MaribonKl
Poštnina plačana vgotovInT
Cesmra 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 144
P^aribor, torek 26. junija 1928
/i/rHA'
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oe«ta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglaee sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova attea S. 4
Vlada le provocira ©pozicijo
OBUPNI NAPORI KRVAVEGA REŽIMA, DA SE VZDRŽI NA VLADI. — POLOŽAJ SE POOSTRUJE. — PRIBIČEVIČ ZOPET NA DVORU.
BEOGRAD, dne 26. junija. Okrvavljeni Vukičevičev režim napenja vse sile. da se proti vsem parlamentarnim in v vseh drugih civiliziranih državah samo ob sebi razumljivim ohičajem tudi po žafostnih dogodkih v narodni skupščini še nadalje vzdrži na površju.
Po včerajšnji konferenci v demokratskem klubu in predsedništvu vlade je nastal namreč v vladnih krogih glede vprašanja potrebe odstopa vlade nenaden preokret, ki je izncnadil celo beograjsko javnost.
Demokratski ministri, ki so še včeraj napovedovali, da hočejo s svojo demisijo izzvati ostavko celokupne vlade, so po konferenci zunanjega ministra dr. Marinkoviča z ministrskim predsednikom Vukičevičem pri-šfj naenkrat do prepričanja, da ostavka vlade ni potrebna ter da mora vlada nadaljevati delo v narodni skuo-ščini. Vladni listi s »Pravdo« na čelu so sinoči z vso resnostjo razpravljali
o	skorajšnjem sklicanju narodne skupščine, ki naj bi čimprej ratificirala nettunske konvencije. To za vsakega resnega in količkaj daleko-vidnejšega nolitika popolnoma nerazumljivo stališče je izzvalo v vseh političnih krogih ne samo nresenečenje. marveč tudi bojazen, da bi ta provokacija opozicije rodila še hujše posledice,- kakor jih že beleži kronika Vukičevičevega režima. Vladni kropi zagovarjajo svoje početje s tem, d^ še ni pripravljena nova kombinacija in da je zato v interesu države,
če ostane sedanji režim tako dotgo na krmilu, dokler se ne pripravi teren za novo vladno kombinacijo. Da bi to
potrebo vsaj na zunaj utemeljili, na-glašajo, da čaka narodno skupščino mnogo važnega dela in da zato ne bi bilo umestno, da bi se narodna skupščina razpustila in razpisale nove volitve, kakor zahteva opozicija.
Konference in posvetovanja so se nadaljevala tudi danes ves dopoldan. Demokratski ministri so se posvetovali v kabinetu zunanjega ministra dr. Marinkoviča, v vladnem predsedništvu pa skoro permanentno zaseda konferenca radikalnih ministrov in Vukičevičevih ožjih prijateljev.
V	krogih Kmetsko-demokratske koalicije presojajo razvoj dogodkov popolnoma mirno in še vedno čakajo, kaj bo storila vlada. Stališče KDI< je znano in tudi vladni krogi se zavedajo, da so vsaka pogajanja s KDK pred demisijo vlade izključena. Kmeč ko-demokratska koalicija hoče počakati še par dni, nakar bo sklicana v Zagreb seja noslanskega kiuba, da sklepa o nadaljni taktiki.
Vsa pozornost politične javnost? pa je danes usmerjena na avdnenco drugega predsednika KDK. Svetozarja Prtbičeviča, ki je odšel ob lt. doo. na dvor in je bil t?koi sprejet. Ob 12 30 avdijenca še traja. V vseh političnih krofih smatrajo, da je ta av-dljenca izredne važnostti za nadalini razvoj dogodkov in da je od njenega rezultata v veliki mer? odvisna tudi usoda Vukičevičeve vlade.
B!a«S!€	boP**l
TUDI ZDRASTVENO
BEOGRAD, 26. junija nem stanju ranjenih poslancev je bil danes izdan sledeči buletin:
»Temperatura Stjepana Radiča 37.2, žila 1(!0, respiracija 24, proces v pljučah se popravlja. Bolnik sprejema hrano
Kdo le Izdal ukaz za streljanje
v Zagrebu
DR. KOROŠEC PERE SEBE IN PO DREJENE ORGANE. - PREISKAVA SE NADALJUJE.
ZAGREB, 26. junija. Sodna preiskava o krvavem poboju demonstrantov v Zagrebu se normalno razvija. Dopoldne je bilo zaslišanih 12 novih prič, ki so izpovedale razne podrobnosti o spopadih s policijo in orožniki. Zastopniki tiska so se obrnili danes na policijsko direkcijo za avtentične informacije, ki pa jih je policijski direktor odklonil, češ da preiskava še ni zaključena.
Notranje ministrstvo je potom policijske direkcije dostavilo vsem re-
dakcijam komunike, ki naglasa, da niti notranje ministrstvo niti podrejene pristojne oblasti niso dale naloga, da naj se proti demonstrantom uporablja orožje.
Tekom včerajšnjega in današnjega dne je bila večina aretiranih demonstrantov zopet izpuščena. V mestu vlada popoln mir in tudi gospodarsko življenje se razvija normalno. Kljub temu patrulirajo ponoči po ulicah močni oddelki policije in orožništvo z nasajenimi bajoneti.
aaar-asc«
STANJE DR. PERNARJA IN GRANDJIJE UGODNO.
O zdravstve- normalno in tudi črevesje funkcijonira debro. Splošno njegovo stanje se izboljšuje. V minuli noči je trdno spal 5 ur, ostalo noč pa je prebil v polsnu.
Tudi stanje dr. Pemarja in Grandjije je povoljno.«
Tiha narodna proslaua Uido-uega dne
ZAGREB, 26- junija. Ker se je v Zagrebu pokrenila akcija, naj bi se letos v znak narodnega žalovanja proslava Vidovega dne opustila, je notranje ministrstvo odredilo, da se tudi uradna proslav# izvrši popolnoma na tihem. V cerkvah bndo običajne službe božje, ki se jih bodo udeležili zastopniki oblasti, vse druge rjiičajtie vojaške parade pa odpadejo.
General 5irauy u Beogradu
BEOGPAD, 26. junija. Davi je prispel semkaj šef češkoslovaškega generalnega Štaba, general Sirovy z več štabnimi oficirji. Bil je na kolodvoru svečano sprejet. Dopoldne je bil sprejet od kralja v avdijenco, zvečer pa bo na dvoru večerja. Jutri odpotuje general Sirovy skup no s kraljem in vojnim ministrom na vojaške slavnosti na Cer-
Usoda našega posojila
BEOGRAD, 26- junija. Vsi listi posvečajo danes veliko pozornost usodi našega posojila v inozemstvu in soglasno ugotavljajo. da je posojilo po vseh znakih definitivno propadlo. »Politika« celo piše, da je podal finančni minister že demisijo in da je zato mesto v Beograd odpotoval iz Londona preko Pariza v letov išče Vichy.
Nasprotno tem vestem pa izjavlja rav-n. telj Državne hipotekarne banke, da je posojilo absolutno uspelo in da so vse druge vesti netočne. S 15. junijem je nastopila na angleškem denarnem trgu mrtva sezona, ki traja do septembra- če pa vlada želi, lahko tudi že sedaj emitira posoijlo, razume pa se, da po nižjem kurzu, to je tudi razlog, da je bila popolna realizacija posojila odgodena do septembra. Cim 1)0 sprejet zakon o stabilizaciji dinarja, lahko vlada takoj dvigne predujem v poljubni višini.
ALI STE ŽE ČLAN VODNIKOVE DRUŽBE? ROK ZA PRIJAVO DO 30. JNIJA.
Trgouinska pogodba med Poljsko in Ceškoslouaska
VARŠAVA, 26. junija. Že dolgo trajajoča poljsko-češka pogajanja za sklep trgovinske pogodbe so uspešno zaključena. Sedaj gre le še za uveljavljenje carinske pogodbe. Ker je Češkoslovaška izrazila željo, da naj bi bila pogodba prej ratificirana v parlamentu, je ostalo vprašanje še odprto, ker je zasedanje sejma zaključeno in ratifikacija pred oktobrom ni izvedljiva. Verjetno pa je, da bo sklenjena pogodba uveljavljena z odredbo predsednika republike. Odločitev o tem bo padla v prihodnjih dneh.
rnasaryk pri Bati
PRAGA, 26. junija. Na potovanju po Moravski je predsednik republike prispel danes v Zlin, kjer je obiskal Batove tovarne. Po pozdravu lastnika Bate je odgovoril predsednik Ma-saryk v daljšem govoru, kjer se je spominjal v zelo laskavih besedah Batovega dela. Povdarjal je med dru gim, da sta se oba, kakor se razlikujeta v poklicih, mnogo naučila v Ameriki. Posebno je hvalil njegovo skrb za šolstvo, ter mu želel, da bi še nadalje podpiral razvoj šolstva v republiki. Naglašal je, da je Bata človek, ki mora delati in poduzemati. Nato se je spomnil znane anekdote, po kateri' so našli ob Kolumbovemi prihodu v Ameriko Čeha. V novi izdaji bi se ta anekdota glasila: »Kamor prideš, najdeš Bato«.
Proces proti Bela Kunu
DUNAJ, 26. junija. Za današnjo razpravo proti Beli Kunu vlada posebnd med novinarji ogromno zanimanje. Vstop niče je zahtevalo 700 novinarjev, dočitn je sodišče dovolilo vstop le 15 inozemskim in 20 dunajskim novinarjem, vse drugo pa je odklonilo. Med 700 prosilci je bilo 120 madžarskih novinarjev, katerim je bil vsem — razen enega — vstop zabranjen. Vse poslušalce današnje razprave so preiskali, ako nimajo pri sebi kakega orožja-
Zueza z Rmundsenom
PARIZ, 26. junija. »L’ Information« poroča, da je ruski rušilec ledu »Krasin« brzojavil sovjetski vladi, da se mu je posrečilo dobiti Svežo z Amundsenom-Rušilec ledu je baje prodrl do Spitz-bergov, kjer bo skušal ugotoviti novo pozicijo Amundsena.
Uprašanje ueleposestua Esterhazy končno rešen
Te dni je ministrstvo za agrarno reformo izdalo odločitev v zadevi nadma-ksima za veleposestvo Esterhazy v dol-njelendavskem srezu. Cela vrsta agrar-noreformnih vprašanj je bilo tu v igri-Lastniki veleposestva so zahtevali 1200 oralov nadmaksima in razne sile so bile na delu, da bi se to dalo, seveda na škodo agrarnih interesov. Ministrstvo je sedaj določilo 60 oralov kot nadmaksima. Na tej podlagi bo sedaj agrarna oblast mogla končno izvršiti razdelitev ostale agrarne zemlje med interesente: dobro-voljce, koloniste in domačine. Upamo, da bo to tekom julija izvršeno in da pride končno to vprašanje z dnevnega reda-
Dva sumljivca.
Nedavno je med vožnjo v Maribot neka gospa iz Gradca v vlaku opazila dva moža, ki sta nekdaj vlomila v njeno stanovanje. Pri prvi postaji je to prijavila in v Spielfeldu so oba aretirali. Bila sta namenjena v Maribor, legitimirala sta se pa kot Josip Fekonja in Avgust Schneider. V Gradcu, kjer izprašujejo obema vest, so pa dognali, da se drugi piše Ivan Jantscher in da je doma iz Kočevja. Graška policija vprašuje mariborsko, če sta oba sumljivca tudi tu kaj zagrešila. Sama pravita, da sta bila že večkrat v raznih poslih v Maribor'1 in drugih krajih Jugoslavije.
Enodnevna ljubezen.
Prostitutk je veliko več kot nekdaj poprej, ko je bilo par javnih hiš v Mariboru. Ni dneva, da ne bi imela z njimi posla policija. Eno najdejo kje na kaki klopi, drugo v kakem lokalu, na cestnem vogalu, v parku itd- Enodnevne ljubezni ni treba iskati, sama se ponuja na vseh vogalih. Včeraj so aretirali neko propa-
lo	žensko, ki se je ponujala celo nedoraslim dijakom. Sosedje s oprišli javiti policiji, da se vedno vrti okrog dijaških stanovanj.
V	šoli.
Znana tradicija je, da se mora marši* kateri dijak podvrči dolgotrajnim končnim izpitom. Na nekem mariborskem zavodu sos e nedavno vršili sklepni izpiti. Profesor vpraša dijaka, potem ko ga je pretipaval že dobre pol ure: »Janez Nepomak, povejte mi še to: Kaj je čas?!« — »Čas je — zlato!« se odreže nadebudni Muzin sin. Profesor osupne, pogleda na uro in vidi, da ima njegov mučenec ‘prav
Sfraa 2<
Warffiorsfa V E C E P N T K Jntra
V Mariborn, dne 26. VI. 1928
Novo kulturno ognjišče v Prekmurju
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV V MARIBORU JE USTANOVILA V RO-GAŠEVCIH OB SEVERNI MEJI NOVO JAVNO LJUDSKO KNJIŽNICO.
V	Prekmurju ob severni meji v Rogaševcih je Zveza kulturnih društev v Mariboru ustanovila v soboto, dne 23. junija javno ljudsko knjižnico. Knjižnica se je ustanovila v okvirju Prosvetnega društva »Ledavski glas«, ki se je ustanovilo letos spomladi in prav pridno deluje. Domačini se z velikim zanimanjem oklepajo svojega društva in tudi za javno ljudsko knjižnico kažejo veliko veselja. Knjižnica, ki jo je zaželel »Ledavski glas« in jo je pripeljal v soboto preds. ZKD v Rogaševce, je izredne važnosti za ta najsevernejši del naše domovine. Na ustanovnem sestanku so namreč domačini sklenili, naj bi se v Rogaševcih ustanovila knjižnica v večjem obsegu, da bo mogla nuditi dovolj dobrega' čtiva čitateljem iz vseh občin, ki so razvrščene okrog Sv. Jurija oziroma Rogašev-cev. Te občine so poleg imenovanih dveh še Nuskova, Srdica, Sotina, Kra-marovci, Pertoča, Slaveči, Ocinje in Fikšinci. Deset občin torej, ki se drže druga druge, ima vsaka svojo šolo, vse pa poštni urad v Rogaševcih in cerkev v Sv.'Juriju. Ker je v treh od teh občin večina prebivalstva nemška, so prosili navzoči, naj bi bilo v knjižnico tudi nekaj nemških knjig. Predsednik je v imenu ZKD obljubil, da bomo Slovenci s preka posvečali novo ustanovljeni knjižnici v Rogaševcih posebno pozornost, da bomo skušali to knjižnico kolikor mogoče povečati in da bomo poslali tudi nekaj nemških knjig.
Ob ustanovitvi te nove ljudske knjižnice se nam zdi potrebno, opozoriti vso slovensko javnost na naše rojake, panonske Slovence v Prekmurju. Odkrito moramo priznati, da te svoje rojake prav malo ali nič ne poznamo in radi tega tudi ne znamo ceniti njihove vztrajnosti v nacijonalnih tihih bojih tekom stoletij vse do postanka naše države. Domačini občutijo, da jih mi ne razumemo in da se še po desetih letih nismo začeli zanimati zanje; za njihovo narodno prosvetno delo namreč. Ako prideš v narodno prosvetnih poslih večkrat v Prekmurje in se razgovarjaš z domačini,
občutiš, da je v tej zemlji in v tem narodu skrit marsikateri naš narodni zaklad bodisi glede na razvoj slovanskega jezika, narodne pesmi, običajev, šeg, navad in narodnih prič. Naši raziskovalci narodnega blaga imajo tu hvaležno polje.
Mene kot predsednika ZKD je predvsem zanimalo, ko sem bil lani in letos v Prekmurju, kako bi svojim bratom v Slovenski krajini mogli nuditi čim največ slovenskih knjig, da bi se po slovenski knjigi, slovenski besedi torej, napravil najtrdnejši most, ki bi vezal slovenska srca tostran in onostran Mure. Lani smo storili prvi poizkus s knjižnico v Odrancih, letos pa se mi vidi, da smo našli ključ, kako bo treba v Prekmurju ustanavljati knjižnice. Treba bo predvsem ugotoviti ona krajevna središča, kjer se zbira domače prebivalstvo, kamor hodi po javnih poslih ali opravlja svojo pobožnost- Tako središče je napr. vzhodno od teh Kuzdoblanje, Gornja Le-dava itd. Ako vzameš zemljevid v roke in potegneš črto od Maribora proti severovzhodu, najdeš ob tej črti sledeče knjižnice: Pobrežje, Krčevina, Sv. Peter, Sv. Marjeta, Sv. Lenart, Sv. Trojica, Sv. Anton, Sv. Ana, Marija Snežna, pripravlja se knjižnica v Gornji Radgoni in na skrajni točki je novo ustanovljena v Rogaševcih. Manjka torej na tej črti knjižnica v Cankovi, ki ne bo dolgo, da bo ustanovljena-
Sporočamo te podatke slovenski javnosti s prošnjo: Zbirajte knjige za naše Prekmurje- Pokažimo svojim bratom, da mislimo nanje, da jih hočemo prikleniti nase z ljubeznijo in z našo lepo slovensko knjigo. Zavedajmo se Slovenci v teh časih, ki so'še vedno težki, da je prva, najboljša in najuspešnejša pomoč, lastna pomoč. Za svoj narodni ponos, narodno zavest in kulturni razvoj moramo skrbeti sami. Kdor ima knjige, ki jih lahko pogreša, naj jih pošlje Zvezi kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. Pošljite ali prinesite tudi nemške knjige.	A.	S.
mariborsko gledališče
REPERTOAR;
Sreda, 27. junija ob 20. uri »On in njegova sestra«. Izven sezone. V korist Udruženju gled. igralcev.
Kakor smo že včeraj poročali, se vpri-zori v sredo, dne 27. junija v gledališču veseloigra s petjem »On in njegova sestra«, komad, ki je svoječasno polnil gledališča, ki pa ni izgubil od tedaj še prav ničesar na svoji veljavi- Nasprotno, to kar se dogaja v tej veseloigri, se dogaja dandanes v vsakem manjšem pro-vincijalnem mestu- Kakor preje, se tudi sedaj lahko zgodi, da se pojavi nov igralski talent ravno v trenutku, ko tega nihče ne bi pričakoval. Vsebina je sledeča: Lipče (g. Harastovič) je pismonoša. Mici (gdč. Udovičeva), njegova sestra, pa sobarica pri gledališki divi, Riči Bramborski (gdč. Starčeva). Baron Harpen (g. Rasberger), ljubimec lepe igralke, je nekoliko preveč prijazen z malo sobarico in razjarjena Bramborska jo zapodi iz službe. V jezi nad slabo kritiko v dr. Veselovem (g. Železnik) časopisu »Trobenta«, pa sporoči po baronu Harpenu, da v novem dr. Veselovem komadu ne bo igrala že naštudirane glavne vloge. Mici pa je dan na dan poslušala Bramborsko pri učenju in se je nehote naučila vse njene vloge. I<o Izve, da je Bramborska odpovedala, se ji porodi v glavi drzen načrt — da poskusi svojo srečo v tej vlogi. Z bratom gre v gledališče, kjer se posreči premetenemu Lipetu, pregovoriti ravnatelja (g-Grom), da dovoli njegovi sestri igrati za poskušnjo en prizor iz tega komada. Ona doseže svoj namen. Bramborska zve o tem, se napoti k dr. Veselu z namenom, da prepreči nastop svoje sobarice. Avtor je neizprosen; posebno še, ker se je zagledal v lepo in živahno de-kletce. Razjarjena diva napove, da bo
vprizorila gledališki škandal. To se ii posreči na ta način, da pridobi kapelnika, ki zboli ravno ob pravem času, tako, da bi moral odpasti glavni kuplet koncem dejanja, ki bi odločil uspeh igre. Bratec Lipče, ki je tudi v gledališču, se oglasi iz parterja in zahteva kuplet- Pred zastorom se pojavi režiser (g. Skrbinšek), v loži pa Bramborska in baron Harpen, ki hočejo Filipa prisiliti, da zapusti gledališče. Ta pa se ne da ugnari, spleza čez ograjo v orkester in sam dirigira kuplet. Nastane splošna zmešnjava. ki konča tako, da odneso Filipa iz orkestra in — zastor pade. Nasledmi dan ima Filip mačka. Grize ga, da ;e s svojim nastopom v gledališču pokvaril še to, kar je sestra dosegla. A zgodi sc drugače. Časopisi so »mali’ incident« v gledališču smatrali za dogodek, ki je le še povzdignil uspeh novega talenta- Filipu to ne gre v glavo. Vendar po mnogih zabavnih zapletijajih privoli celo — v zaroko svoje sestre z dr. Veselom.
V	veseloigri je prav dobro podano zakulisno življenje, spletke in razmere med igralci, občinstvom in kritiko. Poleg že omenjenih glavnih oseb, nastopijo v ve seloigri še: gdč. Kraljeva, gg. Kovič J., Kovič Pavle, Stankovič, Tovornik, Romanski, Nakrst in drugi- Režiser: Pavel Rasberger, dirigent: Lojze Herzog k. g. Kdor se torej hoče od srca nasmejati, naj si ogleda to velezalbavno, zaplctljajev polno veseloigro, ki se vprizori v korist »Udruženja gled. Igralcev«.
Mariborski in dnemi drobiš
Občni zbor 505 za zreza □rauograč in Slauenjgračec
sta se vršila v nedeljo, dne 24- tm- od 8. do 12. ure v prostorih g- Komauerja v Meži ob mnogobrojni udeležbi delegatov in zaupnikov zlasti iz prevaljskega okraja, pa tudi iz marenberškega in slovenjgraškega. Tudi oddaljeni šoštanj-ski okraj je poslal zastopnike. Od 8. do 10. ure, do prihoda zadnjih dopoldanskih vlakov, so že navzoči delegati s prisotnim nar- poslancem dr. Pivkom razpravljali razne nujne krajevne in tudi splošne zadeve: o fondu za pogozdovanje:	o davku na poslovni promet; o
agrarni reformi glede šum; o vprašanju drž. hip. banke in o najnovejši zahtevi ministrstva prosvete, da se morajo n. pr. tudi vse vpisnine na meščanskih šolah poslati centrali banke v Beograd; o nameravanem povišanju pristojbin za ležarinske prostore; o nemških poskusih za vtihotapljenje zasebnih nemških šol itd. Glede vseh vprašanj so bili storjeni zadevni sklepi.
Po prihodu delegatov iz prevaljskega in slovenjegraškega okraja se je najprej izvršil občni zbor obeh srezkih organizacij. Predsednikom srezkega odbora za srez Dravograd je bil ponovno izvoljen g. dr. Joško Erat iz Dravograda, podpredsednikom g- Avg- Kolšek iz Marenberga in tajnikom g. Kemperle. Za srez Slovenjgradec je izvoljen predsednikom srezkega odbora g. Šentjurc iz Slov. Gradca, podpredsednikom g. Zalar iz Šoštanja in tajnikom g. Kopač iz Slov. Gradca.
Določile so se tudi smernice glede sodelovanja z zastopniki SI<S v obeh srezih, glede dela v parlamentarnih počitnicah itd-
Nato je poslanec dr« Pivko v daljšem govoru* sporočal o najnovejših političnih dogodkih ter o sklepih kmetsko-demo-kratske koalicije. Brez pretiravanja, konkretno in v realnih barvah je naslikal vso težino današnjega položaja v državi. Njegova izvajanja so zbrani delegati in zaupniki sprejeli z burnim odobravanjem.
O raznih političnih in organizatornih vprašanjih sta še razpravljala dr. Reis-man in Špindler.
Soglasno je bil sprejet predlog, da se izreka nar. posl. dr. Pivku in vodstvom SDS ter KDK zaupanje z željo, da vztrajajo v započeti borbi za svobodo in enakopravnost- Zadevna resolucija je bila brzojavno odposlana predsedniku KDK g. Svet. Pribičeviču.
Z zahvalo predsednika srezke organizacije g. dr. Erata poslancu dr. Pivku in vsem drugim je bil med živahnim aklamacijami zaključen ta lepi zbor v Dravski dolini.
Koncert gojencev kapelnika Frlscha.
Kapelnik g. Herman Frisch priredi v sredo, dne 27. tm- ob 20. uri v dvorani Kazine svoj letošnji koncert gojencev. Izvajala se bodo dela od najlažjih komadov do Lisztovcga veličastnega Es-dur koncerta. Vstopnice pri Hdferju in na večer koncerta pri blagajni.
m PRISTOPAJTE K VODNIKOVI ©1
I	DRUŽBI	I	E2JB1030J
Predstavniki uojske L5R v fDaribom
K naši včerajšnji vesti o prihodu načelnika češkoslovaškega generalnega štaba, armadnega generala g. Jana Si-rovyja v našo državo še nekaj podrobnosti. Generala Sirovyja, bivšega vojnega ministra ČSR, spremlja na potu k cerskim slavnostim trojica višjih oficirjev gg- polkovnik František Melichar, poveljnik 9. polka in bivši ataše pri beograjskem poslaništvu, polkovnik dr. Jan Kloud in generalštabni major Josip Spaniel. Visokim gostom je prispel do Maribora nasproti divizijski general g-Živko Stanisavljevič, komandant informacijskega oddelka v našem ministrstvu vojske. Ob prihodu praškega brzovlaka je nša vojaška godba zasvirala češkoslovaško himno, nakar so pozdravili odlične goste general g. Stanisavljevič, ge-, neral g. Spasič s skupino mariborskih oficirjev, veliki župan g. dr. Schaubach, mestni podžupan g. dr- Lipold in zastopniki nekaterih društev. Zanimiva jc pripomba, ki jo je izrazil g. general Sirovy, da svira naša vojaška godba lepše in točneje drugi del češkoslovaške himne »Nad Tatro se bliska« kakor pa vojaška muzika v ČSR. Po kratki zakuski, prirejeni v kolodvorski restavraciji, se je odpeljala odlična družba v treh avtomobilih pogledat falsko elektrarno, ob petih popoldne pa v posebnem spalnem vagonu proti Beogradu«
Sprejem čeških športnikov.
Četrt ure po slovesnem sprejemu predstavnikov češkoslovaške vojske so včeraj ob pol treh popoldne pozdravljali Mariborčani na glavnem kolodvoru devet hazenašic SK Slavije, ki so prispele iz Prage v spremstvu štirih funkcijonar-jev kluba preko Špilja in Murske Sobote na tritedensko turnejo po Jugoslaviji. Hazenska družina ISSK Maribora je poklonila tovarišicam iz zlate Prage lepe šopke cvetja, potem ko je pozdravil goste v imenu kluba centralni tajnik ISSK Maribora g. dr- Planinšek, v imenu mestne občine mariborske magistratni svetnik g. dr. Rodošek in za hazensko družjno ISSK Maribora gdč- Danuška Vodebova. Zahvalil se je za sprejem predsednik hazene Slavije g. Vaclav Va-loušek. — Zvečer je priredil ISSK Maribor svojim gostom v Grajski kleti slav nostno večerjo, ki so ji prisostvovali tudi podžupan g. dr. Lipold in g- dr. Rodošek za mestno občino, nar. posl- g. dr. Pivko, g. dr. Reisman za JČLigo, gosp. Knop za Češki klub in drugi prijatelji Čehoslovakov in športa- Danes dopoldne so se odpeljale hazenašice SK Slavije z avtobusom v Rogaško Slatino, zvečer ob pol sedmih pa bo tekma v ljudskem vrtu. —
Razstava.
Kakor se nam poroča, pripravlja kipw N. Pirnat skupaj s svojimi tovariši veliko kolektivno razstavo v Ljubljani. Pred slovensko javnost stopijo to pot strnjeno najmlajši likovni umetniki- V oktobru ali novembru se prenese razstava v Maribor. Kipar Pirnat razstavlja dva svoja nova reljefa (Fant in dekla. Tlako-valci) v izložbi ge Zlate Brišnikove, na kar se opozarjajo ljubitelji umetnosti. Reljefa sta prodajna.
Otvoritev koče na Peci.
Planinci! Udeležimo se otvoritve koče na Peci! Odhod iz Maribora v četrtek, dne 28. tm. ob 5.40 do železniške postaje Prevalje, od koder nas popelje rudniški vlak do MeZtce; nato skupen odhod na Peco. Glede prenočišča je vse preskrbljeno- Radi polovične vožnje v skupini se naj izletniki tekom srede javijo v društveni pisarni SPD (»Putnik« Aleksandrova cesta 35).
Deška ferijalna kolonija Pomladka Rde« čega križa
odpotuje v pondeljek, dne 9. julija s Drvim jutranjim osebnim vlakom v Kaštel Lukšič pri Splitu. Stariši udeležencev se naprošajo, da se zglase osebno pri vodji ferijalne kolonije dne 2- julija na moškem učiteljišču.
Izpit za učitelje telovadbe
na srednjih in strokovnih šolah so napravili dne 24. tm- na visoki šoli za telovadno vzgojo v Beogradu sledeči slovenski učitelji in učiteljice: Slavko Poljšak, Danica Germek, Justina Bolhar, Dragica Roškar, Joško Kocmut, Milan Jaklič, Mirko Koželj, Miligoj Jarnovič, Joško Zega in Nandč Kavčič. Omenjeni učitelji bodo nastanjeni po širni naši domovini. kjer jih čaka nezorano polje — delo. Želimo jim mnogo sreče kot prepo-roditeljem telesne vzgoje in dobrini sokolskim pijonirjem.
Načelstvo okrožne brivske zadruge v Mariboru
naznanja, da morajo biti brivnice in če* salni saloni po naredbi velikega župana na Vidov dan, dne 28. tm. od 10.—11, ure zaprte.
Trgovine na Vidov dan«
Po odredbi velikih županov v Ljubljani in Mariboru morajo biti na Vidov dan, dne 28. tm. trgovine zaprte med 10- in 11* uro. S tem prekliče gremij svojo objavo v sobotnih mariborskih dnevnikih. Trgov« ski gremij v Mariboru.
Udruženje rezervnili oiicira i ratnika,
pododbor Maribor javlja, da je 28. trn* zbor članov in to ob 9.15 uri v društve* ni pisarni- V vezi čl. 474 Pravila službe I. dio.	1279
Streljačka družina poziva svoje članstvo, da se udeleži tekmovalnega streljanja Slovenskega lov* skega društva, ki se bo vršilo dne ?9. tm* ves dan. Pravico tekmovanja imajo sanj® civilni člani Streljačke družine. 1278
f Mariboru, dne 26. VI. 1928.
MsrThftrsf? VFf FP^If Jh**
Sfran I.
Tlhotaoska zgodba
TIHOTAPSKO BLAGO V RAKVI. — OBOŽEVALEC NEŽNEGA SPOLA.
MASLENE ŽEMLJE.
V	vsakem poslu si pridobijo ljudje Sčasoma spretnosti- Tako tudi v tihotapskem. Sedaj, ko smo tako blizu državne meje, slišimo dovolj o raznih tihotapskih trikih. Bolj ko je trik psihološko zasnovan in preračunan na razpoloženje in mišljenje finančnega stražnika, tembolj je uspešen. Tako na primer se tihotapec nalašč mota ob meji, da morejo postati stražniki nanj pozorni- Ko ga vprašajo, odkod je, pa pove ravno kraj, kamor bi rad prišel. — »Na vsak način moram v Maribor v zelo važni zadevi, pa mi niso' hoteli dati potnega lista.« — »Kaj potnega lista nimaš?« — »Nimam ga, niso mi ga hoteli dati. Moram pa na vsak način naprej.« — »Kaj še! Marš nazaj, odkoder si prišel!« In tako je premeten slepar naenkrat preko meje. Drugi, ki pade v roke možem postave, igra spretnost skesanega grešnika. Nekega dne razodene financarjem, da se za to in to noč pripravlja velik tihotapski pohod preko meje in da je pripravljen voditi stražnike na pravo sled, če ga bodo milo sodili- Verjamejo mu, vzamejo ga seboj na prežo in mož jim ob ugodnem trenutku izgine preko meje-Tihotapski specijalisti so tudi na drugih mejah. Sledeče se je dogodilo na madžarski:	Preko meje je hotel žalni
sprevod. Štirje so nosili krsto- Za krsto so pa šli v žalnih oblekah najprej jokajoča vdova, za njo po sorodniki in pogrebci. Vsi so imeli potne dokumente razven mrliča v rakvi. Na vprašanje straže so pripovedovali, da je mrlič avstrijski posestnik, ki hoče počivati doma. Straža je naglo opravila vse formalnosti, salutirala ter pustila pogrebce svojo pot. Tedaj so pa stopili cariniki v akcijo. Tokrat so bili zelo strogi in zahtevali so, da se rakev odpre. Vdova je pri tej zahtevi padla v nezavest. Žene so vpile, možje so kleli. Vse to ni pomagalo. Rakev so morali odpreti- Mesto mrliča je bilo v njej tihotapsko blago. —
Med inflacijsko dobo se je posebno splačalo tihotapiti dragocenosti v dežele z močno valuto. V to svrho so se uporabljali najrazličnejši triki. Zanimiv in dolgo časa uspešen je bil zlasti sledeči:
Neki madžarski juvelski tihotapec je bil na glasu velikega ljubitelja ženskega spola. Vsak mesec se je kazal z drugo dražestno prijateljico. V Budimpešti je svojim ljubicam razsipno kupoval bisere, diamante in briljante ter z njimi v vsem sijaju tega lišpa večkrat tudi potoval. Po nekaj tednih se je pa vračal brez prijateljice in brez dragocenosti ter je žalostno pripovedoval carinikom, kako nezveste in nehvaležne so dandanes ženske.
Vrnil se je v Budimpešto ter skušal utešiti svoje žalostno in razžaljeno srce-To se mu je posrečilo. Zopet je našel prijateljico, zopet jo je okitil z drigo-cenostmi in igra je začela znova- To se je ponavljalo, dokler niso cariniki misli na trik razkošnega potnika. Pri prhod-njem potovanju so kratkomalo odredili, da gre mož s svojo prijateljico lahko preko meje, samo dragocenosti mora do vrnitve deponirati na postaji. Takoj se je izkazalo, kako pametna je bila ta odredba. Mož se je vrnil sam in iz Savla je postal Pavel. Oboževalec žensk se je naenkrat spremenil v velikega sovraž nika nežnega spola. Po Budimpešti se ni več postavljal z naslišpanimi prijateljicami in tudi potoval ni več.
Neki Dunajčan, ki je mnogo potoval, je imel pa vsakokrat v svoji ročni torbi več s surovim maslom debelo namazanih žemelj. Ob carinski reviziji je vsakokrat z največjim tekom jedel. Mnogi cariniki so smatrali dober tek za najboljši znak čiste vesti ter so z revizijo kaj hitro opravili- Enemu so pa le bile maslene žemlje sumljive in ko jih je razlomil, je našel v njih bisere. Mož je od tedaj naprej le še redkokdaj potoval in žemelj ni nikdar več imel v svoji torbi-
Komponist Lehar — oče in sin
Znani komponist Franc Lehar je praznoval nedavno 251etnico svojega umetniškega delovanja. Tudi njegov oče je bil popularen komponist in velik original. Z 18. leti je bil prvi violinist pri gledališču v Elberfeldu. Ker je imel majhno plačo, je nekega dne službo enostavno zapustil ter odšel na Dunaj. Ravnatelj Gettke mu tega ni mogel pozabiti. Ko ga e po letih srečal, ga je pozdravil z besedami: »Lep tiček ste mi vi!« — »Bodite veseli«, je dejal Lehar z nasmehom, »iz naju dveh bi sicer ne postalo nič dobrega«.
Dvorni krojač romunske kraljice je naročil pri starem Leharju svečano kom pozicijo za kraljev rojstni dan. Stari
ehar, ki je bil tedaj vojaški kapelnik, ni imel časa ter je naročilo poveril svo-emu 161etnemu sinu Francu. »Če boš dobro napravil«, je dejal, »ti bo dal ru-munski dvorni krojač lepo obleko«. Sin je že drugi dan zložil serenado in čez par dni mu je krojač poslal obljubljeno obleko. Mladi skladatelj jo je pomeril. Obleka je bila dobro krojena, samo to e padlo očetu v oči, da ni bilo vse iz enega in istega blaga. En del je bil svetejši, drugi temnejši. »Nič ne de«, je dejal mladi Lehar, »saj je tudi moja serenada iz dvojnega blaga:	iz	stare ko-
račnice in neke obrnjene polke»«
Stari Lehar se je prisrčno in naivno veselil svojih uspehov. Vsi so to vedeli in so mu radi tega še rajši aplaudirali-Neki znanec ga je hotel nekoč obiskati. Zvonil in zvonil je pri vratih, a nihče mu ni odprl. Ko je to pripovedoval v neti gledališki kavarni, so'se mu vsi sme-ali: »Oh kako si neroden! Pred vratmi bi moral parkrat zaploskati in takoj bi bil Lehar zunaj.«
Dokazouanje očetoustua
Ker se toliko očetov brani svojih potomcev, je v zadnjem času znanost z vso energijo priskočila sodišču na pomoč. V dokaz očetovstva preiskava krvi očivid-no ne zadostuje. Znanstv. se trudijo, da bi našli še druga dokazila za očetov, na podlagi dedno-bioloških preiskav- Nedavno je bilo na Dunaju v institutu za sodno medicino zanimivo predavanje o najnovejših metodah pri ugotavljanju in dokazovanju očetovstva. Pri tem pride za znanstvenika samo dvoje v poštev: mož, ki očetovstvo taji je: 1. lahko oče, ni pa treba, da bi ravno on bil; 2. on ne more biti oče dotičnega otroka. Drugo je veliko lažje dokazati kot pa prvo. V dokaz služi dolga vrsta prevladajočih plemenskih in osebnih značilnosti- Med najnovejšimi in najvažnejšimi v boju proti sramežljivim in nezvestim papanom je kakor nalašč neka dama — švedska zdravnica. Njena teorija ima mnogo sličnosti z daktiloskopijo, s katero se tako u-spešno zasleduje vlomilce in druge zločince. Človek lahko močno .spremeni svo jo zunanjost. Nos si da lahko preurediti, pusti si lahko rasti brke, samo odtisi nje govih prstov ostanejo vedno enaki. Odtisov prstov se ni treba bati samo vlomilcem, ki izropajo kako blagajno, temveč tudi možem, ki se splazijo skozi okno tujega zakona- Za te je še slabše. Vlomilec lahko dela z rokavicami, vlomilcu v zakon pa prav nič ne pomaga, če nosi rokavice. Švedska zdravnica dokazuje, da se papilarne črte — sicer ne vse, pač pa najvažnejše in najbolj značilne od vseh petero prstov — podeduje od očeta na otroka. Tako se torej očetovstvo dokazuje s krvno preiskavo, z obliko lobanje, obliko ušes, barvo irisa, lasnim krogom in končno še z odtisi prstov. Lasni krog, to je mesto sredi lobanje, je baje še posebno značilno in dokazilno- Pleša, ki moške kazi, ima za odškodnino to prednost, da pri plešastih važna dokazilna točka odpade. Vse dokazilne teorije seveda nimajo apodiktične sigurnosti, znanost se na — kakor že rečeno — na tem polju mnogo trudi
Okameneli ženin u Falunu
Po novi ameriški metodi, ki pridobiva cink in svinec tudi iz manj vrednih rud, je prišel stari bakreni rudnik v Falunu v Dalekarliji zopet do veljave. Ta rudnik je last gotovo najstarejšega rudniškega pod jetja na svetu. Podjetje se je ustanovilo že pred dobrimi 700 leti. Ko je bila bakrena ruda izčrpana, se je obrat falun-skega rudnika ustavil- Pozneje je začel zopet obratovati, ker so našli dovolj žveplene rude, bakrenega sulfata in one rdeče barve, s katero je pobarvana večina švedskih hiš. Falunski rudnik je pa že 200 let znamenit tudi iz sledečega razloga: L. 1670 se je izgubil v njegovih rovih rudar Izraelson. 50 let pozneje so pa našli v globokem rovu okamenelo truplo mla dega moža. Truplo je ležalo v žvepleni vodi in je bilo tako dobro ohranjeno, da je neka stara žena spoznala v njem pred 50 leti izginulega rudarja Izraelsona, svojega ženina. Dolga leta je bil okameneli mrlič v Falunu razstavljen kot znamenitost, nazadnje je pa posegla vmes cerkvena oblast ter dala truplo pokopati-Glas o okamenelem mrliču je šel daleč preko švedskih meja in romantiki prejšnjega stoletja so ga vzeli na motiv svojih pesmi in povesti. Tako na pr. Hebel-Achim von Armin in E- A. T. Hoffmann. Celo Rihard Wagner je začel opero »Rudniki v Falunu«, a je ni dovršil. Tako je bila resnična tragedija rudarja in njegove neveste inspiracijski vir mnogim umetnikom.
Na izoltu.
Profesor: »Opišite mi točno lego notranjih organov!«
Študent si obriše pot s čela: »O srce leži na levi strani... in ... ostalo se najde potem samo po sebi!«
Počakajmo ir»a!o!
Predsednik: »Obtoženec, priznate
li	krivdo?«
Obtoženi: »Počakaite vendar m« kni vedo in kai novedo priče!«
Rmeriška reklama
Neki barvar v Bostonu, ki ni toliko zaslužil, da bi lahko plačeval drago reklamo, si je izmislil sledečo odpomoč: Svojega konja je krvavordeče pobarval ter ga vpregel v voz, ki je bil poln reklame barvarske obrti. Mnogoštevilna društva za varstvo živali so radi rdeče pobarvanega konja dvignila silen protest in tudi listi so se zavzeli za to zadevo. Konja in voz so fotografirali ter pod sliko v daljših člankih razpravljali, toliko mora trpeti uboga žival, ki jo je okrutni lastnik pobarval. Barvarski mojster je pa listom pisal prepričevalno pismo, da je njegova barva popolnoma neškodljiva, da jo celo psi radi ližejo in da se da tudi z lahkoto odstraniti. Do-cazoval je tudi, da se pobarvan konj izborno počuti. Listi so to pismo priobčili ter še precej časa razpravljali »za in proti« barvarju in njegovi barvi. Mali mojster je postal naenkrat popularna osebnost in kar se tiče reklame, se je lahko meril z najbogatejšimi tvrdkami.
Prehrana zuerinjaka
Schonbrunski zverinjak na Dunaju je že staroznan. Med vojno in v prvih povojnih letih se je sicer precej skrčil, sedaj je pa že tolik, da je po velikosti in po številu svojega prebivalstva četrti v Evropi. Zverinjak se je naglo izpopolnil z nakupi in tudi z darili. Tako je n- pr mnogo živali daroval pokojni romunski kralj Ferdinand. Danes šteje zverinjak 2800 eksotičnih prebivalcev. Zverine po jedo na dan 120 kg konjskega mesa- Posebno zanimivost je četvorica bizonov, članov izumirajočega živalskega plemena, katerih je samo še okrog 60 na svetu. Potem je orjaška želva, ki tehta 150 kg. Na leto se porabi za zverinjak 300.000 kg sena, 50.000 kg ovsa, 10.000 kg kostanjev, 45.000 kg mesa, 10.000 morskih rib, velike količine črvov, solnčnic, banan in okrog 300 hlebov kruha. To je samo en del hrane. Vse to stane okroglo 1,200-000 Din na leto, kar je zopet samo en del stroškov za ves zverinjak-
Speri
ISSK (Tlaribor u Celju
^ V nedeljo 1. julija nastopi prvo moštvo ISSK. Maribora po daljšem čas« zopet v Celju, kjer odigra prijateljsko nogometno tekmo z SK. Celjem, ki st mu je preteklo nedeljo posrečilo prema gati ASK. Primorje iz Ljubljane.
Nogometna tekma dveh vojaških teamov.
Po vzgledu v ostalih večjih garnizijafli so pričeli v poslednjem času tudi med mariborskim vojaštvom gojiti nogomet Prvič bomo imeli priliko videti naše vo-ake na zelenem polju pojutrišnjem na Vidov dan, ko bosta merila «b 17. m igrišču ISSK- Maribora svoje mlade mo-či artilerijski in pešadijski team-
Sožalje JNS
je soglasno sklenil izraziti najvišji jugo* slovenski nogometni forum Kmetsko-demokratski koaliciji z ozirom na znane dogodke v Beogradu.
Brez državne podpore
pošiljajo tudi letos naše športne zveze tekmovalce na olimpijado. Mesavod ni sprejel niti ficka podpore od države in so Jugosloveni tako edini športniki, za caterih tekmovanja v Amsterdamu se njihova vlada prav nič ne briga.
Teniški turnir v Rogaški Slatini.
Ker je bilo vreme vse štiri dni prve* ga mednarodnega teniškega turnirja v Rogaški Slatini nad vse lepo in ker je bilo tudi vodstvo tekmovanj, ki se vrši istočasno na treh igriščih, brezhibno, se zaključi ta prireditev že drevi, ko se ugotovi -prvak Rogaške Slatine za I-1928. in bo razdeljenih okrog 30 krasnih in dragocenih daril.
Tekma ČSR—Jugoslavija odgodena.
JNS je z ozirom na splošno narodno žalovanje brzojavno odpovedal reprezentativno nogometno tekmo s Češkoslovaško, ki bi se imela odigrati na Vi-dovdan v Zagrebu. Zaprosil pa je naš savez istočasno Čehe, da določijo drugi termin za to našo največjo nogometno tekmo. Gotovo se bo našla prosta nedelja ali praznik za to tekmo pred 28. oktobrom, katerega dne se igra že re-vanžna igra v Pragi-Zopet spremembe v Mitropa-eupu? Na prihodnji konferenci odbora za srednje-evropski pokal, ki se bo vršila dne 29. tm. na Dunaju, nameravajo Če« loslovaki predlagati nov izhod iz nesporazuma, ki se tiče direktno Rumunije in Jugoslavije: čSR, Avstrija in Madžarska naj bi nastopile s tremi klubi, Jugoslavija z dvema in Rumunija z enim. To bi bili: Sparta, Slavila, Viktorit-Žižkov; Ferenzvaros, Hungaria, UTE; Gradjan-ski BSK; Kiniszi. — Petkova razprava o bodočem tekmovanju za srednjeevropski pokal bo torej vrlo zanimiva. Naš savez bosta zastopala na Dunaju ^ gg. dr. Čačič in Riboli.
Iz astronomije
Odkar se toliko razpravlja o raketnih letalih, ki naj bi obiskali tudi druge planete, se tudi astronomi češče oglašajo. Tako razlaga neki Francoz, da meče Ju-oiter, največji planet solnčnega sistema, 'in^krog v v?einirie velikanke vulkanske bombe. Nekateri kometi, ki včasih
zadenejo zemljo, izhajajo po njegovem mnenju najbrž od Jupitra. Moderni te-leskopični aparati bi mogli fotografirati tri biljone zvezd našega univerzutna-Zvezd je pa 30 biljonov- Vsaka od njih je solnčno telo po večini večje in svetlejše od našega solnca, Ta ogromna telesa izžarevajo moč, dokler ne izgorijo. Trdi se, da bo tudi naše solnce izgorelo. Vsak dan lahko pride do tega Ker so pa dnevi v vesoljstvu lahko tudi miljon naših let, si nam seveda ni treb» delati skrbi.
Uizitke
Zapadni Evropejci, ki pridejo na vzho* du v osebne stike s Kitajci, doživijo mar sikatero presenečenje. Tako je neki francoski diplomat, ki ga je vlada poslala, da se s Kitajci pogaja radi nekega otoka, naporno premišljeval, ko so mu že prvega dne poslali velik zavitek papirja na stanovanje v hotel. Zavitek je bil 30 cm dolg, kakih 15 cm je pa imel v premeru. Francoz ga začne odvijati. Deset metrov, dvajset metrov — in ko je odvil že kakih 50 metrov, je obstal več začuden. Kaj naj pomeni ta čudna pošiljatev? Ali je to kakšna pogodba? Šele tolmač ga je o-svobodil težkega razmišljevanja s pojasnilom. da je to samo vizitka kitajskega guvernerja z vsemi njegovimi naslovi«
?frs« 3
'Mariborski vre r: k n i k ,jwfs
Viktor Mčrlc:
Pomlajeni
TRETJI DEL.
Prostor mladim.
Taki so biii dogodki sredi demonskega in babilonskega nereda. Tu so, kakor sem jih od časa do časa beležil, kakor sem jih sam doživel in kakor so mi jih tudi drugi s svojimi komentarji donašali. Najprej beg zakonite vlade, ki ni bila premagana, temveč samo oplašena in nesposobna za odgovornost brezprimernega boja. Objave po ulicah so naznanjale, da se seli v Bordeaux. Obračala se je do dobrih meščanov in državljanov ter jih zaklinjala, naj zopet uvedejo mir in red. Naznanila je tudi, da se zanaša na zdravo pamet dežele ter da ne bo zamudila ugodne prilike, vrniti se s pomočjo dežele zopet v Pariz, ki je podlegel napadu delirija, da mu da hladen tuš. Zvečer so pa izšli pozivi in manifesti revolucijonarjev. ki so bili gospodarji položaja. Manifesti so pozivali prebivalstvo, naj poveri svoje zaupanje komuni, ki se je osnovala, ko je prešla oblast v roke delovnega ljudstva. Naenkrat je pa bila tudi proti revoluciji tradicijonelna opozicija. S to opozicijo je začel Pariz, ki se je dvignil proti meščanski
in kmetski Franciji.
*
Samo nekaj ljudi — komaj peščica — je bilo res upornih.
Ti možje so zastopali »anarhistična* načela. Pri pouličnih bojih proti vladnim Četam so bili v prvih vrstah. Biii hrabri in odločni, niso pa hoteli priznati nove oblasti. Vztrajali 50 na tem, da je treba s prevratnim delom nadaljevati.
Vodila jih ;e stroga logika, ki zavrača vsako avtoriteto, pa naj se kaže v ka-koršnikoli obliki. Nobene oblasti ne pri-poznajo razven najneumneiše in najbolj zaslepljene, katero izvaja razdivjana in neumna množica. Novi nemiri in upori so vzplamteli v gosto naseljenih delih mesta. Rdeči vojaki in policisti so naskočili upornike- Bili so kakor volčji psi proti volkovom. Anarhisti so odgovorili z bombami, ki so zadele le nedolžne- — Končno so se nekateri udali- Večina u-pornikov je bila pobita, razgnana, vržena v prisilne delavnice, kjer je golazen strla vso energijo.
Red je vladal v Parizu. Vladal je v lakoti, v negotovosti in v raznovrstnih poskusih vseh organizacij. Vladal je ta red v grozi in resignaciji.
Zmagoviti proletarijat je kričal v svojih klubih in na svojih sejah, svojo usodo je pa položil v roke delegatov — svojih novih gospodov. In tedaj so začeli zopet misliti na Ugolina, na Ugoli-na, na katerega so v zmedi in neredu že pozabili.
Vprašanje, na katero še nihče ni odgovoril, je še vedno obstojalo.
Ugolin, neviden in vendar prisoten, je obvladal položaj-Z revolucijonarno poplavo do oblasti privedeni ljudski komisarji so se sami bali bodočnosti. Revolucija je bila zmagovita. Moralo bi se graditi, obnavljati. Najtežja dela bi bilo treba še opraviti-Poglede so obrnili v Moskvo.
Ruska revolucija je imela od leta 1917 dolgo pot za seboj. Dnevi čistega komunizma so se izgubili v daljavi in za vse jasno misleče je bilo gotovo, da je v Rusiji vse stabilizirano pod ljudsko-go-spodarsko obliko, ki se ne razlikuje dosti od drugih evropskih držav. Neprestana propaganda je delavcem zapada zastrla oči. Moskva je ostala tečaj, proti
nrrii.iii—i—1 mi 11 n 1 im /^apaggsai
jkteremu se je nagibalo vse navdušenje in ves fanatizem- Moskva je ostala sveto mesto revolucije, Mekka proletarcev.
In ko je meščanska vlada zbirala svoje čete, da bi udarila proti glavnemu mestu, in ko je Ugolinova senca plavala nad frontami ter obteževala vest in energijo, so zastopniki vladajočega ljudstva stegovali svoje roke proti slavnim prednikom, proti diktatorjem velike Rusije.
Proletarska revolucija, zmagovita in obremenjena s svojimi uspehi, je zahtevala od Moskve navodila in povelja.
III-
Poznejši dogodki niso imeli z revolucionarnim gibanjem nobene skupnosti. Pariz je postal žrtev nekakšnega nepričakovanega božjastnega napada. Glavno mesto je bilo velikanski vreli lonec, iz katerega so uhajale vse nevarne sopare blaznega strahu in razpada. Do mrzlične krize je kljub policijski aktivnosti in kljub proletarskemu terorju vodil v prvi vrsti strah pred nepričakovanim Ugo-linovim napadom, v drugi vrsti pa prekinitev zvez z vsemi drugimi državami.
Ugolin se za ves vihar ni zmenil. Pustil je, da se je vse razvijalo, kakor se je hotelo.' Komaj se je pa vznemirjenje poleglo ter umikalo znakom novega reda, se je Ugolin že odločil, da spregovori svojo besedo- Dolgo njegovo sporočilo so sprejeli istočasno v Bor-deuxu in Parizu. Mojster je naznanil, da se bliža vlada elite. Zapovedal je popolno podvrženost in takojšni konec vseh sovražnosti med prebivalstvom- Nobene meščanske reakcije več. Nič več socialnih zahtev. Znanost sama hoče v bodoče voditi človeško usodo. Cinično je razložil, da bodo starci kot lastniki fantastične skrivnosti pomlajevanja vladali vesoljstvu. To sporočilo je vzbudilo pri enih največjo potrtost, pri drugih pa
•V Mariboru, 'cine ?■>. Vi. r
največje sovraštvo.
Dvignile so se tolpe. Biii so to lnNJe-niči —.tudi nedorasli — ki so se zbirali pod praporom »do petindvajsetega leta« ter uprizarjali silno gonjo proti starejšim- Ob začetku so sc zadovoljii s tem, da so tekali po ulicah in vpili: »Dol z Ugolinom! Dol s starci!« Pri takih obhodih so vsakega starejšega moža, katerega so srečali, grdo opsovali. Policija je fantaline pustila v miru. Vlada, ki je računala, da se bo mladina v svoji razvnetosti oprijela tudi komunizma, ni hotela poseči vmes- Kmalu so pa začeli oni »do petindvajsetega leta« starce tudi napadati in nazadnje moriti. Vsepovsod so naleteli na mrliče sivih las. Nekateri so bili strašno razmesarjeni. Nastalo je geslo: Boj starcem! Tedaj so se pa združili tudi starejši, da bi se branili. Bili so krvavi spopadi. Sinovi proti očetom, očetje proti sinovom. Zopet je bila meščanska vojna v novi, nezaslišani obliki- Sedaj niso bili več razredi, ki so se pobijali, marveč starost in generacije. Vojna mladih proti starim. Čudna stvar- Možje od štiridesetih let so se razdelili na dva tabora: eni so stali na strani starejših, drugi so se pa zavzemali za mlajše.
Najgorostasnejše legende in najhujše lažnuve vesti so krožile med ljudmi in nihče ni vedel, odkod in kako. Govorilo se je tudi, da Ugolin, ki se je umaknil na Mont-Saint-Michel, odkoder je pošiljal tudi svoja sporočila, izdeluje neko posebno pijačo za dolgo življenje. Osnovala se je angleška družba z velikim kapitalom, da bi izkoristila Ugolinove iznajdbe. Ves zunanji svet si je namreč še vedno predstavljal Ugolina kot učenjaka, raziskovalca in iznajditelja, ki je popolnoma enak drugim učenjakom po svetu. Medtem je pa prišla nova vest, ki je privedla vse do zrelosti ali ki je — kakor se pravi — užgala ves smodnik.
SrSSS Malt oglasi
• ŽsnkM, dopteMMj« In " ti trgptvakof« «M reWbvB**ga tnafeM: veata boa*«« 30 p< najnuanjii m—k Dtn K> —
Sfoznl red veljaven ©d 15.
Prihod In odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol.
Ne pozabite kupiti potne kovček katere nudi v vseh velikosti in vrst ter po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1252	Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. 949
Lepa raeblirana soba se odda boljšemu gospodu s 1. julijem. Naslov v upravi lista. V	Vse vrste moških In ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg. Maribor.
Milostljiva gospa — Imate stenice?! Očistite svoje stanovanje nadležnega mr* česa potom plina! Naše zajamčeno uspešno sredstvo ugonobi ves mrčes v najkrajšem času in prav poceni- Uničijo se takoj stenice, ščurki, podgane, miši, molji itd. Zavod za čiščenje stanovanj »Diver-son« Maribor, Cankarjeva ulica 14- Telefon 401. 1254	Nekaj novih stolic In foteljev iz upognjenega lesa na prodaj. Vprašati pri J. Kravos, Slomškov trg 3. 1251
	Triko svilo 140 cm široko za obleke in perilo a Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor. XIII
	Lokal za trgovino ali pisarno se da takoj v najem- Vprašati v trgovini J. N. Šoštarič Maribor, Aleksandrova c. 13. 1124
Našla sem v sredo na Glavnem trgu ročno delo in namizni prt- Naslov pove uprava »Ve-čemika. 1274	
	Otroka zdravega, 4 mesecev starega (deklica' oddam za svojega. Naslov pove uprava »Večernika«. - 1247
Lepo oprem, sobo solnčno, veliko s posebnim vhodom in postrežbo, clektr- razsvetljavo, oddam s 1. julijem. Maistrova ul. 1, vrata 6. 1277	
	Gonilni jermeni za mlatilnice, žage, mline itd. v vseh širokostih v zalogi pri Ivanu Kravos-u, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13- 1253
Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	
Prihod vlakov v Maribor sl.		k.		Odhod vlakov Iz Maribora sl. k.		
Vrst* vlako		<>-• uri		Vi irin 'lbkn		oh uri
					mrnmmmmmm	
brii	Zagreba	0-25		brzi	Avstiijo	0-45
	VViena	115			Ljubljano	1-45
		S-25			Zagreb	2-60
potniški	Ljubljane	401		»	Avstrijo	4-45
brr.i		415		potniški	Zagreb	5-20
potniški	Čakovca	«•38			Čakovec	5-35
*	Poljfan Dravograda	731 7-38			Prevalj« Avstrijo	5-4	! 6-:	5
	Št. lij.	7-42			Št. Ilj	6-40
	Avitrije	8*14			Čakovec	8-24
	Čakovca	9-10			Ljubljano	9-20
	Ljubija.«	9-37		U	Avstiijo	9-25
		11-62			Falo	ln-bo
	Fala	11-58			Ormož	1040
	Avstrije	12-32			Avstrijo	1310
	Prerali.	12-53		m	Prevalje	13-20
brzi	Avstrija	13-53			Ljubljano	13-25
potniški	Ormoža	14-40			Št. Uj	13-30
brzi	Zagreb. Ljubljane	1451 1602		brzi	Ljubljano Zagreb	14-25 14-35
potniški	Št. lija	15 11			Avstrijo	15-37
	Ljubljen«	16-34		pot.iiki	Čskovao	1618
	Avstrije	18-20			Falo	17-10
	Čakovca	18-21			Ljubljano	17-2C-
	Falo	18-41			Pj »valje	18-34
	Št. lija	20-31			Št. Ilj	1845
	Prevalj.	21-—			Pr«r«r*k«	19-20
	Avstrije	21-34			Avvlriio	*rv-
	Čakovca	21-47			Gatr «ve	2106
•	Ljubija.«	22--		•	Ljubljano	13-26
KaaalTIt	Kakotll
Ml®.BBS, m se dobe pri tvrdtki
L ORNIK, MARIBOR
ttOBOŠKA CESTA 9.
VSI OEBft&LNT PREDMETI PO IZREDNO
mam cenah tudi ha obroke?
& JK BLAOO RES DOBRO IN TRPEŽNO, PMVUO NE ODLAŠAJTE.
II
za trgovske informacije Slov. Bistrica, Poljčane, Pragersko, Muta, Ruše, Vransko, Gor. Grad kakor vse druge kraje (tudi vasi) iščemo. Ponudbe z
navedbo delokroga na poštni predal 224, ms Ljubljana-
t >vmwvmmm?»yVvi nritrti1 v
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oiedstavnik izdajatelin In urednik
S t a n k o
Vsak poznavalec
kupi
2 leti	garancije
GLAVNO ZASTOPSTVO:	//
BOGOMIR DIVJAK, MARIBOR
GLAVNI TRG ‘.7.	!0*.4
Zahtevajte oovsod „Ve?ermk“!
: F r a n B r o z o v < č v Marlboiu. liska Mariborska tii^araa <L d., predstavnik D c t c 1 a v Maribora.