Naročnina Pncvna nanj« za državo SHS mesečno žo Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za mozemsrvo ostečno 33 Din ne Goriško Stražo« in dan na to zaprli njenega glavnega urednika ped okol-nostmi, iz katerih se da z ozirom na celo vrsto podobnih slučajev z gotovostjo sklepati, da je bilo vse nalašč inscenirano z ono podlo rafi-niranostjo, ki smo jo imeli priliko občudovati že pri tolikih procesih pod fašistovskim režimom v Primorju. Nad ostalimi slovenskimi kulturnimi delavci pa se izvaja človeka nevredno nadzorstvo in razširja vse normalno življenje ohromujoč strah po celi deželi, ki se je komaj oddahnila od ere pobojev in požigov fašistovskih krdel. Mi ne dvigamo svojega protesta proti temu zato, ker bi se bali na narodni obstoj Jugoslovanov v Italiji. Nasprotno smo se po desetih letih italijanske vladavine v takozvani Julijski Benečiji popolnoma prepričali, da si je Italija izbrala najboljše sredstvo, da okrepi nocionalno zavest naše manjšine do najvišje stopnje, zlasti pod fašizmom, ki je s svojimi trdimi in nespametnimi udarci izkoval iz naših, v trpljenju iz-čiščenih ljudi v Primorju najbolj zaveden del Jugoslovanskega naroda. Mi vprašamo g. italijanskega premiera, ali se on zaveda, do če-ga mora vesti to, vsaki zdravi pameti nasprotujoče, iz golega sovraštva izvirajoče in proti mirnemu sožitju in sodelovanju dr/.av in narodov naperjeno početje fašizma, ki s svojimi periodično vračajočimi se nasilstvi in atentati na mir, red in krščansko kulturo sproti pobija vsako izjavo g. Mussolinija, ki poveličuje fašizem kot novo ero srečnejše bodočnosti Italije in celeira človeštva? Mi si težko predstavljamo, da bi g. Mussolini ne uvidel sam, kako so metode njegovega režima napram slovanski manjšini popolnoma brezsmiselne in brez namerevanega učinka razen tega, da dražijo in ogorčujejo ves pošteni svet ter netijo one nagone maščevanja, revanše ter krvavega obračunanja, ki jih kulturne države sveta skušajo z vsemi sredstvi potlačiti. Kajti — kaj je pa storila vlada g. Mussolinija po petih letih svojega obstoja za ljudstvo v Primorju? Gospodarsko je dežela skoraj že uničena, zadružništvo se je iz rok dobrih domačih gospodarjev predalo nesposobnim političnim kričačem, občine vladajo zapravljivi mali satrapi, davki so najhujši po celi Evropi in se izterjujejo z brezprimerno neusmiljenostjo, v enem samem letu se je izselilo iz dežele nič manj kot 20.000 ljudi, upravljajo jo pa najslabši elementi Italije, ki se kakor nalašč pošiljajo v obmejno pokrajino. Slovenska šola, ki bi bila ob svojih izvrstnih močeh lahko izvršila mimo delo kulturnega zbližanja, se je nadomestila s slabo, izključno italijansko, ki otroke muči, nasi-Ijuje in ozlobljuje. Z uničenjem prosvetne organizacije je fašizem izvršil le razrušilno delo, ker si morejo le največji bedaki mislili, da bi takozvani Dopolavoro, razne ballile in avan-ruardije mogle našo mladino duhovno in moralno dvigati, ako bi se naše ljudstvo sploh oprij3lo teh, slovenski miselnosti in duševno-sti popolnoma tujih organizacij, mizernih in otročjih po svojem ustroju in vodstvu, brez vsakega globljega etičnega fundamenta in resnone. Iz šol je fašizem, o katerem se razširja in žal še vedno veruje največja laž, da je verouk zopet uvedel v šolo,* verouk zdaj popolnoma izgnal tudi iz Julijske Krajine, tako da je morala zdaj tudi slovenska duhovščina prenesti poučevanje verskih resnic iz šole v cerkev. Z gonjo zoper duhovščino in oviranjem njenega pastirskega delovanja, gazi fašizem, ki v Primorju obstoja iz mešanice brezvercev najrazličnejše bivše strankarske barve, čedalje bolj v spor s Cerkvijo, pospešuje izprijenost in vzbuja v odporu proti temu moralne sile Cerkve in zdravega ljudskega elementa, ki v primorskem fašizmu po pravici vidi demoralizujoč in razrušujoč element. Ta- Samo ena držaona politika Belgrad, 24. nov. {Tel. »Slov.«) Vplivni belgrajski krogi polagajo največjo važnost na rešitev spora, ki vlada med Zagrebom in Belgradom. Ti krogi so pripravljeni za likvidacijo tega spora sprejeti vsak kompromis pod pogojem, da ni v škodo oni politični liniji, ki jo mora kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenccv na vsak način varovati. Ta linija ni samo osnova vse politike kraljevine, temveč je tudi temelj vse nacionalne poliiike Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ves sedanji notranji politični spor obstoji dejansko le v tem, da voditelji KDK to linijo nujne državne politike sicer odobravajo, da pa ne podrede tej politiki tudi svoje taktike, To pa ne iz nasprotstva proti tej politiki, temveč le iz drugih vzrokov, ki so sicer razumljivi, ki pa niso dovolj močni, da bi to posebno taktiko opravičevali. V tem je jedro vseh nesoglasij in vsega spora in odločilni krogi v Belgradu so že pokazali, da so pripravljeni z najboljšo vol o pričeti tudi dalekosežna pogajanja za sporazum. Toda prvi pogoj vseh pogajanj je, da se tudi z druge strani dokaže dobra volja in ta se mora pokazati le v tem, da tuli druga stran izjavi jasno, da je za državno politiko, ki more in mora biti samo ena, in da tej politiki podredi tudi s v o j o t a k t i k o. Sporazum jc zato vsak hip mogoč, toda mora biti v korist oni liniji državne politike, ki js neizmenljiva, ker je v interesu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsak hip jc mogoč sporazum, toda samo v smislu one državne politike, ki je absolutno v skladu z življenskimi interesi Srbov, Hrvatov in Slovencev ter — vseh Jugoslovanov. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ima samo eno politiko in ta je docela v sklrdu tudi z vsemi posebnimi interesi Srbov, Hrvatov in Slovenccv, Zato bo ta linija tudi zmagala. Dr. SrktiH Zagreb, 24. nov. (Tel. >Slov.«) >Narod-na Politika« prinaša uvodnik »Novi župan« m piše o dr. Srkulju: Srkuljev prihod je začetek borbe HSS za popolno oblast v zagrebški občini. Srkuljeva politika je prav za prav tiha likvidacija HFSS v Zagrebu in s tem tudi med ljudstvom, ker ima samo v Zagrebu parlamentarni mandat. To je prisilna poravnava izven konkurza. Komisla za krtesSrsk! d^nos Belgrad, 24. nov. (Tel. >Slov.«) Komisija za določevanje novega čistega katastrskega dohodka je obravnavala na splošno posamezne pokrajine naše države, za katere so že izračunani stari čisti donosi (Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Vojvodina: Srem, Banat, Bačka). Določiti je še, koliko* so si ti kraji slični glede zemlje, podnebff, tržnih cen, prometnih razmer, delavskih mezd itd. Maš iz'foz Belgrad, 24. nov. (Tel. >Slov.Slov.«) Volitve v Romuniji se bodo začele 12. decembra ob osmih zjutraj in bodo trajale do osmih zvečer, če bo velik naval volivcev, pa tudi do osmih zjutraj drugega dne. Čistost volitev je zavarovana s tem, da so določene kazni za nasilno vplivanje na volivce, za kupovanje glasov in za vstop v volivne lokale z orožjem in palicami Uvedena je volivna dolžnost. Liste kandidatov so po večini že sestavljeno. Vladna stranka je sklenila volivni dogovor z Nemci in socialnimi demokrati. Zedinjene strokovne zveze in madjarske stranke bodo nastopale samostojno. Be!grročil fašistovskih listov je razvidno, da bi radi spravili Kemperla pred sodišče pod obtožbd, da je hotel zbegati v Jugoslavijo in pomagati pri kontrabandu munirije. G o-riška kvestura pač dobro ve, da je Kemperle popolnoma nedolžen. Polde Kemperle je goriški policiji, s katero je imel radi lista »talno opravka, prav dobro znan; vsej goriški javnosti, tudi italijanski, je znana njegova mirna in dobrodušna narava. Niti sicer tako iznajdljivi in malo kolegialui italijanski žur-aalisti niso mogli servirati svoji javnosti drugih njegovih napak kakor to, da se ni mogel iobro naučiti laškega, da ni bil »reprezenta. Hvna politična osebnost«, pač pa »izvrsten propagandiwt<; isti čas pa priznavajo listi, ia je bil Kemperle »prijatelj vseh.« tudi Italijanov. Bil je v dobrih stikih z italijanskimi stanovskimi tovariši. Poleg tega je urednik priznano katoliškega lista, ki je vedno perhoresciral vsako nelegalno akcijo. In tak Hovek naj kontrabandira z orožjem? In bivši lupan, lastnik več avtomobilov, naj se loti kontrabanda? In čemu naj bi Kemperle zbe-lal v Jugoslavijo? Zakaj bi si poslal po avtomobil iz Gorice v Idrijo, da bi v njem zbežal preko meje? Polde Kemperle je doma iz Podbrda in je rad zahajal v gore. še to poletje se je zdravil v planinah. Ali je kaj čudnega potem, da je sprejel vabilo svojih prijateljev, naj gre z njimi na kratek izlet? Ka-leri časnikar bi se ne odzval takemu vabilu dva dni potem, ko so mu oblastva ustavila list in vzela Kruh? Ali je kaj čudnega, če je Kemperle iskal utehe v družbi znancev? Tudi f uradnih krogih se vedno bolj utrjuje mnenje, da je Kemperle popolnoma nedolžen. Oblastva sumijo šoferja Poljanska, da je hotel kontrabandirati orožje v Jugoslavijo. Poljan-iek je izjavil, da mu je izročil zaboj munirije neznanec v Gorici za nekega človeka v Idriji, ki bo prišel sam iskat zaboj na Po-Ijanškov dom. Poljanšek je sam lastnik avtomobila, s katerim vzdržuje javno prometno ivezo med Idrijo in Jugoslavijo. Družba je lapuatila Gorico ob 8 zvečer. Politična poli-rija goriške milice je dala takoj naročilo oddelku v Tolminu, naj čaka na avto pri Sv. Luciji. Tako se je zgodilo, da je bila družba aretirana kmalu po prihodu k Sv. Luciji. Ze Isti večer so bili aretiranci pripeljani v Gorico. Značilno je, da je vso akcijo proti Kem-perlu vodila milica, torej ne uradna policija. Vsakemu pametnemu človeku mora postati fasno, da so tisti elementi, ki se bahajo zdaj i svojo »brillante operazione«, namenoma na rafiniran način v avtomobil podtaknili pa-trone, da otvorijo novo preganjevalno kampanjo zoper Slovence v Pri morju. Upamo kljub vsemu, da bo italijanska policijska in sodna oblast ohranila toliko objektivnosti, da ne bo obsodila nedolžnega v politične namene, zaradi katerih se je tudi ustavila »Gori-(jka Straža< in postavil pod policijsko nadzorstvo poslanec dr. Besednjak. K?ko poroča o »Slovenska Narod« je objavil včeraj dolgo in zanimivo poročilo o razširjenju mestne elektrarne v Ljubljani. Pri tem pa je »Slov. Narod« čisto zamolčal, da je to poročilo sestavil in govoril g. Orehek, član kluba o b č. svet. SLS. V isti številki je nadalje »Slov. Narod« objavil enako zanimivo in poučno poročilo o delu ljubljanske občine za siromašne slo?e. In zopet je »Slov. Narod« zamolčal, da je to poročilo sestavil in govoril g. Krek, predsednik kluba občinskih svetnikov SLS. Mislimo, da te konstatacije povsem zadostujejo za kvalifikacijo »Narodovega« poročanja- G, Ambrož Je smatral za potrebno, da se pred javnostjo deklarira tudi kot dopisnik »Vremena«. Ce je hotel s tem doseči g. Ambrož to, da bo jasnost večja, optem njegovo deklariranje samo pozdravljamo. Druga stvar pa je, kako g. Ambrož vso stvar izvaja. Tako je g. Ambrož telefoniral »Vremenu« ves členek »Jutra« o njegovi aferi. Pri tem pa je povsodi, kjer »Jutro«, veliki župan in naš list govore o dopisniku gagrebških »Novosti«, imenoval dopisnika »Vremena«. To pa nikakor ne gre, ker poročili o rapallskih demonstracijah v »Vremenu« ©in »Novostih« nista bili identični in vsa afera se suče le o poročilu v »Novostih«, ne pa tudi o onem v »Vremenu«. Zato je absolutno nedopustno, da g. Ambrož popravlja druge izjave in da poroča o aferi dopisnika »Vremena«, ko ta ni niti Imenovan bil. Je čisto vseeno, če je g. Ambrož dopisnik v obeh listih, ker gre le za poročilo v »Novostih«. Tako zamenjevanje imen se seveda zdi g. Ambrožu imenitno, dejansko pa je popolnoma nedopustno. Naj niikar ne misli g. Ambrož da bo zanj afera manj neprijetna, čr io še naprej meša. Naj si raje zapomni pregovor, ki pravi, da stvar tem bolj smrdi, čim bolj se v njo beza. Odlcčilen boj za reparacife Paril, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Angleški poslanik Tfrel se je danes »večer odpeljal t Anglijo na konferenco i Baldwinom in Chamborlainom, da so pripravi skupni odgovoi zaveznikov na zadnjo nemško noto. Domnevajo, da bo po tej ismenjavi misli ie prihodnji teden prosila ameriška vlada sa doroljenje, da se privatni ameriški strokovnjaki udeležijo reparaeijske konference. »Echo de Pariš« poroča, da bo se mod Parker Gil-bertom in dr. Schachtom vršila neofirielna pogajanja o višini bodočih reparacijskih anuitet, pri čemer so s« imenovale številke od ene četrtine miljarde do eno in tri četrtine miljarde mark. Berlin, 24. nov. (Tel. Slov.) Nemški memorandum, ki je bil včeraj izročen v Parizu in Londonu, poudarja, da si nemška vlada na vsak način pridržuje svobodo pri odločitvah za repa-racijska pogajanja in da se bo šele potem odločila, ko bodo predložena strokovna mnenja stro- kovnjakov. Reparaeijske vsote se smejo določiti samo po plačilni možnosti Nemčije in po zagotovitvi zadostnega življenjskega standarda za nemško ljudstvo. V Berlinu se pričakuje, da je z izročitvijo memoranda končana pismena izmenjava misli. StetzipeiiH «rozl ftiternaofa na otokih Rim, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Čuje se, da se bo moral aretirani glavni urednik »Goriške Straže« Leopold Kemperle zagovarjati pred posebnim sodiščem za varstvo države. Ta vest sicer dosedaj ni potrjena, popolnoma verjetna pa je vsled okolnosbi, da je bilo li- stom dovoljeno to vest objaviti. Čeprav je Kemperle nedolžen in mu je bil zaboj munioije le podtaknjen, mu vendar grozi težka ječa in internacija na otokih. Tako hoče fa&stovska samovolja. Angleški kralj se počuti dobro London, 24. nov. (Tel. Slov.) Danes opoldne se je o zdravstvenem stanju angleškega kralja izdalo zdravniško poročilo, da je kralj prebil noč razmeroma mimo. Včeraj se je ugotovilo zboljšanje stanja, ki danes še traja. K pljučnici se je pridružilo še vnetje reber, kar daje pomemben simptom za bolezen. London, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne je bilo izdano iz palače Buckingham poročilo, da zdrj^stveno stanje angleškega kralja ne daj« povoda za strah. Kraljevo stanje je neizpreme-njeno ter se oficielno izjavlja, da je kralj dobro razpoložen. Pomirljivo je vplivalo, da je danes pri menjavi straže zopet igrala vojaška godba, katere včeraj ni bilo. Kraljica se je danes udeležila nekega koncerta v cerkvi sv. Pavla. Angleški listi razmotrivajo vprašanje, kako dolgo bi trajalo, da bi se mogel princ Waleški vrniti iz južne Afrike v London. Princ ne bo potoval dalj« v notranjost dežele, temveč bo ostal v pristanišču Dar es Salam, odkoder se lahko vrne v London v osmih do desetih dneh. Edina hči Mary se je šele danes vrnila v London. Češka v vol'vn3 borbi Češkoslovaška republika se nahaja v volivni borbi za deželne zbore in okrajne zastope. Volitve se bodo vršile 2. decembra. Samo teden dni nas torej loči od tega in zato je slika o agitaciji in tudi o eventualnih uspehih že precej jasna. Volitve za deželni zbor in okrajne zastope se vršijo v republiki prvič na podlagi novega zakona o samoupravah, ki ga je sprejela sedanja vladna češkoslovaških in nemških protisocialističnih strank. Ta zakon o upravni dekoncentraciji predvideva razdelitev države na štiri dežele: Češko, Moravsko, Slovaško in Podikarpatsko Rusijo. Vsaka od teh dežela ima svoje zasfop stvo. Delokrog teh zastopstev je precej omejen in skoraj da nimajo niti onih pravic, ki jih imajo naše oblastne skupščine. Z ozirom na razmerje med strankami posebno kolikor se tiče razmerja med češkimi in manjšinskimi strankami je ta omejitev razumljiva. Zastopstva imajo značaj posvetovalnih organov za deželnega glavarja. Tretjino članov imenuje vlada, le dve tretjini se jih voli. Na sejah so prepovedani politični govori, za katere posalnci ne uživajo imunitete. Isto velja za okrajne zastope, katerih območje se krije z bivšimi okrajnimi glavarstvi. Tudi tu imenuje vlada tretjino članov. Volivne borbe se udeležujejo vse v parlamentu zastopane stranke. Tako na češki kakor na nemški strani se vrši borba med vladnimi in opozicijskimi strankami. Opozicija: socialdemokrati in narodni socialisti na češki in socialdemokrati, narodni socialisti, nemški nacionalisti in gospodarska stranka na nemški je posebno živahna. Opozicija dela z vsemi silami, da bi dosegla pri volitvah tak uspeh, da bi se morale razpisati nato tudi volitve v parlament. Vendar pa v vladnih strankah prevladuje optimistično rav~ položen je, da bodo koaiirane stranke v najslabšem slučaju ohranile svoje dosedanje postojanke. Češko-slovaŠka ljudska stranka nastopa povsod samostojno. Njen samostojen nastop na Slovaškem je dal povoda vestem o nekem nasprotju med njo in slovaško ljudsko stranko. Sicer je res, da med obema strankama ne vlada ono prisrčno razmerje, ki bi ga v interesu pravične stvari želeli, vendar so stiki med obema prijateljski in vedno skupno nastopata v parlamentu. Češka ljudska stranka je postavila samostojno listo na Slovaškem samo radi mnogobrojnih Čehov, ki ; radi lokalnih razmer ne morejo voliti kan-! didatov stranke g. Hlinke. Če bi ne bilo njenih list, bi ti glasovi bili ali zgubljeni ali pa bi celo šli v korist nasprotnih strank. Jasno pa je, da bo g. Hlinka imel na Slovaškem ogromno večino, češka pa nn Moravskem, velik uspeh pa v Češki in deloma tudi v Podkarpatski Ruaiju Bršand zaupa v DN Paril, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Pred komisijo za zunanje zadeve je izjavil Briand, da bo Društvo narodov dosegalo vedno vidnejše uspehe na polju mirovne politike. Izpraznitev Porenja je odvisna od zaključka reparacij-skih pogajanj. Na nekatera vprašanja jo Briand odgovoril, da se bo pripravljalna raz-crožitvena konferenca Društva narodov vršila vsekakor začetkom novega leta ter da se bosta pogodba o nenapadanju in za vzajemno pomoč v doglednem času predložile poslanski zbornici v ratifikacijo. Bolfševiki preti kmetom Moskva, 24. nov. (Tel. »Slov.«) Stalin je imel na plenarni seji centralnega odbora komunistične stranke velik govor. Obnova industrije se mora v prihodnjem letu absolutno pospešiti, bolj, kakor je bilo to lansko leto. Osrednji odbor je zahteval za pospeševanje industrije vsoto 1050 milijonov, kar pomeni 330 milijonov več kakor lansko leto. Kar se | tiče dobave žita, je Stalin najstrožje odklonil vsako popustljivost nasproti kmetom. Zahteval je proti kmetom najostrejši pritisk, ker so kmetje kapitalističen elemera dalje pa je zahteval tudi pospešeno izgraditev kolektivnih in državnih poljedelskih posestev. Boj protd desničarskim tendencam je označil Stalin za najvažnejšo nalogo tega trenotka. Sklicujoč se na usodo Trockijeve skupine, je ■ Stalin svaril sedaj izredno močno desničarsko strujo pred preveliko napetostjo njenega opozicijskega stališča. Vrbrtr v Atiantfkem oceanu v.Vmburg, 24. nov. (Tel. Slov.) jugovzhodni vihar, ki je v zadnjih dneh divjal na Atlantskem oceanu, je sedaj napravil veliko škodo tudi v Ro-kavskein zalivu ter na nemški in holandski severni obali. Cela vrsta ladij je prišla na morju v hude stiske. Ceste in železniške proge so pokvarjene, ker je vihar podrl mnogo brzojavnih drogov. Mnoge telefonske zveze so prekinjene, ladijski promet čez Rokavski zaliv pa se je moral ustaviti. Dva oarnika oone«;rsč) Pred dvema mesecema je bil na Dunaju aretiran jugoslovanski državljan Anton Mravljak, ker je osumljen uboja. Jugoslavija je zahtevala njegovo izročitev, čemur je prva instanca pred kratkim ugodila. Danes je tudi dnra instanca dovolila izročitev. Mravljak je obtožen, da je soudeležen pri uboju nekega delavskega stavko! mca o priliki stavke v Zagrebu, dne 28. januarja t. 1. Avstrijski levičarski listi, pcscl-r pa komunitični, ostro protestirajo proti izročitvi, češ da ima politično ozadje. Dunajska vremenska napoved: Izpremen-Ijivo vreme, včasih plohe dežja, včasih lepo. lemperatura bo za enkrat še ostala uau aor-malo, prihodnje dui se bo ua znižala. Katoliški škofje za delavstvo Mlinsterski škof je v škofijskem listu ob-javil poziv, da naj se na prvo nedeljo v ad-ventu (2. decembra) zbirajo v vseh cerkvah in kapelicah milodan za delavstvo železne industrije, ki Je brez zaslužka. Tudi sicer so katoliške organizacije pokazale največ razumevanja za delavske rodbine, ki so vsled nastopa industrijcev ostale brez zaslužka. Tako so tudi katoliška konzunina društva takoj pričela z razdeljevanjem hrane. Kakor sme po^ ročali, je bilo odpuščenih približno 210.000 delavcev. Morilec Cena bega Praga, 24. nov. (Tel. Slov.) Kazenska raz* prava proti študentu Bebiju, morilcu albanskega poslanika v Pragi Cena bega, se bo vršila v Pragi pred porotnim sodiščem dne 30. novembra. Bebi je obtožen zavratnega umora. Proti ponare5evateu umetnin Milan, 24. nov. (Tel. Slov.) Nekateri ogoljufani kupci ponarejenih antičnih skulptur kiparja Dossena so proti prodajalcem vložili sodne tožbe. Te ponarejene umetnine pa so šle skozi več rok in zadnji posredovalci trdijo, da so delovali v dobri veri. Kipar Dossena izjavlja, da se je svoje umetnosti naučil v glavnem pri nekem veli- • komestnem mecenu v Creuioni. S$or v sSovenski KDK Na našo točno telefonsko vest o sporu v slovenski KDK je odgovorilo »Jutro« s tem sramežljivim in zadregarskim »demantijem<: »Iz KDK: Prošli torek se je vršila seja posebnih delegatov obeh v KDK koaliranih strank, ki so razpravljali o vol i vnem kompromisu. V to svrho je že pretekli teden zlx>rovalo načel-stvo SKS, v sredo pa se je vršila seja SDS. Redne seje ljubljanskega poslovnega odbora KDK se vršijo vs>ak ponedeljek. Prihodnjo nedeljo se vTši shod KDK na Bledu.« Gospodje se torej niso upali reči: ni res, niso pa tudi mogli molčati. Zato so sfabricU rali poročilo o sejah, ki so se že davno vršile in ki so že davno pozabljene. Kar čudili smo se, da velelist > Jutro« poroča o tako starih stvareh. Je pač zadrega velikanska in da bo še bolj vidna, izpopolnjujejo nekoliko »demanti« iz KDK. Res je, da se vrše seje ljubljanskega po. slovnega odbora KDK vsak ponedeljek, res pa je tudi, da je bila zadnja tako slabo obiskana in tako brezpomembna, da so se ude. leženci že spraševali, zakaj se te seje sklicujejo. Res je, da hoče SDS imeti volivni sp6. razum s SKS., ampak še bolj res je, da SKS ta sporazum nad vse smrdi in da je vedno manj verjetno, da bi do tega sporazuma prišlo. Noben »demanti« tudi ne spran s sveta dejstva, da imajo na politiko SDS zelo močan, skoraj merodajen upliv industrijski gos]>odj« in da so to spoznali tudi gospodje od SKS. Kar pa je najbolj značilno, je to, da »Jutro« o akciji g. Ureka čisto molči. Zakaj neki? Iz časopisov »Čudne vesti o poslancu Ureku.« Pod tem naslovom piše »Jutarnji list«: Vest današnjega »Slovenca«, po kateri bi začel poslanec Urek, ki je izvolijen v brežiškem okraju, na svojo roko neko akcijo, da bi pripravil teren za svoj povratek v skupščino, je povzročila v Ljubljani senzacijo. Kolikor se je moglo do-sedaj izvedeti, je narodni poslanec Urek v resnici v svojem okraju skliceval sestanke svojih pristašev in na teh govoril, da so poslanci izvoljeni od ljudstva zato, da delajo v narodni skupščini, ne pa, da ostanejo doma. V vrstah SDS, katere član je Urek, je ta vest povzročila splošno obsodbo in ogorčenje ter trde, da bo vodstvo SDS kmalu podvzelo proti g. Ureku najostrejše mere, oziroma da ga bo sploh izključilo iz kluba. Od običajno zelo dobro informirane klerikalne strani pa se doznava, da je poslanec Urek že iskal stikov z SLS in da je v razgovoru obljuboval, da bo potegnil s seboj še dva do tri Hrvate. Toda vodstvo SLS ni dosedaj še nič sklenilo glede event. sprejema g. Ureka v Jugoslovanski klub. Klerikalci poudarjajo, da je poslanec Urek že ob priliki zadnjih volitev istočasno, ko se je pogajal z SDS, imel pogajanja tudi z SLS, toda je SLS že takrat odbila njegove ponudbe. V ostalem se poudarja od strani SDS in HSS, da to postopanje g. Ureka ne bo niti najmanje škodovalo korektnim in prijateljskim odnošajem med kmetijci in SDS v Sloveniji.« — Tako »Jutarnji list« in samo v informacijo objavljamo njegovo vest v celoti Dostavljamo pa, da smo se skromni žeLji o dobrih odnošajih med SDS in SKS primemo nasmehnili. Morda so tako storili tudi pri »Jutarnjem listu«. Pcdplraste »Slov. Stražo" Češki koncert Sinoči se je vršil koncert češke akademske filharmonije pod vodstvom ing. O. Kozla. Praški akademiki so izvajali 6 skladb Smetane, Fibicha in Dvorska. Koncert je ob polni udeležbi občio-l stva prav lepo uspeL