Cena 1 Din «*** 'l;r *** •**' •’. iti Leto IV. (XI.). štev. 574 Maribor, torek 2 decembra 1930 » JUTRA« lzha( a razun nedeiie n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri pošinem ček zav v Ljubljani it. 11 409 '/®Mo mesečno oreio-nan v upravi ali po pošti 10 Din. doslavlien na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglas« sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Poljski koridor Odnošaji med Nemčijo In med Poljsko nikdar niso bili najboljši, saj je °zemlje, ki ga je poražena velesila korala odstopiti svoji novi slovanski ^zhodni sosedi, neprimerno večje, ka-*°r vsa Alzacija in Lorena, ki sta bili Vrnjeni Franciji. Mimo tega je poljski teritorij, ki veže mlado republiko z lr*orjem. razdelil novo Nemčijo na dva ?eografično ločena dela. Ta teritorij Je takozvani poljski koridor, o katerem Se v poslednjem času vedno češče govori v nemškem, pa tudi v ostalem ev-r°Pskem časopisju. Nemčija ga s silno Vztrajnostjo, in priznati je treba, tudi ? Precejšnjo diplomatsko spretnostjo ‘Zrablja napram zunanjemu svetu za syoje revizijonistične namene. V res-Jjici pa je ta koridor samo krinka, pod *atero skriva resnično mržnjo proti n°vi veliki Poljski. .Po vsem tem nastaja zares vprašajte: ali in v koliko se je Nemčiji na Vzhodu storila krivica s pridelitvijo detlih bivših ozemelj Poljski in z ^stvaritvijo koridorja? Če hočemo na 0 vprašanje pravilno odgovoriti, se ^oramo najprej ozreti v zgodovinsko ^{■ošlost, v čas, ko je še obstojala ve-J>Ka prejšnja poljska država. V tej S^oSlosti pa vidimo, da je tedanja Tajska segala še dalje na zapad. ka-f0r sega danes, vidimo pa še več, da le. slovanski živelj posedal tudi sedanj0 Prusijo, Polabje in Pomorje. Te ~j°vane je pa germanizacija polago-/!!l stoletja in stoletja dušila, dokler 1 S(> zadnji v Polabju. fn to šele krog ^ 1750., utonili v nemškem morju. Za- e'a je te naše brate tedaj ista tragič-usoda, kakor je nas Slovence na pednjem in Gorenjam Štajerskem ter na Ooreniem Koroškem. . Toda vse to je predaljna prošlost, ,a ni i0 mogli danes še jemati v realne 0.1^binacije. Nekaj docela drugega ie z onimi ozemlji kongresne Polije- ki so bila do 1. 1918. sestavni del /iriškega cesarstva. Te nokrajine so ,''e ob delitvi mfd Nemčijo. Rusijo In v,vstrijo še poljske tudi no narodnosti /•niški element je bil ši^ak in vsaj .fi|r)'na Domemb^n le v obmejnem pa-hj; sc je potem tekom časa ta nem-jj/1 element nfačM na škodo Poljakov ji nr’ korist Nemcev, je nemška krivih Ta'nn narn J** namreč še v snomi-v' Ifai vse Nf>mci v tph deželnh da bi Polivke notmčili. nsimili- 1. '■ Postonnli so 7 niimi ?e veliko bu-* ^aVi Vlada s Heimwehrom ne bo POGAJANJA ŠE NISO ZAKLJUČENA.- VLADA KRŠČANSKIH SOCIJALCEV NA VIDIKU. rmljsko šolstvo. DUNAJ, 2. dec. Vprašanje nove vlade v Avstriji je z ozirom na to, da se že da-des novo izvoljeni narodni svet, postalo včeraj zlasti pereče. V soboto popoldne je Vaugoin predložil zveznemu predsedniku Miklasu demisijo v elokupne vlade in sestava nove vlade je bila takoj nato poverjena dozdajnemu deželnemu glavarju predarelskemu, dr. Enderju. Dr. Ender je mandat sprejel in že v nedeljo stopil v stike z voditelji strank, v prvi vrsti s skupino dr. Schobra. Schober pa je kot svojo glavno zahtevo postavil, da Heim-\vehr ne sme v vlado. Včeraj so pogajanja dr. Enderja zadela na nepričakovane težave. Izkazalo se je predvsem, da v krščanskosocialni stranki ni enotnosti in je zahteva dr. Schobra, da Heimvvehr ne sime v vlado, zadela v radikalnih krogih krščanskih socijalcev na oster odpor. Pristaši Heim\vehra z dr. Seiplom na čelu so vztrajali na tem, da mora Heirmvehr obdržati ministrstvo za notranje zadeve. Vsled tega je dr. Schober poostril svoje stališče in odklonil tudi dr. Seipla kot ministra za zunanje zadeve. Dr. Ender je imel v nedeljo zvečer razgovor tudi s socialnodemokratskim poslancem Seitzem, ki je izjavil, da bodo socijalni demokrati njegovo vlado v vseh nepolitičnih vprašanjih podpirali, vendar pa bodo ostro nastopili, ako bo ostal v veljavi dozdajni kurz proti delavski stranki. Sinoči krog polnoči se je kolportirala sledeča ministrska lista: kancelar dr. Ender, zunanje dr. Seipel, notranje in pod-kancelar dr. Schober, finance Winkler, vojsko Vaugoin itd. DUNAJ, 2. dec. Pogajanja za sestavo vlade so trajala zjutraj do 3., a so ostala brezuspešna. Izkazalo se je, da je sestava široke meščanska koalicije s Heiv-wehrom popolnoma nemogoča in izključena. Danes se nadaljujejo pogajanja za sestavo koalicijske vlade, v kateri bi bili zastopani samo krščanski socijalci in Schobrov blok. Pričakuje se, da bodo pogajanja zaključena vsaj v prvih popoldanskih urah, zlasti še, ker se že ob 17. sestane novo izvoljeni narodni svet. for na Koro^V^m s Slovenci. Za- ................. nrisvai^li si name^li svoie duhovništvo . “Ir- i*!,',?1'' vsako driištvrmo iti politično ji. ir',iin in paseli^vali 7 ind"stri?aMza-h/\ ^'oče. da. stoječe Nemcev v knrvnnHno polisko osredje. In ?lf'7’,'n in ostala ob^bna ozem uanosled postala — Koroška, ali n, j, °Čete — Srednia Štajerska ltft't *nni sf na N^m^Ma absolutno nika-^ '"'vir«« pt p..M^iii <•» hi H fo r>ra- 0 Priznali, bi jo morali sicer tudi 5prememba u občinskih odborih u Prekmurju LJUBLJANA, 2. dec. Kralj, banska uprava je razrešila dolžnosti župana Ivana Titana v Borejcih pri Murski Soboti in je imenovan na njegovo mesto posestnik in občinski odbornik Voros, na odborniško mesto pa pos. Jože Bertalanič. — V občini Domanj-ševci pa je razrešila župana Alberta Jakoša in imenovala za župana posest nika in gostilničarja Karla Vezerja, na mesto pokojnega obč. odbornika Jožefa Hahna pa posestnika Franca Časarja. Rnketa o brezposelnosti Svetovna centrala za raziskovanje delovnih pogojev je mednarodni urad dela v Ženevi šele sedaj sklenil, da razpiše mednarodno anketo o vzrokih brezposelnosti in o sredstvih, kako bi se zlu odpomoglo. V Bruslju je imel upravni odbor te institucije sejo, na kateri so bili kot vzroki nezaposlenosti navajani predvsem carinska tekma med posameznimi državami, slaba razdelba kapitala in surovin, krivična razdelba dohodkov, težkoče pri prilagojanju produk- cije potrebam konsumentov, razvoj novih industrijskih panog itd. Važen vzrok nezaposlenosti je tudi izpad sovjetskih in kitajskih tržišč. Švicarski listi obžalujejo, da mednarodni urad dela, kojega direktorji imajo mi'tjonske dohodke in ki zaposluje 600 uradnikov, šele sedaj skušati reševati tako važna gospodarska vprašanja. Požar pri Račah In nesreča pri gašenju. Pri posestniku Josipu Robarju v Zgornji Gorici pri Račah je v soboto, ko gospodarja ni bilo doma, začelo goreti gospodarsko poslopje. Gasilci iz Podove, Šikole in Cirkovcev so pridno delali, vendar so mogli ogenj samo omejiti na goreče poslopje, rešiti ga niso mogli. Pri gašenju je upokojeni železničar Simon Marčič iz Sp. Gorice stal visoko na lestvi, ki je pa začela pod njim od spodaj goreti in je mož padel iz znatne višine tako nesrečno na tla, da je dobil težke notranje poškodbe in so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v Maribor. Spominjajte se CMD iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tatu, ki sl nasilno prilasti tuje blago. T a zemlja je bila poljska in zadoščeno je bilo samo pravici, če se je Poljski vrnila. Ako so sedaj tam močne nemš-kemanjšine. naj si Nemčija sama sebi pripiše, da jih je izgubila. Zakaj jih je naseljevala na tujem ozemlju! Nikakor pa pri tem ne smemo pozabiti, da Poljska niti ni dobila nazaj vsega ozem Ija, ki ga je ob delitvi imela in da so zato ostale tudi sedaj v Nemčiji še velike poljske manjšine. Prav tako jc tudi s koridorjem. Nemci so nasilno odrinili Poljake od morja, kakor so sedai Italiiani Slovence in zakaj naj bi tedaj velika slovanska Poliska vsled zgodovinske krivice jn nasilja ostala brez izhoda na morje? In naposled, kdo naj z nekaj kilo- metrov širokim pasom odreže od sveta državo s 30,000.000-prebivalcev, ki je na poti do velesile? Ta »nenavadni« koridor pa tudi ni zares tako nem ški, kakor bi Nemci radi svetu prikazali. Tudi najbolj objektiven poznavalec mora priznati, da je na jugu bolj poljski, na severu pa mešan. Obmorski pas z novim pristaniškim mestom Gdynijo, ki šteje že preko 40.000 prebivalcev. pa je absolutno poljski. Tako tedaj vidimo, da se je z vnitvijo obrobnih pokrajin in koridorja samo popravila nezaslišana zgodovinska krivica, storjena Poljakom po Nemcih. Zato moramo kot Slovani stati neomajno na stališču Poljske, da o korekturi njenih zahodnih mej ne sme biti govora! Uečer Narodne Odbrane Sinoči je proslavila mariborska sresk"a organizacija Narodne Odbrane praznik Ujedinjenja v vseh prostorih Narodnega doma. Občinstvo je napolnilo dvorano in vse ostale prostore Narodnega doma do zadnjega kotička. Med drugimi so bili navzoči tudi kom. mesta. g. pukovnik Stojadinovič, komandanti vseh polkov in inž. podof, šole, kom. žandarmerije, župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold, preds. okr. sodišča dr. Ziher, davčni inšpektor g. Sedlar, bivši min. dr. Kukovec, predsednik pravosl. občine in udr. rez. oficirjev g. J. Perhavec, prota .g. Tr-bojevič, direktor moškega učiteljišča dr. Potočnik, direktor gimnazije dr. Tominšek, ravnatelj žen. učiteljišča g. Kadu-nec, oficirski zbor, sokolska društva Ma-ribor-matica, Maribor I., Studenci, zveza dobrovoljcev itd. Proslavo je otvoril predsednik sreske organizacije Narodne Odbrane in Jug. Matice g. prof. Robert Kenda s tmperamentmim govorom o naši težki narodni preteklosti. Sklep svojega krasnega govora je posvetil našim neosvobojenim bratom ob Zili in Rožni dolini, Tolmincem, Vipavcem, Kraševcem in tužnim Istranom. Sledil je koncert. Kot prvi je nastopil moški zbor »Jadrana« pod izkušenim vodstvom g. Laha in nam lepo zapel Hajdrihovo »Jadransko morje« in Pre-lovčevo »Oj, Doberdob«. Takoj za tem je mešani zbor »Maribora« pod vodstvom energičnega pevovodje g. Gašpa-riča podal lepo izklesano Premrlovo »Pesem proslave«, E. Adamičevo »Barčica zaplavala« in Ipavčevo »Kukavico«. Nato je nastopil kot drugi govornik v nacijorralui borbi izkušeni g. dr. Pivko, ki nam je razkrival veliko delo srbskega četaštva in vsporedno s tem delo naših vrlih dobrovoljcev pred in med svetovno vojno. Za svoja mirna razmotri-vanja je govornik žel s strani občinstva mnogo odobravanja. Sledili sta skladbi in sicer: Premrlova »Soča« in Marinko-vičeva »Kolo«, katere nam je odpel lepo moški zbor »Drave« pod vodstvom temperamentnega pevovodje g. Horvata. Spored je zaključila naša vrla vojska — moški zbor inž. dačke čete. Ko se je vojaško disciplinirani zbor pojavil na odru, je občinstvo dvignilo frenetičen aplavz, ki ni hotel prenehati. Mladi zbor, ki je pokazal že ob nastopu svojo jekleno disciplino, je isto pokazal tudi v pred-našanju treh skladb. Krasno odmerjeno je zbor zapel Marinkovičevo »Na Adri? ju«, Jenkovo »Što čutiš« in Bajičevo »Lovsko«. Zbor, katerega je vodil z velikim razumevanjem vojnik dak tuk. inž. dačke čete Amidžič, je žel za svoja izvajanja viharno odobravanje. Muzika »Drave« je dalje vodila animirano zabavo, ki se je razvila po dobro uspelem koncertu in trajala tja do jutranjih ur. Ta proslava nam je pokazala, kako se zopet združujejo razkropljene vrste in kako se zopet dviga in utrja enotna na-cijonalna zavest našega obmejnega mesta. Houa preiskaua prati Uanči mihajlouu SOFIJA, 2. dec. »Pravda« poroča, da je državni tožilec na podlagi dokumentov ugotovil, da je Vanča Mihaj-lov nedvomno kriv, da je sam dal nalog za umor Protogcrova. Zato pričakujejo novo preiskavo proti Vanči MihailovUc sw*» % V- r r r r n v f ▼«<*••* F^rSSSSEBHSMEBSB? V M a r 1 s « ? ti. tfne ?. X!T. T930 Mariborski Proalaua I. decembra v mariboru je potekla letos v znamenju izredne požrtvovalnosti jugoslovanskega Maribora. Zakaj slavili smo kar od sobote zvečer naprej pa do sinoči. O sobotni akademiji Sokola Maribor-matica, ki je tvorila uverturo v svečanosti, poročamo na drugem mestu. V nedeljo dopoldne je napolnila Narodni dom sokolska deca pri marijonetni predstavi. Popoldne ob 15. in zvečer ob 20. je slavil v kasarni Kra-sja Petra Sokol Maribor 1, popoldne.za deco in naraščaj, zvečer za članstvo in goste. Sokol II je slavil v nedeljo popoldne ob 15. pri Rojku na Pobrežju. Včeraj dopoldne ob 9. je Obrtno društvo zbralo obrtniški naraščaj v telovadnici šole v Miklošičevi ulici, kjer je obrtno-zadružni inšpektor Založnik predaval o zgodovinskem pomenu 1. de cembra. Ob 10. se je deputacija Sokola Maribor-matica pod vodstvom br. Bureša poklonila manom pokojnega staroste dr. Vlad. Serneca na starem mestnem pokopališču in položila venec na njegov grob. Ob 11. dop. je celebriral v stolnici pomožni škof dr. Tomažič slavnostno službo božjo, katere so se poleg velike množice naroda udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, pred cerkvo pa je stala častna stotnija z godbo. Istočasno se je vršila v Unionski dvorani velika sokolska proslava 1. decembra, prierjena od Sokolske župe v zvezi s sokolskimi društvi Maribor-matica, Maribor I in Studenci, obenem s slovesno zaobljubo novega članstva. Kakor v soboto na akademiji, se je tudi včeraj Unionska dvorana napolnila do zadnjega kotička. Po nagovoru župnega odbornika br. dr. Irgoliča, katerumu je sledilo burno vzklikanje prvemu starešini Sokola kraljevine Jugoslavije, prestolonasledniku Petru, je na stotine novega članstva položilo ob sokolski zastavi v roke svojih starost slovesno zaobljubo. Tekom dopoldneva so se tudi po vseh šolah vršile interne svečanosti. Zvečer pa je vse gornje prostore Na rodnega doma, kjer se je pod okriljem sreskega odbora Narodne Odbrane vršila končna proslava 1. decembra, napolnila takšna množica naroda, kakor-5ne v teh prostorih že leta sem nismo videli. Po nagovoru predsednika prof. Kende, po predavanju prof. dr. Pivka o predvojnih dobrovoljcih v .srbski armadi ter po lepih pevskih nastopih Jadrana, Maribora, Drave in zbora inženjerske podoficirsk šole se je razvila prijetna zabava. 5e poprej — krog 18. ure — pa je vojaška godba svirala po mestu in povorki se je priključilo na tisoče naroda- Velike zahteve so stavile na jugoslo-veitski Maribor proslave 1. decembra. Izpolnil jih je častno in pokazal, da se zaveda svoje velike naloge ob najsevernejši točki naše meje. 1. december v Studencih. Naš delavski center je včerajšnj državnj praznik proslavil izredno svečano. /e na predvečer je vihralo iz poslopij ve<*ie število državnih zastav, večinoma novih. Čuden vtis je drugo Jutro napravila le velika, nova trobojnica na razdrapanem zvoniku cerkve sv. Jožefa, kjer se je ob polnoštevilni udeležbi obeh šol, učiteljstva, Sokola ter državnih in občinskih funkcijouarjev vršila svečana služba oožja. Deška kakor tudi dekliška šola 5ta imeli nato proslavi v svojih običajnih prostorih. Pri maši kakor tudi pri šolskih proslavah se je zbralo izredno število občinstva, kar dokazuje, da tudi delavstvo spoznava In ceni novo državno miselnost. Sokol ni Imel svoje prireditve, temveč sc je korporativno udeležil žunne proslave v Mariboru. Nocojšnja predstava »Škrjančkov gaj« za ab. C je radi obolelosti g. Ivelje odpovedana. Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje prof. dr. Žgeča o nevarnostih pubertetne dobe se bo vršilo namesto v petek že v četrtek 4, dec. ob 20. uri Šestdesetletnica zaslužne narodne delavke. Jutri, v sredo 3. t. m. bo praznovala znana narodna delavka in odbornica raznih društev, ga Marija Čepičeva šest desetletnico svojega rojstva. Jubilantka je bila zlasti v najtežjih časih slovenskega življa v Mariboru — pred in med vojno — ena najagilnejših moči na polju narodne obrambe. Kdor je te težke čase preživljal v Mariboru, ve, kaj se je pravilo nabirati po mestu na primer za Ci-ril-Metodove šole, za slovenske priredit ve itd. Še na mnoga leta! V »Ljndski univerzi« v Studencih je pretekli četrtek predaval strok, učitelj g. Lovrenčič o telesni vzgoji otroka v predšolski dobi. Delavstvo je nar. bilo dvorano in se je ob silno po-ularnem raz pravljanju ter demonstriranju vaj predavatelja seznanilo s povsem novimi i >j-mi telesne vzgoje otrok, kar je za delavstvo posebno važno. Tudi mala Kukica je z izvajanjem vaj pripomogla k popolnemu uspehu večera, ki je marsikomu dal mnogo pobud za domačo o-roško telovadbo-, usmereno k neprisiljenemu utrjevanju telesa in duha. Obisk je dokazal, da se tudi Studenčani zanimajo za vpojna vprašanja. Podmladek Rdečega križa v Mariboru je včeraj pod vodstvom neumorno delavne gdč. Hermine Bračičeve priredil v korist revni deci v Unionski dvorani božični bazar. Liudje so pridno kupovali razne v šolah izdelane predmete. Popoldne ob 16. pa je občinstvo kljub neštetim prireditvam teh dni zopet napolnilo dvorano pri čajanki, prirejani od društva v enake namene. Spored je bil zelo pester: deklamacije, pevski nastopi deške meščanske in II. dekliške meščanske šole, nastopi goslačev s spremije-vanjem klavirja, rajalni nastopi gojenk prve dekl. meščanske šole in drž., ženskega učiteljišča, solospevi gdč. Fratni-kove, orkestralne točke jazz-banda državne realke itd. — vse je teklo tako prijetno, da ljudje niti vedeli niso ke-daj so minile tri ure in je prišel z. iu-ček. Maribor je tudi s to prireditvo pokazal, da poleg državno-nacijonalnih manifestacij ve ceniti drobno socijalno delo. Miklavžev večer za deco v veliki dvo rani Uniona. V petek, dne 5. t. m. ob 5. pop. pride med deco sv. Miklavž ter jo obdaruje. Pred njegovim prihodom bo. izvajala mladina več rafalnih nastopov in glasbe nih točk. Darovi se sprejemajo na dan prireditve v sobi kraj dvorane. Vstopnice v predprodaji pri g. Zlati Brišnik. Ker e čisti dobiček namenjen za »Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju«, prosimo stariše, da se zanesljivo udele žijo s svojo deoo naše lepe mladinske prireditve. Marib. slov. žensko društvo. (rajevni odbor Rdečega križa v Stu dencih otvori danes, dne 2. t. m. ob 19. uri v prostorih dekliške narodne šole v Studencih samaritanski tečaj s 40 predaval-nimi urami. Tečaj vodi g. dr. Andrej Korenčan, distriktni in železniški zdravnik iz Maribora ob torkih in petkih od 19.— 21. ure. Tečaj je brezplačen in slehernemu dostopen, ki je dovršil 16. leto. Ima namen, da izobrazi obiskovalce v temeljnih naukih človeko- jn zdravoslov-ja ter prve pomoči v nezgodah, da za-morejo v slučaju potrebe uspešno prožiti pomoč svojemu nesrečnemu bližnjemu. Jugoslovanska odloča »Neue Freie Presse«. vV petek, 5. t. m. izda dunajska »Neue Frcic Presse« nad 100 strani močno prilogo z naslovom »Kraljevina Jugoslavija«, v kateri bodo članki o narodno-gospodarskih odnošajih med našo državo in Avstrijo, splošen Pregled velikega povojnega dela v Jugoslaviji, članki o prrodnih krasotah naše zemlje itd. Doneske bodo prispevali prvi gospodarski politiki obeh držav. Priloga sc br> dobila po vsehpro-dajališčih in pri Mednarodni prometni, časopisni in oglasni pisarni v Beogradu, Zagrebu, Subotici in Splitu. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 2. novembra. Zaprto. Sreda, 3. novembra. Zaprto. Četrtek, 4. novembra ob 20. uri »Življenje' je lepo«, ab. C. Kuponi. $ Iz gledališča. Predstava »Škrjančkov ga»«, ki je bila napovedana za torek, 2. t. m. in ab. C. odpade radi obolelosti g. Ivehe. Abonentje reda C prejmejo za teden optimistično komedijo »Življenje je lepo« v četrtek, 4. t. m. — Za najkrajši čas se pripravlja letošnja premijera priljubljene Smetanove opere »Prodana nevesta« v režiji g. Djuke Trbuhoviča. Kot gosta bosta nastopila bivša odlična člana mariborske opere ga Vida Kovičeva ter g. Fran Neralič. Dirigira g. Lojze Herzog. —- »Aladin«, Raederjeva čarobna pravljica s petjem, plesom in godbo, se bo vprizorila v slovenski priredbi kot prva otroška predstava v sezoni v najkrajšem času. Predstavo pripravlja režiser g. Hinko Tomašič, ples je naštudirala gdč. Erna Kovačeva. mulii i tiinan ^sGrafski:^^ Od danes dalje samo par dni GREIFER Velika 100% detektivska drama v nemškem jeziku. Šarlcta Stiza, Hans Albers. ttlrefors: Od danes dr.lje 100% nemški vele-zvočni film. Richard Tauber: POT K SLAVI. Promenadna pot na desnem bregu Drave. Piše se nam: Že pred leti je mag-dalensko Olepševalno društvo sklenilo, da zgradi s pomočjo mestne občine na desnem bregu Drave od državnega mosta do broda na Pobrežju promenadno pešpot. Ta bi bila sicer v okras mestu, a vsi lastniki parcel niso bili pripravljeni, odstopiti del svojega zemljišča Olepševalnemu društvu. Zato je mestni magistrat zaprosil za razlastitev dotičnih parcel. Banska uprava v Ljubljani je temu predlogu ugodila in je za promenado raz-lastila razne parcele, med njimi tudi državno zemljišče, ki je last moške kaznilnice. Ker noben zakon ne predvideva razlastitve državne imovine v občinske namene, pa tudi splošno za napravo pešpoti ne, je bilo proti temu odloku vloženih več pritožb na ministrstvo za zgradbe. Dasi ministrstvo še ni izdalo svoje odločbe in je zelo dvomljivo, da bi bila ugodna za Olepševalno društvo, je vendar to že zače-o z deli za zgradbo nameravane pešpoti. Ker gredo ta dela na račun mestne občine mariborske, to je mariborskih davkoplačevalcev, javnosti v sedanji gospodarski krizi pač ne more biti vseeno, kako magdaiensko Olepševalno društvo porabi stotisoče subvencije, ki jo dobi od mestne občine! Umestno bi pač bilo, da društvo počaka na rešitev vrhovne instance in potem dobljeno podporo porabi za boljše namene nego bi bil samo par streljajev dolg kos promenadne pešpoti. Smrtna kosa. V Hotinji vasi je umrl v pondeljek. 1. decembra, nenadne smrti tamkajšnji posestnik in gostilničar, g. Karel Prinčič. Njegovo truplo prepeljejo v mrtvašnico na Pobrežje in je polože jutri, v sredo, ob 15.15 k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! V Mariboru pa je včeraj zjutraj v bolnici umrl izvošček Ivan Zclzer po kratki bolezni. — Vlomllsko-tatlnski tički pod ključem. V nedeljo je orožništvo iz Sv. Lenarta na cesti med Sv. Lenartom in Mariborom aretiralo zloglasnega vlomilca Olistava Punčuha, ki je šele nedavno prišel iz ječe, in njegovega zločinskega tovariša Rudolfa Skaberneta. Na vesti imata več vlomov in tatvin, najbrž tudi vlom v ormoški poštni urad, in sta oddana sodišču. — Mariborska policija pa e 29. nov. aretirala 30ietnega zloglasnega vlomilca Franca Graha, ki je tudi šele nedavno prišel iz prisilne delavnice, in 30. nov. njegovega vlomilskega kom-panjona Edvarda Otorepca. Doslej so ima že dokazali 7 vlomov (v gostilni Gaišek v noči na 28. nov., v branjarijo Dolinšek v Trstenjakovi ulici isti večer, v trgovino Cilenšek v noči na 23. nov., v trgovino Jaš v Koserjevi ulici dne 13, nov., v gostilno Ane Matko na Ruški cesti v noči na 28. nov., v izdelovalnico štampiljk Soklič v noči na 15. nov., v stanovanje trgovca Gulda v noči na 28. nov. itd,). Nekaterih nadaljnih vlomov sta oba še nuino osumljena. Oddana bo-sta danes sodišču. — Včeraj nopoldne je bil aretiran Al. Lešnik, 28Ietni delavec, ki je svojemu pivskemu tovarišu izmak- Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17 19, 21, uri: ob nedeliah in praznikih ob 15. 17. 10 in 21. da so našli nekaj tam ukradenih znamk pred magistratom v Ptuj}1-Osumljen je cigan Goman Markon ** okolice Čakovca. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo vpriz°rl na praznik 8. decembra ob pol 4. poP' v Društvenem domu Meškovo draifl0 »Pri Hrastovih«. Vabljeni vsi od bliz^ in od daleč k obilni udeležbi. J TRENCHOATl, površniki, Iiubertuspiašči, usnjeni jopi^’ kože, pliši, snežni čevlji, snežni škorni1’ galoše, kakor tudi razno manufakturi'0 blago na obroke. ORNIK, Maribor, K«' roška cesta 9. »Revček Audrejček« na vrvi. Kje? Pri Sv. Jakobu v Slovenskih £°' ricah. Zakaj? Gospodar mu je službo oo* povedal s 1. decembrom, zato je obup*1" Se! na hlev in se obesil... Komentar* Naj večji revčki so tako imenovani »o*1' činski otroci«; komaj zagledajo solnc®! pa že ostanejo brez matere in očeta. A* jim nezakonska mati umrje, oče pa ie delavec iz roke v usta, ali pokosi pfe' zgodaj smrt oba ali pa »živinska« P°' rodnica rojenčka kje podloži in se skf'' je v svet. Tak otrok pride na občino i*1 so da v oskrbo stranki, ki najmanje hteva. Kaj vzgoja, kaj dušno in teles110 zdravje otrokovo! Mar je za tuje?3 otroka! Vpije in se zvija bolečin v snagi in lakoti, dokler ga smrt ne odre' ši. Ce pa se ji le čvrsta priroda zoper' stavi in otrok srečno premaga dojenčki' vo dobo, se potem izrablja ko živini Učitelji in kateheti vedo kaj povedati® križih s takimi otroci, kojih redniki i*'1 seve po možnosti tudi šoli odtegujejo i vsemi iznajdbami pretkanih izgovoru^ Otrok postane zbegan, duševno top J otožen, ko gleda, da božajo roke skrb111* mamic druge otroke, on pa tako čis sam in zapuščen v tujih mrzlih roka11' Zgreši pravo življenja, se izgubi v va' lovju strupa življenja in večkrat obuP®* Tako je bilo tudi z »Revčkom And*-2'' čkom« pri Sv. Jakobu. Nezakonski otr° po materi je podedoval samo ime Pref. Peterček, prišel je kot majhen na no, pozneje se je potikal po gostili sl M bo h v redkih suknjah in te dni je . čal kot izgubljenček na vrvi — ko1^. okoli 17 let star. Koga ne zazebe v šo? Ljubezen se ne da po zakonu lirati, omejiti ali celo prepovedati, so sc in se bodo rodili nezakonski °|re> ci in njim enaki revčki, zato bo Pa2 ;!v. ha poskrbeti, da se zavaruje njih zlj(, Ijcnje in vzgoja v otroških dotnoV' j ^ to iz sočutja, kakor iz potrebe In ^ nosti, zaščititi zdravo človeško druz Mnf«£nr*lr! V F Č F P MIK TnlrJf »MTH—■—— 1HIII——— Ml' 1 l I 'nWi Akademija Sokola-Matice v Mariboru V proslavo narodnega praznika je priredil Sokol-Matica v Mariboru v soboto v veliki Unionski dvorani svojo običajno akademijo, ki ji je prisostvovalo nad 2000 zavednih meščanov mariborskih in lepo število okoličanov. Ogromna dvorana z galerijami vred je bila docela polna odličnega občinstva. Slavju so Prisostvovali predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti in tudi precejšnje število mariborskega nemškega življa. Uspeh je bil popoln. Pričal je o žilavem delu v telovadnicah, o hvalevrednem in požrtvovalnem vztrajanju vaditeljev in vaditeliic, o njihovi zmožnosti 'n zavedanju resnosti v izvrševanju težke dolžnosti in odgovornosti. , K posameznim točkam malo kritike. Člani so izvršili svojo nalogo na dro-sn brezhibno; vrhunsko izurjenost je Poznavalcu odkrival sleherni gib in «i dvoma, da je težko kie najti tako odlično izvežbano šestorico. Divno je bilo tlelo 'or. Primožiča, a so mu drugi, sko-ro vsi, tik za petami. Manj posrečen je bil nastop na bradlji Gledalci, ki so stali Uim odra, zatrjujejo. da ni orodje na šibkem odru trdno stalo. To dejstvo in mogoče ne Preskrbna priprava za nastop in kratko fiobo trajajoči trening so povzročili, da ni smatrati te točke programa za prvovrstno. Sicer je pa tudi res, da so nastopile pri treh točkah programa, ki so bife v?e jako utrudljive, skoro povsem iste osebe. V bodoče naj bi se morda tudi vpletla med vaje na drogu in bradlji Ijaka iezna vaja. ki sicer ne vzbuja občudovanja pri občinstvu, ki ni na telovadnem polju bogzna kako doma, a o znaio primerno ceniti poznavalci. Raznoličnost ! Višek so nudili člani z vajami s kockami. Krasna sestava, krasna izvedba! Jako težke raznoterosti in pestre skupine morejo spraviti v spone prostih vaj, Uvedene točr.o po taktu godbe, edinole mojstri, drug drugemu enakovredni in le oni morejo doseči skladnost. To skladnost. redko cvetko pri izvajanju prostih vaj, so člani dosegli v polni meri in je s teni povedano vse. Ta točka je bila biser cele prireditve. Tik za nje, ali pa naravnost ob nje je treba uvrstiti članice z Mačusovim »Ritmom po Jensenu«. Bratu Mačusu, ki se je tozadevno že večkrat izkazal, je treba vsekakor častitati k njegovemu kom-pozitorskemu talentu, ki prav nič ne zaostaja po efektu za drugimi, slovenskir:. in češkimi. Da je bila. izvedba kompozicije vredna, je dokaza! burni aplavz množice, ki je zahteval ponovitev. M *.!o manj so ugajale proste vaje s snopi, kljub pestrosti slike iti neobičajnemu orodju, s katerim se je telovadilo. Skladnost ni bila povsem prvovrstna, morda iz vzroka, ker so snopi, čeprav v rokah še tako izvežbanih telovadk, vedno 'e slama, ki marsikdaj ne uboga, kar je tudi dokazala, ko ni hoiela vztrajati v kopi. O moškem naraščaju, ki ie vadi! poskoke črez mizo, je sodba sogiasna: gadi, ki sikajo in obljubljajo, da bodo, ko dorastejo, strahovito sikali. Jamčijo, da bo bodoča generacija najmanj enako-viedna sedanji. Krepko naprej, fantje! Lepe vaje, prav dobro naučene in prav dobro in točno izvedene je pokazala moška deca pri skupinah na konju. Vsaka kritika, tudi rahlo neugodna, l-.’ tudi pri tei točki ne b'!a na mestu. Za občinstvo sploh ir. za marsikatero mamko in papačka še posebej bodi omenjen. »dulcis in fundo« posrečeni nastop ženske dece v »Zimski gozdni pravljici* in v »Vajah z lutkami«, Nad vse ljubka slika v obeh točkah, razmerorm težke vaje. ki zahtevajo precejšnjo mero gibčnosti, izvežbanosti in — spomina(0. Vse oriznanje zaslužni sestri ptcdnjačici za brezhibno izvršitev ogromnega dela, ki ga zahteva navežbanje sličnih vaj, kakor tudi vse priznanje mladim »m im'jam*, ki so pa pri vajah /, lutkami marsikdaj precej brezobzirno ravnale s svojimi otročički. V prihodnosti, ko bodo slični varovanci živi, bo treba z njimi oač malo obzirneje ravnati. Godba je bila jako dobra, oder okusno in svojemu namenu srečno prirejen, točke so si sledile nepretrgoma druga za drugo. Sokol-Matica more zozmmov-iti v svojo kroniko lep in animiran večer. As. , _ l _ -1- M»>pacJjMte ''ofel z vzklikom »Živela mlada zakonska dvojica« vreči skozi odprto okno. Ročna granata pa se je pri tem zadela v okvir okna in je eksplodirala sredi med gosti. Neprevidni svat je bil raztrgan na kose, trije drugi svati pa so dobili tako težke poškodbe, da so kmalu po prevozu v bolnici podlegli dobljenim poškodbam. Vrh tega je bilo pri tej silno slabi in nevarni »šali« še 10 oseb lahko ranjenih. Slavistika na jeruzalemskem vseučilišču. Jugoslovenski odbor za hebrejsko vseučilišče v Jeruzalemu je predloži! upravi židovske narodne in vseučiliščne knjižnice v Jeruzalemu, da osnuje v knjižnici oddelek za slavistiko. Uprava knjižnice je odgovorila, da iskrsno pozdravlja ta predlog, in da bo slavistični oddelek v knjižnici priprava za osnovanje stolice za slavistiko na hebrejskem vseučilišču v Jeruzalemu. Ta stolica bo imela nalogo, da proučuje vzajemn; od-nošaje in uplive Židov in slovanskih narodov, med katerimi Židi že sto'e*jn živijo. O Uspak naJagr«. noitt l«jpou&Jea! Spori fSSK MARIBOR:SK ILIRIJA 2:1 (0:0). Prva »trening:;; tekma našega prvaka na tujih tleh je v polni meri uspela. Tekma je privabila pri odprtih vratih 1500 navdušenih gledalcev, ki so kaj kmalu z neprestanim navdušenjem dali tekmi značaj ogorčene borbe, Igra je po skupnosti in kombinacijskih finesah daleč presega’ , medmestno tek mo prejšnjega dne. Burno pozdravljeno moštvo »Maribora« je zadovoljilo najbolj izbirčne gledalce. Belo-črni, ki so nastopili s Tergletzom v napadu in z Barlovičein kot gostom v obrambi, so igrali z majhnim presledkom 10’ začetkom drugega polčasa brezhibno in so prednjačili zlasti v skupni igri in izredni požrtvovalnosti nasprotnika. Ilirija je predvedla najboljšo tekmo v letošnji sezoni in je omeniti zlasti obrambo in levo stran napada. Sodil je zelo dobro g. Deržaj. SK ŽELEZNIČAR :ASK PRIMORJE 3:2 (1:2). Tudi drugo tekmo in sicer finalno tekmo za pokal LNP so Mariborčani odločili v svojo korist. Železničarji so v vsakem pogledu prekašali nasprotnika in so v polni meri upravičili sloves svojih barv. Napad je s preciznimi kombinacijami stalno ogrožal vrata nasprotnika. Obramba ni klonila pred sicer dobro napadalno vrsto domačinov. Tekma je bila ostra, v ostalem pa v mejah dovoljene fair-nesse. Primorje, ki je nastopilo s kompletnim prvini moštvom, je sicer predvajalo lepo, toda jako nekoristno igro, tako da je tudi letos moralo prepustiti pokal LNP Mariborčanom. Ljubljana:Maribor 3:2 (2:1). Medmestna tekma Ljubljana :Mari-bor, ki se je v nedeljo odigrala v Ljubljani, je končala, kakor je bilo pričakovati, s pičlo zmago Ljubljane. Naš team je bil nesrečno sestavljen. Posamezne formacije so igrale dobro, vendar na je manjkala skupnost, radi česar .ie igra trpela zlasti v napadu. Desna stran napada je bila še najboljša. Starc in Bertoncelj sta zabila dva gola, vendar pa nista imela pravega stika z levo stranjo. Krilska vrsta in obramba je bila dobra. Edino vratar ni imel najboljši dan. Team Ljubljane je bil sestavljen iz najboljših nogometašev, (5 Ilirijanov, 4 Primorjašev, 1 Hermežan in 1 Svo-bodaš), ki so predvajali lepo in skupno igro in odgovarja rezultat poteku igre. Sodil je dobro g. Pevalek. SK Rapid:SK Hakoah (Gradec) 3:3 (3:2). V Mariboru se je v nedeljo odigrala mednarodna tekma, ki je po obojestranski dobri igri končala neodločeno. Rapid, ki je nastopil v spremenjeni postavi, je bil sic#r na polju beljši, vendar pa ni znal izkoristiti neštetih zrelih šanc pred golom. Isto se lahko reče od gostov. Sodil je dobro g. Nemec. V predtekmi je zmagala rezerva Rapida nad rezervo Maribora z 2:0 (1:0). Sodil je g. Jančič. Ostale nogometne tekme. Celje: Prvenstvena tekma: Atletfk SK:Oiimp 4:1 (2:1). Zagreb: Prvenstvene tekme: Hašk: Gradjanski 2:1: Concordia.-Železni- čar 1:0; Sokol :Grafičar 1:0; Viktorija :Sparta 2:0. Sedaj vodi Gradjanski z osmimi točkami pred Haškom. Beograd: Jugoslavija :ObiIič 3:i>. Sokol:Jedinstvo 6:1; BKS:Ripensia (Bukarešt) 3:3. Split: Hajduk:Sašk 5:0 (3:0). Dunaj: Admira:Rapid 3:2 (1:1). S to tekmo je postala Admira jesenski prvak. Praga: Slavia:Meteor 5:0; Sparta: Kladno 4:1; Bohemians:Viktoria Žižkov 3:0. Budimpešta: Ujpest:Hungaria 2:2; Vasas:Nemzeti 0:0. Tek osvobojenja. Včeraj se je vršil pod pokrovitelj* stvom komandanta mesta tradicijonel-ni tek osvobojenja, ki ga je vsako leto priredil ISSK Maribor. Proga je bila približno 2800 m dolga in je vodila od moškega učiteljišča po Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici do Glavnega trga. Prvi je dospel na cilj Josip HeriČ (SK Železničar) v lepem času 7:02. Sledili so mu Rak (Sokol) 7:02.5, Kumer (Maraton) 7:02.6, Straub (Žel.) 7:02.7, Cinotti (Žel.) 7:02.8. Po teku je v Narodnem domu predal zastopnik komandanta mesta g. kapetan Grabrič zmagovalcu pokal Toneta Vahtarja, prvim petim placiranim pa lepa spominska darila. Seja upravnega odbora zimskošportnega podsaveza bo v četrtek 4. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. — Tajnik MZSP. ^aibo!jša in najcenejša 1 dalmatinska vina, bela ju črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim 1 ilKom.) 3138 KoksT Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457. ^______________________________________3320 ‘^obo in kuhlnio takoj oddam eni ali dvema mirnima osebama. Pobreška cesta 21. Mari- W.__________________________________ 3431 finski vclenorestniki pozor! vseli kletarskih poslih in manipulacijah. kakor v samostojnem vodiva gostilne izvežbanl kletar s prvovrstnimi izpričevali želi prostovoljno spremeniti službo. Vstop po £°!ii Ponudbe na naslov Rudolf '•‘•'•icker, restavracija Bauman $t. v Slovenskih goricah. 3429 Premog Peklenica, brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Guštin, Cankarjeva ul. 24. 3053 Lepo opremljeno sobo s elektr. lučjo, parketom, separiranim vhodom oddani takoj dvema gospodoma ali gospodičnama. Vprašati Tržaška cesta 44, trafika. 3437 Z Novim letom oddam meblirano sobo boljšemu gospodu. Sodna ulica št. 14, 11, vrata 8. 3421 Dobroidočo trgovino r mešanim blagom radi bolezni prodam. Potreben kapital 30.000 do 35.000 Din. 3381 Sobo In kuhinjo s pritiklinami išče solidna stranka. — Kventuclne dopise nod: »Po mogočnosti takoj« na upravo. 3383 Posebna darila iz najfinejšega usnja, albumi za amaterje. pisalne mape. spominske knjige, denarnice, koledarje, pisemski papir. Papirnica Novak, Gosposka ulica 9. XXXV. Stanovanje, 2 veliki sobi, kuhinja, kopalnica itd. oddam v najem mirni stranki. Kosarjeva ulica 42, ogled od 10. do 16. ure dnevno. 3432 Oddam malo. čisto sobico gospodu ali gospodični. Vrazova ulica 6, pritličje levo. 3433 Elektroinštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvrSuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga. motoriev oo konkurenčni cen!, XI! Dobro idočo gostilno v Mariboru oddam v najem. Dopise na upravo Večernika pod »Lepi prostori«. 3434 Golzerce. nepremočljive ima najceneje v zaV gi Brzopotplata. Tattenbaclnva ul št. 14 XXXVII. Preklic! Podpisani izjavljam, da so očitanja proti gospej Marici Jug, sonrogi drž. uradnika, neresnična, radi pomote osebe. Torej obžalujem svoje izjave in se zahvaljujem g. Jugu, da je odstopil od tožbe. JurK Ivan. Studenci. Sobo (kabinet), opremljeno, oddam takoj gospoda oli gospodični. Magdalenska ulica 77, nova kolonija. 3427 "Trn* 1 v 1» r p n v J V V M a r 1 t> 6‘ r tt, dne 3. YTT. 193C M. Zevaccoj V senci jezuita Zgodovinski roman. 14 Ravno je sedel na svojem sedlu, črn od nog do glave in na črnem konju, živa podoba žalovanja, podoben kipu s turobnim, marmornim obličjem. Objahal je skupino ulic, ki so vodile k Dvoru Čudežev kakor smradljivi jarki, iztekajoči se v kloako. Ko je hotel na ovinku ene izmed teh ulic zaviti v ulico Sen-Peni, se je vzravnala pred njim ženska, ki je čepela dotlej v nekem kotu, in ga pogledala s srepimi očmi. Veliki profos je opazil izraz tega pogleda, upirajočega se vanj; in ta izraz ga je presenetil, njega, pred katerim so vsi povešali oči. razen kralja, nje-sove^a gospodarja ... Ustavil je konja, da si ogleda žensko natančneje. Bila je starka brez določljive starosti. Hodila je v cunjah ... Prameni sivih las so ji vihrali v vetru ... Še vedno ni povesila oči Sicer na ni bilo v njenem pogledu niti grožnie, niti prošnie, niti izzivanja. »Kai hočeš od mene?« je vprašal veliki profos. »Ničesar nočem, vaša svetlost...« »Kdo si?« »Ženska, ki trpi in čaka.« »Kako ti je ime?« »Nimam imena... Ciganka mi pravijo.* »Zdi se mi, da sem te že videl.« »Ali res, vaša svetlost?« Zamolkla radost je zvenela v teh besedah. »Zdaj te poznam,« je povzel veiiki profos. »Ti si bila nekoč pri meni, s prošnjo, naj prizanesem nekakšnemu ciganu, ki sem ga da' obesiti « »Čudovit spomin ima vaša svetlost. Saj je od tistih dob že več kot dvajset let.« »Res,« ie zamrmral Monklar. »Predober spomin imam... Oh, če bi mogel pozabiti... pozabiti!« In nadaljeval je naglas: »Celo na dan obešenja si planila nad krvnika in ga ugriznila v roko ... A pomilostil sem te ...« »Pozabila sem na to, svetlost... Res še jaz, ki slovim zaradi svojega spomina o prošlih rečeh, vas moram občudovati.. « »Cigana so obesili,« je nadaljeval Monklar, zorno opazujoč staro žensko. »Bil je moj sin, svetlost...« Čisto priprosto je dejala to, brez senčice vraštva. »In kaj hočeš zdaj?« »Ničesar nočem, svetlost...« »Zakaj pa me gledaš, kadar grem mimo?« »Moia navada je takšna.« Veliki profos ie stisnil boke svojega konja, ki je storil korak naprej. »Svetlost!« je izpregovorila starka. »No, govori... saj sem vedel, da mi imaš nekaj po- so- povedati.« »Pravili so mi, da hočete aretirati Lantneja.« »Ali ga poznaš?« »Ravno dovolj, da se zanimam zanj... In vrhi tega se zanimam za neko dekle... z imenom Ave> ta... hčer nekega tiskarja ... ki stanuje tamle... Ta dva otroka se obožujeta, svetlost.« »Ali veš to dobro?« »Še predobro. In zato vas prosim, svetlost. Akt se zgodi Lantneju nesreča, bo Aveta zelo žalostna..» in njen oče tudi, svetlost.« Ta prošnja je bila tako mala prošnja, da je velik) profos takoj spoznal, da tuhta stara vse kaj drugega kakor Lantnejevo in Avetino srečo. Sicer pa ji ni maral odgovoriti: izpodbodel ie kO' nja in zdirjal dalje. Ciganka ga ni poizkusila zadržati Toda, če bi se bil grof De Monklar ozrl v teni hipu nazaj, bi bil kljub svoji brezčutnosti nedvomno vztrepetal pred pogledom, polnim strašnega sovra* štva, ki ga je pošiljala starka za niim... Veljki profos je računal sam pri sebi: »Kar sem izvedel, je zlata vredno! Lantne-Doifr tov gost! Tako ujamem dve muhi z enim samim ma* hom...« V trenutku, ko je izginil Monklar s svojo eskorto na ovinku ulice Sen Deni. je stopil iz neke hiše mlad človek: opazil je staro ciganko in stopil k nje]. Ciganka ga ni videla prihajati. Bila je še vsa v mislih, ki so očividno divjale v njenem srcu in njeni duši. Izpraznitve na prodala 20°/o popusta! S4C4 20°/o popusta! stekla, DOrcelana. kamenitc lončevine inluksusncga blaga samo nekaj dni Ernest Gert, Maribor, Gosposka ulica 13 XLV Stalna priložnostna prodaja velike zaloge nogavic, telovnikov, puloverjev, vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno karlovarske porcefanas'e posode Dii Kormann-u. oddelek ostankov. Maribor. Gosnoska 3 viailboi. Slovenska ul. 4 TVOKU MARI B O R Inseriralte v ..Veterniku*1 izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN Železna pet (Danerbrandofen) na prodaj Aleksandrova cesta 16 S4ss Sani suaalne konie razne lorače najugodneje v galanterijski trgovini Drago Rosina Vetrinjska ulica 26 1 Poročilo iz kolekture ANTON GOLE2, MARIBOR Aleksandrova cesta 42. — XVII. žrebanje dne’ 29. nov. 193® (Za eventuelne tiskovne napake se ne odgovarja.) Din 20.000.—: Nr. 8626. Din 10.000.—. Nr. 47.238. 90.373. Din 4.000.— : Nr. 8359, 51.'rt3, 64.751. 34.507. 37.013. 39.257, 53.965, 62.702, 65.731, 66.593, 77.298, 78.191, 78.437. 78.581. 79.003, 80.290, 86.200.. 86.412, 89.220, 89.005. 94.59'/. 94.997, 95.013. Prihodnje žrebanje dne 2. decembra 1930. Nove srečke dospejo v prodajo dne 10. decembra 1930- RAZGLAS Mestno načelstvo mariborsko razpisule za leto 1931< sledeča tekoča dela in dobave: 1. Zidarska In težaška dela, 2. tesarska dela. 3. betonska dela, 4. k lenarška dela. 5. mizarska dela. (. dimnikarska dela. 7. kovaška dela, 8. nečarska dela. 9. kolarska dela. 10. kllučavnlčarska dela. 11. steklarska dela. 12. slikarska dela. 13. pleskarska dela. 14. sedlarska dela. 18. vzdrževanje stolpne ure. Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori nave' dena tekoča dela pri mestni občini v letu 1931. se vabil* da predložijo tofadevne z Din S— kolekovane prošnje, ol) navedbi enotnih cen do 9. decembra 1930. 12. ure v vložišč mestnega načelstva. Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudb® za tekoča dela 1931«. Enotne cene Je vpisati v izkaz, kolekovanim z Din 2.'"' ter ga priložiti prošnji. Obrazci se dobe pri mestnem grad' benem uradu v Frančiškanski ulici št. 8/II., soba št. 1. V prošnji se mora izrccno navesti, da je ponudnik P*j mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje že preBleda ter na iste popolnoma pristaja. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, Izvoliti P nudnika, ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo de1® po določenem turnusu. BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.