti v najbolj naravnem okolju, to je v parlamentu, konkretne predloge, ki bodo določevali to vprašanje na pravičen način, tako da se uskladijo interesi vseh strani».
Domenica 18 ottobre si è tenuto a Prato di Resia, presso la casa della cultura, un convegno delle liste civiche della Benecia, organizzato dal circolo di cattolici democratici «Studenci»; relatori del convegno: Ferruccio Clavora (circolo «Studenci»), Giuseppe Blasetig (assessore di S. Pietro al Na-tisone), Antonio Barbarino (sindaco di Resia), Giordano Michelizza (assessore di Taipana) e Fabio Bonini (sindaco di Grimacco).
Dopo il saluto e la presentazione di Riccardo Ruttar a nome del circolo organizza
tore, Ferruccio Clavora ha affrontato l’analisi dei problemi connessi alla crisi politica generale: crisi di valori e di organizzazioni.
Clavora ha affrontato storicamente la genesi della crisi istituzionale dei sistemi sociali, analizzandone gli aspetti e facendo notare come in molte realtà, tra cui anche la nostra, sorgono nuove domande di partecipazione con forme organizzative inedite. Giuseppe Blasetig ha affrontato invece gli aspetti connessi alla collaborazione tra i partiti laici e di sinistra, nelle liste
civiche; ai successi e ai limiti di tale rapporto e al ruolo determinante che i partiti svolgono nel sostegno delle esigenze locali a tutti i livelli dell’apparato stata le; ha ricordato inoltre i risultati positivi ottenuti grazie a tale collaborazione e le possibilità aperte per il futuro lavoro. Antonio Barbarino, ricordando il ruolo determinante dei cattolici democratici, ha motivato la scelta di abbandono della Democrazia Cristiana alla sua politica antistorica e paralizzante e la ricerca di nuovi spazi politici per i cattolici, in tale indirizzo gli ottimi rapporti di collaborazione e di lavoro fecondo con gli altri partiti all'interno delle liste civiche.
Alla domanda: «Liste civiche, alternativa nella fascia confinaria?» ha risposto Giordano Michelizza, con un particolare accenno al ruolo attivo che gli intellettuali debbono avere. Miche-lizza ha ricordato la realtà geografica, storica ed economica delle nostre valli rimarcando la necessità di una alternativa politica affinchè la nostra terra e le nostre genti non debbano restare nell'abbandono in cui sono state lasciate.
Dopo un qualificato dibattito, sono intervenuti: Lucia Costaperaria (PSI), D’Antoni (Alleanza socialista), Ban-chig, l’on. Colomba (PCI), Drago Štoka (Unione slovena) e Tracogna (D.C.), ha concluso il convegno Fabio Bonini, rilevando come unanime sia stato il giudizio sulla necessità delle liste civiche per un progresso democratico. Bonini ha chiarito la. importanza delle liste civiche per lo stesso rinnovamento della D.C.: le liste ci viche con la loro alternativa impongono alla D.C. il cambiamento di una classe dirigente ferma a concezioni da guerra fredda ed incapace di produrre sviluppo. Tutto l’ordinamento politico trae vantaggio dalla presenza delle liste civiche essendo esse un elemento nuovo di partecipazione diretta dei cittadini alla gestione am ministrativa, si ridà in tal modo fiducia nelle istituzioni e nuovo alimento alla democrazia.
A conclusione del convegno si sono esibiti magistralmente il gruppo folklo-ristico resiano nelle famosissime danze, il coro Pod Lipo di Vernasso con canti popolari delle nostre valli e la «folklorna skupina Lepi Vrh» di Ugovizza.
In Siberia villaggio sotto vetro anti-gelo
In Siberia oltre al circolo polare artico è stato costruito un villaggio sotto una grande cupola di vetro infrangibile che difende dal freddo i 3000 abitanti. Il villaggio sotto vetro sembra una città del futuro uscita dai romanzi di fantascienza e può essere un prototipo valido di inserimento umano nelle zone più fredde del pianeta. Questo quanto sostiene l'agenzia sovietica TASS.
PER GLI SCOLARI ITALIANI
kel že v repliki v poslanski zbornici in med svojim avgustovskim obiskom v Gorici. Takrat se je obvezal, da bo vlada rešila vprašanja zakonske zaščite ob upoštevanju «različnosti» znotraj manjšine same. Sedaj je k temu stališču dodal sklep o ustanovitvi posebne delovne skupine. Pozitivno je dejstvo, da je pri tem zagotovil, da bo skupina delovala v stiku s predstavniki manjšine, vendar pa obstaja bojazen, da bi lahko delo te skupine steklo prepočasi in da bi bil v tem torej nov vzrok za zavlačevanje z odobritvijo globalnega zaščitnega zakona. Tako zavlačevanje bi bilo vsekakor za manjšino nesprejemljivo, pa tudi neumestno, saj so bili v parlamentu že predloženi številni zakonski osnutki, ki so že sami po sebi konkretna osnova za čimprejšnji začetek parlamentarnega postopka za odobritev zakona.
Piccoli: Luce verde
(Continuazione dalla 1a pag.)
presentata dal prof. Cerno, dal sacerdote don Mario Ga-riup e dal dott. Clavora. L’incontro (è il giudizio della delegazione unitaria) è stato positivo, soprattutto per l’impegno della DC di presentare un proprio documento per la tutela della minoranza slovena in Italia. Rimangono comunque presenti le attese circa i contenuti della proposta DC.
Nostro breve commento
(Continuazione dalla 1“ pag.)
che è intenzione del governo di presentare una propria proposta di legge per la minoranza slovena con la costituzione di un gruppo di lavoro che si terrà in contatto con i rappresentanti degli sloveni.
Dobbiamo dire che ci lascia perplessi l’intenzione di Spadolini di differenziare territorialmente la tutela degli sloveni (ed esprimiamo qui la nostra protesta), ci rende diffidenti la costituzione di un gruppo di lavoro che prolungherebbe le nostre aspettative, mentre consideriamo positivo l’impegno del presidente del consiglio a provvedere allo strumento legislativo che da tanto tempo rivendichiamo.
Novi Matajur
FRASCATI
PIU’LINGUE
Gli organi statali hanno ricevuto una nuova sollecitazione per l’attuazione della tutela delle minoranze linguistiche «alla luce della costituzione, delle risoluzioni internazionali, anche bilaterali quali quello recente di Osimo» da parte dei partecipanti al seminario sull'educazione plurilinguistica in Italia. Il seminario si è tenuto a metà ottobre presso il CEDE (Centro Europeo dell’ Educazione, ente operante neN'ambito del ministero della pubblica istruzione e presieduto dal pedagogista Aldo Visalberghi) di Villa Falconieri a Frascati.
Il documento, redatto alla fine delle tre giornate di lavori, si riferisce a tutte le minoranze linguistiche esistenti in Italia e le cui lingue e culture sono sottoposte ad un incalzante processo di assimilazione soprattutto per effetto dei programmi scolastici che riconoscono dignità solo all’italiano.
Tutta una serie di comunità linguistiche, che da un decennio a questa parte hanno scoperto una propria identità culturale, si dibatte in grosse difficoltà nell’intento di esercitare la legittima difesa della lingua materna: franco - provenzali, occitani, ladini, friulani, sloveni, tedeschi, greci, albanesi, croati, sardi, catalani, romi, ecc.
In Italia solo alcune comunità risultano finora tutelate, ma solo in parte, per effetto di trattati internazionali, mentre rimane inoperante l’art. 6 della costituzione italiana.
Il seminario ha avuto un rilievo per la partecipazione di esperti quali De Mauro, Tito-ne e Pizzorusso, per la presenza di autorità di governo come i sottosegretari alla pubblica istruzione, on. Fal-cucci e sen. Zito, e quindi del vice-presidente della Camera, on. Fortuna.
Presenti i rappresentanti delle Regioni italiane, delle minoranze, del sindacato CGIL, delle Università. Soprattutto l’intervento dell’on. Fortuna ha chiarito la volontà di diversi gruppi politici di avviare alla camera la discussione sulla tutela delle minoranze linguistiche in Italia, mentre la questione della tutela degli sloveni sarà portata avanti in senato.
Presenti al seminario anche i problemi specifici della minoranza slovena con una
relazione scientifica della prof. Živa Gruden Crisetig e con varie comunicazioni ed interventi.
Il prof. Cerno e il dott. Ruttar hanno toccato soprattutto i problemi della scuola nella Benecia ed hanno denunciato una situazione che si protrae ormai da decenni. Sforzo parallelo è stato anche quello di chiarire la posizione delle organizzazioni slovene della provincia di U-dine sulla necessità di una normativa speciale per la tutela globale della minoranza slovena in Italia.
Di qui il riferimento agli impegni derivanti dall’accordo di Osimo e la richiesta, nel documento conclusivo, che «siano fatti salvi i diritti acquisiti dalle singole comunità linguistiche e la loro parificazione almeno aN’interno della stessa Regione».
Vi sono infine nel documento di Frascati una serie
La commissione si è riunita giovedì 15 ottobre per esaminare le proposte di intervento e le indicazioni di spesa delle amministrazioni comunali in tema di acquedotti rurali, rughi, strade e piste interpoderali e per ascoltare la relazione tecnica sullo stato dell’infrastrut-tura primaria nella nostra comunità tenuta dall’ ing. G. Cruci! dell’ufficio di Piano (il presidente della commissione G. Blasetig ha ricordato a tale proposito la necessità di avere a disposizione in tempi brevi i dati del Piano di Sviluppo per permettere una più organica prosecuzione dei lavori).
La commissione ha poi espresso un parere da sottoporre al direttivo e all'assemblea della Comunità Montana per quanto attiene la spesa dei 630 milioni del terzo programma straordinario. Prioritaria la sistemazione di edifici pubblici in disuso della zona montana per la realizzazione di alloggi destinati a nuovi nuclei familiari, o quali centri
di sollecitazioni agli organi dello stato e soprattutto al ministero della pubblica i-struzione per risolvere, nelle strutture scolastiche ufficiali, i problemi di carattere pedagogico (sperimentale, formazione ed aggiornamento degli insegnanti, strumenti didattici, ecc.) allo scopo di diffondere in Italia l’educazione plurilinguistica a tutti i livelli scolastici.
Il materiale presentato al seminario è reperibile presso lo SLORI e l’Istituto per la istruzione slovena di Cividale.
Živa Gruden Crisetig - La situazione linguistica degli sloveni in Italia e il ruolo della scuola.
Paolo Petricig - Esperienze di base ed aspetto istituzionale dell’educazione bilingue degli sloveni della prov. di Udine.
turistici pilota e conseguente costituzione, presso la sede di S. Pietro al Natisone, di un recapito turistico anche per gli operatori del settore (albergatori, ecc.) fino all’inizio di una attività organica da parte dell’azienda di soggiorno. Si invita il direttivo della Comunità Mon tana a fare opera di informazione e sensibilizzazione presso le amministrazioni comunali affinchè inizino le procedure per il riatto e il reimpiego di edifici pubblici inutilizzati scuole, ecc.).
Qualora non si verificassero in tempi ragionevoli le condizioni per tale attuazione, il metodo più corretto per intervenire nella sistemazione degli acquedotti rurali, dei rughi di montagna o nell’apertura di piste interpoderali viene indicato nella ripartizione tra i comuni (in relazione all'estensione del territorio e alla sua collocazione più o meno sfavorevole) essendo tutta la zona bisognosa in tal senso ben al di là delle disponibilità consentite.
Riccardo Ruttar - Quale scuola?
Paolo Petricig
DALLA 2" COMMISSIONE ASSEMBLEARE DELLA COMUNITÀ’ MONTANA INDICAZIONI DI INTERVENTO PER IL 3° PROGRAMMA STRAORDINARIO
Se en kos	Mlade	r\eze	
	v òe.	sedi in si	liki
Pred nedavnim smo dali kratko kronako lietošnje «Mlade brieze». To kronako smo po-punoma prevzel od dvieh publikacij, ki so napravili otroc an mladi, sami in s pomočjo učitelje. Publikacije sta:	ta
parva je «Mlada brieza 1981», ko se lepo razume ima 36 strani an ta na te prvi je štam-pan v rdeči barvi diženj malega Dušana Balbi.
Ta druga je «Dvje štupie-nje po naši Benečiji». Ima 22
strani, ki jih je je napravila skupina «Krošnjarju». Ti so bli tisti, ki so prehodil brege an doline od Čeniebole do Kamenice in potem pa «počivali» v študentskem taboru v Ankaranu.
V telim numerju Novega Matajurja dajemo še an majhan pregled od teh dnevu in par-ložimo še kronako srečanja med otroci «Mlade brieze» in predstavniki iz Kopra.
Kamenica - Gledališka dialektalna predstava «Napoleon šuolar». Na sliki meštra Tiziana in Paolo
Nuoč na Kamenici
Tale nuoc je bila puno movimen-tana, zaki je paršlo puno daža an tu tendi je bluo 10 čentimetru uo-ie. Ist, Patrizia an Mirella, kar sn,-te zbudile, smo miele vse «sacc,. a pelo» mokre, smo se začele smejat an smo čule tudi Giordana, ki je godernju, zaki mu je alagalo an njemu vso tendo. Tuole je ratalo ob treh an pu an ist, Giordano an Albino smo šli spat tu rulot.
San ustala ob 4, zaki sam muorla iti klicat Patrizio, Maurizia an Mi-rello za iti dielat turno za varvat «kaman». Smo se lepuo obliekli an smo začel hodit gu pu Kamenic, je bluo takuo mraz, an smo se tresli zobe o pa godli kitaro (ku je jau Pepo Tamasciu). Kar smo bli glih ta na sred planje, je začeu daž ku krote an smo letiel tu makino od
Dariulna za se na zmočit.
Ma nie vič vajalo, zaki smo bli vsi gnjili. Smo bli tu makin du ne sedme ure anta potle, kar je genju daž, smo se pobral cja v tendo. Smo spal, do kier nia paršu Dario, ki nas je peju du Tarbij jest z makino. Smo sniedli an diel sušit, kar je bluo mokro.
Vsi kupe potle smo šli gor na Kamenico pomagat tistim, ki so dielal. Okuole sedme ure so začel hodit ljudje, zaki je bila fešta. Ist, Patrizia an Marco smo prebral pre-žentacione an potle smo se vsi zbral tu sredu od našega kampa. Giordano je no malo bledu, ma potle je zaspau an takuo tudi medruz smo mogli iti počivat.
Loredana
Obiskanje tovarne ’lplas,,
Včeraj naša skupina od te velikih je šla v Koper obiskovat dno tovarno, ki diela kimične stvari. Ta tovarna se kliče IPLAS in je tista, ki skupno z italijansko tovarno iz Povoletta VETRORESINA je naredila novi stabiliment v Ažli, ki se imenuje VEPLAS. To ime se vid, de pride od imen od te druzih dvieh tovarnah. Tovarna Iplas je dost velika, šteje osem filial, od katerih je dna v Kopru. Vsa skupaj ta tovarna da delo okrog osem sto delavcem, ki so «arztresen» po telih osem tovarnah.
V Kopru tovarna Iplas dela okrog plastičnih stvareh. Za glih poviedat, ta filiala diela koščice plaštikove za puno reči od škatul za baterije do kaset. To dielajo v parvem kapa-none, v drugem dielajo pa plastični material za pode an za prekrit zide. V tretjem kosu dielajo pa
niek plastičen material, ki servi za puno reči. V telim zadnjim kosu diela an velik impiant. Ta impiant ima v sebi tudi kemični laboratorij an depurator. Za nardit ta plastični material, diela na makina, ki so jo parpejal iz Nemčije In je dna od buj modernih, košta oku 200 mi-lijardu lir. Zdaj, ki sem vam malo povieau, kuo smo paršli an odšli oc poviedu go na to tovarno, vam bort nje. Zguoda smo se zbudil ob osmi ur, zastran nieke napake šele od deseti an pu so nas pustil iti v fa-briko in takuo smo muorli čakat čez dvie ure. Kar smo finii obisk, smo ušafal na postaji avtobus, ki je biu pun, an niesmo mogli prit nazaj. Raj ku čakat eno uro, je bla že dna an pu an smo bli brez jest, smo se vzel an smo se varnil nazaj par nogah.
Krošnjarji
Pevski zbor «Mlada brieza» poje za parjatelje od adne ljubljanske šole na obisku na Debelem rtiču
Z ladjico v Piran
Ieri 31 agosto siamo andati con la Mlada brieza-Barči-ca moja a Pirano. All'una circa è venuto a prenderci un signore con il vaporetto e così siamo partiti per Pirano. Il viaggio per via mare è durato circa 1 ora, siamo arrivati a Pirano alle 14.00 circa, arrivati li ci siamo divisi in gruppi e siamo andati a visitare la città. Per primo siamo andati a visitare un campanile, per entrare si doveva pagare 4 dinari; pur di
vedere quel panorama da queU’altitudine abbiamo pa gato e siamo entrati; arrivati in cima tutti i bambini suonavano le campane e guardavamo il panorama, poi sia mo andati a vedere le torrette della fortezza.
Verso le 15.30 siamo anda ti in un bar e Beppino ci ha offerto la Coca-Cola, alle 16 siamo partiti per ritornare a Debeli rtič.
Tatiana
Naši te mali na Barčici moji
Gledališka dialektalna predstava na Debelem rtiču
Parprave za «marcialongo» na Hlocje
Beneški in ljubljanski otroci pojejo skupaj italijansko partizansko pesem «Bella ciao»
Na Debelem rtiču se je predstavila tudi folklorna skupina «Mlada brieza»
Gara di calcio «Uomini - Donne » sul campo di Debeli rtič. Le squadre posano per i fotografi
Debeli rtič: Ljubezen brez meja/Amore senza frontiere. Mirko in Taša na prvem srečanju
ZA DAN VSEH MRTVIH CVETJE NA GROBOVE
Padle za svobodo so počastili predstavniki konzulata iz Trsta, naši župani, župniki in kulturna društva Benečije
Od Kolovrata, mimo Čedada do Rezije, je devet spomenikov, devet obeležij, kjer počivajo večno življenje slovenski padli partizani.
In koliko je še neznanih grobov po gozdovih, po travnikih, med grmovjem, tistih, ki so se bojevali na naših tleh in padli za našo svobodo? Gotovo jih je še desetine in desetine takih, ki jih ni še odkrilo živo človeško oko, ki se jih ni mogla dotakniti še človeška roka niti tako ne, da bi jim položila na grob cvetje -rožico hvaležnosti in usmiljenja.
Toda tudi nate mislimo, kadar z globokim spoštovanjem polagamo cvetje in vence k spomenikom in obeležjem, na katerih so napisana imena naših padlih junakov.
To ponavljajo vsako leto naši mladi sorojaki s Kobariškega in Tolminskega v njihovin kratkih nagovorih ob spomenikih, vsem padlim za svobodo pa veljajo pesmi - žalostin-ke pevskih zborov.
Čedad, Osojani v Reziji, Šent Lenart, Čenebola, Sv. Pavel, Gorenji Trbil, Sv. Što-blank, Topolovo in Matajur so vasi, kjer so bili postavljeni spomeniki padlim partizanom in v te kraje smo nesli naše cvetje in vence. Konzulat SFRJ v Trstu sta zastopala generalni konzul Cigoj, nemest-nik konzula Nevenka Kovačič-Kutoš in drugi. Tolminske predstavnike so vodili predsednik SZDL Janko Razpet, namestnica predsednika občinske skupščine Jožica Jarc in Evgen Golja.
ANPI iz Vidma so zastopali predsednik Federico Vincenti, podpredsednik prof. L. Raimondi in drugi. Beneški partizani so bili zastopani od predsednika Bernjaka, Antona Birtiča, Lojze Bajt in drugih. Kulturna društva Benečije pa sta zastopala Černo in Predan.
Mladinci:	Lucia, Daniela,
Marina in Marko, so polagali šope cvetja k spomenikom padlih. Svečano polaganje vencev se je začelo v Čedadu ob navzočnosti civilnih, vojaških in verskih oblasti. Tu je imel ob spomeniku kra-
tek nagovor Čedajski župan dr. Pascolini, ki je z ganiljivi-mi in plemenitimi besedami poveličal borbo za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma, skupaj prelito kri slovenskih in italijanskih partizanov, zavzel se je za politiko zbliževanja in sodelovanja in izrazil zadovoljstvo za dobre odnose, ki obstajajo in se še razvijajo med Italijo in Jugoslavijo.
Delegacije so bile skoraj povsod sprejete od lokalnih, predstavnikov oblasti, duhovnikov in drugih državljanov.
Podobna svečanost kakor v Čedadu je bila v Reziji, kjer so ob spomeniku govorili: župan Barbarino, kavalir Letig, bivši predsednik ANPI Clemente in predsednik ZSM Tolmin Angel Laharnar. V Dreki je sprejel delegacije namestnik župana G. Jurman s celotnim občinskim odborom. V Topolovo je prišel grmiški župan Bonini s svojimi sodelavci, prav tako je bil prisoten v
Čeneboli župan Grimaz s civilnimi in verskimi predstavniki.
Ob spomenikih so govorili mladinci iz Tolmina: v Reziji, kot že povedano, Laharnar, ki je govoril tudi v Čeneboli in Matajurju, v Sv. Lenartu Ranch Tomaž, pri Černetičih Pardih Metka, pri Sv. Štoblan-ku Jožica Jarc, v Topolovem Habič Vojko, v Gorenjem Trbi-Iju Rutar Mara. Pred spomenikom padlih v Matajurju je na kratko spregovoril o pomenu skupnega boja in o sadovih svobode, ki jih je ta prinesel, predsednik deželnega in pokrajinskega odbora ANPI, Federico Vincenti. Na grobovih so zelo ubrano peli žalostinke dekliški oktek iz Tolmina pod vodstvom Vere Clemente in Kobariški oktet S.G., ki gavodi Bajt Metod. V Špetru se je ob zakuski toplo zahvalil vsem tistim, ki so obiskali grobove padlih, in sodelovali na kratkih svečanostih generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj.
Consulente della Comunità Montana coinvolto nello scandalo ”Vajont„
II dott. Manfredi, assunto dal direttivo della Comunità Montana - Valli del Natiso-ne nonostante la decisa opposizione della minoranza nella veste di consulente, risulta coinvolto nello scandalo del Vajont.
La notizia del processo in corso a tale riguardo è riportata a tutta 5.a pagina dal «Gazzettino» del 16 ottobre 1981 da cui riportiamo fedelmente alcuni brani: «Sul banco degli imputati ( ridotti a 6 dalla schiera iniziale di 14, essendo gli altri stati assolti in primo grado), sedevano ieri soltanto il Romanet (difeso, oltre che da Savoldi, dall'avv. Rober to Manfredi, di Roma), il notaio Diomede Fortuna, 52 anni, di Pordenone (difeso dall’avv. Marcello Diomede e dal fratello Loris, ieri assente) e il dott. Pierluigi Manfredi, 59 anni, di Udine
S. PIETRO AL NATISONE
Incontro tra gli ex-emigranti per l’attuazione della L.R. 51
Su invito dell’Unione Emigranti Sloveni del F.V.G. si è svolto giovedì 29 ottobre a San Pietro al Natisone un interessante incontro tra artigiani, agricoltori, commercianti ed operatori turistici delle Valli rientrati dall'estero negli ultimi anni ed impegnati in attività singole ed associative.
Tema dell’incontro è stata l’illustrazione delle norme di attuazione della L.R. 51 del 27 ottobre 1980 relative alla
riforma degli interventi regionali in materia di emigrazione, con particolare riferimento agli incentivi previsti per favorire il reinserimento economico dei lavoratori rimpatriati, mediante incentivi e misure di sostegno alla realizzazione di attività in forma singola, associata e cooperativistica nei settori industriale, artigiano, commerciale, agricolo e turistico con particolare riferimento alle zone dell'esodo.
Alla relazione introduttiva svolta dal Presidente dell'as sociazione dott. Ferruccio Clavora è seguito un ampio e approfondito dibattito che ha messo in evidenza la soddisfazione degli intervenuti di fronte alle reali possibilità di sviluppo delle iniziative economiche offerte dalla legge regionale.
Altri incontri similari sono previsti nei prossimi giorni per le Valli del Torre e Resia.
TO SKGZ odobril dveletni načrt
SESTAVA ČLANOV NOVEGA ODBORA
(difeso dall'avv. Comand). ... Infine il dott. Manfredi, il quale ha confermato di aver ricevuto dal Romanet una somma di denaro (un milione anziché tre, come appare nel capo di accusa), ma soltanto per la consulenza tecnica prestata quale segretario della commissione speciale che doveva erogare i contributi, non per aver agevolato illecitamente la concessione. In primo grado la accusa di corruzione nei suoi confronti era caduta in prescrizione, grazie alle attenuanti generiche, e il tribunale aveva dichiarato di non doversi procedere nei suoi confronti».
Alla fine del processo conclusosi davanti alla Corte di Appello di Trieste il Manfredi è stato assolto perchè il reato commesso è andato in prescrizione. Bene per lui.
Teritorialni obdor Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Čedada je na svoji zadnji seji odobril načrt o bodoči dveletni dejavnosti.
V dokumentu je predvidenih vrsta obvez, ki naj bi jih izpolnili na vsem območju videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci in ki se dotika številnih vprašanj, kakršna so gospodarstvo, ozemlje, kulturne dejavnosti, mladinska problematika, slovensko izobraževanje, tisk.
Predsednik Černo je ob
predstavitvi dokumenta po stavil v ospredje nujo po bo ljšem usklajevanju pobud in bolj učinkoviti prisotnosti zveze v državnem, deželnem in pokrajinskem političnem življenju. Skratka, potrebno je storiti vse potrebne korake za čimprejšnjo uresničitev zakona za zaščito obstoja, jezika in kulture Slovencev.
Med razpravo so prišla zlasti do izraza vprašanja delovanja glavnega obdora, teritorialnega obdora in komisij.
Še posebej razgibana je bila razprava okoli sestave teritorialnega obdora in opredeljevanja njegove vloge. Kar zadeva imena članov teritorialnega obdora pa je prišlo v glavnem do potrditev, z nekaterimi novostmi in nekaterimi še odprtimi vprašanji. Teritorialni obdor sestavljajo zaenkrat Černo, Clavora, Bonini, Clodig, Del Medico, Petricig, Predan, Berrà, Banchig, Paletti in Venosi. V kratkem bo prišlo še do imenovanja predstavnika žensk in mladih.
Bogata dejavnost Inštituta za slovensko izobraževanje
Čedajski Inštitut za slovensko izobraževanje v videmski pokrajini je že začel uresničevati naloge, ki si jih je zadal za leto 1981-1982, pri čemer je obračun delovanja v preteklim letu dokaj zadovoljiv.
Poročilo o raznih predvidenih dejavnostih, ki so jih delno že sprožili, je podala ravnateljica inštituta prof. Živa Gruden. Gre za širok lok pobud, od tečajev slovenščine za otroke, mladince in o-drasle do raznih glasbenih in pošolskih dejavnosti, ki jih izvajajo ob sodelovanju občin, šolskih svetov in krajevnih krožkov. Največ preglavic povzroča pri tem pomanjkanje profesorjev slovenščine, pa tudi vprašanje poklicnega izo-
braževanja učnega osebja.
tem smislu je treba še bolj utrditi sodelovanje s šolami in okraji iz Gorice in Trsta.
Tečaje bodo dopolnili tudi še z raznimi pobudami, kakršne so gledališke predstave, izleti, izobraževalni večeri itd. Poseben poudarek bodo namenili deželnim tečajem za poklicno izobraževanje v slovenščini v povezavi z gospodarskimi organi in podjetji, ki delujejo na tem območju.
V nadaljevanju razprave so se dotaknili tudi vprašanja beneških študentov, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Dogovorili so se, da bodo to pobudo skušali okrepiti, čeprav je zelo težko uskladiti od-
daljenost šol z družinskimi potrebami.
Končno so tudi obravnavali organizacijske težave inštituta in komisije. Razširili so predstavništvo a obenem tudi potrdil obstoj ožjega odbora, ki se bo spoprijemal s tekočimi upravnimi vprašanji inštituta. Delitev nalog je terjala tudi boljšo opredelitev namenov inštituta in komisije, iz česar je bilo razvidno, da gre pravzaprav za usklajevanje vseh pobud, ki lahko prispevajo k okrepitvi in razvoju slovenskega izobraževanja na vseh ravneh, zasebnih in in-štitucionalnih, od vrtcev do univerze, z izkoriščanjem vseh razpoložljivih državnih, deželnih in pokrajinskih sredstev.
Fran Milčinski:
PRAVUICE
2. Desetnica
In privedla jo je pot skoz temen gozd. V gozdu jo je zalotila noč, Alenčica je trudna sedla pod košati hrast in rekla: «Ljubi hrast, bratec po Bogu, nocoj bom pri tebi prenočevala.» Toda hrast je zamajal svoje veje in jo posvaril: «Beži izpod mene, desetnica, sestrica po Bogu, nocoj bo strašno treskalo, in ko bo prvič treščilo, bo pre-
cej v mene treščilo.» In desetnica se je lepo zahvalila hrastu, stopila je naprej, in ko pride pod visoko smreko, se je trudno ulegla podnjo. Toda visoka smreka je zašu-mela z vrhom in rekla: «Beži izpod mene, desetnica, sestrica po Bogu, nocoj bo strašno treskalo, kadar bo drugič treščilo, bo precej v mene treščilo.» Desetnica se je zopet lepo zahvalila in šla naprej, da je prišla pod zeleni gaber, zeleni gaber pa jo je prijazno sprejel in pozdravil: «Le mirno zaspi, desetnica, sestrica po Bogu, ne boj se nevihte, v me nikdar ne trešči, ker je svoje dni sama Devica Marija počivala pod gabrom. «Ponoči je treščilo v hrast in v smreko, desetni ca pa je zjutraj zdrava zapustila svojo zeleno posteljico pod prijaznim gabrom in krenila naprej, kamor jo je vodila neznana pot, iz dežele v deželo, brez kraja in miru.
Po besedi in vedenju so jo ljudje spoznali, da je deseta
sestra, in nobena hiša je ni pustila mimo brez daru; toda nikoder ni obstala, in če so ji še tako dobro stregli-- ampak gnalo jo je dalje.
Tako je hodila sedem let, prehodila je dežele od jutra do zahoda, pa pride neki večer pred graščino, notri so hrupno godli godci. Na pragu je stal gospod in je sprejemal svate. Spoznala je svojega očeta.
Globoko se mu je priklonila in lepo ga je poprosila, da bi jo imeli čez noč v graščini. Gospod je ni spoznal. «Sirota, raztrgana», ji je rekel, «pojdi, le pojdi noter v kuhinjo obokano in prosi gospo, da te obdrže čez noč!»
Notri v kuhinji obokani, ob ognjišču je sedela gospa, njena mati, in je vzdihovala:
«Danes praznujemo vesel dan, bil bi pa še veselejši, če bi bila doma tudi najmlajša hči Alenčica, sam Bog ve, ali še živi in kje jo nosijo tla».
Desetnica se ji je globoko priklonila in lepo jo popro-
sila, da sme to noč ostati v gradu.
Gospa je ni spoznala in jo je zavrnila: «Umazana si, mršava si, nikjer te nimamo imeti. Danes možimo starejšo hčer Marjetico, hiša je polna daljnih ljudi. Preno čuj, sirota, koder veš in znaš, saj tudi moja najmlajša hči, preljuba moja Alenčiča, Bog ve, kje pod milim nebom noči. Le pojdi, pojdi v božjem imenu, pri nas ne moreš prenočiti».
Desetnica se je obrnila, krvavo solzo je potočila, in ko si jo je brisala z drobno roko, zalesketal se ji je na prstu zjlati prstan. Mati ga je s čudom zagledala, uprla je oči v deklico, spoznala jo je, zakričala je, širila je roke in se hotela vzdigniti, pa je omedlela. Desetnica se je žalostno ozrla nanjo, potem je odšla iz graščine. Zagrnila jo je temna noč, iz graščine so klicali za jo, toda priklicali je niso. Zelena ledinica ji je bila blazinica, zelena vejica
ji je bila odejica.
In pot jo je vodila zopet naprej iz dežele v deželo, ka kor ji je bilo sojeno. Pisani gaji in tihi logi so ji razodeli marši kako skrivno moč, več je vedela kakor navadni 1 ju dje, mnogim je pomagala. Obstanka pa ni imela nikoder in usoda jo je gnala po širnem svetu, od zahoda do jutra in nazaj.
Preteklo je zopet sedem let. Cez zeleni breg je prihajala desetnica pa je začu-la milo zvonjenje. Ustavila se je pri prvi hiši in vprašala, kaj zvoni tako milo. In povedali so ji:	«Grajska
gospa že mesec dni umira dni umira in ne more umreti devet hčera ji kleči ob postelji in ji moli za odrešenje in za srečno smrt, a gospa milo vzdiha, solze toči in umreti ni ji moči. Zdaj pojo še zvonovi, da ji olajšajo smrt.»
Desetnica je stekla v grad. V beli kamrici, na beli po steljici je ležala grajska gospa, njena rodna mati, milo
je ječala in mokre so ji bile oči. Okoli pa je klečalo devet hčera, bile so črno oblečene in glasno so molile.
Desetnica je tiho stopila k vzglavju in z drobno roko je pogladila materi mrzlo čelo in vroče oči in mati je začutila in videla zlati prstan na drobni roki, pomirila se je in v srečnem smehljalu je izdinila svojo dušo.
Desetnica pa je tiho, kakor je prišla, zopet zapustila belo kamrico in visoki grad, nikdo je ni spoznal, naprej je šla svojo pot, zemlja je pila njene grenke solzice, vetrič ji je hladil vroča lica, tičeh droban ji je tolažil srce. Na prej je šla, nikdar več je ni bilo v domači kraj. More biti še živi, morebiti je umrla,
al na polju, al 'na cesti,
Bog ve, na katerem mesti...
(Prvi del pravljice "Desetnica,, je bil objavljen v štev. 183 -184 od 1. 31. avgusta letos)
ŠE O PRODAJANJU KOSTANJA U ŠPETRU
Velik šučeš - Drugo ljeto bo trjeba raztegniti iniciativo še
na druge naše pardielke
Da so se dogovorili u špe-tru komunska aminištra-cion, Gorska skupnost in ku-metoški sindikat «Coltivatori diretti» za direktno prodajanje kostanja, od proizvajalca do odjemalca (dal produttore al consumatore) in da so plačeval 100 lir vič na kilogram, kot so ga plačevali po drugih trgih (mer-katih), smo že pisali pred petnajstimi dnevi. Sada se vračamo k argumentu, ker smo videli, da je bla iniciativa, ne samo hvale urjedna ampak odperja prospektive še za druge pobude za interes naše kumetuške ekonomije.
Uspeh (sušeč) je biu puno buj velik kot so si ga čakali sami organizatorji. Računajo, da je bluo u špetru prodanih okuole 400 kvinta-lu sladkega zarnja — kostanja: Moroni, Kobilčar, Rezijan, Porčinjac, Ranac in druge sort.
To je biu večina kostanj, last naših kumetov, ki je biu pobran pod nosom tistih nevestnih «turistov», ki so ga našim kumetom odnašali u prejšnjih letih. Večina od teh nevestnih turistov so se spremenili letos v pametne ljudi in so lepuo kupovali u Špetru kostanj za male družinske potrebe. To je parva pozitivna stvar. Druga, še buj pozitivna stvar pa je ta, da so imeli naši kumetje od te iniciative dobar zaslu-
žak. Pozitivni učinki, efekti te iniciative pa se bojo sigurno proiektirale tudi za naprej. če ne drugega, bojo imeli kumetje več interesa za očediti, očistiti kraje, kjer kostanj rodi in z dobro kontrolo bomo imjeli zmjeraj manj takih turistov, ki odnašajo in zmjeraj vič tajšnih, ki parnašajo, saj jim
je samuo špetarski komun prodau na drobno okuole 80 kvintalu kostanja, od 5 do 10 kg, na vsakega.
Na zgornji sliki vidimo kumete, ki peza j o kostanj, na spodnji pa potegajo denar od uslužbencev špetar-skega komuna.
(Foto G. Strazzolini)
.
Premio "Detalmino Liva,, per uno studio sulla Resistenza in Friuli
Recentemente la signora Ada Sergenti, per onorare la memoria del marito Detalmino Liva, valoroso comandante partigiano, ha messo a disposizione del Comitato Provinciale dell’A.N.P.I. friulana la somma di L. 500.000 che costituirà un premio per il miglior studio storico inedito su figure, episodi, aspetti della guerra di liberazione in Friuli, elaborato e presentato — entro il 25 aprile 1982 — da uno studente delle scuole secondarie superiori della provincia di Udine.
Il premio «Detalmino Liva», finalizzato alla diffusione tra i giovani della conoscenza della guerra di liberazione, sarà probabilmente ripetuto negli anni successivi con somme che di volta in volta saranno comunicate a mezzo stampa.
Quanti intendono concorrere alla concessione del premio in questione possono informarsi — presso la sede dell’A.N.P.I. provinciale in via del Pozzo 36 a Udine (tel. 206813) — sulle modalità della presentazione dello studio storico.
ERBEČ
V nedeljo 25. oktobra je po dugem trpljenju umaru Natale Paludnjach, poznan kot priden mož, dobar družinski oče in sposoben gospodar po cjeli Nediški dolini. Imeu je samuo 61 ljet.
Rajnik Nadal je puno pre-tarpeu u njega življenju. Biu je sudat na Grško — Albanski fronti, kjer je biu tudi ranjen. Zalon ga je po uej-ski čakala valiža, ali po resnici povedano, jo je muo-ru kupit sam.
Z valižo je šu po svjete. Kot emigrant je djelu u Belgiji, u Švici in potem u čedajskem špitalu.
Njega pogreb je biu u cerkvi Sv. Andreja pri Er-beču u pandejak 26. oktobra popudne. Puno ljudi mu je paršlo dajat zadnje
slovo. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Rajnik Paludgnach Natale
FOJDA
ČENEBOLA
Zena in sinovi se ob parvi obletnici smarti spominjajo na njih dragega moža in očeta (tata), ki se je imenoval Succo Luigi. Umaru je u Belgiji, u kraju Grace Holo-gne (Liegi), potem ko bi biu muoru začet uživat težkuo zaslužen penzion u minieri od. karbona. Imeu je 56 ljet.
Družina in prijatelji ga bojo nosili za zmjeraj u svojih srcih.
GORENJA DREKA
V soboto 24. oktobra zjutraj je na hitro umaru Zuf-ferli Giovanni - Janez Ma-senkov po domače, star 76 let.
U celi Gorenji Dreki sta ostala še dva moža, je pa puno vdov.
Rajnik Janez je biu naročen na «Novi Matajur» in je zvesto brau vse, kar je bluo
V Sloveniji funkcionira prva električna atomska centrala v Jugoslaviji
Slovenski narod ni samo e-nak z najbolj razvitimi evropskimi in svetovnimi narodi na kulturnem področju, a je na njihovem nivoju tudi na tehničnem in znanstvenem po-dročiju današnje moderne a-tomske dobe.
V Krškem ob Savi je začela delovati v četrtek 10. septembra prva jedrska centrala v Jugoslaviji. Sporočilo, ki je bilo naslednji dan objavljeno v časopisih, se takole glasi:
«Verižna reakcija, ki se je v četrtek začela v reaktorju jugoslovanske prve jedrske centrale Krško, je včeraj
ob 14.38 prešla v fazo sa-moohranjujoče jedrske reakcije. S tem je Krško, za katere temeli je 1. decembra leta 1974 položil predsednik Tito, dobila status jedrskega elektroenergetskega objekta. Včerajšnjemu procesu bo sledilo že prej predvideno poskusno obdobje majhne moči reaktorja, kar bo trajalo do prihodnje faze poskusnega dela jedrske elektrarne Krško.»
Naj gredo našim slovenskim bratom, delavcem, tehnikom, inženirjem in znanstvenikom naše iskrene čestitke.
E’ entrata in funzione in Slovenia la prima centrale elettrica atomica della Jugoslavia
Il popolo sloveno non è alla pari soltanto nel campo culturale con i popoli più evoluti d’Europa e del mondo, ma sta a loro livello anche nel campo tecnico e scientifico dell'attuale era moderna atomica. Infatti è di giovedì 10 settembre la notizia che a Krško (Slovenia) è cominciata la reazione a catena e cioè il fenomeno di scissione nucleare di massa per la produzione di energia elettrica nel reattore della prima centrale elettrica atomica jugoslava. Nel giorno seguente è entrata nella fase di reazione atomica automati-
ca in tal modo il complesso di Krško nella Valle del Sava, le cui fondamenta sono state poste il primo dicembre 1974 dal presidente Tito, è da venerdì 11 settembre nel pieno senso della parola un impianto atomico elettroenergetico.
Al processo attuale seguirà prevista dal programma, la fase sperimentale a reattore rallentato che si protrarrà fino alla successiva fase di produzione sperimentale della centrale elettrica nucleare. Vadano i nostri complimenti ai lavoratori, ingegneri, tecnici e scienziati sloveni.
Marcello Clignon 43 let, je zgubiu življenje u cjestni nesreči. Povozili so ga z avtomobilom.
Njega pogreb je biu u La-ziciju, u soboto 31. oktobra. Ohranili ga bomo u venčnem spominu.
Rajnik Giuseppe Jurman - Ucinov
nov po domače. Imeu je 75 ljet. Biu je pošten mož in dobar družinski oče. Njega pogreb je biu pri Sv. što-blanku v soboto 31. oktobra.
ŠČIGLA
Tragična smart mladega moža na Spessi
Ni dugo od tega, ko smo ga videli u Čedadu, zdravega in veselega. Takrat je pla-čju za dva nova naročnika za naš Novi Matajur in tudi on je biu naročnik (abo-nan), zatuo nas je še buj pretresla novica o njega tragični smarti, do katere je prišlo v četrtek 29. oktobra zvečer, u Spessi pri Čedadu.
Rajnka Maria Cencig, poročena Spe-cogna
KALA
Pogreb mladega moža
U čedajskem špitalu je umaru Lino Battistig, star samuo 52 ljet. Z družino je živeu u Leproso (Premariac-co), a je želeu počivat venčno življenje u rojstni, domači zemlji, zatuo je biu njega pogreb u cerkvi Sv. Andreja, v torak 27. oktobra popudne.
U veliki žalosti je zapustu družino in vso žlahto. Vsem naj gre naša tolažba.
ČRNI VRH
V soboto 10. oktobra nas je zapustila Antonia Speco-gna, udova Cencig - Monova po domače. Svoje trudne oči je za venčno zatisnila v čedajskem špitalu. Učakala je visoko starost: 88 let. Bla je pridna gospodinja in bardka mati. Nje pogreb je biu u Črnem Vrhu u nedeljo 11. oktobra. Naj gre sinovam Angelinu, Marju in vsi žlah-ti naša tolažba.
Rajnka Specogna Antonia, vdova Cencig
Rajnik Marcello Clignon
ČRNI VRH
U zadnjem cajtu neusmiljeno pobjera smart naše ljudi v Črnem Vrhu. Takuo nas je zapustila tudi Maria Cencig — vdova Specogna — Lebanova po domače.
Umarla je u čedajskem špitalu u soboto 24. oktobra, podkopali pa smo jo v naši vasi u ponedeljek 26. oktobra. Zapustila je v veliki žalosti družino in žlahto. Vsem naše globoke sožalje.
Rajnik Zufferli Giovanni - Janez Ma-senkov
slovenskega.
Njega pogreb je biu v ponedeljek 26. oktobra pri Devici Mariji na Razpotju.
Zeni, sinovam in žlahti naj gre naša tolažba, njega pa bomo ohranili u ljepim spominu.
PRAPOTNICA
Na svojem domu je na hitro zapustu to dolino suzi Giuseppe Jurman-Pepo Uci-
Družina, žlahta in prijatelji pa bojo njega spomin zmjeraj nosili globoko v srcu.
Rajnik Adolfo Trinco
TRINKO
Smrt neusmiljeno žanje v zadnjem cajtu po dreških vaseh. Zadnjega moža, ki je pobrala, je biu naš vasnjan Adolfo Trinco - Šimcjov po domače.
Umru je v videmskem špitalu v nedeljo 1. novembra. Imeu je 64 let. Njega smrt je bla posledica padca po štengah. Naj v miru počiva.
Podbonesec
Rajnik Succo Luigi
DREKA
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
GRMEK
KIjODIC
Globoko je odjeknila po vseh vaseh garmiškega komuna in po cjeli rečanski dolini hitra in prerana smart Marie Vogrig, poročena Vogrig. Imjela je komaj 53 let.
Rajnka Marija je bla rojena u Platcu u Počalino-vi družini. Poročila je bla Gina Konšorjovega iz Ljes, ki sta pa živjela u njih novi hiši u Klodiču. U petak 30. oktobra zjutraj je šla u brjeh, na Jesenovik po gobe.
Cristina Bergnach, hči Marie Clodig in znanega igralca «Beneškega gledališča» Maria Bergnacha iz Petar-niela, je dobila kopo za te male, ker je paršla parva od te malih in trečja v absolutnem. Cristina ima 5 let. Želimo ji še puno uspehu (su-cessu) po športnih poteh.
MALI GRMEK
V zadnji številki Novega Matajurja smo napisali žalostno novico, da nas je za večno zapustu naš vasnjan Franc Trusgnach - Ceku po domače. Sada objavljamo njega fotografijo v spomin vsem tistim, ki so ga poznali, ljubili in spoštovali.
Po poti jo je doletjelo slabo. Kadar jo ni bluo damu, so jo začeli iskati in zvečer jo je dobiu sin Beppo mart-vo na stazi. Umarla je od infarkta. Nje smart je globoko užalostila vse tiste, ki so jo poznali in jih ni bluo malo. Bla je skarbna za hišo in družino, delovna, pridna mati in poštena žena. Kakuo je bla priljubljena je poka-zu nje veliki pogreb, ki je biu v nedeljo 1. novembra na Lesah.
Naj gre možu Ginu, sinu Beppu in vsi žlahti naša tolažba.
KOPA ZA MALO CRISTINO
Za praznik svetega Matija nad Hostnem je športno društvo organiziralo pohod ( marcia ) do omonimnega hriba. Na «marcio» so šli mali, srednji in stari. Mala
Rajnik Francesco (Franc) Trusgnach - Ceku
SOVODNJE
MATAJUR
Zapustu nas je Guštin Kramarju
U sredo 28. oktobra je umaru Gosgnach Agostino (Guštin), rojen u Polonkni družini, ki pa je biu šu za zeta u Kramarjovo hišo. Na dan 6. oktobra ljetos je do-punu 82 ljet. Njega pogreb je biu u Matajurju u petak 30. oktobra. Biu je bardak gospodar in dobar družinski oče in kot takega bomo ohranili v venčnem spominu, družini in žlahti pa naše globoko sožalje.
* jj
Rajnik Gosgnach Agostino
LOZAC
V nedeljo 25. oktobra so podkopali pridnega in poštenega moža iz naše vasi.
Pisu se je Loszach Andrea — Dre j a Manzinu po domače — star 83 let.
Rajnik Dreja je zmjeraj
djelu in ni miroval niti v njegovi starosti, šu je tar-gat jabuke in ga parjelo slabo. Dobili so martvega u senožeti. Rajnik Dreja je biu «Cav. di Vittorio Veneto», spoštovan mož od vseh tistih, ki so ga poznali. Naj gre družini naša tolažba.
TRCMUN - ŠPETER
Dobre želje in voščila Petru in Isabelli - Mlada noviča sta dajala bombone u šbrinčjah
U soboto 24. oktobra je bluo na Trčmune veliko veselje. U cerkvi Sv. Ivana sta se obljubila večno zvestobo Petar Trinko - Piernu in Isabella Coren, on iz Trčmuna, ona iz špetra.
Petar je pra-pra-pranečak od našega pesnika Ivana Trinka in je poznan od vseh Slovencev Benečije in sosednjih krajev Slovenije.
Dela v trgovini «Piccoli» v Čedadu in zna prav lepo prodajati po slovensko. Njega lepa življenska družica pa puoje v pevskim zboru «Pod lipo» iz Dolenjega Bar-nasa in ga je «povljekla» iz Trčmuna v špeter, kjer bota živjela.
Zatuo ni smeu manjkati na poroki in na ojceti bar-naški pevski zbor, ki je pel v cerkvi, na Trčmunu in v Serio, kjer so imeli večerjo. Posebno je domačine ganila naša starodavna pesem «Oj božime», ki so jo zapeli na Tarčmunu, kjer je Petar zapustu vas.
Mlada noviča sta dajala bombone u žbrinčjah in tistemu, ki ne vjerje, mu bomo resnico s fotografijo dokazali za petnajst dni.
Isabelli in Petru naj gredo naše narbuojše voščila, tiste od žlahte, prijateljev, posebno pa tiste od pevskega zbora «Pod lipo».
SV. LENART
GORENJA KOSCA
Ponoči od srede na četar-tak (16/17 septembra) je na naglim umarla pri svoji žlahti v Gorenji Mersi Pierina Bucovaz - Flipova iz naše vasi. Imela je 60 let. Pogreb je biu v Kosci v petek 18. septembra.
Rajnka Pierina je bla pridna in poštena ženska in kot tako bomo ohranili v večnem spominu, žlahti naj gre naša tolažba.
OSNJE
Na dan 3. oktobra je umrl u čedajskem špitale Natale Bodigoj.
Rajnik Natale je biu do-punu 88 let glih na Božič, saj se je rodiu u Prapotnem 25. decembra 1893. Biu je oče znanega partizana Marina Bodigoja, ki je mlad umaru v Kanalu ob Soči kot veliki vojni invalid in poročnik JNA.
Oba bomo ohranili v večnem spominu.
HRASTOVJE
Po kratki boljezni nas je zapustu Tomasetig Giovanni, star 58 ljet. Umaru je u čedajskem špitalu v nedeljo 30. avgusta. Ni biu poročen. Rajnik Giovanni je biu rojen
edilvalli
di DORGNACH RINO & C. s.n.c. SV. LENART - Tel. 0432 - 723010
Stalna razstava Esposizione permanente
ČEMUR - S. LEONARDO
Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala
Rajnik Tomasetig Giovanni
u Černiči, u Šimanovi družini, a je živeu u Hrastovjen že od mladih ljet. Biu je bru-man, bardak mož in usi so ga im jeli radi.
Njega pogreb je biu u Podutani u torak 1. septembra letos. Ohranili ga bomo u ljepim spominu, žlahti, posebno pa bratu Petru, ki živi v Čedadu in ki je u par mjescih zgubiu ženo, brata, svakinjo (kunjado) in kuži-na v Torinu, naj gre naša globoka tolažba.
PRAPOTNO
V zadnji številki «Novega Matajurja» smo napisali, da je umarla u čedajskem špitalu Olga Scuderin, udova Vo grig. Sada napišemo no malo besjed vič o nji in oblja-vimo nje fotografijo v spomin vsem tistim, ki so jo poznali in jo imeli radi.
Rajnka Olga je bla Maca-lotove družine iz Malega Grmeka. Nje mož je biu Vincenzo (Vicenc) Vogrig - Korošcu, le iz Malega Grmeka, ki pa je umaru že pred puno ljeti. Oba bomo ohranili u venčnem spominu.
GORENJ TARBI
U sredo 7. otuberja je u čedajskem špitalu umarla Bergnach Maria ud. Matteu-cig (Korantova), stara 71 liet. Renka Marjuta je bla pridna hišna gospodinja, kateri življenje nie bluo naklonjeno. Na 8. novemberja, lieta 1943, u cajtu zadnje svetoune uajskè, so ji Nemci ubili, pri tarbiskem britofu, mladega moža, ki ji je zapustu dva majhana otroka: Giampiero in Adriano, in ji
Rajnka Olga Scuderin, vdova Vogrig
SREDNJE
ČERNECJE
Po dugi boljezni je umaru u čedajskem špitale, u soboto 24. otuberja, Gariup Egildo - Štjefu iz naše vasi. Imeu je 74 liet.
Tudi Gildo, ku puno od naših ljudi, je biu šu po svje-te služit granak kruh, puno liet je djelu u belgijanskih minierah. Nie še ljeto, ki je umarla njega žena Erminia. Pogreb je biu u britofe par čjubc (Prapotno), saj je biu Gildo rojen u tisti vasi, u nedjejo 25. otuberja. S smartjo rajnkega Gilda. zapremo u naši vas še dno hišo.
Hčeram Adi, Mariji, ki živi v Švici in Piji, ki živi v Angliji, an vsi žlahti izrekamo naše globoko sožalje.
DREKA
Rajnka Bergnach Maria, vdova Mat-teucig
zažgali štalo. Marjuta je usè prenesla, trdno djelala in uzgojila svoja dva sina. Zadnje lieta je začela boliehati in posebno težkuo hoditi.
Nje pogreb je biu u Gorenjem Tarbiu v četartak 8. otuberja. Naj gre družini in žlahti naša tolažba.
DEBENJE
V soboto 24. oktobra sta se poročila Tiziana Florean-cig - Trinčanova po domače in Marseu Marco, ona 22, on 31 let.
Tiziana djela uradnica (impiegata) Marco pa je komercialist in ima oficih u Čedadu, je sin Renza Mar-siela, ki je biu puno ljet za komunskega sekretarja u Klodiču.
Mlademu paru želimo puno sreče v njih skupnem življenju.
ČEDAD
PREŠNJE
Praznovala sta 25 let skupnega življenja
Bergnach Luigi (Ivo) in Jurman Rina, oba iz Kraja pri Dreki, sta praznovala srebamo poroko na dan 28. avgusta letos. Tisti dan (28-8-81) sta si pri Sv. Maši u Kararji spet objubila večno zvestobo in s tem pokazala vsem, da se imata rada glih takuo - čene še bulj -kot kadar sta j ala gospuodu famoštru: «Ja!».
Na dan njih praznika so se zbrali okuole njih vsi sinovi, hči Graziella pa jim je za 5 dni potlé šenkala njih parvo navuodo - Martino - O tem bomo pisali v prihodnji številki. Ivu in Rini voščimo še puno in puno zdravih let in prav tako puno let veselega skupnega življenja.
Rajnka Maria Vogrig grig
poročena Vo-
Cristina Bergnach s «kopo» v rokah
«Noviča» Ivo in Rina