Leto XYI. Y Celju, dne M marea 1906. 1. Stev. _ DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti št, 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat >a taden. vsak pondetjek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 13 kron. pol leta « kron. 3 mesece 8 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvo. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokrat.no inseriranje znaten popust. Več kmetijskega pouka v šolo! Ta klic že dolgo časa odmeva po na političnih zborovanjih in v naših, od kmetskega ljudstva čitanih časnikih. Sprejele so se že tozadevne resolucije in vročile domačim poslancem, da stopijo s to zadevo na dan na merodajnih mestih in slednjič le izposlujejo kmetijstvu največ prostora in časa v dolaci šoli. M Ta klic ni morda umetno podneten, \ ampak v resnici izhaja od ljudstva, ki m je baš poljedelska panoga edina itóobnina. Faktično se itak kmetijstvo Mor poljedelstvo, hmeljarstvo, živino-| ''reja. čebelarstvo, sadjarstvo, vinograd-E Bistvo in po krajevnih razmerah tudi gozdarstvo in celo svilopreja. po zahtevi učnih črtežev poučuje na zadnji stopnji ljudske šole, A da to znanje ne ustreza docela zahtevam sedanjega se modernizujočega kmetijstva, je (Incela umevno. Več in tepieljitejšega* po-p.nka v tej stroki se pa tudi ne da kar I čez noč uvesti v naše šole. Prva in silno težko premostljiva ovira bi bila že premenitev državnega šolskega zakona v to svrho, kajti do danes je po omenjenem zakonu ljudski šoli naloga iranska izobrazba in splošen temelj ialak stan. bodisi pozneje toraj kmet, obrtnik, trgovec, uradnik, profesor, duhovnik. učitelj itd. Zato se rado prigodi. da bi vsak sloj si rad po svoje Irojil ustroj šole. Profesorjem, ki dobivajo mladino zvečine iz ljudskih šol. podaje šola premala gramatikalnega znanja, obrtnikom premalo risanja, računanja. vojaštvu premalo zemljepisja, zgodovine in računanja, trgovcem pre- malo obrtnega 'spisja in naš kmet bi tudi najrajši, da bi se razven verouka, čitanja, pisanja in računanja učilo le kmetijstvo, vse drugo mu je popolnoma odveč. Je toraj upati na spremenitev ljudskošcrlske postave v kmetskem j zmislu? Skoro lahko rečemo, da ne! Morebiti se dajo pomnožiti ure'S -Iz-bacniti se ne sme jiobeiigga predmeta, j pridati še. pa tudi ni kam, saj imajo ! itak naši učitelji radi „ljube nemščine" nekaj več ur naprtenih. kakor njih nemški tovariši, ki pa so notabene tudi bolje' plačani: Je torej vsak poizkus, pridobiti kmetijskemu pouku v ljudski šoli več veljave zaman? Ne, dà se tudi po sedanjih postavah nekaj veqj .«peljati, a zato je neobhodno potreba, da se šole razširjajo in spopolnujejol. Vsakemu bo umljivo, da se na eno-razrednici o kmetijstvu komaj govori. Bog. če se nauče~dečki s pridom cepiti. Ne dosti več se ne doseže na dva- in trirazrednih šolah, dočim pa štiri-, petin colo • Sestrazrednic g 1 a v o t s čimer je dobilo ministrstvo nezaupnico. Ministrski predsednik je takoj izjavil, d a vlada nima več interesa 11 a n a d a 1 j n i debati. Po teh besedah so vsi ministri zapustili zbornico. — Francoski duhovniki v Bel-veaux so uprizorili pravi punt. da preprečijo inventariziranje cerkvenega premoženja. Nastal je boj. pri katerem je bilo o s e 111 orožnikov težko ranjeni h. — Predsednik francoske republike je sprejel demisijo ministrstva , Rouvier. Padec tega ministrstva n\ ni- kogar presenetil. Rouvier je p ker je proti duhovskemii punt u postopal preveč obzirno. Fallieres ima že pripravljeno novo ministrstvo. Rouvier ■ ostane minister notranjih del. Mini-J strstvo Clémenceau je sedaj še ne-" mogoče. Iz Algecirasa poročajo, da je j Angleška s k 1 e 11 i 1 a a 1 i j a n co si Špansko. Slovenske novice. ..i Štajersko. Celjsko godbeno društvo. Kakor smo že poročali, se vrši usta- j novni občni zbor „Celjskega godbeneg» J društva" jutri v soboto, dne 10. t. m. ^ ob 8. uri zvečer v spodnjih prostoiü „Narodnega doma" s sledečim dnevnim redom: a) Poročilo pripravljalnega odbora in sprejem članov, b) volitev pred- j sednika. c) volitev osmih odbornikov in štirih namestnikov, d) volitev treh pre- 1 fflednikov, e) slučajnosti Pripravljalni odbor vabi najvljudneje vse dosedjj/i? podporne člane „Narodne godbe", kakor — Ako je samo to, bodo minile te mladostne sanje. Ni samo to. Te sanje bodo minile, ker morajo miniti, a to ne bo ozdravilo moje rane. Duša mi gine po širokem svetu, v mojem srcu ne bo nikoli svetega miru. — Če je tako. ti ne bodem več prigovarjal. Pojdi v miru, jaz te blagoslavljam. Čudna so pota previdnosti, razna pota človeška. Idi, kamor te želja vleče, tudi po tem potu boš prišel do rešenja. Govoriti hočem, da te odpuste, in če ti je pozneje treba moje pomoči, pridi pod mojo streho, dobil boš v meni očeta. Srečen je spustil mladenič bolno glavo na starčevo roko in jo močil z vročimi solzami. Za teden dni so se odprle nekega jutra semeniška vrata. Iz hiše je stopil bled mladenič v posvetni obleki — Lovro. Vzdihnil je. „Svoboden sem", mislil je in pozabil na vse. Solnce je je sijalo, vse je bilo živo. zeleno. Lovro je šel iz mesta. Šetal in šetal je po zelenih gajih. Na obronku brega vrh gradu je mladenič sedel. Oči so mu hitele po gorah, po dolinah. Užival je in ni mislil ničesar. Nazadnje ga je premagal spanec, sladki spanec. V sanjah je gledal Malvino, ki je sedela za glasovirjem. Okoli glave ji je drhtelo solnce. „Malvina!" vskliknil je mladenič, „glej, nimam več črne halje. Pridi, pridi!" In razširil je roke in se zbudil. Večerni zvon ga je spomnil na resnično življenje. Šele sedaj je začel premišljevati. Kam sedaj? Pogledal je proti strani, kjer je bil doma. Čelo se mu je zmračilo. „Kaj bodo rekli moji? Morem li k njim? Morem? — Moram? Odločno se je vzdignil Lovro in šel k znancu v mesto. Zgodaj zjutraj drugega dne je že stopal Lovro po cesti proti Postojni. Hodeč dobro uro, je prišel do vrha. Njemu nasproti je šel voz; za njim se je podil silen prah. Lovro stopi na brdo ob cesti, da se izogne prahu. Lahek voz je letel mimo. Srce je zazeblo mladeniča. Na vozu je sedel fin, mlad gospod, zraven njega mlada gospa. Opazivši potnika je ona prebledela. Bila je Malvina. Dolgo je gledal Lovro za njeno piavo mrežo, ki se je vila v jutranjem solncu. Na to je sedel na breg. „Z Bogom!" šepnil je. „Seveda, neumnež, seveda! Pleme-nitaška hči in ubog krnet! Seveda! Pa čemu še dalje misliti. Srce noče razumeti. Bedasto srce, kdo te vpraša? Molči, trpi! Z Bogom!" Hitrih korakov je nadaljeval Lovro potovanje. Nazadnje je opazil rojstni kraj. opazil očetovo hišo. Bilo mu je težko, kakor bi bilo treba stopati na ledeno brdo. Prišel je bližje. Ah, da bi bila ta hiša še sto milj oddaljena! Zastonj — sila kola lomi. Med potom je srečal kmete iz domače vasi. Postali so in ga čudno gledali. Od kje ima mladi bogoslovec posvetno obleko? Jeli kaj zakrivil in so ga izpodili ? Bog zna. Prišel je pred hišo. Na dvorišču nikogar. Bržkone so bili ljudje pri delu na polju. Stopi pod kap. Vrata so bila pol odprta. V sobi je sedela starica: prela je in zibala otroka. Lovro se je ostavil, potem vstopil. Starica dvigne glavo. — Za božje rane! zavpila je in prekucnila kolovrat, sine! sine! Kaj je s teboj? — Pritisnivši roke na srce je padla na stol. Začela se je tresti. Dete v zibeli je začelo jokati. Lovro je stal ves zmeden. Naposled se zave, skoči iskat očeta in začne drgniti starici slepe oči. Mati je odprla oči in pogledala sina s tožniin. karajočim po- " gledom, da mu je pokalo srce. — Mati. de Lovro polglasno, stoj« kakor marmornat kip, odpustite, ne sodite me krivo. Nisem mogel drugače. Bog mi je priča. — Kaj si storil, sin? nadaljevala je starka med jokom, pomagaj nam. sveta Porodnica. Ubil si nas. Naša hiša nima več blagoslova. Kako sem si bila lepo vse premislila, a sedaj — od vsega nič. — Ali zaklinjam Vas. Poslušajte me! Povedati Vam hočem. —--- Tu sta se prikazala na pragn oče in svak. Oče je obstal. — Ti, Lovro? — Sem. oče! — Čemu? V tej obleki? Kje imaš črno ? — Pustil sem jo v semen šču. tudi vse druge, ki imajo zanimanje za godbeno društvo, da se v prav obilnem številn in kolikor mogoče točno udeleže zborovanja. Celjska narodna godba in godbena šola. Ker se je pred dobrimi sedmimi leti ustanovila „Narodna godba", nameravalo se je ustanoviti poleg godbe tudi godbeno šolo. ki naj bi skrbela za naraščaj godbe in dala priliko učiti se glasbil vsem onim, ki imajo veselje do godbe. Vsled neugodnih razmer se je odlašalo z ustanovitvijo godbene šole do pretekle jeseni in šele v oktobru preteklega leta se je začel ponk v violini za dijake. Pouk se vrši v dveh oddelkih in obeta najlepših nspeiov. Ker ima novo „Celjsko godbeno društvo" v svojih pravilih tudi določbo, da vzdržuje godbeno šolo. je z zanesljivostjo pričakovati, da se do sedaj obstoječi godbeni tečaj razširi v popolno godbeno šolo. v kateri se bo poučevalo na vsa glasbila. Pripravljalni odbor je že do sedaj poskrbel, da bode mogoče v najkrajšem času začeti s poukom in upa. da bode novo drnätvo z vso resnostjo delalo na to. da se ta namen čim preje uresniči. Ker bode prišlo na občnem zboru tudi to vprašanje gotovo na razgovor, je pričakovati, da se že jutri zvečer vse potrebno sklene, da se pouk takoj prične. Pridite jutri zvečer vsi. ki imate zanimanje za godbo in godbeno šolo, k občnemu zboru in pomagajte staviti temelj novemu društvu in godbeni šoli. k- „Slovensko delavsko podporno društvo'' v Cel ju priredi na društveni piÄ dan sv. Jožefa, v pondel.jek. dne «Inarca 1906 slavnost. I. Ob pl Ä' nji zjutraj sv. maša pri oo. ka-ieim'h. Poje društveni moški zbor pod mlstvom pevovodje g. Jos. Gross-a. P» sv. maši sestanek v društveni gostilni. II. Ob 4. uri popoldne v restav-Ufijskih prostorih Skalne kleti"' vesela. pri kateri sodeluje ..Celjska nagradna godba" in društveni pevski zbor pol vodstvom pevovodje g. Jos. Gross-a. ■BedjLJL À'amilo Mašek: ..Strunam", fcilv. pl. Zaje: „Večer na Savi". 3. Fr. 'Mie. «Pred slovesom". 4. Dr. B. Hic: „Savska"'. Komični prizor. ä\oy. Šaljiva pošta. Vstopnina 40 vin. a osebo ; ker je čisti dohodek namenjen za zdradbo „Delavskega doma"', se preplačila hvaležno sprejemajo. Odbor. ' -Javno predavanje Se je vršilo v sredo 7. t. m. v „Narodnem domu"' v Celju. Poročamo obširneje prihodnjič, obenem, da se vrši prihodnje dne 14. t. m. točno ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma"'. Predava g. dr. Fermevc. odv. kand. v Celju, o ločitvi in razdružlji-vosti zakona po obstoječem pravu. — Celjani so cigani! Kadi teh besedi se je imel zagovarjati dne s. t, m. pri okrožnem kot vsklicnem sodišču v Celju, neki slovenski kmet iz Gornje Savinjske doline. Dotični kmetic je namreč izdal meseca oktobra lanskega leta po celjskih gostilnah precejšno svoto denarja, vsled česar je prišel že zelo „dobre volje" na tukajšnji kolodvor. da bi se odpeljal s savinjskim vlakom. Za odhodnico si je še hotel privoščiti kupico piva pri gostilničarju Kusterju, restavraterju na tukajšnem kolodvoru. Ker mu je Kuster ponudil slabo pivo. je postal njegov gost nejevoljen in je to svojo nevoljo pokazal s tem. da ga je imenoval zagrizenega nemškutarja in konečno še zaklical: „Celjani so cigani!" Kuster je kmeta tožil radi razžaljenja časti pri tukajšnem okrajnem sodišču. V teku kazenskega postopanja so pa zvedeli g. župan Julče Rakuš, vinotržec Pallos in slad-čičar Morti, kako grozno je razžalil slovenski kmet vse Celjane. Kot pristni celjski otroci so se čutili seveda z žaljivko „Celjani so cigani" prizadete, in njih ponos jim nikakor ni dopuščal, da bi prizanesli slovenskemu kmetiču. Dvignili so se kot reprezentantje vseh Celjanov — posebno g. župan se je smatral v to poklicanega — in tožili so našega kmeta radi razžaljenja časti. V I. inštanci je obsodil vsem dobro znani sodnik g. Ducar kmeta na 7 dni zapora, poostrenega s postom, češ da je razžalil vse prebivalce celjskega mesta, torej tudi Rakuša, Pallosa in Mürtlna. Ker se je kmet pritožil, je imela, kakor rečeno, soditi o tej stvari še okrožno sodišče. Tudi druga inštanca je izrekla, da je razžalil kmet vse celjske prebivalce in je torej prvo razsodbo glede krivde potrdilo in le kazen znižalo na tri' dni zapora. Čast Celja je torej rešena, napad slovenskega kmeta srečno odbit. Slovenskim kmetom pa svetujemo, da naj tožijo vsacega celjskega nemčurja, če se predrzne kakor recimo Slovence imenovati pse, falote itd. Po ravnokar navedeni razsodbi okrajnega in okrožnega sodišča, bi bil namreč vsak Slovenec v tem slučaju k tožbi opravičen. — Za Žičkarjev spomenik so darovali p. n. gg. drž. in dež. poslanci: Robič 20 K; dr. Ploj, dvorni svetnik 20 K; dr. Suste ršič 20* K; dr. Žitnik 10 K; Povše 10 K; dr. Stojan 10 K; vitez Berks, lo K; Pogačnik 10 K; dr. Gregorčič 10 K; Šnklje 10 K; Melili or Zorko Pfeifer 10 8 K : Fr. Lom, župnik 2 K kaplan Alojz È — Ali so te odgnali ? — Šel sem proste volje. -Neumne volje! A zakaj? -Bil sem nesrečen. Nisem rojen u sveti mhovski poklic, t: — Nesrečen ? In kaka sreča te čaka sedaj. Zakaj si —? -Svet mi bode dal srečo. Učil sera se nekaj. -Morda hočeš prek morja v Ameriko? I- — Nočem. B- Kam pa ? -.Ostal bodem pri svojcih. -Pri nas? Ne boš! Brez dela i jela. Pri nas je pa delo le s plugom P»ttotiko. — Mem se rediti od vašega potu. Vrnem se v mesto. Tam dobim pomoči. A vsaj za prvi čas mi dajte strehe. — Ne dam. Pojdi, koder ti drago. — Tast, vplete se v govor svak, prenaglite se. Poslušajte ga vsaj, ig ve, kaj je. — Molči, zet! — Lovro! Sveta si Ija. Pojdi v svet. Srečen pot. Pre- nočiš lahko tu, a jutri ob zori se mi poberi iz hiše. — Oče? — Nič. Rekel sem in tako bode. — Dobro, oče! Šel bom. Starec je šel iz hiše •— v selo mrk. zamišljen. Sin se je vlekel v kamrico in se vrgel na postelj. Tu je ležal nem. Prsi so se mu dvigale, ustne drhtele. Naenkrat so zaškripala vrata. Vstopila je stara mati. Lovro! Si čul? Lovro! gala je starka. Kaj je. mati? vzdignil Lovro. — Povej mi vse. kako je bilo. Starica je sedla na postelj kraj Lovra in on je razkril materi svojo ranjeno dušo. Lepo govoriš, krasno govoriš, prikimala je starka med solzami, oh kako bi bil ti lepo pridigal. Pa ko je tako. naj bo božja volja, ali — ali ta rana se mi ne bo zacelila Pri tem si je starka otrla solze s predpasnikom. (Dalje prihodnjič). pozu- se je Kos. župnik 10 K; J. Sumer. kaplan 1 K; Ivan Rožman. uradni vodja zadružne zveze 5 K: M. Ulčnik. župnik 4 K; Martin Kragl. duh. svet. 4 K: Jur. Utičar. župnik 5 K; Jan. Toman. župnik 5 K; Posojilnica Videm .50 K. — Dobrna pri Celju. Anton Auer. c. kr. oberlajtnant v p. je „bil"' Rentmeister v dobrnskih toplicah. S 1. sušcem je bil odstavljen in njegovo mesto je zasedel drug. Auer-jevo ime je bilo že več časa na glasu — na dobrem ali na slabem — danes ne bodemo preiskovali. Posebno o priliki zadnjih dobrnskih volitev je hotel po svoji navadi igrati veliko ulogo. a Slovenci so mu jo vzeli iz rok in so se je naučili sami. Zanimivo bo morebiti, da je pri tej spremembi topliške službe celjska „vahtarca" iskala bla-maže in jo hitro tudi našla. Z mogočnim glasom je vpila proti koncu februarja: Auer je bil Rentmeister na Dobrni in ostane. Sedaj pa je dal deželni odbor „vahtarco" po zobeh, da bo morebiti treba živino — pardon zobozdravnika! — Dobrna pri Celju. Občni zbor „Bralnega društva" se je vršil v nedeljo pred nenavadno mnogoštevilnim občinstvom. Društvo je naprosilo potovalnega učitelja g. F. Goričana. kateri je v prepričevalnem in jasnem govoru kazal na različne rane našega kmetijstva. Da je govor dosegel popoln uspeli, je priča to. da so sklenili navzoči posestniki ustanoviti še letos podružnico kmetijske družbe. Iz poročila odborovega posnamemo, da je društvo imelo tudi lansko leto nad 100 udov. ki so se pridno posluževali društvenih časnikov in knjižnice, katera je narasla na lepo število 532 knjig. Sploh je knjižnica na novo urejena. Društvo je vkljub mnogim stroškom dobro gospodarilo, ker se je pokazal prebitek blizu 5'kron. Društvo, katero je različnim ljudem na Dobrni ti'., v peti. je pokazalo, da ga ne omaja vsa jeza in vse sovraštvo nasprotnega tabora. Da našim nasprotnikom podučili shodi „Bralnega društva" niso po volji, nam je res vse eno. a s tem. da se tako zlobno zaletavajo vanj. kažejo svojo onemoglost in praznoto v svojih glavah. Torej le lepo mir! „Bralno društvo" je bilo. je in bo! — Bralno društvo Fraukolovo ima v nedeljo, dne 11. t. m. svoj občni zbor v šol. poslopju. — Zibika. Dne 2. sušca je od kapi zadet umrl občespoštovani fant Frančiček Novak. p. d. Sedovški. edini sin precej premožnega posestnika, -Pogreb je bil v nedeljo po večernicah ob mnogobrojni udeležbi ljudstva celo iz sosednih župnij. Ob odprtem grobu mu je g. župnik govoril ginljivo slovo. — Trg Šoštanj je pri včerajšnjih volitvah padel v nemškutarske roke. V tretjem razredu so zmagali Slovenci. — Škale. Okrog 80 kmetov iz šaleške doline se je zbralo v nedeljo v Skalah pri občnem zboru kmetijske zadruge za šaleško dolino. Odbor je podal obširno poročilo, iz katerega je posneti, da se bode zadruga po sedemletnem spanju obudila k novemu življenju. Kot prvo nalogo za uspešen napredek zadruge si je stavil odbor gospodarski pouk: v to svrho je priredil v teku treh mesecev dva občna zbora in štiri poučna predavanja, in sicer 2 v Skalah. 1 v Družmirju in 1 v Velenju, razun tega je storil že potrebne korake, da pridejo v kratkem potovalni učitelji, kateri bodo predavali o živinoreji in sadjereji, hoče pa tudi vršiti drobno gospodarsko delo z gospodarskimi sestanki v posameznih vaseh. Skrbel bode pravočasno za skupen nakup potrebščin za kmeto- vanje in bode tudi svoje ude,- poučeva o važnosti in dobičku umetnih gnojil, klajnega apna itd. Storil bode tudi potrebne korake za skupno prodajo pridelkov kmetijstva, vzlasti sadja. Delalo se bode na to, da se letos spet priredi sadjarska razstava v Šoštanju, zvezana s sadnim sejmom, ista se naznani vsem kupcem za sadje in se na ta način da kmetom prilika brez posredovanja raznih poklicanih in nepoklicanih barantačev stopiti s kupci v zvezo in doseči boljše cene za sadje. Tudi za skupno prodajo drugih pridelkov se bo skrbelo. Ustanovila se bode zadružna drevesnica, v kateri se bodo gojile vrste sadnega drevja, katere so za naše kraje primerne; poleg tega se bode mladina v isti pod nadzorstvom strokovnjakov poučila o vsem, kar je sadjerejcu potrebno znati. V-povzdigo živinoreje in perutninarstva se bodo nakupile plemenske živali; tekom časa se bodo omislili kmetijski stroji, kateri se bodo zadružnikom iz-posojevali. Da pa bode odboru mogoče ves ta načrt izvršiti, je potrebno, da pristopijo vsi zavedni kmetje šaleške doline. Računski zaključek izkazuje popolnoma redno poslovanje prejšnjega odbora. — Še več narodne zavesti ! (Iz marenberškega okraja.) Z veseljem konštatiramo, da je marenberški okraj zadnji čas zdatno napredoval v narodnem oziru, posebno kar se tiče izobraževanja in poučnih shodov. Tudi marsikateri novčič za narodne namene je že daroval naš kmet svest si. da s tem le skrbi za boljši slovenski naraščaj. A zakaj vendar ne napredujemo vzlic temu? Vzrok je popolnoma gospodarski in dokler ne odstranimo te pege. je kak pozitiven napredek izključen. Gospodarsko se moramo rešiti iz krempljev našega narodnega nasprotnika. ovreči moramo tisto mlačnost, ki nas dela omahljivce, da ne podpiramo svojih ljudij in popustimo mogoče za par grošev svoje narodne dolžnosti. Žalostno je dejstvo, da zadnji čas v našem okraju pada posestvo za posestvom v roke narodnih nasprotnikov, ki prežijo* noč . in dan na lepa posestva in takorekoč s silo trgajo knietije. če je le količkaj zadolžena. Obetajo kmetom zlate gradove, a ko so enkrat srečni posestniki, se pokaže pravi značaj barabskih odpadnikov. Nobeno sredstvo jim ni prepodlo. da bi dosegli svoj namen. Tu nam preti nevarnost za svoj narodni obstoj in vi. kì imate le količkaj npliva pri svojih soobčanih, stojte na braniku in rešujte, kar se še da rešiti! Hočem navesti nekaj pozitivnih slučajev. V Marenbergu kar mrgoli takih barantarskih odpadnikov, ki so požrli že večino kmetij leve strani Drave in sedaj so se spravili na vuhredški. arlški in antonski okraj, češ tudi te je treba ugonobiti. Prav dobro vedo. da je ljudstvo ravno na tej strani narodno zavedno in ima še lepe gozdove. Kovati hočejo torej dvojni dobiček. Na vas je ležeče, predragi kmetje, da preprečite te nakane. Saj imamo dovolj slovenskih lesotržcev. te podpirajte in tem zaupajte, ako vas teži mogoče kako gospodarsko breme. Našli bodete gotovo dovolj slovenskih odjemalcev in razven tega pa storite s tem svojo narodno dolžnost. Sicer vam ti ne bodo stavili kočije na razpolago, kakor ima navado znani marenberški zagrizenec (ki je tudi dejal pri tej priliki, da je njemu vseeno naj bo Nemec ali Slovenec), tudi ne bodo marširali literčki na mizo, a pošteno vam bodo plačali in ne bo se vam treba pozneje pravdati ž njimi. Varujte svojo posest, dokler je še čas! Po opravkih je prišel posestnikov sin Alojzij Šturm v Oglenšaku pri Mariboru k mizarju Francu Verd-niku. Med njima je nastal prepir, v katerem je Verdnik zgrabil za nož in ga parkrat s tako silo zasadil v nasprotnika. da ga je nevarno poškodoval. — Konec pijancev. 33letni hlapec Tomaž Kumpuš v Boču pri Selnici še je tako napil slivovke. da je obležal v obcestnem jarku, kjer ga je zadela kap. Ravno tako se je zgodilo s tiOlet-nirn delavcem Ivanom Lopičem od Sv. .Turja na Pesnici; našli so ga mrtvega v nekem potoku. Neniško nasilje. Občina Go-čova pri Št. Lenartu na Štajerskem je sklenila, da bo sprejemala samo slovenske dopise, vse druge pa vračala, ker so v občini sami Slovenci. Mariborsko okrajno glavarstvo je pa sprevidelo v tem sklepu strašno nevarnost za -štajersko nemštvo in izdalo je občini Gočova odlok, v katerem ji na široko po svoje razklada, da mora sprejemati nemške dopise in ji prepoveduje jih nerešene vračati. Sklicuje se pri tem na člen XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dee, 1867.. po katerem imajo državl jani pravico, pismeno in ustmeno občevati z vsemi oblastvi in tudi z občinskimi uradi v vsakem deželnem jeziku, na Štajerskem torej v slovenskem in nemškem. Dobro! Kako se pa godi Slovencu, če pride v dotiko z oblastvom. pri katerem so slučajno Nemci, dasi je deželni jezik tudi slovenski? Noben vrag ga ne razume in revež si mora ali iskati tolmača, ali pa oditi, ne da bi opravil, kar je mislil opraviti. Slovenec se mora vedno pokoriti nemški samovolji, ki ne pozna nobene pravice in enakopravnosti in potem se še govori, da se uas z raznimi takimi odloki ne šikanira in ne izvajajo najgrša nasil-stva nad našimi zajamčenimi pravicami ! Predsednikom graškega nad-sodišča na Gleispachovo mesto je imenovan dvorni svetnik v jnstičnem ministrstvu. Pittreich, ki ne zna nobene slovenske besede. Pittreich je brat vojnega ministra. — „Brat Sokol" v I'tuju. V nedeljo pred Jožefovim. dne 18. t. m. se bode igrala prvič na štajerskem v ptujski „Čitalnici'1 izvirna slovenska šaloigra. katero je spisal znani slovenski humorist in pisatelj g. Fr. Milčinski. Tajnim svetnikom cesarja je imenovan sekcijski svetnik v poljedelskem ministrstvu dr. Maks Vladimir baron Beck, lastnik grajščine Plevna pri Žalcu. Volitve \ okrajni zastop ormoški so se za nas častno završile. Udeležba je bila Nemcem mogoča le v skupini velikega posestva, vendar se tudi tukaj niso pokazali na volišču. Slovenski veleposestniki so prišli polno-številno ter so si enoglasno izvolili sledečih osem zastopnikov: Fr. Gomzi. Ivan Horvat, Ivan Irgolič, Jak. Majcen, veleč, župnik Jožef Meško, Dr. Ivan Omulee, Leopold Petovar in Martin Stanič. Skupino veleindustrije zastopata poleg južne železnice narodni trgovec g. M. E. Šepec v Ormožu ter vrloznani g. Jakob Zadravec, lastnik paromlina v Središču. V skupini mest in trgov odpošlje poleg mesta Ormož, ki ima pet nemških odposlancev, tudi narodni trg Središče pet zastopnikov in sicer gg.: Ivan Kočevar. deželni poslanec itd. v Središču. Jožef Klemenčič, veleposestnik v Središču; Ivan Kolarič, tržan; Maks Robič. trgovec in Jožef Šinko, župan, vsi v Središču. Konečno je še skupina kmečkih občin izvolila okrajnim zastopnikom 11 zavedno narodnih občinskih predstojnikov in sicer: Vid Dovečar v So-dincih; Florijan Kuharic v Šardinji; Anton Meško v Lalioncih; Ivan Meško vTrgoviču; Andraž Muhič, A nt, Munda v Bratonečicah, Franc Paulinič v Fran-kovcih; Ivan Ranšl v Obrižu: Ivan Škerlec pri Sv. Tomažu : Franc Vraz v Žerovincih in Franc Zabavnik v Vo-drancih. Narodnostno razmerje je torej v ormoškem okrajnem zastopu v bodoče 26 Slovencev proti 6 (vštevši južno železnico) Nemcem, kar pomeni napredek 4 glasov proti razmerju v dosedanji poslovni dobi (24 Slovencev proti 8 Nemcem.) — Obe mariborski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda priredita svoj običajni letošnji občni zbor v četrtek. 15. sušca ob 8. uri zvečer v restavraciji „Narodnega doma" v Mariboru. Vabljeni so vsi udje. Pričakovati je prav mnogobrojne udeležbe iz vseh krogov. — Sv. Bolfenk pri Središču. Naše bralno društvo „Lipa" nam je že dvakrat preskrbela kaj prijetno zabavo. Uprizorilo nam je dne 7. prosinca t. 1. gledališko igro „Raztre-senca" in dne 25. svečana t. 1. pa kaj imenitno burko v dveh dejanjih „Pravica se je izkazala". Obe igri ste se zelo dobro obnesli, saj so naši domači fantje, pod vodstvom nadučitelja g. Slanca svoje uloge kar najbolje izvajali. Vsa čast vrlim igralcem! Da ste se pa mogli vršiti te dve veselici, zahvaliti se imamo vrlim rodoljubom iz Središča. Ormoža, Gradca in Sv. Bol-fenka. ki so z znatnimi denarnimi prispevki v skupnem znesku 148 K 60 v. pripomogli, da si je društvo „Lipa" zamoglo nabaviti gledališki oder. — Na tem mestu vsem darovalcem iskrena hvala! Slikarsko delo pri novem odru je izvršil g. Tone Čeh, slikar v Ljutomeru res umetno in okusno. Pripor^ čamo ga vsem društvom kar najtopleje. Upamo, da te predstavi niste bile zadnji in da nam bodo naši vrli igralci še mnogokrat dali priliko opazovati, kaj zamore dobra volja in narodno srce! Torej kmalo na svidenje! Umrl je v Apačah blizu Radgone tamošnji župnik g. Kukovec. dne 7. t. m. Bil je zaveden Slovenec in je v napol poiiemčeni svoji fari med svojimi slovenskimi farani vedno gojil slovensko zavest. N. m. b. z. 1.! Žalostni konec maškarade. V Št. Lenartu v Slov. goricah se je na pustni torek vozilo dva voza maškar. Na enem vozu je bil za zavirača neki Friess, ki je imel pri sebi tudi svojega 7 letnega sinčka, ki je sedel zadaj na ročici. Ko se je voz začel pomikati po hribu navzdol, je Friess zavrl in mali deček Valentin je padel z voza in kolo mu je zdrobilo lobanjo. Deček je bil takoj mrtev, maškare so se pa prestrašene razšle. Laške novice. — Slovenski Laščani zgubili smo zopet enega izmed naših najmar-ljivejših; ostavil nas je pretekli pon-deljek g. L. pl. Rainhofar, komptoirist in sorodnik tvrdke Elsbacher. odhajajoč na svojo domačijo v Rajhenburgu. Zgubimo ž njim podporo pri petju in sploh pri društvenih prireditvah, pri igri na odru pa nam je nenadomesten. Tako izvirno komičnih vlog, kakor jih je znal g. Rainhofer ustvariti ne bodemo več imeli — vse je bilo v smehu kadar je nastopil, bodisi v vlogi bolnika „katerega preganja nemšku-tarski zmaj", ali v vlogi barona, katerega tare melanholija, ali kot sluga Hrka, ki ie študiral, kako bi se dalo na najložji način denar zaslužiti. —■ Prisrčni pozdrav za slovo od slovenskih Laščanov! — Vedno bolj zamotane so razmere na naši železnični postaji. 65. februarja so imeli tam tisti dan po pnstni nedelji! Tako vsaj stoji na voznih listkih, katere so ta dan izdajali. Čudno ni. saj smo dobili tri nove nemške peteline, ki se pristno s heilarsko družbo po gostilnah potikajo ter celo. kakor se sliši med uradnimi urami t je kaj zahajajo. Kadar pa kak Slovenec pri kasi zahteva listek ali kako pojasnilo, tedaj tak gospod uradnik pokliče železničnega čuvaja za tolmača, ker sam slovenski ne razume. V tem se posebno odlikuje neki Leit-ner, ki celo še zahteva, da naj stranka tolmača seboj pripelje. — Saj: že res niti tolmača ne bo mogoče dobiti na kolodvoru, ker celo nižje sltižbe so začeli zasedati trdi Nemci. Sicer pa bodimo brez skrbi: obljubili so nam na Dunaju slovensko govoreče uradnike. Treba jih bode samo vprašati: kedaj se to izpolni?! Po našem mnenju bi se bilo to že najmanj dvakrat lahko izvršilo. Mi čakamo . . . Podučili shod za kmetijstvo — brez kmetov — imeli so oni dan pri Hinketu (Horiaku). Štajerska kmet. družba poslala je namreč nekega nemškega potovalnega učitelja, ki je klo-basaril nekaj o vrtnarstvu — v nemškem jeziku. Kaj čudo torej, da naših kmetov ni bilo blizu. Slučajno bili so trije naši možakarji tamkaj, ter radovedno pričakovali, kaj bode mož novega povedal, upali so seveda, da bode slovensko govoril. Toda kako so se začudili. ko je začel mož v gornješta-jerskem narečju svoj hinderhonder, da je bilo kar zbežati, kamo-li poslušati in razumeti. Eden kmetov je ogorčen menil: ako grem gledat, kako ribe po Savinji plavajo, imam še vedno več haska kot od takega nemškega gol-čanja. To je že vendar višek nesramnosti. ako se v okraj, kjer razumejo vsi prebivalci slovensko, niti 5 odstotkov pa ne nemško, pošilja nemškega učitelja na predavanje! Sploh pa je stara in znana stvar, da iz Gradca za nas Slovence nikoli nič dobrega ne pride. —• Primorani smo torej iskati si pomoči pri naših rojakih, ki so pripravljeni podučevati nas brezplačno, med tem ko v Gradcu tega še za drag denar nočejo storiti. Proč torej od Gradca! — Bralno .društvo za Laški trg in okolico sklenilo je prirediti v nekaterih tednih podučen shod za kmetsko ljudstvo, ter je naprosilo v ta namen ljudskoizobraževalno društvo Akademijo v Ljubljani, da prevzame predavanje pri tem shodu. Natančnejše se še naznani. Opozarjamo že sedaj naše okoličane na ta-shod. Udeležite se ga v mnogobrojnem številu. '— Arogantni davčni uradniki. Neki kmet laškega okraja je podal sledečo pritožbo: ,.Danes sem bil pri davkariji zaradi plačanja davka. Razun mene ni bilo nobene druge stranke notri, vendar se ni nobeden od navzočih uradnikov ozrl na mene ali me vprašal, kaj hočem. Ker se mi je mudilo, sem poprosil, naj me že vendar odpravijo. Ali sedaj je bil ogenj v strehi! Kar shruli so vsi proti meni ter vpili eden za drugim na mene: vi morate čakati, ako hočemo, celi dan. To mi je pa res že nekaj preveč". Kranjsko. — CXLIL odborov a seja „Slovenske Matice" bode v Ljubljani, v četrtek, dne 15. sušca t. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 141. odborovi seji. H. Poročilo o računih za leto 1905. 4. Poročilo o premembi društvenih pravil. 5. Poročilo knjižnega odseka. 6. Taj-nikovo poročilo. 7. Eventualia. — V VeKki vasi prii Kršk«in je v ponedeljek nmii tainošaji graščak* Miha Fahrer v 84 letu. Bil je pravi abstinent, ni kadil, ni pil opojnih pijač; najljubše mu je bilo mleko pa sladčice. Par ar poprej mir je deputacija meščanske garde prinesla diplomi častnega člana, a se te časti: ni več zavedal.. | — Mrtvega našel je hlapec Peteri Udenran v Kranjski gori hišni št. 1W občinskega ubožca i let starega Aloj-j1 zija Tarmana. Pri preiskavi se- je zapazilo. da ima mrtvec na levi strani temena dve temno rde-či lisi. Ofe. ustih : in nomi je bil tudi krvav; hudobno dc4 janje ni izključeno. Koroško. — Požigalca so> prijeli v »»sebiJ pastirja v Mačah pri Borovljah, ki jej zažgal poslopje kmeta O t roba Škode i je napravil požar za 3100 K. — Ponočnega roparja je yjei v s ponedeljek ponočni stražnik Maurer r • Celovcu. V sosedni nlici od svojegj stališča je začul nekak šum. Hitro hiti gledat ili vidi veliko sovo. ki je vjela i goloba in zasadila vanj svoje kremplje. Ko je sovo hotel zgrabiti, je strfotala in jo je ujel šele v sosedni ulici.] (iolob je imel prelomljen tilnik. Sovo sedaj celovško meščanstvo hodi ogle--, dovat na policijo. , — Koroški Slovenci so na svojih, shodih, ki so jih priredili na 12 krajih minolo nedeljo, najodločneje protesti-rali proti Gautsehevemu načrtu in poživljali slovenske poslance, naj zastavijo vse moči. da se odstrani nož. kJ so ga nastavili na vrat kor«šti\i Slo-* vencev. V uedeljo se vrši še 10 takšnih protestnih shodov. LjmJstro je razburjeno. Slovanski sever. ] Češke vesti. Slovanski k n respondenčni urad v P r a g i i n vlada. — Komite za ustanovitev si« vanske korespondenčne pisarne v Pragii je napravil v juliju let a 1-4*04, potrebne korake za dovoljenje, da se ustanovi ta pisarna. Po mnogofcratniii interpelacijah je prišel 17. m. m., torej čez več kakor poldrugo leto. oM, c. kr. namestništva za kraljestvo Češko, s katerim se odklanja podelitev koncesije in sicer zato. ker takega pofl jet j a v Pragi baje ni potreba. Komite napravi še daljne zakonite korake proti odloku deželnega namestništva. Volitve v trgovsko z b or- j n i co v O lo in u cu. — Razmerje čeških in nemških sil v trgovski zbor-:« niči olomuški se po zadnjih volitvah, za katere se je razvijala na obeh straneh izvanredna živa agitučfja. ni izpremenilo. Čehi imajo 10. Nemci va 38 glasov. Kakor je že navada, so si I Nemci i to pot pomagali z nasilnostjo I in nenravno agatacijo. tako da so do-1 bili v celem Čehi okolu 200 glaso« manj kakor pri prejšnjih volitvah. Delavska stavka v ŠkoJ d o v i h zavodih v P1 z n j u. Delan P imenovane tovarne so zahtevali zfil sanje plače za 25% in 30%. KerjjH nateljstvo njihovim zahtevam ni l*à I ugoditi popolnoma in je nekatere o4-1 pustilo, se je pričel dne 6. m. m. štrajkJ ki se ga je udeležilo 4000 delavccv.! Mesto njih so dobili v tovarni kaz-| njenci. Zaradi tega in pa vsled podi pore ostalih čeških tovarnarjev, ki sJ sklenili, da ne sprejmejo v svojih žel leznih tovarnah nobenega delavca il Škodovih zavodov, se delavci podle« in pričeli po 19 dnevnem štrajku zo« delati, pod pogoji, ki jih je sta« tovarna prvotno. Volilna reforma pa češki s r a n k e. 23. in. m. so se sešli na Al naju češki poslanci vseh strank, daa dogovorijo o skupnem nastopu napr« atsekvi volilni predlogi. Mladočeški alitevi. da se razdelijo vsi mandati akw glede na dežele tako glede na narodnosti 'po številu prebivalcev, da bi se volilo povsod enako, da bi se ne »Vedla delitev na mestne in kmetske okraje in da naj se sodni okraji ne rgaj». vladna predloga sicer ne odgo-arja. vendar jo sprejemajo Mladočehi &a podlago nadaljnjim razpravljanjem. So namreč mnenja, da je vladna predloga znamenje velikega napredka, da je bolje nekaj kakor nič. ko se vse gotovi doseči ne da. Da se doseže enaka volilna pravica, zato treba še nadaVjnega razvoja in nadaljnib bojev. Volilna pravica naj se pa razširi i na doslej nezastopane vrste ljudstva, da se tako res uresniči splošna in enaka itolilna pravica. Te doslej nezastopane vrste pač pomenijo ženstvo. K edinosti i« slogi v boju za splošno in enak.'volilno pravico spodbujajo vse Slovane, ker bo le tako mogoče za-tetiKi popraviti hibe in napake vladne predloge. — Z ozirom na dogodke na Ogrskem in pa na izpremembe. ki nastanejo vsled volilne reforme, so podali Mladočehi i predlog, naj se izvoli ódsek članov, ki izdela in državnem zboru predloži kar naj preje predig o reviziji ustavnega zakona z leta iflfiT. in to v smislu historičnih prav in dejanskih potreb posameznih kraljestev in dežel z ozirom na zakonodajo in upravo. — Smo radovedni, ali bo kaj govora o narodnostni avtonomiji. ki je za nas Slovence edino možna pot. — Agrarci so se dali ogreti u \'Äi reformo samo iz narodnostnih S|pv. Danes vidijo, da narod-nosino ni pravična in da se dela kri-vicmeželi z ozirom na mesta. Mesta dofe na Češkem 35. kmetske občine toii/ i) mandatov, dočim jih gre po jmviVi mestom 3-2. kmetskim občinam pam:4'j—48. S tem se nmože i man-Blocijalnih demokratov. Zato bodo ■jevali z vsemi sredstvi proti Gant-Isckvi volilni predlogi, magari i z re-li. Konservativni veleposest-T&i so se že uklonili neodoljivi sili p»ne in enake volilne pravice, zato iali Gautschu spomenico, v kaliti utoajo razširjenje delokroga deželnih šorov — seveda, ker imajo gospodje tam še vedno nekoliko vpliva. Ko se pa uvede splošna in enaka volilni pravica i v deželne zbore, bodo gospodje zopet presedlali, če bodo imeli kam. — Češki poslanci dr. Baxa. ("eiuy. Choc. Fresi, Klofač, Sehnal in dr. Sobotka so se združili pod predsedstvom Klofačevim v češki državno-pra klub — česky klub stätoprävnf. Novi klub je napovedal napakam tìaatscheve reforme najhujši boj in siter iz narodnih in političnih ozirov. Zlasti se prativi principu enoletnega prebivanja v dotični občini, ker se pripravi ž njim ob volilno pravico mnogo Jelavrev. Praž k a policija dobi novo uniformo. Revolverji se odpravijo, mesto sedanjih krajših pa dobi dolge častniške sablje. Če se izpremeni z obleko i dni, je drugo vprašanje. Svetovne vesti. — Cesar je pomilostil 50 kaznjencev. Od teh jih odpade na mariborsko kaznilnico 3, na gradiško 2 in na begunjsko 2. — 20,000 švicarskih podanikov je izjavilo željo, naj bi vlado volilo ljudstvo, a ne „veliki svet". Dne 5. t. se je vršilo ljudsko glasovanje o tem nasvetu v bernskem kantonu; $7.968 glasov se je izreklo za. 10.995 piti. Meseca maja t. 1. se vrši prva volitev. — Bolezen otrpnenja tiluika se po Šleziji siluo širi. — Korzo s 640 kočijami. Letošnji korzo v Trstu je bil največji dosedanji korzo v tem mestu. Sodelovalo je (i4-0 kočij in vozov. — Požar trajal 48 let. Te dni je bil naposled udušen požar v rudniku Greemovod v Zjedinjenih državah. Kakor znano, trajajo požari v premogovnikih posebno dolgo. Ta požar se je začel 1. 1857. Mnogi so ga skušali pogasiti, a so plačali svojo smelost z življenjem. Po najnovejših vesteh je ta požar naposled po 48 letih zadušen. — Kaznjenec dobil stavo. Vsoto 100.000 kron. ki je bila namenjena tistemu, ki bi najnatančnejše pogodil število ljudi navzočih na razstavi v St. Louis 1. 1903, je dobil kaznjenec Campbell, ki je zaprt v državni jetniš-nici v Nebraski radi poneverjenja. V zaporu ostane še eno leto in potem dobi polovico omenjene vsote. Drugo polovico dobi paznik, ki se je trudil zato, da so priznali kaznjencu nagrado. Star podpolkovnik je vsekakor Filip pl. Franck v Berlinu, ki je star sto let in je slavil dne 3. t, m. osemdesetletnico svojega službovanja. Cesar ga je imenoval tem povodom generalom. Pasja zvestoba. Iz Varšave javljajo, da so orožniki aretirali nekega revoluciouarca. Ta se je mudil v svojem stanovanju iu pri ujegovih nogah je ležal velik pes. Ko so hoteli orožniki revolucionarni odvesti, se je vrgel pes ves divji nanje in branil svojega gospodarja tako dolgo, da so ga usmrtili z bajoneti. Žid j e nemški častniki. Nemški cesar je povabil tri židovske bankirje k intimni dvorni pojedini. Časopisje iz tega sklepa, da se gre v prvi vrsti za to. da se Židom pripusti vstop v častniški zbor. — Grof morilec. V Pribocu na Ogrskem je naglo umrla bogata starka Beniczky. Zaprli so njenega vnuka grofa Nayhausza. ker je sumljiv, da je starko zastrupil s strihninom. Nayhausz je bil svoječasno pruski častnik in dve leti vojni poročevalec na Kitajskem. — Strela v marcu. Blizu Te-mešvara je strela ubila nekega hlapca in štiri vole. —- Maksim Gorki je napovedal v Berolinu več predavanj. Ž njim je prišla tudi njegova ljubica, gledališčna igralka Andrejeva. Ker pri njegovem dohodu na kolodvoru ni bilo nobenega postreščka. ualožil si je sam težak svoj zaboj na hrbet ter ga nesel v mesto. Princezinja Windischgraetz, unukinja cesarjeva, je bila v sanato-riju Löw dne 8. t. m. operirana na slepiču. Njeno stanje se boljša. — Nov Tolstojev roman. Lev Tolstoj je dovršil svoj novi roman „Zidanje stolpa", ki izide v kratkem času. V romanu opisuje Tolstoj današnje ruske razmere in jih primerja z zidanjem babilonskega stolpa. — Umrla vsled plesa. V Natz-mersdorfu je te dni umrla mlada deklica vsled tega. ker je preveč plesala. Bila je namreč pri sosedu na ženitnini. kjer je plesala vso noč. Deklica je s plesa šla domov ter legla v posteljo, iz katere pa ni več vstala. Zdravniki so izjavili, da je umrla vsled neke vrste kapi. ker je preveč plesala. — Žrtve pusta. V Brnu sta se ustrelila iz enega in istega revolverja 25letna J. Horak in Ig. Holansky, ko sta se vrnila s pustnega plesa. — Za ustanovitev vseučilišča v Hamburgu je podaril bogati posestnik rudnikov Alfr. Weit 2 milijona mark. — V Belgradu ustanovi neka bavarska družba tovarno za sladkor. Skupščina je družbi že dala koncesijo. — 500 porok je bilo zadnjo nedeljo v pustu na Dunaju. — novih planetov. Število planetoidov in asteroidov, onih malih nebesnih teles, ki med Martom in Jupitrom obkrožavajo solnce. se je od srede septembra pret. leta do danes povečalo za 33. Odkrili so jih potoni fotografije. Dosedaj je znanih vsega skupaj 569 planetoidov. Obsodbo bivšega srbskega ministrskega predsednika Gjorgje-viča je prizivno sodišče pritrdilo. — Iz carinske službe. Pri ministrstvu se je ustanovilo novo mesto carinskih nadzornikov. Za južne dežele je postal carinski nadzornik F v gen Svoboda. Carinarja v 11. činovnem razredu sta postala za Trst finančna respicijenta Martin Gabrijel in Peter G olj a. — V Petrogradu je v starosti 79 let umrl madjarski slikar grof Mih. Zichy. ki je nad 40 let živel tu kot dvorni slikar in bil z zadnjimi tremi carji v osebnem prijateljstvu. — Ogrski Slovenci nevarni Ogrski. V Murski Soboti je hotel neko preteklo nedeljo Žigmond Batjani. deželni poslanec za ondotne slovenske pokrajine, slovenskemu ljudstvu sklicati shod in -govoriti na njem. Ko je vlada to izvedela, je poslala trop orožnikov. da prepreči nevarnost, ki ji baje preti- od par tisoč ogrskih Slovencev. M M 0M se je lepa lov- f AAilllil A ska Psica' ka~ # PVVV Hl I 3 teraseje25.sve- # Il 11 III t £1 canati, iz verige tenVfV IffV sama oprostila. gf Ona je velika, ru- menorujave barve, ima bel venček in usnjat pas okoli vratu. — Kupil jo je g. baron Apfaltrern v Šmarji pri lelšah in jo je izročil svojemu lovcu Mihaelu Podberšek, Špitalič, poštaMotnikpri Vranskem. Ker ni k svojemu staremu gospodarju nazaj prišla, je gotovo pri katerem drugem bližnjem ostala. — Prosi se torej, kdor jo najde, naj gornjemu lovcu Mihael Podberseku naznani, kateri pride sam po njo in vse stroške poplača. — Osvojiti bi si je ne bilo varno, ker je na vsaki postaji orožnikov naznanjeno. (1T2) 1 Č555555555555555555555555555 Zahvala. Za izkazano odkritosrčno sočutje ob smrti našega nepozabnega očeta, soproga in tasta, gospoda Josipa Ravlen posestnika in klobučarja v Šoštanju kakor tudi za'darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. — Osobito se zahvaljujemo slav. tržkemu zastopu Soštanjskemu, zastopnikom sosednih občin, okrajnemu zastopu. „Koštanjski narodni godbi" in čital-niškemu pevskemu zboru in gg. pevcem iz Št. Martina na Paki za za ginljive žalostinke. Šoštanj, 5. sušca 1906. (171) i Marija Ravlen roj. Sodič, žena: Josip Ravlen, Anton Ravlen, Martin Ravlen, sinovi; Marija Škoberne roj. Ravjen, Matilda Ravlen, Josipina Ravlen, Pavlica Ravlen, hčere: Jos. Škoberne, zet: A 152/5.7 (1159) 2—2 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču na Vranskem sta po prošnji dedičev po gospej Alli Kolar naprodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, vsaka posebej in sicer: 1. Nepremičnina vlož. štev. 20 k. o. trg Vransko (Markt Franz) obstoječe iz stavb. pare. štev. 112 hiša, štev. 34. na Vranskem z gospodarskim poslopjem ter z zraven spadajočo pritiklino. a brez živine in krme. Za to nepremičnino se je ustanovila izklicna cena 3400 kron. 2. Nepremičnina vlož. štev. 29 k. o. trg Vransko (Markt Franz) obstoječa iz zemljiške parcele štev. 206. njiva, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 2281 K 60 v. Dražba se bo vršila dne 21. marcija 1906. ob 10. uri dopoldne, pri sodniji na Vranskem, soba štev. 1. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Družbeno izkupilo je položiti pri sodniji v zmislu dražbenih pogojev. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji. v sobi štev. 2. do 20. sušca 1906. C, kr. okrajno sodišče Vransko, oddelek I. dne 18. sušca 1906. Družbi sv. Cirila in Metoda su nadalje poslali zbirke rabljenih poštnih znamk sledeči p. u. gg.: 98. o. Benigeu Snoj. slovenski kurat v Aleksaudriji; 99. neimenovan nabral v kat. in zadružni tiskarni; 100. Josip Lučovriik, Šmarjeta v Rožni dolini na Koroškem; 101. Fran Lok ar v Ljubljani: 102. Jernej Poje na Vrhniki, p. Staritrg pri Kakeku; 103. Neimenovan v Ljubljani; 104, Katinka Gnštinova v Metliki: 105. Ljudmila Sirnikova. učenka VII. razreda mestne dekl. lj. šole v Ljubljani; 106. Neimenovan iz Ljubljane; 107. Anton Tomšič, stražemojster v. p. v Ilirski Bistrici; 108. Ivanka Klemončičeva v Dekanih; 109. Matija Hode. urednik .Naroda" v Ljubljani; 110. Teo Jak. nčenec v Vclikovcu; 111. Finančni svetnik Ivan Pogorele v Sarajevi; II-J. Fran Medica. Mori na Tirolskem; 113. .loško Bergant. nadučitelj: 114. Mgs. Tomo Zupan, prvomestnik druž. sv. C. in M. itd. v Ljubljani; 115. Neime-iiovan iz. Gorice; 116. Iv. Drašler. Dole pri Borovnici; 117. Elea Watrak. Šmartno pri Litiji; 118. Fran Abulner. aàtot m. hr. v Ljubljani; 119. Josipi n a Kovač v Zatični; 120. Josip Vr-tovec. gostilničar v Vel. Zabijali; 121. Vladimir Dolenec. učenec II. razreda v Škof ji Loki; 122. Josip Vrtovec v Vel. Zabljah p. < 'est a-Kri ž : 123. Terezija Kranjc v Loki pri Zidanem mostu; 124. Josipina Kovač v Zatični; 125. Neimenovan iz Ljubljane; 126. Neimenovan iz Ljubljane; 127. Božidar Kačič,- gimnazijec v Ljubljani; 128. Danica Šantel. imenom 111. slov. tečaja v (!orici; 129. Fonica pl. Kappusova v Kamnigorici. Gorenjsko; 130. Marica Hummer na Jesenicah; 131. Ivan Stanovnik. gimnazijec v Ljubljani: 132. Berta Sevar v Ljubljani; 133. Vid Janžekovič. kapelan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; 134. Matija Zemljič pri sv. Lenartu v Slov. goricah: 135. Josip Koleno v Ljubljani; 136. Ferdinand Hlebš v Kranju: 137. Mat. Perč, Št. Štefan pri Velikovcu; 138. Zdravko Sagadin, gostilničar v Sesteržah. Ptujska gora. Sp. Štajersko; 139. Vekoslav Rumenjak: dijak v Mariboru; 140. Anton (iarns. učitelj v Lembaehu pri Mariboru ob Dravi; 141. Tomo Vamberger v Sp. Šiški; 142. Malvina 1'laper. vrtnarica v 1'odgoii pri Gorici; 143. Slov. plan. društvo v Ljubljani: 144. Rudolf Sartorx v Žalcu; 145. Marijana Nollijeva v Ljubljani: 146. Klementina Piklova. učiteljica v Št. Vidu pri Zatični; 147. Anton Sinigoj. hlapec v goriškem semenišču: 148. Katarina Oehovin iz Dobrove pri Ljubljani: 149. Anton N auti. Hute, p. Smihel nad Pliberkom; 150. Neimenovan iz Trsta. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kuharica ki je tudi vajena v gospodinjstvu se takoj sprejme. Ponudbe na upravništvo „DOMOVINE", (m a-i 2 učenca iz dobre hiše se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Zahteva se dobri vspeh ljudske šole in znanje slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe naj se (165) pošiljajo na tvrdko 2' 1 M. E LS Ii ER, LITIJA. („Willkomm-6). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo. na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje. zadostuje 50 kil /.a eno oralo. Podpisano oskrb-ništvo pošilja 25 kil za 9 K. 50 kil za 17 K. 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 v predplačila. Oskrbništvo gpa-(io8) scine Golič 4 3 pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. SVOJI K SVOJIM S Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA' pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta -Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem. Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „Kro-atiae" v Trstu. (14) 26-22 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in KoroSke, (1661 3-2 zidana, z opeko krita se da pod ugodnimi pogoji v najem. Taista leži poleg okrajne ceste II. razreda, samo 10 minut od železniške postaje Ponikva. Okoli hiše ograjen vrt. zraven vodnjak s pitno vodo. V kuhinji sta dva štedilnika in je prostora za dve obiteljl. ker ima hiša štiri sobe in sicer na vsaki strani dve. Po dogovoru se da tudi s pritiklino vred. Primerna je za kakega vpokojenca ali tudi za izletnike v poletnem času. Kdor hoče prevzeti naj se v kratkem oglasi pri FRANC PODGORŠEK-u, gostilničar na Ponikvi hiš. štev. 16. manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja R. A. Smekal-a iz Smichova. Podruž. Zagreb. Ti stroji delajo désno in levo. eno in dvomi aziio 30 do 35 ni mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. Tudi lia obroke. —— S spoštovanjem (109) 26—4 podružnica R. A. Smekal. n L Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. V H. YOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon. Kolodvorska ulica. (64) 67-22 (tniard £ine. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York parniki z dvemi vijaki 111 brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana Sloni šeknve ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: PANNONIA, pondeljek 12. marca 1906. — CORPATHIA, nedeljo 25. marca 1906. ULTONIA, pondeljek (1) 9. aprila 1906. 23 Blagajnice une pred ognjem in vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGrER DUNA! 1.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic"* v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-51 J za svinje je radič ali svinjska salata. Seme od taiste prodaja in razpošilja po pošti od pol kilograma naprej KAROL CIMPERSEK, trgovina z mešanim blagom (ui) Laški trg (Štajersko). 3-3 Anton Kolenc, trgovec v Celju, „Narodni dom" --------naznanja, da je otvoril — Y lastni liiši (ll'itska cesta 22 novo°iireteno trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno po-streči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogobrojni obisk. (120) 46-4 Kupujte narodni kolek! Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje = tvrdka Wipplingerstrasse 29. Ilnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto ^ (Ila) 104—51 Jamajka-Rum znamka „Santa Elena" izvrstna kvaliteta, se dobi v drogerijskih in špecerijskih 17 b trgovinah. 10—10 5H555zgHgaH55ggasagaggg5ga5g (139i 3-3 DrcVcsa najboljših spodnještajerskih vrst jablan inhrušek. češpljev in sliv. črešenj in višenj. visoko-in pol-debelnata ter pritlična priporoča za letošnjo PETER KORMAN. drevesnica v Činžatu pošta F aal ob koroški železnici. Glavni ceniki na zahtevanje zastonj in franko. H5H5H5SSHHH55SE5B5H5H5BSES5H Ljudevit Borovnik pnškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje ■r vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—41 ■|>. ; znamka um vrste KAVO, RIŽ, južno sadje, poper, itd. in OLJE vseh vrst pro-ri a j a na debelo le trgovcem in industri-jalnim podjetjem - - - 3. Trst, Via Commerciale št. 5. (10) 22—17 XXX Tvrdka ustanovljena leta 1876. Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 róma potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — piwja na morju le (i do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov Havre. Govori in piše se v vseh jezikih. K'hr kwk- potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—10 Zdravstveni hlačniki „Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: |8railorM. Peperko Tom. bij«. X I Dobrna, v:.!-1 l'.nil. j Gotwlie. Jfeaj Fr. mjl grad, .T. Božič, istoik, ülferheim T'. ciJaJiNi Ivan ■ozirje. Zraa Ki i i u 44—si i Nova cerkev, Arlič Mih. Polzela, Cizel Jflšip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Bizman. M. Št. Peter, Kornn Kr. Šmarje, štiipica Ant. Šmarje, Lösohnik .Tan. Teharje, Wengast Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajsek Flor dnjahie v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačni k e Fr. Mach, Brno. Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. 50 Man beachte die Fabrikmarke. MeVi šiVatal stroji za domačo porabo iti obrtne sVrhe VsaHe Vrste. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja == Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnica družba JWalmh stroje« CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-10 K r Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. I j" Vsak šivalai stroj ima varstveno znamko. Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da ———— otvorim dne 16« t. m. — trgoVino-podrnžnico ppodajalne pri „Karlnu" pri Sv. Jederti nad Laškem s špecerijskim in manufakturnim blagom kakor tudi z železnino in deželnimi pridelki. # Potrudil se bodem ustreči-slav. občinstvu vedno s svežim blagom, točno postrežbo in kolikor mogoče najnižjimi cenami. Za miiogobrojén obisk se najvljudneje priporoča Karal Cimpcršek, trgovec, Lašhi trg, i\mk 170- 1 Oddaja statfbc gospodarskega poslopja na Ponikvi ob Juž. žel« obstoječega iz hlevov. skednja, kuhinje in kleti. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila dne 24-« sušca 1906 ob 9. uri predpoldne v občinski pisarni na Ponikvi. Stavba se po oddala le enemu glavnemu podjetniku. — Izklicna cena znaša: 12.300 K. Stavbeni operat. sestoj eč iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev je Y pogled razpoložen v občinski pisarni na Ponikvi vsaki dan od 9.-—12. ure dopoldne. — Vsak dražbenik mora pred pricetkom dražbe položiti 1230 K varščine. ObčinsHi urad poniHVa ob juž. želez. dne 5. sušca 1906. (163) 3___2 Župan: JOSIP MLAKER. Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna. sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. ^ Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-49 >r Jnžnoštajersfa hranilnica V (eljn naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro- = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na in pol odstotke (43) 50—8 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4 t zdel ju jem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostile ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem >am. Za . ista prevzamem tudi nabavo pefnic. kakor ' tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. —Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. ^fl bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. w w najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE KS^ÄitSÄi: I UA1W III.UJ.11.U UUUUUl\U vuivnuu sk|ad-léòa ali pokopališča. - Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve. napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo (10) 52—10 stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14. Ivan Rebek, Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure. izvzemši nedelje in praznike. A ^ Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. ^ # 4 ^ égr * ^ ^V V