8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje gostilna menina GRAFIČNE STORITVE 51, Mozirje W • vabila • zahvale • konfetki • naprsni šopki lnfo@unlgral.sl www.unlgraf.sl Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.0C 125 let organiziranega &lMr^ «■■'«■■ega gasilstva ^ v Gornjem j t Gradu Post is ja obresti EMOST NAD II [VKLJUČNO 2j Lelni EURIßOH MOST NAD 2 ■KLJUČNO 3 Všečni EURIBOj [TiLAKOVCIII.GM Šentjanž MtO^IWe'grad ' fa hi yJjuJijy /mižu/yjja&nisJJy all mi jìu3 v/L td)j!iUjy Jad) 'j/lpyJJajjjy Jjj pyji/yiyjjJy JidJ h’/yjj jj-jyli) ptobfafa'/, od 7 - 22 ure Ki. 839 37 06 ali asm 051 674 2! - Crcatön' -Tondach - Bramac 'Jill limili UNIJA PRESTIGE Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas siorest Storitev z nosmehom. Restavracija, bife in letni vrt hotelu Benda 200 m od Mozirskega gaja Pripravljamo pr večje skupine. Pr Za večje skupine Za informacije in rezervacije pokličite na tel. Prikolica SIP Senator - 9.800 € Vitel EGV 50 A/80 Tajfun - 2.024 € Vitel Uniforest 50 H - 3.114 € UGODNO!!! Gotovinski popusti, možnost plačila na obroke! Cepilec drv Vimar 10t (traktorski) -1.270 € Cepilec drv Vimar 20t (traktorski) - 2.440 € Plato traktorski 1,8 m, mehanski - 400 € Trosilec hlevskega gnoja 800 1 -1.620 € Cisterna Creina CV 3.2001 * 3.700 € Obračalnik Spider 350 Sip - 2.250 Obračalnik Spider 615 HZ Pro Sip - 6.000 f Prikolica ETK 400 -Prikolica ETK 600 -Prikolica ETK 800 - 4.360 € 9.930 € 11.800 € banka celje Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj O; J p ita i i AVTOCENTER KRALJ HYUHDRI SPECIALIZIRAN POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL HYUNDAI www.cast.si Industrijska i DELOVNI CAS: pon,- pet. 8h-17h (servis: 8h-16h) i 14 Tel.: 03 705 04 00, Fax: 03 705 04 01 DELOVNI CAS: pon.- pet. 8h-17h (servis: 8h-16h) J VGRADNJA PLINSKIH SISTEMOV V VOZILO za varnejšo vožnjo POLNJENJE IN SERVIS AVTO KLIMATSKIH NAPRAV samo 30C - akcija! AKCIJA! OBVEZNO+KASKO ZAVAROVANJE 1 EUR LEASING 10% POLOG KREDIT DO 7 LET BREZ POLOGA Trgovina z avtodeli in i za vse tipe vozil: ■ olja vseh C SERVISNO PRODAJNI CENTER SKUTERJEV^ njegovega obzidja pa je odšlo v svet že 446 polk in valčkov. Lanski zmagovalec strokovne žirije in dobitnik srebrnega zmaja, ansambel Golte, je tam doslej predstavil šest skladb, fantje pa so bronastemu in srebrnemu zmaju sedaj dodali še zlatega. Za debitante letošnjega vurberškega festivala, ansambel Čar, njihov dosežek pomeni prvi resnejši preboj na slovensko narodnozabavno sceno. Ta festival za mnoge ansamble predstavlja odskočno desko za naprej in tudi Čarovcem z njihovo vnemo nadaljnji uspehi prav gotovo ne bodo izostali. Irena Drobež Kar pride od srca, seže do srca. Samuel Taylor Coleridge Piše: Aleksander Videčnik Le malo ljudi ve, da so nekoč kakih sto metrov nad Gregorčevo kmetijo (sedaj Pavel Maze - Gregorc) na Lepi Njivi rudarili. Po razpoložljivih virih je mozirski "doktor" Žiga Laykauf opozoril na nahajališče antimona. Tedaj se je sam ljubiteljsko lotil raziskovanja in ker je imel, kot je znano, dobre povezave z geologi na Dunaju, so mu tudi ti strokovnjaki pomagali. Verjetno je potem kdo drug kopal rudo, kar je trajalo vse do druge svetovne vojne. V župnijski kroniki je Ignac Orožen kratko opozoril na možnosti rudninskih najdb v okolici Mozir- Kopali so ja, saj so ljudje na nekaterih predelih Lepe Njive nabirali kose premoga, celo tržani so na ta način prišli do poceni goriva. Ko smo nekoč pred leti kopali vodnjak na Molovskih vrheh, smo v globini enega metra naleteli na antimon, tako je bila zemlja od izkopa vsa srebrna. Nekateri opisovalci naših krajev so trdili, da je pojav raznih rudnin na tem območju pripisati Smrekovcu, ki daje bil ognjenik. Nekateri geologi pa zanikajo to trditev. Kakih dvajset let nazaj je neki ljubljanski geolog prinesel geološko karto tega predela naše doline in na njej res ni označen Smrekovec za ognjenik. Ta karta se sedaj nahaja v šoli. Podatki o rudarjenju pri nas, kijih navaja Krajevni leksikon Dravske banovine (Ljubljana 1937), pa povedo, da se pri Gregorcu na Lepi Njivi pridobiva boksit. To seveda ni res, boksit pa so pridobivali pri Kokarjah, še Nemci so v času okupacije tam rudarili, vse dokler niso partizani uničili rudniške naprave. Janez Gregorc z Lepe Njive se spominja, da so bili v gozdu nad Gregorčevo domačijo trije rovi in da so antimon potem rudo v lesenih žlebovih spuščali do talilnice, ki je bila le malo oddaljena od kmetije, tam je stal tudi drobilec. Spominja se, daje rudarilo kakih pet moških, ki niso bili domačini. Nazadnje je bil rudnik v lasti nekega Zagrebčana, menda seje pisal Stopič. Domačini so rekli rudniku kar "fabrika". Da ne govorimo »na pamet«, pričata dva mejnika, ki soju domači izkopali v gozdu na prostoru nekdanjega rudnika inju presadili blizu hiše na Gregorčevem. Na prvem je letnica 1874 / II, očitno seje tega leta začelo rudariti. Na drugem pa je vklesan simbol rudarjev - dvoje kladiv. To seveda izključuje vsako sprenevedanje. Gospodar kmetije Pavel Mazeje povedal, daje bil gozd, v katerem so bili rudniški rovi, "zelo rasten". Jame niso bile kdo ve kako globoke. Po drugi svetovni vojni so geologi iz Ljubljane naredili vrtine in ugotovili, daje rude premalo, da bi sejo splačalo industrijsko izkoriščati. Tako je danes ostal le spomin na nekdanji kop antimona na Lepi Njivi. Acman in njegov pevski zbor Takoj po zadnji svetovni vojni so se v Šmihelu zbrali preživeli pevci, seveda so bili maloštevilni, zato so pritegnili mlajše pevce in pevke. Mešani pevski zborje pričel delovati že leta 1946 inje prvi koncert po kruti vojni pripravil še istega leta v Šmihelu. V zboru so peli pevci iz Šmihela, Radegunde in Lepe Njive. Nekateri so k vajam prihajali tudi uro hoda daleč. Tedaj še ni bilo dosti pevskih zborov, zato je bil šmihelski toliko bolj dobrodošel na raznih prireditvah in proslavah, ki jih tista leta ni manjkalo. Anton Acman st. ni le vodil zbor, tudi skladal je, leta 1953je zbor že zapel njegovo pesem, imenovano Šmihelskim žrtvam. Navdušenje med poslušalci je bilo veliko, saj so ljudje imeli še v spominu huda doživetja iz časa nemških zločinov nad Slovenci. Šmihelski zbor so vabili na vse strani. Peli so v številnih krajih Savinjske in Šaleške doline, na Koroškem in seveda kar nekajkrat tudi v studiu Radia Ljubljana. Koncertnim nastopom se je večkrat pridružil tenorist mariborske opere Milan Gorenšek. Njegovi samospevi na Kajuhova besedila (Samo en cvet, Bosa podiva dekle itd.) so želi ogromno navdušenje poslušalcev. Nastopi so se kar vrstili in Šmihelčani so prenašali pevsko kulturo med širši krog Slovencev po raznih krajih, daleč od Šmihela. Ob desetletnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline je zbor pripravil zahtevno recitacijo Naš pohod, delo skladatelja Cirila Cvetka, ki sojo ob klavirski spremljavi gospe Goričarjeve zapeli na mozirskem odru. Bučnemu aplavzu takrat ni hotelo biti konca. Za popestritev je zbor prepeval tudi v moški zosedbi. V takšnem sestavu so večkrat peli na osebnih praznovanjih, ob življenjskih obletnicah in drugih priložnostih. Tako so ob sedemdeseti obletnici pisatelja in šmihelskega rojaka Vladimir- ja Levstika obiskali na domu v Celju. Zapeli so mu v pozdrav in ga stem zelo osrečili, sajje dejal: »Niti Prešeren, niti Cankar ali kak drug naš književnik se ne more ponašati, da bi mu za rojstni dan zapeli pevci iz rodnega kraja,« Leto kasneje so Šmihelčani Levstiku spet zapeli, toda tokrat ob grobu, v zadnji pozdrav. Šmihelski zbor seje ponašal s posebno odliko. Pripadnost zboru so pevci dokazali s posebno disciplino. Nič ni bilo posebnega, če so ure pešačili in potem imeli v kakem oddaljenem kraju koncert. Niti visok sneg ni oviral pevce pri izvajanju kulturnega poslanstva. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je zbor predstavil še lepoto cerkvenih pesmi. Posebne koncerte je pripravil v krajih Nazarje, na Gomil-skem, v Braslovčah, Velenju, Trbovljah in še kje. Tudi ti koncerti so bili s strani poslušalcev in ljubiteljev pesmi odlično sprejeti. Obtako pestrem delu in požrtvovalnosti je povsem razumljivo, da so sledila ugledna priznanja. Prosvetna zveza Šoštanj ( 1953), nagrada občine Mozirje ( 1969), tako zbor kot zborovodja sta bila odlikovana. Koje bila v Gornjem Gradu slavnostna seja Skupščine občine Mozirje, je sodeloval tudi šmihelski zbor. Ob tej priliki je zborovodja Anton Acman v zahvali za priznanje dejal: »Koje naš pevski zbortakoj po vojni začel s svojim delom, nas je pri tem vodila živa potreba, da spet zadoni slovenska pesem. Samo govorjena beseda je bila za izliv takratnih čustev zmagoslavja, ponosa in veselja pa tudi žalosti ob grobovih padlih preslabotna. Pesem kot višja oblika človeške govorice pa ima večjo izrazno moč.« (Iz spominov Antona Acmana, st.). Leponjivski otroci slikani v šolskem letu 1941-1942. V sredini je nemški učitelj Otto Trikaus, ki je bil nekaj časa med partizani, pozneje pa od Nemcev ubit. Sliko hrani Ivan Rženičnik. C----'s 13 V____/ Razmišljam globalno, delujem VjP lokalno Spoštovani bralec! Tudi deževno vreme ni moglo preprečiti konca pouka in začetka glavne sezone dopustov. Veliko ljudi preživi vsaj del svojega dopusta v naravi. Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. Tretji si bodo izbrali bregove rek in jezer. Skratka, v naravi preživljamo bolj ali manj aktivne počitnice, kjer si naberemo moči za naslednje mesece, se hkrati sprostimo, družimo s prijatelji, sorodniki, spoznavamo naravne znamenitosti in še bi lahko naštevali. Kljub temu da je ekološka zavest obiskovalcev narave vsako leto večja, se vse prevečkrat dogaja, da planinci, izletniki, turisti, skratka obiskovalci ne pustijo v naravi samo odtisov svojih stopinj in ne odnesejo samo svojih vtisov. Še vedno je veliko takih, ki so do narave na tak ali drugačen način agresivni. Posledice te agresije pa se kažejo v degradaciji naravnega okolja. Prvi so nedvomno gorski kolesarji, motoristi in avtomobilisti, ki se vozijo po brezpotju, po poteh in stezah. Posebej moteče je, če so »organizirani«, če jih je več in češe to dogaja pogosto. Na Golteh in na Smrekovcu so že vidne posledice njihovih voženj po stezah in po brezpotju. Na ta problem stalno in vedno bolj uspešno opozarja Naravovarstvena zveza Smrekovec, lotiti pa se ga bodo morali tudi za to pristojni, vključno z lokalnimi skupnostmi. Pripraviti bo treba co-nacijo za tovrstno dejavnost, določiti, kje je dovoljena (če) in pod kakšnimi pogoji, ter okrepiti nadzor, zlasti v času, ko se te stvari dogajajo. Verjamem, daje vabljivo in prijetno na »divje« zakuriti ob bregu reke ali ob robu gozda. Je pa moteče za lastnika zemljišča in za naravo, Narava vabi! zlasti če »pozabimo« pospraviti za seboj. Če pa pozabimo na ogenj, je lahko tudi nevarno. Gozdni požarje huda reč. Na srečo je danes je vse manj »divjih« piknikov v naravnem okolju, saj je v dolini vse več urejenih piknik prostorov z urejenimi kurišči, z zaščito pred dežjem, CITROEN C4 COUPE 1.6 16V Okreten damski športnik Francoski avtomobili so mi ostali najbolj v spominu iz mojega otroštva, ko smo doma imeli »žabo«. Za tiste čase imeniten avto s hidravličnim vzmetenjem, da o »šibedahu« ne izgubljam besed. Vsak model, ki ga je oče pripeljal domov, pa je razvajal s posebnostmi, kot so bili v povečevalnem steklu vgrajen merilnik hitrosti in fiksne komandne ročice ob volanu. Vedno je bilo kaj novega. Vožnja pa udobna in zibajoča, kar je moj otroški želodec sililo na pogosta ustavljanja in krofi s trojanskega klanca so končali svojo pot še pred Letušem. To so bili časi! Citroen C4 coupe je iz drugačnega testa in krofi ostajajo dlje časa v želodcu. Zunanjost je v skladu s coupeji oblikovana športno. Dolg sprednji nos s potegnjenimi sprednjimi žarometi skoraj do sredine motornega pokrova, položno vetrobransko steklo in takoj zatem padajoča kupejevska streha, ki se zaključi v steklenem zadnjem delu. Zadnja šipa se nadaljuje tudi v del pokrova, kar smo že videli pri hondi V J CRX in mazdi 3. Ampak nič napačnega, za vzvratno vožnjo in damska parkiranja je to olajševalna okoliščina. Jeklena platišča krasijo plastični pokrovi in celoten avtomo- bil bi si zaslužil športno podvozje. Pa še kašna 17-palična alu platišča, potem bi res izgledal športno. Sedaj je damski športnik, je pa uporaben za naše »razrite« ceste in visoko nasajene pločnike. Notranjost je izdelana iz solidnih plastičnih materialov, zanimivje fiksni osrednji del volanskega obroča, ki je nastavljiv po višini in globini. Veliko komandnih funkcij seje tako preselilo na volanski del, tako daje osrednja konzola kar malo prazna. Merilnik vrtljajev in hitrosti je na sredini armaturne plošče in sicer na digitalni podlagi. Lahko je bel ali rdeč, če pa motor ženete v rdeče igrišči in otroškimi igrali. Nabiranje gozdnih sadežev: gob, zelišč, borovnic, kostanja in brusnic je prijetno opravilo številnih izletnikov. Seveda rekreativnemu nabiranju nihče ne nasprotuje, drugo pa je, ko mnogi pri tem nimajo mere. Najraje bi s seboj odnesli ves gozd. Najhujši pa so »profiji«, ki so dnevno na terenu ter pobirajo v strelcih. Za njimi ne ostane nič. Prikrajšane so gozdne živali, najbolj gozdne kure, ki si morajo iskati hrano na širšem območju in so zato bolj ogrožene. Nezadovoljni so tudi lastniki zemljišč. Nasproti tem agresivnim obiskovalcem stojijo tisti vse številčnejši ozaveščeni obiskovalci in občudovalci narave, ki spoštujejo naravo in tudi interese lastnikov zemljišč. V gozdu, ob reki, na travniku ali na gori poiščejo svoj mirtako, da ne ustvarjajo nemira. Narava vabi! Poskrbimo, da bo vabljiva tudi v prihodnje! Vas pozdravlja vaš Zeleni Franček! polje, postane celotna barva rdeča. Zanimivje tudi vgrajen dozer za dišave. Sedeži so postali trši, vendar še vedno ne nemško trdi. Sedenje spredaj je udobno in po zaslugi mehanizmov za sedeže ter volanskega dela si lahko vsak najde svojo udobno pozicijo. Zadaj je prostora dovolj, vendar padajoča streha le ovira višje raščene. Vožnja s 110 konjički je sproščujoča in nenaporna. Motor lepo vleče od nižjih vrtljajev, ne upira pa se tudi priganjanju v rdeče polje. Odlična izolacija in dober koeficient zračnega upora uvrščata C4 med tišje. Trše nastavljeno podvozje in direkten prenos volanskega mehanizma pa ga naredita za pravega okretneža. Za relativno malo denarja odlična »muzika«, le tistih 17 col in športne vzmeti mi ne dajo miru. Pa še kakšen dodaten spojler in kakšnih sto konjičev več, potem bi C4 coupe postal pravi »orkester«. Ampak ne bodimo »obžrtni«! Igor Pečnik OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Novo ime in novo vodstvo Aktivisti sedaj že nekdanjega Območnega združenja Rdečega križa Mozirje so se na tokratni volilni letni skupščini zbrali v osnovni šoli v Lučah. Predstavitev dela združenja v obdobju od leta 2004 do 2007 je predstavil dosedanji predsednik, nazorski zdravnik Bojan Leskovšek. Leskovšek je poudaril, da so vse aktivnosti, ki so bile izpeljane v tem obdobju, rezultat nesebičnega prostovoljnega dela aktivistov Rdečega križa v desetih krajevnih organizacijah Zgornje Savinjske doline. Med številnimi humanitarnimi dejavnostmi, s katerimi so se ukvarjali člani, je v prvi vrsti izpostavil, da so v tem obdobju s krvodajalskimi akcijami »pridelali« skoraj hektoliter krvi, kar je zelo razveseljiv podatek. Poleg raznovrstne pomoči, ki sojo nudili pomoči potrebnim, so skrbeli tudi za preventivno zdravstveno vzgojo občanov, uspešno pa so izpeljali tudi akcijo zbiranja denarnih sredstev za izgradnjo nove hiše pri družini Deiejevih na Trnovcu, ki jim je lan- skoletna vodna ujma odnesla skoraj polovico hiše. Srečanje je minilo tudi v znamenju razrešitve organov združenja in izvolitve novega vodstva. Na mesto predsednice je bila izvoljena Ana Kladnik z Ljubnega ob Savinji, organizacijo pa so preimenovali v Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline, ki bo nadaljevala zastavljeno pot združenja, ki temelji na humanosti, nepristranskosti in prostovoljnosti. Prizadevnim članom so bila ob tej priložnosti podeljena priznanja in diplome za nesebično pomoč in razdajanje pri dobrodelnih akcijah. Kljub poštenemu delu je pri njihovem humanem poslanstvu žal še vedno prisotno nezaupanje ljudi zaradi znanih neljubih dogodkov v krovni organizaciji RK Slovenije, ki pa bo po prepričanju prisotnih s poštenim odnosom do ljudi tudi zbledelo. Franjo Atelšek W^ed jO leži ... POVEZAVA TURISTIČNIH DRUŠTEV JE NUJNA Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič se je sredi minulega meseca v Mozirju sestal s predstavniki turističnih društev iz doline. Po izčrpni razpravi, v kateri ni manjkalo ostrih besed na račun sedanjega stanja na turističnem področju v Zgornji Savinjski dolini, so si bili turistični delavci enotni, da nujno potrebujejo medsebojno povezavo. Pogledi na ponovno ustanovitev zgornje-savinjske turistične zveze so bili različni. Nazarčani so predlagali bolj počasne korake, Rečičani pa predvsem več samospoštovanja. Dela je za vse dovolj, leto je specifično in vsakemu kraju lastno, tako da konkurence na tem področju sploh ne more biti. Potrebno si ga je le razdeliti. Dogovori so tekli v smeri povezovanja turističnih društev z organizacijami, ki se s turizmom ukvarjajo za lastno preživetje. Razvoju turizma se obetajo novi, morda boljši časi. Ti bodo kmalu prinesli rezultate. Bomo videli kakšne. 20 leži ... NIZKI OSEBNI DOHODEK ALI KAJ DRUGEGA? V eni od prejšnjih številk Savinjskih novic smo objavili podatke o osebnih dohodkih v zasebnem sektorju v lanskem letu. Prikazani podatki obrtnikov izkazujejo, da je bil lani povprečni osebni dohodek njihovih delavcev komaj 143.761 din. Za primerjavo smo navedli tudi podatek, da je bil povprečni osebni dohodek v gospodarstvu naše občine v lanskem letu 235.29O din, torej je zasebni sektor dosegal le 61 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu. Tako nizko prikazani osebni prihodki imajo za posledico tudi precej nižje prispevke v družbene dejavnosti. Zato za razmislek tokrat objavljamo podatek, da bi imele družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, kultura, socialno skrbstvo, telesna kultura) v naši občini približno 52 starih milijard din več priliva, če bi zasebni sektor dosegal vsaj tako povprečne osebne dohodke kot gospodarstvo naše občine. Zapišimo še to, da bi tako zdravstvena skupnost ne imela izgube, pa še za kakšen dodatni prevoz šolskih otrok, ki hodijo tudi po dve uri v šolo, bi ostalo. Pripravila Tatiana Golob V območnem združenju Rdečega križa naše doline so od leta 2004 do 2007 s krvodajalskimi akcijami »pridelali« skoraj hektoliter krvi (foto: Franjo Atelšek) Stoletnica pašništva na Gornjegrajskem Leta 1908 so gornjegrajski kmetje na pobudo takratnega nadučitelja Franca Kocbeka ustanovili Pašniško zadrugo Gornji Grad in preko nje skrbeli za ohranjanje kmetijske dejavnosti na podeželju in organizirane skupne paše na Menini planini. Njeno poslanstvo nadaljuje Pašna skupnost Gospodnja-Globače, ki je ob stoletnem jubileju pripravila na Menini spominsko slovesnost z mašo in kulturnim programom. Ob tej priložnosti so izdali tudi knjigo Franca Bezovška, s kateroje avtor postavil pisni spomenik kmetom širšega gornjegrajskega območja. EMS OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD 215-letni!(U>hava DOSTAVA POSIUL/ììA JiiOt NAROČILA za Velenje z okolico: 041 745 216 NAROČILA za Celje z okolico: 041 670 872 Priporočamo Vam, da nas pokličete najmanj 10 dni pred dnevom postrežbe. OSREDNJO KNJ. CELJE