Gozdarski vt2slnlk 1/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vt~slnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1986 VSEBINA - INBALT - CONTENTS janez Božič: Prem ena belokranjskih steljnikov v drevesne nasade iglavcev 6 Dr . j ože Maček: O gospodarjenju z gozdovi na državni gospoščini Marenberg (Radlje) na prehodu iz 18. v 19. stolet je 10 Strokovne ekskurzije IUFRO kongresa. 1986 13 Prof dr. D. Mlinšek: O pripravah z vsebino IUFRO kongresa v Ljubljani 1986 16 Marjan Kotar: Krekovše - nova pridobitev za gozdarsko znanost Slovenije 20 Mojmir Perdan: Narava varovana pred člo­ vekom -za človeka na območju GG Kranj 24 Lado Eleršek: Krajina se spreminja 28 Viktor Klanjšček: Koncepti gojenja gozdov na Idrijskem so bili neustrezni 38 Marko Kmecl: Organizacijski jubilej popot- ništva tn gozdnih učnih poti 41 Književnost 42 Boštjan Košir: Gozdarstvo v deželi fjordov 46 Iz domače in tuje prakse 47 Kresničke iz gozdarske zgodovine Slika na naslovm strani: .Že pred več kot l OO let1 je vešča roka spoštljivo izo- blikovala vrata svojega doma. Foto: B. Ocvirk Tisk Tiskarna Tone Tomšič, Ljub ljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boš~an Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr . Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni uxednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjav,čeva 15 501 o 1-678-48407 Letno izide 10 številk lO issues per year Letna individualna naročnina 1000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo 50 OM posamezna številka 250 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženir] ev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1174 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. OXF.: 826:238 Premena belokranjskih steljnikov v drevesne nasade iglavcev Janez Božič* Božič, Janez: Premena belokranjskih steljnikov v drevesne nasade iglavcev, v slovenščini, Gozdar- ski vestnik, 44, 1986, str. L Gradivo opisuje splošne značilnosti premene belokranjskih steljni.kov v intenzivne nasade gozd- nega drevja. Gradivo seznanja z obsegom osnova- nih nasadov, z gojitvenotehničnimi. načini dela in lesnovolumenskim razvojem nasadov. Hkrati ugo- tavlja realnost pričakovanega lesnega prirastka v drevesnih nasadih, ki jili ustanavljajo na opuščenih kmetijskih površinah. Le-te so namreč potencialni prostor za namensko pridelavo lesa zunaj gozda. Božič, Janez: Conversion of inadequately exploi- ted agriculturallands in Bela krajina in to intensive tree plantations, in Slovene. Gozdarski vestnik, 44, 1986, p. L In the paper, the general characteristics of the conversion of literheaths of Bela krajina into inten- sive forest tree plantations are described. The con- tents inforrn about the extent of the basic planta- tions, the silvicultural technics and the wood-volu- me development of these plantations. The reality of the expected wood cultural surfaces these planta- lions. The reality of the expected wood cultural surfaces is also extimated. They represents the po- ten tia! area for the purposeoriented wood produc- tion outside the forest. BIOEKOLOŠKE IN GOJITVENE ZNAČILNOSTI DREVESNIH NASADOV Pomemben vir pridelovanja lesa zunaj gozda so tudi drevesni nasadi različnih dre- vesnih vrst in nasadnih oblik. V njih dosega- mo namreč na racionalni način v razmeroma kratki življenjski dobi nasada precejšnje les- novolumenske prirastke. * Dr. J. B., dipl. inž., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, yU Zakonitosti, po katerih se razvija in prira- šča drevesni nasad, so povsem drugačne od tistih, po katerih raste drevo v gozdu in pote- ka gozdna proizvodnja na sploh. To pa zlasti zaradi dejstva, ker drevesnih nasadov ne us- tanavljamo na površinah, ki se zaraščajo po naravni poti in se vanje širi gozd, marveč na negozdnih površinah, na katerih opuščajo kmetijsko izrabo in katere ni predvidena sprememba namembnosti. V takšnem živ- ljenjskem okolju vladajo in vplivajo na drevo bistveno drugačne biološke razmere od tis- tih, ki so vladajoče v sestoju in na gozdnem prostoru. V drevesnem nasadu iglavcev je prav vse drugače kakor v gozdu: - okolje, v katero postavimo sadiko, - sadika je za drevesni nasad kakovost- nejša, kakor za pogozdovanje ali sadnjo v gozdu. V drevesnem nasadu računamo na- mreč z vsako posajeno sadiko, kot nosilko na- sada, - rastni prostor posameznega- drevesa je velik, borbe med uvajanimi, vnešenimi dre- vesnimi vrstami in iz nje izhajajoče deforma- cije v nasadu ni, - prevladujejo agrotehnični meliorativni ukrepi, manj genetsko-biološki, - biološko-podnebne tendence in izzva- nih biološko-socioloških razvojnih stadijev ni, in jih tudi ne sme biti, - načeloma ni selektivnega izločanja, na- mesto njega red čimo po numeričnem načinu (tudi kombinacija obeh načinov redčenja je primerna, vendar le z namenom, da pravo- časno povečujemo glavnim nosilcem prirast- ka rastni prostor za neovirano rast, - značilno je pomanjkanje biološko-socio- loške diferenciacije v položajne razrede in vraščanje iz enega v drugega, kar karakteri- zira naravni gospodarski gozd, - ni naravnega čiščenja debel in ga tudi ne more biti, ker bi to zahtevalo zastiranje, tesnitev rastnega prostora, odmiranje aktiv- nega dela krošnje, kar nosi s seboj slabitev in zaviranje lesnovolumenskega priraščanja, - drevesni nasadi se ne razvijajo skozi sta- dij gošče, gostega mladega drogovnjaka, da bi bile branike lahko v mladosti goste in bi se debla sama od sebe čistila vej (cilji selekcije - ten :ovejatost), - kratka obratovalna doba nasada. - Navedene glavne značilnosti so lastne drevesnim nasadom, ki jih osnavljamo z gozdnimi drevesnimi vrstami za namensko pridelavo lesa, ne pa z željo nastajanja nove- ga gozda. Drevesni nasad je in ostane nasad, ki se bistveno razlikuje od nasada za novi gozd ali gozda sploh. Za vsako življenjsko skupnost veljajo različna pravila saditve, ne- ge in obratovalne dobe. Ker smo vajeni le pravil, ki veljajo za gozd, je nevarnost, da jih nehote prenašamo tudi na drevesne nasade in ravnanje z njimi. RAZVOJNE IN PRIRASTNE ANALIZE DREVESNIH NASADOV Poskusne objekte smo izbrali v drevesnih nasadih v Mlakah, kjer je strnjeni kompleks, ki danes obsega okoli 120 ha drevesnih nasa- dov, osnovanih na steljniških površinah. Z raziskovanjem drevesnih nasadov smo želeli spoznati gozdnobiološke, prirastne in ekonomske značilnosti, ki so lastne dopolnilni pridelavi lesa in jo v tem smislu gojitvene- tehnično in gospodarsko tudi definirajo. Po- leg tega smo želeli, da bi rezultati raziskav pokazali, v kolikšnem obsegu je realno pri- čakovanje ciljev, ki jih sicer posiavljamo ob snovanju drevesnib nasadov. Po vnaprej pripravljenem delovnem pro- gramu smo izbrali in analizirali 14 analitičnih ploskev (velikosti 200-400 m2). Na ploskvah so kot edifikatorji opazovali zeleni bor, smre- ka, zelena duglazija, macesen in črna jelša. Pri analizi poskusne ploskve so poleg dre- vesne vrste in njenega deleža analizirani še učinki izhodiščnega stanja in priprave tal pred snovanjem nasada, gojitvene-tehnična oblika nasada, zlasti z različico gostote saje- nja in seveda zdravstveno stanje in prirastek. Ugot0vljeni dendrometrični kazalci in do- seženi lesnovolumenski prirastki na posa- meznih poskusnib objektih kažejo na velike razlike med opazovanimi objekti, kakor tudi na različno stopnjo odvisnosti posameznih parametrov, ki obstajajo med gojitvene-teh- ničnimi značilnostmi nasada in njegovim raz- vojem in priraščanjem. Z raziskavami smo poskušali ugotoviti, kolikšno vlogo imajo pri tem: ·- drevesna vrsta, - gostota sajenja (število dreves na ha), - mešanost nasada in - obdelava tal pred sajenjem. REZULTATI RAZISKAV IN PRIMERJA VE MED POSAMEZNIMI POSKUSNIMI OBJEKTI (nahajališče Mlake, starost 20 let) Ovrednotenje opazovanih drevesnih vrst Zeleni bor dosega najboljše povprečne debeline, višine in največjo hektarsko lesno zalogo. V debelinski rasti se zelene_mu boru PRIKAZ RELATIVNIH VREDNOSTI HEKTARSKE LESNE ZALOGE IN PREMERA DEB.LA 1 GLEDE NA ŠTEVILO DREVJA NA 1 ha 100 90 BO 70 60 50 40 30 20 10 2 (nasadi zelenega bora, starost 20 let l 100 300 soo 700 v ------------- ff 900 1100 1300 dreves 1 ha 380 300 2oa 100 o Ploskev: 12 TREND LESNOVOLUMENSKEGA PRIRASTKA V NASADIH RAZLICNIH DREVESNIH VRST IN NASADNIH OBLIK C:::=J lesnovo1um. pr ir osle k v 5. lel ih ( 15. - 20. let" ) - lesnovolum . pr irastek do 15, let" sloro
  • 1od 2 862 z. bor 50 ostalo nnsod 16 575 z. bar 25 "''"'" nasad 1 372 z . bor 422 ostalo 445 z. bor 770 ostalo nnerg, Vuzenica, Muto in · imetje Rohrbach na oni strani sedanje jugo- slovanske-avstrijske meje, ki je bila prej last jezuitov. Zgodovina Marenberga je zelo razgibana. Trg leži ob križiš6u dravske in radeljske ces- te, ki sta obe iz rimskih časov. Na zahodnem koncu je bivši samostan dominikank, ki sta ga ustanovila Geisla, vdova Alberta Marenber-. škega ·in njen sin Siegfrid leta 1251 na svojem svetu pod gradom in ga obdarovala s posest- vi v bližnji okolici v Trbonjah, Puhštajnu, Slo- venj Gradcu, pri Gospe sveti in drugod. Ko si je samostan po protireformaciji opomogel, je pridobil številne posesti, med drugim gospo- ščino Marenberg z gradom, pravice ribolo- va, lova itn., tako, da je bil ob ukinitvi eden najbogatejših avstrijskih sam6stanov. 1 Leta 1828 je gospoščino kupil dunajski ve- letrgovec Johann Maggi, potem je bila v lasti več zasebnikov do leta 1945. Ker ta gospoščina , kot tudi druga bivša sa-. mostanska posestva v državni upravi, niso dajala pričakovanih dohodkov, so pristojni deželni in državr_~i organi (omenjena admi- nistracija ter gubernij v Gradcu in dvoma ko- mora na Dunaju) večkrat razpravljali o njiho- vi prodaji zasebnikom. Za to pa je bilo po- trebno gospoščine podrobno opisati, izmeriti njihove površine, ugotoviti njih prihodke in odhodke ter pripraviti prodajno ponudbo. Po naročilu cesarja in nad vojvode Karla je graš- ka administracija izdala nalog, da morajo up- ravniki z osebjem vseh gospoščin v državni upravi napraviti opise posestev (tako imeno- vane Guterbeschreibung), od katerih nam tisti iz leta 1802 lahko rabijo kot prvovrsten zgodovin;;ki vir za obdobje pred dobrimi sto"- devetdesetimi leti. . Opis marenberške gospoščine2 je posebej zanimiv zato, ker ima priključene bilance z različnimi zanimivimi podatki za leta 1789 do 1 Pirchegger. H.: Die Unters!eiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften \lnd Gtilten, Stadte und Markte. Buchreihe der Sudostdeutschen His- torischen Kommission, Bd. 10, Munchen 1962, str. 156-165. . 2 Historische Beschieibung der Religions Fonds Herrschaft Mah.renberg štajerski deželni arhiv v Gradcu, Herrschaft Mahrenberg, Schuber l, Heft 2. . 1793. Na ta način lahko dobimo dober vpog- led v gospodarjenje velike gospoščine, kot je marenberška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in njihov delež v konč­ nih dohodkih. V tem prispevku želimo prika- zati stanje gozdov na podlagi poglavja o goz- darstvu3 iz ome_Ej~r:!_ega opisa in na podlagi nekaterih prirog iz "Di~c gospodarjenja z gozdovi na marenbers~ gospoščt~l. Op~ gospodarstva je v izvirniliu podan v oblikl odgovorov na vnaprej post~vljena vprašanja, na katera .je gospoščina odrova.rjala._ . Obsežnih gozdov ta go~poščma ru 1rnela. Merili so le 416 oralov in}o bili zelo raztre- seni po različnih hriliih in legah. Gospoščina je imela tele gozdnEV'komplekse_: Spodnji grajski gozd 113 y41ov, smreka 1~ bu~ev~ gozd srednjeykovosti ( ± ); ZgornJI gra]skt gozd ll-9/ oralov, isto; ? Iglasti gozd (N~elwald) 44 oralo v, bukev ( ± ); ? Streliški ---------~ -vili (Schiesskogel) 286 oralov, bor in smreka, ( ± ); ? Pristavski vrh (Mayerhof Kogel) 18 oralo v, isto, ( :;1::: ); ? Fajsingerjev gozd (Feisingerwald) 9 oralov, bor, dobre kako- vosti; ? Pešinekov gozd (Peschniegwald) 30 oralov, smreka, slabe kakovosti; Ribičev gozd (Fischerwald) 49 oralov, smreka, ( ± ); ? Gozd v Hudem kotu (Bosenwinkelwald) 1 O oralov, smreka, ( ± ); ? Gozd v Hudem kotu (Bosenwinkelwald) lO oralov, smreka, C ± ): Werbenwaldel 12 oralov, b~r. slabe kako- vosti. Gospoščinski gozdovi so bili prvič gotovo opisani in ocenjeni pri terezijanski davčni rektifikaciji leta 1748, ob predvideni jožefin- ski urbarialni regulaciji v letih 1783 do 1786 so jih hkrati z drugimi zemljišči mehanično iz- merili manipulanti. Leta 1799 sta to izmera popravila in izboljšala gospoščinska uradni- ka in gozdar. Operat je potrdil gubernij in so ga leta 1802 hranili v registraturi gospoščine Gozdovi še niso bili razdeljeni v oddelke, pač pa je bila razdelitev po površini že pred- videna, po mnenju gospoščine to zaradi nji- hove raztresenosti tudi ne bi bilo prav smi- selno. Lesna zaloga ni bila strokovno ocenje- na. Pač pa je uprava vseeno ocenila, da je v teh gozdovih 525 debel za tramove (Belkenstamme)., 2920 debel za žagovce in 67.200 dreves za srednji les (Mittelholz). Iz njih bi bilo mogoče letno dobiti 166 klafter drv za 124 l/2 fl. Od 1793-180 l je gospoščina 3 Ibid. Von der Beschaffenheit der Forste und Waldungen, fo 33-40. prodala 155 debel za tramove, 1067 špirov- cev, 117 sušic, 136 drogov, 40 voz dračja, 20 klafter mehkega odpadnega lesa. Za to je iz- tržila povprečno letno 118 fl, skupno pa 1.067 fl. Cene so bile za debla za tramove glede na debelina in dolžino l l/2-2 fl, za obsušnice l do 1 1/2 fl, za špirovce 45 kr do 1 fl.4 Od sedaj obdelanih državnih gospoščin samo maren- berška navaja, da se gozdovi ne pom1ajujejo po naravni poti, ampak da poseke pogozdu- jejo (Das Holz wird in denjenigen Platzen, wo eines augehackt wird, sorgfaltig nachge- pflanzt).5 Tudi sicer ta gospoščina navaja, da se v gozdovih vedno ravnajo po gozdnem re- du, kar je v primerjavi z drugimi gospoščina­ mi zelo nenavadno. Gozdnih požarov ni bilo, kar so ljudje pomnili. Pastirske ognje in ka- jenje v gozdovih je gospoščina prepovedo- vala. Podložniki so sicer imeli v gozdovih servi- tutne· pravice do lesa, stelje in paše, vendar v precej skromnem obsegu. V devetih goz- dovih so imeli 3 podložniki oziroma kočarji pravico do 6,8 oziro~a lO klafter drv, le v Faj- šingerjevem gozdu se zdi, da so imeli vsi bliž- nji podložiki in kočarji pravico do lesa. V Zgornjem grajskem gozdu so smeli 4 podlož- niki namesto plačila za selska pota pasti po eno kravo. Ta pravica je bila zagotovljena s kupnimi pismi. Na Streliškem vrhu so imeli dominikalni naseljenci (ki so se naselili na do- minikalnih zemljiščih, ki jih je gospoščina ob spremembi tlake v denarne dajatve razkosala) pravico do paše ene krave, na Pristavskem vrhu so imeli to pravico 3 podložniki, 3 pod- ložniki so imeli pravico do stelje·. V primerja- vi z drugimi gospoščinami je bila marenber- ška zelo malo obremenjena s služnostnirni pravicami.6 Ker podložniki sami sploh niso imeli gozdov ali pa ne dovolj, bi soglašali z odpravo služnostnih pravic le v primeru, če bi jim gospoščina brezplačno odstopila so- razmeren delež gozdov. To pa po njenem mnenju zanjo ne bi bilo ugodno in koristno, ker je imela sorazmerno malo gozdov, ki jih je rabila za svoje potrebe in za pomoč revnim podložnikom in- takim, ki se jim je zgodila ka- ka nesreča. 4 Kot pripomba 3. Ausweis uber die .bei der ve- reinigten Religions Fonds Herrschaft Mahrenberg befindlichen Waldungen, dann uber ihren Zustand und Ertrag und Uber die in denselben bestehen- den Servitusrechte, str. 159-165, 166, 167. s Ibid., fo 34. 6 Kot opomba 4 7 Iz graščinskih gozdov so revni poročeni prebivalci in dninarji večkrat kradli dračje in drva. Te gozdne tatove je gospoščina, koli- kor jih je ujela, zaprla, preiskala in obsodila kot politične prestopnike (zločince) ( ... als politische Verbrecher).7 Lahko je uvideti, da omenjen najnižji razred ljudi ( ... niedrigste Menschenklasse)8 zavedejo do kraje v goz- dovih in na poljih le potrebe in- revščina. Ti berači nimajo ne polj, ne gozdov, živijo le od dnine, morajo pa prehranjevati pogosto šte- vilne družine. Da bi se izognili gozdrum in poljskim krajam, gospoščina ni videla nobe- ne druge boljše možnosti, kot da bi omejili iz- dajo dovoljenj za sklepanje zakonske zveze gostačem in poslom in da bi ta dovoljenja da- jali le tistim, ki se pred gospoščino izkažejo, da imajo ustrezno premoženje, da.bodo lah- ko vzdrževali družino. Nato sledi v poročilu populistični ekskurz, da bi tako sicer zmanj- šali število prebivalstva, kar pa v teh goratih krajih z majhnimi možnostmi zaslužka ne bi bila posebna škoda. Otroci teh revežev so namreč zaradi pomanjkanja hrane že od ma- lega slabotni, imajo slabo vzgojo in potemta- kem za krajane niso koristni temveč škodljivi in nevarni za splošno varnost in mir ter za dr- žavo. Les so podirali spomladi in jeseni s pvbliž- no seženj visokim panjem. Poškodb drevja v gozdovih ni bilo, ker so take poskuse najost- reje kaznovali. Poleti tudi niso sekali vej za vejnik. Če se ·je listje v gozdu le preveč na- kopičilo, tako da je oviralo kalitev semena, je gospoščina dovolila podložnikorn proti skromnemu plačilu grabljenje stelje, vendar večinoma le na osojnih legah. Živino (kolikor je bilo dovoljeno) so pod- ložniki pasli v gozdovih od pomladi do jeseni. V gozdovih ni bilo skrivnih poti; v njih se niso skrivali klateži. Za podiranje in pripravo klaf- tre drv je gospoščina plače vala drvarjem po 36 krajcarjev. Les so kupcem prodajali na pan ju proti nakazil u in takojšnjemu plačilu. Svinjske paše v marenberških gozdovih ni bi- lo. Lov je bil v zakupu. Zakupnina je znašala 69 fi letno. Na gospoščini je bil nastavljen logar (Waldfčrster), ki pa še zdaleč ni bil usposob- ljen za pravega gozdarskega uradnika (Dieser ist zu einem ordantlichen Forstbearn- ten bei wei tem nicht qualifiziert),9 prejemal je 8 7 ibid., fo 35 V 8 ibid. 9 ibid., fo 39 V. tudi le plačo 80 fl, imel je zastonj službeno stanovanje in deputat 6 klafter drv, ki pa si jih je moral sam pripraviti in plačati prevoz za- nje iz gozda. Izdatkov za »gozdno kulturo« do leta 1800 ni bilo, šele leta 180 l je izkazan neznaten zne- sek 2 fl 15 kr. Pri tej gospoščini so prikazane bilance le za l. 1789-1793. V teh letih je goz- darstvo k čistemu donosu gospoščine (letno povprečje 5.489 fl) prispevalo le 1,97% (letno povprečje l 08 fl). Če bi odbili od tega plačo logarja 80 fl, ki je bil plačan iz splošne- ga proračuna gospoščine, bi ta delež padel celo le na 0,51 %. Glavni vir dohodkov na gos- poščini so bile dajatve podložnikov za zem- ljišča (pravde), prirnščine (lavdemiji), deseti- ne od žita in vina, gornine in zelo pomembni dohodki od vinogradov, ki jih je gospoščina imela v Slovenskih goricah. Za primerjavo denarne vrednosti lahko služijo že navedene cene lesa in plačilo dr- varjev od klaftre drv, plača upravnika gos- poščine, ki je zaslužil letno 755 fl in logarja ter sodnega sluge, ki sta imela okoli 80 f1 letne plače. Die Waldwirtschaft auf der Staatsherrschaft Mahrenberg (Radlje) am Ubergang aus dem 18. ins. 19. Jahrhundert Zusammenfassung In der Abhandlung wird die Waldwitshaft der Staats-(Religionsfonds) herrschaft Mehrenberg, jetzt Radlje, anhand der Guterbeschreibung aus dem Jahre 1802 vorgestellt, Diese Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 autgelos- ten Domini.kanerinnenklosters daselbst. In ihr waren Herrschaften bzw. Gi.iter Vuzenica (Saldenhofen), Muta (Hohenrnauthen), Rohrbach und Marenberg vereinigt. Der Waldbesitz war ge- ring und belief sich nur auf 416 Joch. Die Walder lagen sehr zerstreut in gebirgigen Lagen. Sie waren mit den fiir dieses Gebiet tiblichen Baumar- ten bewachsen. Genaue geodatische Wa1dausmessung scheint bis 1802 nicht erfolgt zu sein. Die W al der war en wagen zu geringen Um- fang es und der Lage nicht in Abteilungen grup- piert. Auf dieser Herrschaft schi!'m nach Angaben sehr strenge Befolgung der Waldordnung zu herr- schen, ob das auch tatsachlich der Fali war, mus- ste man mit anderen Quellen nachpriifen. Jeden- falls wurde solche Scharfe bei bisher behandelten fi.inf Staatsherrschaften auf slowenischen Gebiet bei weitern nicht vorgefunden. Es war ein Waldforster angestellt, der aber fiir diesen Posten keine entsprechende Qualifikation · aufwies. Entgegen der Waldaufsicht scheint aber 1 1 1 l ~ die forstliche Pflege der Wa1der vernachli=issigt worden zu sein. Erst imjahre 1801 wurden fiir For- stkultur 2 O 15 xr ausgegeben. Die Walder wurden fUr keine industrielle Zwecke, im geringen Ausmass fUr Bauholz, haupt- sachlich aber ftir Brenn-(Scheiter-) ho1zanferti- gung durch eigene und fremde Untertanen be- nutzt. Der Aushieb war nicht betrachtlich, fo1glisch waren auch die Reineinnahmen aus dem Waldbau sehr bescheiden (von 1789--1793 jiihrlich durch- schnittlich 108 fi). Wenn man von diesen den For- stergeha1t (80 11) abziehen wurde, der aus dem Gesamthaushalt der Herrschaft beglichen wurde, verbliebe ein Rest von 28 fl, der 0,51 % der Gesamtherrschaftseinnahmen derstellte. Der Waldbau auf der Staatsherrschaft Marenberg war gegen Ende des 18. Jahrhunderts noch schlecht rentabel, was in dem Umstand zu suchen ist da d1e Waldungen sehr wenig zu wirtschaftlich ergiebi- gen Zwecken genutzt wurden. 9 OXF.: 972.2 IUFRO: 971 Strokovne ekskurzije IUFRO kongresa 1986 Kongresi o raziskovalnem delu v gozdar- stvu inlesarstvu se razlikujejo od večine dru- gih kongresov. Del kongresa odpade vedno na prikaze v gozdu, v klasičnih raziskovalnih laboratorijih ali pa v tovarnah. Zato ni naključ­ je, da je za IUFRO kongres v Ljubljani pred- videnih dvajset ekskurzij. Priprava in izved- ba takšnega velikega števila ekskurzij, ni lahka naloga. Potrebno je prikazati izsledke raziskav, prenos raziskav v prakso; praktič­ no delo in njegove rezultate, m to ne prireje- no, temveč odkrito z vsemi odlikami, slabost- mi in problemi. Priprave za ekskurzije potekajo v glavnem nemoteno. Pač tako, kakor smo sposobni pnka- zati. Ob takšnih pripravah se stroka sooči sa- ma s seboj. Primorana je kritično ovrednotiti svoje delo, spoznati napake; odkriti pomanj- kljivosti, ugotoviti, kaj bo potrebno v bodoče spremeniti. Hkrati pa kaže preučiti tudi us- pehe in te prirediti za prikaz svetovni stro- kovni javnosti pri ekskurzijah. Že kritična presoja našega lastnega dosedanjega dela nas opozori, da je precejšnje število gozdar- skih organizacij, kjer ne bi kazalo prikazovat1 dosedanjega dela. Vendar ugotavljamo, da pa je le število tistih, ki bi lahko kaj pokazali, večje kot je število tistih, na katere ne bi ka- zalo biti ponosen. Takšno je stanje le v neka- terih republikah; sem spada tudi Slovenija. Pri izbiri tem in objektov za javno medna- rodno predstavitev našega dela spoznamo, kje naše delo šepa in kje smo uspešm. Ob takšni izbiri objektov za prikaz se por odi mi- sel, da morda ne bi bilo narobe, če bi se pri slehernem in vsakodnevnem delu vedno vprašali ali bi si upali to delo razgrniti pred domačo in pred mednarodno strokovno jav- nostjo nasploh? Prepričan sem, da bi pri takš- nem načinu sleherno naše delo opravljali s polnim čutom odgovornosti. Pri izbiri objek- tov je bilo potrebno upoštevati poleg naših želJa, tudi želJe izvršilnega odbora IUFRO or- gamzaclje, nadalje želJe mednarodnega raz- 10 iskovalnega foruma v gozdarstvu in v lesar- stvu in seveda ton in moto kongresa. Pri izbiri objektov in problemov pa niso do- volj le našteti kriteriji. Potrebno je vedeti, da se na ekskurzijah pojavlja široka mednarod- na srenja iz naJrazhčnejših okolij in za vsako- gar mora biti objekt in tematika prikazana na razumljiv in privlačen način. Recimo, da se na neki ekskurziji pojavijo udeleženci iz Skandi- navije, iz Sibirije iz subtropskega dela ZDA, iz gorate Japonske, nekdo iz Srednje Evrope, gozdar iz Severne Kitajske, raziskovalec iz azijskega Pacifika, Črnec in Sake lije itd. Pale- ta možnosti še daleč ni izčrpana. V sak naj bi odšel z občutkom, da je na ekskurziji nekaj pridobil in da si je nabral novih idej, ki bi mu znale koristi pri lastnem delu. Večina od na- štetih bo težko doumela evropski način goz- darstva. Že Skandinavec bo zmajal z glavo. Kakšen brihten Rus iz Sibirije bo dojel filozo- fijo našega dela, težko pa bo razmišljal o na- ših konceptih v lastnem prostranstvu. Ameri- kanec v službi velike eksploatac1jske druž- be bo zanikal naše delo. Amerikanec iz raz- iskovalnih krogov pa nam bo zaploskaL Pre- cizni Japonec se bo trudil vse dojeti in doma vse po japonsko predelati itd. Skratka, da bi zadostili vsem, vzbudili interes, prisluhnili nji- hovi kritiki, to zapisali in koristno uporabili, je potrebno ekskurzije do popolnosti pripraviti. V saka ekskurzija Ima svoJ obJekt. oziroma vsa- ka stojiščna točka, mora biti del celote. v se mora biti prikazano tako, da ima čvrste stro- kovne in znanstvene temelje. Vsak prikaz mora imeti svoje jedro. h]aslonjen mora biti na osnovno misel, ki jo želimo razviti. Pri tem so pomembne metode prikazovanja, izbira objekta in organsko zaporedje v celotni zgradbi prikazovanja. In prav na tem delajo sedaj največ posamezni obdelovalci ekskur- zij. To pa je hkrati tudi zanimiva lastna šola spopolnjevanje in ena od kongresnih prido- bitev za nas. Na ekskurzijah kaže prikazati predvsem tisto, kjer smo močni in tisto, kjer smo napred- ni kljub našim skromnim materialnim pogo- jem. Najbrž svet zanima naš sonaravni kon- cept dela z gozdom; poskusi povezovanja varstva narave in pridobivanje dobrin iz goz- da; priroden gospodarski gozd v širokem razponu med d verna skrajnostima: nazaj h gozdu na jugoslovanskih goljavah in zdrav- ljenje monokultur slavonskega hrastovja ali pa smrekovih monokultur v Sloveniji. Obisko- valca zanima naše hotenje o poskusih in o us- pehih brezšivne povezanosti vseh procesov ; 1 ! v delu z gozdom in dejstva, da je sekira glav- ni gozdnogojitveni ukrep. Nadalje zgodovina naše gozdarske preteklosti - zmote in uspe- hi. še posebej pa kaže spregovoriti o kon- ceptih in ciljih našega bodočega dela. Pri vseh teh prikazih moti sušenje gozda, ki briše ponekod napore in uspehe našega de- la v preteklosti. Na podlagi takšnega razmiš- ljanja je bil izdelan osnutek programa eks- kurzij in dan v razpravo IUFRO organizaciji. Na podlagi pripomb je bila izdelana dokonč­ na podoba ekskurzij, ki jo v skrajšani obliki prikazujemo. Načrtovanih je dvajset ekskurzij. Med njimi je manjše število takšnih, ki obravnavajo spe- cifično problematiko te so: Ekskurzija za predelavo lesa Ekskurzija za oplemenjevanje in genetiko Ekskurzija za plantažno pridelavo lesa Ekskurzija za hudourništva Ekskurzija o umiranju gozdov Ekskurzija za predelavo lesa zajema ves jugoslovanski prostor. Ustavlja se na nekate- rih naprednejših lesnoindustrijskih podjetjih Slovenije, Hrvatske, Vojvodine in Srbije v Vranju pri poznani lesni industriji SIMPO. Pri- prava te ekskurzije je razmeroma težavna, ker nam manjka vzornih objektov. Ekskurzija za oplemenjevanje in genetiko je zelo specifična. Okoli sebe združuje za- gnance, ki obljubljajo novo obdobje gozdar- stva s pomočjo bioinženiringa. Področje, ki ga premalo razvijamo, da bi znali spoznati resnično vrednost klasičnega gozdarstva na eni strani in potem biorevolucije na drugi strani. Ekskurzija za plantažno pridelavo lesa ima kaj pokazati v Jugoslaviji. Zajela bo Slovenijo le delno. Težišče zadrževanja pa bo na Hr- vatskem in v Vojvodini. Od te ekskurzije si mnogo obetamo. Ekskurzije za hudourništva potekajo po vsej Jugoslaviji. Slovenci bomo prikazali kul- turo in zgodovino tega dela. Srbija bo prika- zala znanstveno delo na tem področju. Bosna pa poskuse svojega dela v tej sferi. Jugosla- vija kot celota se tu ne more preveč pohvaliti; pa \·endar upajmo na najboljše. Ekskurzija o umiranju gozdov, dodatna, dvajseta po zaporedju, se je pojavila na iz- recno željo udeležencev kongresa. Ta eks- kurzija bo ostala v Sloveniji. Čeprav neradi, moramo prikazati temno plat našega indu- strijskega koncepta ... Petnajst ekskurzij ima namenoma splošni značaj. S tem želimo poudariti, organski kon- cept dela z gozdom in zahtevo po široko pro- filiranem gozdarskemu strokovnjaku, ki v gozdu deluje, ali pa naj bi deloval, kot široko razgledan delavec v gozdu, kipa sipo potre- . bi poišče za nasvete pri specifičnih nalogah tudi specialista. Takšen koncept je v mnogih deželah tuj. To pa ne drži za dežele srednje Evrope in še posebej ne za alpske in ob- alpske dežele. Če je bodočnost ohranjanja narave v celostnem načinu gledanja in dela, potem je potrebno to posebej poudariti. Me- nim, da smo na to lahko tudi ponosni. Ker pa je bila izrecna želja nekaterih čla- . nov izvršilnega odbora IUFRO, da je treba v posebnih ekskurzijah prikazati tudi pridobi- vanje lesa, smo to tudi upoštevali in to na po- seben način, da ne bi kršili »principa celosti«. Od petnajst splošnih ekskurzij sta bili izbrani dve, kjer bi pridobivanje lesa posebej po- udarili. Pri razmišljanju se je pokazalo, da je potrebno izbrati predvsem takšni dve eks- kurziji, kjer je delo z gozdom na zavidljivo vi- soki ravni, tako glede gojenja gozdov, orga- nizacije dela, gradnje cest, pridobivanja lesa, večnamenskega vrednotenja gozdov, upora- be znanstvenih izsledkov, povezovanje prak- se z znanostjo itd. Kot najprimernejši sta se pokazali dve ekskurziji. Ena, ki zajema Idrijo in Stražo. Pri Idriji je možno pri ekstremno težkih naravnih pogojih zasledovati pridela- vo visokovrednega lesa v večnamenskem gozdu ob uporabi žične naprave. V Straži pa bodo udeleženci lahko videli pri podobnih ciljih, pridobivanje lesa v kombinacijah kla- sičnih in strojnih metod. Druga ekskurzija pe- lje udeležence v nižinske predele in to po Slavoniji, kjer bo možno prikazati pridelova- nje visoko vredne hrastovine v venčnamen­ skem gozdu ob varčnem in negovalnem pri- dobivanju lesa. S tem smo zadostili željam ne- katerih. Oziroma uspeh nam je id alno združiti v celoto koncept gozdarstva s posebnim po- udarkom na sonaravnem pridobivanju lesa, ki izkijučuje eksploatacijo gozdov. Ostalih trinajst ekskurzij se giblje po vsej Jugoslaviji. V severnem delu je dan večji po- udarek stroki V najjužnejših predelih (Ma- kedonija) pa je poudarek na kulturnih zna- menitostih, na prikazovanju nacionalnih par- kov in na obravnavi problematike pogozdo- vanja. Splošne ekskurzije, pa tudi specifične, ubi- rajo poti po Jugoslaviji, kjer je najti fitogeo- grafske zanimivosti, uspehe gozdarjevega 11 dela, kulturne znamenitosti, izogibajo pa se krajem, kjer nam je spodrsnilo. Od strokov- nega dela je omeniti nacionalne parke; po- gozdovanje goljav, gospodarjenje z bukovimi gozdovi, s hrastovirni gozdovi, z jelovo-buko- vim gozdom, premene panjevcev itd. Da bi kljub temu kompletnejše zajeli Slo- venijo, smo si pomagali s popoldanskimi ek- skurzijam.i, ki so predvidene v sredo popol- dne. Tu so zajeta področja Poljanska dolina, Domžale, Grosuplje, Bled, okolica Postojne, itd. S tem pa ni rečeno, da je možnost prikazo- vanja izčrpana. Predvidevamo, da bo p.o kon- čanem kongresu več želja po obiskih pri po- sameznih gozdnih . gospodarstvih. Udeležen- ci od daleč, npr. iz ZDA, Japonske itd., bodo želeli izkoristiti priložnost bivanja v Evropi in bodo hoteli videti čim več. Zato. je pri velikem številu udeležencev na kongresu računati na želje posameznikov in na organizacije sku- pinskih ali pa individualnih obiskov po raznih gozdnih gospodarstvih in lesni industriji. Delo na pripravah ekskurzij je zelo razve- jano. Poleg glavnih koordinatorjev dela na pripravah približno 100-150 ljudi z različnim obsegom zadolžitev in različno intenzivno. Pri PUTNIKU, ki je prevzel turistični del ekskur- zij (prevoz, bivanje, prehrano itd) smo nalete- li na razumevanje. Nekoliko težje pa razume- jo znače:j ekskurzije. Ni navada, da bi bil stro- kovni delež ekskurzij tako zajeten, vezan na delo v naravi. Kongresne ekskurzije niso sku- pine ameriških vdov z debelimi denarnicami, ki jim kaže pobrati čim več denarja. Pri nas gre za znanstvenike, ki bi želeli študijske ek- skurzije in niso pri denarju. Naš namen z njimi je dolgoročen : odnesti morajo vsestransko ugodne vtise in spoznati da gozdarstva (vsaj v nekaterih republikah) ne kaže metati v skupni koš jugoslovanskega gospodarstva. Glede priprav še to: na terenu so izbrani objekti in v pripravi so ekskurzijske mape, ki so sestavljene iz dveh delov: (l) Ekskurzijski vodič, ki ga udeleženci prejmejo na začetku ekskurzije in (2) Priloge, ki bodo razdeljene na posameznih objektih in si jih bodo udele- ženci vlagali v ekskurzijsko mapo. Kot po- sebnost so posterji na terenu. Nekaj prvih os- nutkov je v pripravi. Pri teh pripravah ugo- tavljamo, da imamo sicer izkušnje organizira- ti ekskurzije, vendar nam kljub temu manjka sodobnih prijemov. Gre za prip~ave s kateri- mi pridobita dva: poslušalec (udeleženec ekskurzije) in pripravljalec ekskurzije. Opa- zili smo tudi, da se prav tam, kjer je mnogo 12 ekskurzi.i posamezniki preveč zanašajo na svoje izkušnje. Pri tem pozabljajo, da gre za povsem drugačen prostor in z drugačno udeležbo. K izvedbi ekskurzij je pripomniti tole: eks- kurzijo spremlja poleg stevardese strokovni vodja. Stevardese morajo predhodno opraviti poseben kurz iz gozdarstva. Posebna naloga pa čaka gozdna gosp_odarstva glede ostalih priprav, med njimi: razmišljanja in priprave glede ureditve objektov, očistitve okolice vzdolž maršrut, pregledi hotelov (še posebej glede čistoče) . Pomoč Putniku pri nasvetih gostinskim delavcem itd. Mislim, da moramo udeležence dostojno pričakati, to se pravi vljudno, prisrčno, vendar ne servilno. Poseb- no pozornost je posvetiti umiku in točnosti. V Jugoslaviji je bilo v ta namen organiziranih že nekaj »pripravljalnih vzorčnih ekskurzij«, ki naj bi opozorile organizatorje na vsebitne po- manjkljivosti. Poleg takšne »vaje« na zvezni ravni so to vajo opravili še pri nas, na Hrvat- skem, v Bosni in v Srbiji. Ostale to še čaka . Do kongresa je le še nekaj mesecev. Zato zahtevajo priprave trdo delo - hkrati pa naj bo to trdo delo tudi naša odlična šola. V es svet nas pride pogledat. Glejmo, da se do- stojno predstavimo, saj takšna priložnost v takšnih okvirih, zlepa ne bo. Spodrsljaji in iz- govori na kolektivno odgovornost so pri goz- darjih odraz neodgovornega dela, zato jih ne kaže priznavati. Jugoslovanski organizacijski odbor i OXF.: 972.2 IUFRO: 971 O pripravah z vsebino ·JUFRO kongresa v Ljubljani 1986 Prof. dr. D. Mlinšek Priprave za kongres so v polnem razmahu. V tem članku bi želeli sporočiti bralcem predvsem zanimivosti o vsebini kongresa. Glavni dei vsebine· so referati in razprave. Čas kongresa se je že toliko približal, da je razumljivo, da je zgradba kongresnega ted- na postavljena in da natančno vemo, o čem bodo na kongresu razpravljali. V tem sporo- čilu se ne bi ustavljali pri tistem delu kongre- sa, ki se nanaša na mednarodno organizacijo raziskovalnega dela v gozdarstvu in lesar- stvu. Bralce najbrž bolj zanima znanstveno gradivo, ki je za kongres pripravljeno in kaj naj bi jugoslovanski gozdarji in njihove razis- kovalne ustanove od vsega tega pridobili. Za osvežitev in za začetek morda še enkrat sporočilo, da je moto kongresa: Gozdarska in lesarska znanost v službi družbe: Ali z drugi- mi besedami- gozdove z vsemi njihovimi do- brinami imamo izposojene, vrniti jih moramo zanamcem v boljšem stanju kot pa smo si jih izposodili. Gre za zahtevno obvezo. Lepo bo, če ji bomo kos. V tem smislu potekajo vse pri- prave. Vsi avtorji znanstvenih prispevkov so bili opozorjeni na moto kongresa. O PRIPRAV AH ZA KONGRESNE REFERATE Po sedanji oceni dela na organizacijskih pripravah za referate (torej brez avtorjev) približno 250 ljudi iz različnih dežel. Temu or- ganizacijskemu telesu je uspelo pravočasno pripraviti listo znanstvenih referatov in pois- kati avtorje prispevkov. Stanje predloženih prispevkov različnih kategorij je bilo z 31. 12. 1985 naslednje: Pregled števila prispevkov na IUFRO kongresu (stanje 31. 12. 1985) Vrsta prispevka Ključni referati Naročeni referati Posterji (plakatni prispevki) · Volonterski referati Vsega Število 7 394 350 (ocena) 200-300 (ocena) 950-1250 število O pom- dežel ba 4 60 ? 60-70 od 95 držav, iz katerih prihajajo IUFRO članice Opomba: število naročenih referatov je dokončno. Povečevalo pa se bo število volonterskih referatov in delno tudi število posterjev. Samo število referatov pove, da bo na kon- gresu zbrano veliko znanstvenega gradiva, ki bo tudi nam samim znalo koristiti. še zanimivej- ša je vsebina prispevkov, zato bi jih nekoliko pozneje rad podrobneje razčlenil. S prispevki bodo sodelovali avtorji iz 60-70 dežeL Jugoslovani prispevajo okrog 35 naroče­ nih referatov (9 %). Naša predvidevanja so bila, da bi naši ljudje prispevali približno 10%, kar se le delno uresničuje. Manj pa smo lahko za- dovoljni s kakovostjo jugoslovanskih prispev- kov; čeprav je o kakovosti na podlagi prijavlje- nih naslovov težko govoriti. Pri naših predlogih moti premalo pestra in premalo aktualna tema- tika. To o pazarja na kakovost. V endar to za vse referate ne velja. Splošen vtis, ki srno ga dobili pri zbiranju jugoslovanskih prispevkov je bil, da se raziskovalci boje ponuditi svoje prispev- ke, ker se. zavedajo, da prispevkom manjkajo nekatere norme znanstvenoraziskovalnega dela. Pri nekaterih pa se je pokazalo prav ob- ratno. Predlagani so bili prispevki brez poseb- ne samokritičnosti. Seveda nam častnih izjem ne manjka. Iz celotne jugoslovanske ponudbe se da sklepati, oziroma dobivamo ponovno po- trditev, da ne znamo raziskovalno delat~ ne upamo si dati svojega dela v javnost, oziroma nismo prir.:mwljeni za mednarodno kritiko raz- 13 iskovalnega dela, brez katere raziskovalnega dela ni in ga ne bo. Zato pri nekaterih instituci- jah tudi nekoliko apatičen odnos do te znan- stvene manifestacije. Nekatere raziskovalne in- štitucije so pripravljene prispevati svoje delo zgolj za denar in pri tem pozabljajo, da je to nji- hova moralna obveza: namreč nenehno potrje- vanje samega sebe in pravilnosti svojega dela. Neka tere od inštitucij. niti niso pripravljene sprejeti udeležencev kongresa. Morda je to dober znak. Zavedajo se, da nimajo kaj poka- zati, kljub dolgoletnemu delu. Res je, da k takš- nemu stanju mnogo prispeva splošna družbe- na klima. Narobe pa je iskati takšne izgovore in pri tem pozabljati na lastne napake in odgovor- nost Na morebitne pripombe posameznikov, da o sodelovanju niso bili dovolj obveščeni, morda naslednje obvestilo. V času priprav za kongres je bilo dano dovolj pravočasnih obvestil, med njimi nekatera pomembnejša: BILTEN l, SOO YD 86 IUFRO YD, junij 1983 (Glasilo Zveznega organizacijskega odbora) BILTEN 2, SOO YU 86 IUFRO YU, aprill984 BILTEN 3, SOO YU 86IUFRO YU, november 1984 Obvestilo v IUFRO News, Dunaj No. 48/2, 1985 Vse raziskovalne organizacije prejemajo vedno zadostno število tega gradiva, kjer so bi- le objavljene vse potrebne informacije. Poleg tega so bili raziskovalci obveščeni o prispevkih še drugače: Pismo predsednika IUFRO in predsednika Zvezne komisije za raz- iskovalno delo Zveznega odbora vsem fakulte- tam in inštitutom o značaju in obliki prispevkov z dne 5. 3. 1984, referati predsednika IUFRO v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Skopju, Sarajevu v toku zadnjih dveh let. · Takšen kritičen apel je bil potreben z željo, da bi bili sprejeti in pripravljeni prispevki čim kvalitetnejši. Ni še vse zamujeno. Za postrske prispevke in za volonterske referate je časa še na pretek za izdelavo visokokakovostne znan- stvene ponudbe. Prispevek pač mora ustrezati mednarodnim normam o raziskovalnem delu; mora zdržati mednarodno znanstveno kritiko in mora pomeniti aktualen prispevek znanosti. O VSEBINI ZNANSTVENIH PRISPEVKOV Iz preglednice je razviden obseg kongresa. Čez tisoč referatov z različno težo in tehniko pove, da bodo udeleženci na kongresu zelo zgovorni. Upajmo, da učinek ne bo izostal. Po- 14 sebnost tega kongresa je, da bodo mnoga po- svetovanja organizirana močno interdiscipli- narno. Hočemo povezovati posamezne izsled- ke znanosti v celoto; saj vemo, koliko lahko specialistični izsledki škodujejo, če niso vgrajeni v celoto. Med glavnimi referati naj omenim: pomoč deželam v razvoju: pogled naravovarstvenika na delo gozdarjev; človek in narava (s poseb- nim ozirom na gozd in gozdarstvo): evolucija in bodočnost ter iskanje gozdarske stroke - sa- mega sebe v nastajajoči sredini Kot posebnost naj omenim predavanje uglednega Indijanca iz ZDA, ki bo govoril o odnosu človeka do narave pri nepokvarjenem človeku na primeru indi- janske filozofije. IUFRO bo za ta primer odprla vrata Cankarjevega doma za vse, ki bi želeli poslušati tega zanimivega moža. Sploh naj po- udarim, da so častni govorniki negozdarji, ug- ledne osebnosti, ki naj opozorijo gozdarstvo na stvari, ki jih stroka v svoji ozkosti ne vidi ... Na tem mestu je težko govoriti o vsebini ne- kaj sto referatov. Da bi bralci dobili skromen vpogled v bogastvo in v raznoterost referatne- ga gradiva, naj prikažem nekatere značilnosti. Mnogo referatov je posvečenih gozdno- ekosistemski problematik~ od funkcioniranja ekosistemov, gozdna tla, gozd in H20, gozdna meteorologija, živalski in rastlinski svet itd. Po- seben del referatov obravnava področje kla- sičnega gojenja gozdov pri različnih klirnatih. Tu je dana posebna pozornost tropskemu goz- du. Izostali niso hudourniki in la vine, raziskave gozdnih požarov itd. Lista področij ]e zelo ob- širna in je ne kaže prikazovati. Uničevanje gozda in snovanje prostranih mo- nokultur širom po svetu prinaša vrsto novih raziskovalnih nalog, kar se odraža tudi pri pre- gledu referatov o zaščiti gozda, pri entomološ- kih in fi.topatoloških prispevkih in pri prispev- kih o genetiki. Nad 20 referatov obravnava onesnaženje oz- račja in umiranje gozda. Približno sedemdeset referatov pa obravnava entomološko in fitopa- tološko problematiko širom sveta. 20 referatov je s področja genetike. Kot posebnost naj ome- nim študij stabilnosti gozda - prikazano z raz- ličnih zornih kotov: stabilnost pri različnih kli- matih in pri različnem vplivanju človeka na gozd. Vse več je tudi prispevkov fiziološke na- . rave na temo rnikrobiologija, mikoriza itd. Pozdraviti,je konstrukcijo raziskovalnih pri- spevkov s področja pridobivanja lesa. Paleta prispevkov je široko zastavljena pričenši od klasičnega dela, do področja o kreiranju gozd- nega dela, o poškodbah gozda, ergonomska ---- problematika itd. Posebno interdivizijsko po- svetovanje pa je namenjeno temi: gozdarstvo in energija. Področje ekonornike je široko zastopano: od urejanja, inventur, o obolelosti. gozda, prirastos- lovje, ruralna problematika, zakonodaja, goz- darska politika, zasebni gozd, trgovina z lesom itd. V se več je prispevkov na temo: večnamen­ ski gozd in njegove raziskave. Nekaj prispev- kov opozarja na globalno tematiko. Področje predelave lesa je to pot podano in- terdisciplinarno. Še posebej so zanimivi razis- kovalni prispevki z naslednjo tematiko: les kot gradbeni material; kakovost lesa; inženirstvo; zaščita lesa; vpliv osnaževanja na kakovost le- sa; lepljenje; biološke izboljšave lastnosti lesa; raziskava lesa za bodočnost itd. Področje je še posebej skrbno organizirano. Ukvarja se z ge- neralno zaimivo problematiko pa vse do spe- cifičnosti kot je npr. uporaba bambusa itd. V zadnjem predalu, ki pa po pomembnosti ni zadnji, najdemo prispevke iz raziskovalne sfe- re, ki si jih gozdarstvo in lesarstvo izposoja in po svoje prikraja od drugod. Sem spadajo razisko- valni prispevki kot so statistični pripomočki; razvoj in uporaba literature; rekreacijsko pod- ročje, gozdarstvo in splošna kultura; tenninolo- gija; precej prispevkov je iz zgodovine gozdar- stva; uporaba modernih pripomočkov. Velik paket predstavlja prenos znanja in vse bolj se oglašajo s svojimi prispevki filozofi Po sedanji oceni bo celotna žetev znašala osem tiskanih kongresnih zvezkov s 4-5 tisoč strani. ZA KORJSTI OD KONGRESA SE KAŽE PRIPRAVITI Veliko število znanstvenih prispevkov po- meni velik kapit'3.1 za našo stroko in še posebej za znanstvenoraziskovalno delo. Zavedati se moramo, da por·1enijo prispevki sveže znanje, ki ga gre sicer oobirati po raznih znanstvenih revijah. Prispevki bodo natisnjeni pred kongre- som in bodo dostopni našim raziskovalnim ins- titucijam že pred kongresom. Glede priprav morda nekaj sugestij. Vedeti moramo, kaj od kongresa pričakujemo, in če kaj pričakujemo, potem se je na to treba tudi pripraviti. Bilo bi narobe in neodgovorno, da ne bi znali v teh tež- kih razmerah izkoristiti enkratne priložnosti, ki se nam nudi in to v času, ko jadikujemo, da nam primanjkuje vsega, od energije do deviz. Odločiti se moramo, kaj želimo doseči; med drugim gotovo naslednje: - Kritično moramo oceniti lastno delo. - Pripraviti moramo program izboljšav za bodoče delo glede usmerjenosti, metod, ciljev in postavljanja problemov v raziskovalnem de- lu. - Izkoristiti moramo zanimive nove raz- iskovalne izsledke za lastne raziskave in za prenos novega znanja. - Ustvariti in učvrstiti moramo sodelovanje v mednarodnem raziskovalnem delu. Vse našteto kaže podvzeti ob dejstvu, da bo kongres poskušal dati od sebe pač najboljše in največ, kar mednarodni kongresi lahko nudijo. Kongres mora pomeniti za nas tehtanje last- nega dela in bilanco dosedanjega raz- iskovalnega dela. Seveda bi bilo narobe vzeti vse, kar bo na kongresu ponujeno za sveto in uporabno. Najtežje bo sortirati in ugotavljati te- žo različnih znanstvenih prispevkov. Za takšno presojo so priprave še posebej za- htevne. Moramo se celo vprašati, koliko smo za takšno delo sploh usposobljeni. Skratka, gre za organizirane priprave izko- riščanja kongresa. Potrebno je izdelati načrte in zadolžiti posamezne raziskovalce, da pre- učijo gradivo, da s.i izdelajo sezname vprašanj, na katera žele dobiti odgovore v toku kongre- sa. V si raziskovalci naj dobe poleg kongresnih zadolžitev tudi zadolžitve lastnih ustanov, da spr~mljajo delo na določenih znanstvenih pod- ročjih in da pozneje obvezno poročajo, kaj so iz- vedeli, kako ocenjujejo informacije in kaj kaže v bodoče izkoristiti. Sleherna raziskovalna inšti- tucija pri nas bi morala takšne ali podobne pro- grame prevzeti kot delovno obvezo, vendar za tovrstne priprave ni več mnogo časa. 16 OXF.: 945.4 : 945.25 Krekovše - nova pridobitev za gozdarsko znanost Slovenije Marjan Kotar* Pridobivanje novih znanj -to je znanstveno in raziskovalno delo- je tesno povezano z na- črtovanjem in izvedbo poskusov. S poskusi predvsem preverjamo razne podmene, do katerih smo prišli na osnovi logičnega raz- mišljanja, študija in opazovanj. Vse te podme- ne lahko postanejo ugotovitev ali pa celo zakonitosti šele po temeljiti preverbi s po- skusom. Tudi gozdarstvo v tem pogledu ni iz- jema, le da je izvedba poskusa običajno do- lgotrajnejša in da poskus služi preverjanju večjih podmen hkrati. Tudi poskusi so v goz- darstvu večnamenski in ne samo gospodar- jenje z gozdom č~ se omejimo samo na tisti del gozdar- stva, ki ga označujemo z besedami gojenje gozdov, vidimo, da so tu prve poskuse osna- vali že v prejšnjem stoletju. Ti poskusi so ob- ičajno predstavljali le nekaj hektarjev velike sestoje, v katerih so preskušali učinkovitost različnih gojitvenih ukrepov. Tem poskusom se moramo zahvaliti, da imamo danes vsaj ne- koliko primerov res dobrega ovrednotenja razvoja sestojev (kvantificiranja) pri določe­ nih gojitvenih ukrepih. Pravo "bogastvo na tem področju imajo Nemčija, S vedska, Av- strija, Švica in celo Norveška. Poleg teh t. i. poskusnih ploskev, ki so običajno postavlje- ne po celi državi ali pokrajini. pa imajo goz- darsko napredne dežele pogosto tudi večje gozdne komplekse, ki v celoti služijo znan- stvenoraziskovalni ter pedagoški dejavnosti. To so t. i. učni gozdovi, ki so v lasti ali pa so dani v gospodarjenje znanstveno-raziskoval- nim ali pa znanstveno-pedagoškim organiza- cijam. Ti gozdovi omogočajo tem organizaci- jam racionalnejšo izvedbo raziskovalnega in * Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd, B. F., VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 16 pedagoškega dela, hkrati pa so demonstra- cijski objekt gozdarske znanosti njihove de- žele. V takšnem učnem gozdu je prikazano, kako naj gospodarimo z gozdom in kako do- segama zastavljene cilje z uporabo (v deželi) najmodernejših znanstvenih dognanj. V njem se zrcali »gozdarska naravnanost« (»gozdarska šola«) te dežele, oziroma institu- cije, ki z gozdom gospodari. Takšen učni gozd je večkrat bolj prepričljiv o pravilni us- meritvi neke ))šole« kot pa cela skladovnica znanstvenih knjig. Veliko gozdarskih fakultet ali inštitutov v Evropi ima takšne svoje učne gozdove. Njihova površina je zelo različna; od nekaj stotin hektarjev pa do več tisoč. Nekje so ti gozdovi pravi učni gozdovi, nekje pa predstavljajo le sredstva za reševanje težkega finančnega položaja njihove instituci- je. Jugoslavija je glede učnih gozdov Evropa v malem. Tako ima Šumars.ki fakultet v Za- grebu velike površine gozdov na območju hrasta doba v Slavoniji (okolica Lipovljani) ter velike površine gozdov na območju buk- ve in jelke v Gorskem Kotarju. V si njihovi gozdovi upravičeno nosijo naslov gozdarske- ga poskusnega posestva in je njihov lastnik nanje upravičeno ponosen. V teh gozdovih se zrcalijo dosežki njihove gozdarske znanosti ter pozitivne izkušnje gospodarjenja z njimi. Ti gozdovi so študijski objekt njihovih študen- tov ter tudi njihove operative. Sem vodijo šte- vilne tuje strokovne ekskurzije in s tem veča­ jo ugled njihovega gozdarstva. Prepričan sem, da so ravno ti gozdovi veliko doprinesli k ugledu hrvatskega gozdarstva v svetu, po- sebno na področju gospodarjenja s hrastovi- mi gozdovi. Od drugih gozdarskih fakultet ima v gospodarjenju nekoliko večjo površino gozdov samo še Šumarski fakultet v Beogra- du. Seznanimo se še s stanjem v Sloveniji. In- štitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slove- nije (IGLG) nima svojih gozdov; Biotehniška fakulteta- VTOZD za gozdarstvo (BTF- G) pa ima v lasti le nekaj deset hektarjev goz- dov, ki jih je v oporoki zapustil odvetnik Ob- lak. To je t. i. Oblakov gozd v Brezovici, ki pa nima značaja učnega gozda, ker ne pred- stavlja prostorske celote (razparceliranost). Velik del tega gozda je izločen kot Q_ozdni re- zervat. Gozdarski šolski center (GSC) v Po- stojni tudi nima svojih gozdov. Poglejmo si v kratkem, kako so slovenske institucije, ki se ukvarjajo z znanstvenorazis- kovalnim in - ali pedagoškim delom zado- ščale potrebo po lastnem gozdu, ki ga pa ni- so imele. Takoj po ustanovitvi IGLG (tedaj IGLIS) so njegovi strokovnjaki pričeli z izločanjem in postavljanjem trajnih raziskovalnih ploskev širom po Sloveniji in to na vseh pomembnej- ših gozdnih rastiščih. Te ploskve so bile največkrat velikosti l ha, sestoje pa so tvorile predvsem smreka, jelka, bukev, macesen, bor ter v nekaj prime- rih duglazija in zeleni bor. Namen postavitve teh ploskev je bil: spremljanje tistih kazalcev razvoja sestoja, do katerih ne moremo priti z enkratno se stojno in rastiščno analizo. V se strokovno delo, vključno z vsemi meritvami, so opravljali delavci IGLG, gospodarjenje pa je ostalo gozdnogospodarski organizaciji. Skupno je bilo postavljenih nad 250 ploskev. Iniciatorjem postavitve teh ploskev se mora- mo danes zahvaliti, da imamo za nekatere drevesne vrste, na nekaterih rastliščih, po- datke o razvoju sestoje v za razdobje 30 let ali celo več. Ti podatki nas uvrščajo med deže- le, ki imajo tradicijo tudi v gozdarskem razis- kovalnem delu. Kot posebno zaslužne za to delo naj tu navedem: Tregubova, Miklavžiča, Brinarja in Čokla. Poleg strokovnega dela na teh trajnih raziskovalnih ploskvah pa je IGLG vodil oziroma oblikoval smernice za gospo- darjenje za bivše posestvo Lehen na Pohorju. Na Lehnu, kjer so bili nekdaj naši najlepši prebiralni gozdovt je bila na ta način .zago- tovljena skrb nad gozdovi, kjer je imelo go- spodarjenje po načelu kontrolne metode že dolgoletno tradicijo. Zato lahko trdimo, da je Lehen imel vrsto lastnosti Učnega gozda, saj naj bi nam prikazoval, kako se razvijajo goz- dovi, kjer prebiralno gospodarimo ob upora- bi zadnjih dognanj znanosti. Lehen naj bi bil nekak model prebiralnega gospodarjenja, istočanso pa študijski objekt. Zal je kasnejše hiranje jelke popolnoma zaobrnila trende razvoja teh gozdov, kar je povzročilo prehod iz prebiralnega v skupinsko postopno go- spodarjenje. Danes pa bi Lehen lahko odig- ral pomembno vlogo in sicer kot demonstra- cijski objekt, kako racionalno preiti iz ene vr- ste gospodarjenja v drugo ter kaj se dogaja v sestojih, kjer nekdaj vodilno vlogo jelke prevzema smreka. Ko se je v Ljubljani osnoval visokošolski študij gozdarstva (sedanja BTF - G) je bilo osnovano tudi fakultetno posestvo Silva, ki pa je bilo razmeroma hitro razformirano, njeni gozdovi in ostali gospodarski objekti pa do- deljeni gozdnogospodarskim .oz: lesnogos- podarskim organizacijam. Tako sta imela IGLG in BTF - G na razpo- lago za raziskovalno delo kot trajne razisko- valne objekte v gozdu le 250 trajno razisko- valnih ploskev ter deloma Lehen. V letu 1978 smo pristopili k obnovi ciljev za vse razisko- valne ploskve ter ugotovili, da velik del plos- kev ne ustreza več svojemu namenu, oziroma ciljem, zaradi katerih so jih postavili (sestoje so porušile naravne ujme, lubadarji ali pa so bih že v obnovi). Zato smo od teh, prvotno 260 ploskev, ohranili za nadaljno spremljanje ras- ti in razvoja le okrog l OO ploskev, dodatno pa smo postavili nekaj novih, tako da imamo da- nes skupno 115 trajno raziskovalnih ploskev. Vsa dela v teh ploskvah izvajajo gozdnogos- podarske organizacije, vendar ob sodelova- nju delavcev BTF - G. Te ploskve, kot trajni raziskovalni objekti, ne zadoščajo potrebam gozdarske znanstve- noraziskovalne ter pedagoške dejavnosti. S tem ne mislimo samo ·potrebam BTF - G, lGLG in GŠC, temveč potr.ebam celotne raz- iskovalne in pedagoške dejavnosti, saj se do- bršen del le-te odvija tudi. znotraj gozdnih gospodarstev. Te dejavnosti potrebujejo tudi večji lrajni objekt, kjer bomo celotno prika- zali rezultate znanstveno raziskovalne dejav- nosti v Sloveniji in na njih temelječo sloven- sko gozdarsko naravnanost tj. »slovensko gozdarsko šolo«. Na drugi strani pa ima lahko dejstvo, da slovenske raziskovalne in pedagoške institu- cije nimajo svojega lastnega »učnega gozda«, tudi svoje dobre strani in to v tem, da so de- lavci teh organizacij prisiljeni uporabljati kot »učni gozd« vse gozdove v Sloveniji, kar vodi k večji povezavi teorije in prakse. Mogoče je naša slovenska povezanost med znanostjo in operativo, ki nam jo v drugih republikah po- gosto zavidajo, tudi rezultat pomanjkanja lastnega učnega gozda. Verjetno so slabe strani, da nimamo lastnega učnega gozda, večje kot prednosti, saj traja prenos novih znanj v prakso operative dlje časa, kot pa v lastne gozdove ta prenos pa ni tako popoln. Tudi sama organizacija raziskovalnega ter pedagoškega dela bi bila bolj racionalna. Ker sedaj ni možnosti, da bi te institucije do- bile svoje lastne gozdove, je treba najti dru- gačne rešitve, ki pa morajo dati enake rezul- tate. Ena od takšnih možnih rešitev je obliko- vanje učnega gozda, ki je v sklopu gozdno- gospodarske organizacije. Gozdnogospo- 17 darska organizacija postavi kot učni objekt revir ali pa kakšno drugo geografsko enoto. V se strokovno delo in nadzor nad drugimi deli v tem učnem objektu zaupa svojim naj- bolj sposobnim in najbolj prodornim strokov- nim kadrom. Iz dela in rezultatov v tem uč­ nem objektu, potem oblikujejo strokovne smernice za gospodarjenje z drugimi gozdo- vi v območju. K delu v učnem gozdu lahko pritegne tudi strokovnjake raziskovalnih, pe- dagoških in drugih gozdnogospodarskih or- ganizacj. Ti in tem podobni razlogi so vodili strokov- njake Soškega gozdnega gospodarstva Tol- min ter njihove temeljne organizacije Goz- darstvo Idrija, da so oblikovali raziskovalno- pedagoški objekt Krekovše. Krekovše predstavljajo gozdni kompleks s površino 370 ha, ki obsegajo predvsem bu- kova in jelovo-bukova gozdna rastišča. Vo- dilno vlogo ima predvsem bukev in to zaradi njene velike kakovosti ter zaradi njenega iz- redno velikega pomladitvenega potenciala. K odločitvi, da osnujejo učni gozd Krekov- še ter s tem k študiju predvsem bukovih ras- tišč in bukovih gozdov, so jih vodili naslednji razlogi in premisleki: l. Bukev je v Sloveniji ena izmed najpo- membnejših drevesnih vrst in bo to tudi osta- la. Čeprav smo dežela bukve, je pri nas še vedno zelo slabo raziskana; zelo slabo po- znamo proizvodne sposobnosti njenih rastišč, še slabše pa razvoj in rast njenih sestojev ter reakcije na gozdnogojitvene ukrepe. 2. Raziskovalno delo ter gojenje v bukovih gozdovih na načelu sodobne nege se je pri- čelo in v glavnem tudi odvijalo (z izjemo TOZD Gozdarstvo Straža) na območju Soške- ga gozdnega gospodarstva in to pred vsem v Idriji. 3. Gozdarski strokovnjaki s tega območja imajo veliko izkušenj pri delu z bukvijo. Te iz- kušnje je potrebno oplemenititi z nadaljnjim poglobljenim znanstveno-raziskovalnim de- lom, rezultate tega pa prenesti z delo v bu- kovimi gozdovi tudi drugod. 4. Zaradi velike raznolikosti rastišč, bodo ti sestoji zahtevali individualen pristop znan- stvene in strokovne obravnave. S tem pa je že dano tudi jamstvo, da pri njihovem go- spodarjenju, kakor tudi pri prenašanju in uveljavljanju njihovih izsledkov v prakso dru- god, ne bo posploševanja (šabloniziranja) 5. Raziskovalno-pedagoški kompleks Krekovše bo služil strokovnemu usposablja- nju strokovnjakov, kakor tudi drugih delav- 18 cev SGG Tolmin. Stalni objekti so gotovo pri- mernejši za izobraževalne namene, ker so pripravljeni bolj temeljito in ker imamo na njih ovrednotene učinke vseh predhodnih gozdarsko-tehničnih ukrepov. 6. Krekovše bodo služile terenskemu po- uku študentov gozdarstva in to na področju vrednotenja rastišč, gojenja gozdov, načrto­ vanja v gozdarstvu, kakor tudi na področju pridobivanja lesa. 7. V sklopu kompleksa Krekovše je pre- novljena bivša logarnica, ki je opremljena z vso potrebno opremo ter daje odlično mož- nost nastambe vsem raziskovalcem, oziroma koristnikom tudi za daljši čas. 8. Predel Krekovše je po površini dovolj obsežen in zadosti raznolik gozdni kompleks, da je v njem možno proučevati tudi ekonomi- ko vseh ukrepov; torej so Krekovše tudi ob- jekt, ki lahko v celoti služi kot model gospo- darjenja. 9. V predelih, kjer so Krekovše, je pre- cejšnja pogostost naravnih ujm (žled, snega- lomi itd.), ki imajo večkrat celo obseg kata- strofe. Zato bodo spoznanja iz Krekovš dobra obogatitev znanj s področja rizika gospodar- jenja v gozdovih. Takšnih predelov, kjer »so- gospodarijo(( ujme, imamo v Sloveniji še pre- cej. V se prepogosto pa pozabljamo, da so se škode in lokalne katastrofe vedno pojavljale in da se vedno bodo, torej je ta nenormalnost v gozdarstvu dokaj normalna. Seveda pa mo- ramo to upoštevati pri našem načrtovanju in pri določanju rizika gospodarjenja. Kot vidimo, naj bi učni gozd Krekovše ce- lostno predstavljal rezultate znanstveno-raz- iskovalnega dela v bukovih gozdovih ter iz- kušnje s področja gospodarjenja z bukvijo. Skratka predstavljal naj l?i gozd, kjer bo pri- šla do izraza naša gozdarska naravnanost, tj. »slovenska šola«. Učni gozd v Krekovšah bo gotovo lahko največ prispeval k uveljavitvi slovenskega gozdarstva v svetu, ker je na koncu gozd vedno tisti, ki najlepše pove, ko- liko katera šola (naravnanost) velja. V takš- nem učnem gozdu se zrcalijo vse pozitivne strani neke šole, kakor tudi njene slabosti ali zmote. Slovenci smo poznani v svetu po svoji dolgoletni strokovni gozdarski tradiciji. Ne zaradi Resla, Hufnagla, Schollmayerja, Pa- hernik.a, Pogačnika in Koslerja ampak zaradi njihovih gozdov, oziroma gozdov, v katerih so gospodarili po njihovih načelih. Stanje goz- dov je bilo merilo njihove uspešnosti ter sla- ve in tako bo tudi v prihodnje. Koliko velja naša »slovenska gozdarska šola«, bodo najlepše prikazovali takšni učni gozdovi. Na koncu tega informativnega sestavka naj strokovnjakom SGG Tolmin ter tov. F. Kordi- šu, ki je eden izmed sooblikovalcev učnega gozda Krekovše, čestitam, da so se odločili za osnovanje tega objekta in s tem dokazali, da ne podpirajo znanosti samo z besedami, ampak tudi z dejanji, od katerih pa je najpo- membnejše to, da bodo v raziskovanje trajno pritegnili svoje strokovnjake, ter svoje razis- kovalno in strokovno delo izpostavili širši svetovni kritiki- v učnem gozdu Krekovše. Z odločitvijo, da v Krekovšah osnujejo učni gozd, so zapolnili tudi veliko vrzel v sloven- skem gozdarskem raziskovalnem in peda- goškem delu. Upam, da bodo našli posne- malce. Nove naročnine Lani, 22. novembra, je bila v Krškem l. seja skupščine Zveze društev inženirjev in tehni- kov gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki je med drugim sprejela delovni program Zve- ze ~o leta 1987, obravnavala in sprejela pa je tud1 program aktivnosti in finančne načrte za Gozdarski vestnik, za založniško dejavnost gozdarstva in za terminološko komisijo goz- darstva. Prav tako je sprejela program aktiv- nosti in finančni načrt za revijo LES, za založ- niško dejavnost lesarstva in terminološko ko- misijo lesarstva, hkrati pa je sprejela tudi fi- nančni načrt Zveze za leto 1986. Glede na podražitve, ki so in bodo še sko- raj na dnevnem redu, je skupščina sprejela predračun za Gozdarski vestnik za leto 1986 v višini 7,400.000 din prihodkov in prav toliko odhodkov. Zato bodo naročnine za leto 1986 naslednje: - za OZD in TOZD 4000 din - individualna naročnina 1000 din, - za dijake in študente 400 din, - za inozemstvo 50 DM ter posamezna šte- vilka 250 din. Za založniško dejavnost gozdarstva je bil sprejet finančni predračun za leto 1986, ki pr~dvideva 6,700.000 din prihodkov in prav tohko odhodkov, medtem ko terminološka komisija gozdarstva, ki pripravlja novo izdajo gozdarskega slovarja, nima lastnega finanč­ nega načrta. Skupščina je nato sprejela tudi finančni predračun Zveze za leto 1986, ki predvideva 5,150.000 din prihodkov in prav toliko odhod- kov, zbirni finančni predračun za vse dejav- nosti v okviru Zveze pa je bil sprejet v višini 35,820.000 din. Da bi ta načrt uresničili, se je povečala tudi članarina, ki jo Zvezi plačujejo društva od posameznega člana in znaša za leto 1986 60 dinarjev. z. z. 19 OXF.: 907.1 Narava varovana pred človekom - za človeka na območju GG Kranj Mojmir Perdan* Perdan Mojmir: Navara varovana pred člove­ kom na območju GG Kranj, v sloven~čini, Gozdar- ski vestnik, 44, 1986, str. 20. ·.-.- V sestavku so našteti objekti in lo~acije žive na- rave v kranjskem gozdnogospodarskem območju, ki potrebujejo posebno varstvo. Ob tem so zapisa- na nekatera raznušljanja. Kolikšen delež žive narave, katere njene dele in zakaj varovati, je odraz razvitosti človekove eko- loške zavesti. Na današnji stopnji razvitosti potrebujejo deli ži- ve narave in njeni biotopi pravno zaščito. Namen sestavka je zapisati nekatera razmišlja- nja, porojena ob bežnem pregledu žive narave, ki naj bi bila varovana v prostoru gospddarjenja GG Kranj, oz. na območju občin Kranj, Škofja Loka in Tržič. Perdan, Mojmir: Nature protected from human being on the region of GG Kranj, in Slovene, Goz- darski vestnik, 44, 1986, p. 20. In this paper are given objects and locations of living nature in the region of GG Kranj, which need special eco logi cal protection. About th.is some con- sideration are noted. l. PREGLED PREDLOGOV ZA ZAŠČITO ŽIVE NARAVE Osebki in lokalitete so razvrščeni po sku- pinah, ki jih predlaga Inventar najpomemb- nejše naravne dediščine Slovenije (Ljubljana 1976), čeprav so večinoma še v fazi pedloga. * M. P., dipl. inž. gozd., GG Kranj, DSSS, c. Sta- neta Žagarja 27 a, 64000 Kranj, YU 20 l.l Naravni spomeniki Človek je že zgodaj posvečal posebno po- zornost in skrb nekaterim delom žive narave. Sprva je šlo za objekte v njegovem nepo- srednem življenjskem okolju. Navadno so bili to osebki nenavadne oblike, velikosti, visoke starosti, s simbolično vsebino, redki. Mednje spdijo tudi drevesni osebki. Na območju občin Kranj, Škofja Loka in Tr- žič je razmeroma malo drevesnih orjakov, predvsem pa se ne morejo pohvaliti s svojo starostjo. Posebno redke so vaške lipe, pred- vsem pa so razmeroma mlade. Verjetno je vzrok pretežno raztresena poseljenost kraji- ne, kjer so se pozno in redko oblikovala tr- dna vaška središča. V Žiganji vasi pri Tržiču se postavljajo z mogočno lipo, staro prek 300 let. Obseg deb- la je nad 7 m. Pri vasi Hudo pri Tržiču raste devet starih kostanjev (Castanea sativa Mill). Največje drevo ima obseg debla okrog 7,6 m. Drevesa so zavarovana kot naravni spomenik. Mogočen pravi kostanj je značilnost doma- čije Zajčar nad Poljansko dolino. Od avtohtonih drevesnih vrst se kranjsko GG ponaša s semenskim macesnom (Larix europea Lam. et DC.) - drevesnim lepotcem nad Jezerskim. Od tujih drevesnih vrst so pomemben naravni spomenik mogočne sekvoje (Sequoiadendron giganteum [Lindi.] Buchh.) pri gradu Hrib v Preddvoru (posajene okrog leta 1840) in sekvoja ob stari kranjski gimna- ziji. Inventar najpomembnejše naravne dedi- ščine Slovenije predlaga za naravne spome- nike še vrh Begunjščice, vrh Porezna, moč­ virski kompleks Bobovek in sotesko Save Za- rice. Na traviščih Begunjščice nad gozdno mejo najdemo zelo bogato in pestro alpsko floro z nekaterimi redkimi vrstami (Oxytropis cam- pestris (L.) DC., Scorzonera rosea W. et K., Centaurea pseudophrygia C. A. Mey Hypochoeris uniflora Vili). Tudi na Poreznu so v pestri vegetaciji red- ke vrste (Astragalus depressus L., Eryngium alpinum L.), pa endemit Moehringia villosa (Wulf.) Fenzl. in značilnica Gentiana pannoni- ca Scop. Na tem predelu so pomembna ras- tišča divjega petelina in ruševca. Bo bovška jezer ca in bližnja močvirja so os- tanek ledeniškega jezera in glinokopov. Kot edinstveni biotopi v tem delu Slovenije so po- membno počivališče nekaterih vrst selivk (race, čaplje, tukalice, capovozniki), gnezdi- šče redkih vrst trstnic in vir hrane drugih ptic. Žal pa prostor kljub zavarovanju ogro- žata rekreacija, zlasti zimska (ribolov, drsa- nje, okrepčevalnica) in predvideno izsu še va- nje ob pritokih Kokrice. Za svetovno znano Dolžanovo soteska nad Tržičem je že (šele) izdelana celostna sro- kovna podlaga za razglasitev za naravni spo- menik (2). Območje soteske ima poleg izred- nega geološkega pomena tudi pomembne biološke vrednote. Vegetacijski pokrov so- teske je zelo pisan. Med kisloljubnimi gozd- nimi združbami je največja posebnost borov gozd na silikatnih kameninah (Pinus silvest- ris-Ptilium crista castrensis), ki ustvarja Boro- vi peči izjemno podobo. Združba je značilna za severno Evropo. V tem za Slovenijo izjem- no redkim biotopu je doslej edino znano na- hajališče mahu Ptilium crista castrensis (L. ap. Hedw.) De Not. pri nas. Med alpsko floro se pojavlja tudi zavarovani avrikelj (Primula auricula L.) . Gozdnata pobočja, skalne stene in vodotoki predstavljajo zelo raznolik živ- ljenjski prostor za živali, zato je na razmero- ma majhnem območju soteske veliko vrst. Za- nimiv je povodni kos (Cinclus cinclus L.), ki gnezdi za vodnimi zavesami pod velikimi bal v ani. Savska soteska Zarica jugovzhodno od Kranja naj bi bila geomorfološki in hidrološki naravni spomenik. Bila naj bi tudi nahajališče nekaterih reliktnih vrst. Tu je recimo naše najnižje (340m n.m.) stalno nahajališče plani- ke (Leontopodium alpinum Cass. Bolje pove- dano- bilo je. Soteska bo namreč kmalu za- lilo pretočno jezero HE Mavčiče, ki bo dodo- bra spremenilo tudi mikroklimo. Tako bo os- tala samo ena planika, ona z veliko začetnico na gornjem koncu soteske (tovarna obutve). Zanimivo je, da se je prvobitnost soteske ohranila tako dolgo. Ni je prizadela gosta po- seljenost po robovih. Verjetno zato, ker je skrita pod nivojem Sorškega in Kranjskega polja. Poti za zavarovanje te naravne dedišči­ ne se ni dalo najti. Bolj smo se začeli zanimati zanjo, ko smo jo našli ob energetski lakoti (požrešnosti). Tako smo rešili dva problema - pomanjkanje energije in problem varova- nja naravne znamenitosti ... Dediščina se da uporabiti pač na različne načine. V okviru mestnega jedra Kranja je kot na- ravni spomenik zavarovan zeleni kanjon re- ke Kokre. 1.2 Krajinski parki . Vsega prostora se ne da spraviti pod stro- go varstvo. Človek je preveč odvisen od na- ravnih dobrin, zato ob njihovi rabi tudi prila- gaja njihovo podobo. Ob tem ostaja z naravo bolj ali manj v ravnotežju. Primer krajine v kranjskem gozdnogospo- darskem območju, kjer je človek našel in do danes ohranil ustrezno ravnotežje z živo na- ravo, hkrati pa poudaril in ohranil njene lepo- te, so Davča, Karavanke in Kamniško-Savinj- ske Alpe, Ratitovec, Uden boršt Prve tri so v Inventarju predlagane za krajinske parke. Slikovitost razvejane doline Davče, razpo- tegnjenih hrbtov in obsežnih gozdnatih pobo- čij pod Blegošem, Črnim vrhom in Poreznom človekova dejavnost ni dogradila, ampak nadgradila. Krajina je preoblikovana s pose- janimi samotnimi kmetijami in zaselki. Današ- nja razporeditev kmetijskih in gozdnih povr- šin je posledica stoletnega previdenega po- skušanja in človekovega prilagajanja naravi. Tudi v bodoče bo ta prostor prenesel samo dejavnosti, ki so v neposrednem stiku z nara- vo (gozdarstvo, kmetijstvo, pohodništvo, ne- zahteven turizem). V zasnovi namenske rabe prostora občine Škofja Loka za obdobje 1986-2000 je za kra- jinski park predlagano tudi območje pod Blegošem in Starim vrhom na poljanski strani. Človekov pritisk na ta prostor je dosti večji in manj usklajen z naravo kot v Davči. V gorskem svetu na območju GG Kranj se je razen nekaterih izjem še ohranilo ravnotež- je. Rastlinstvo Karavank in Kamniško-Savinj- skih Alp ni tako raznoliko kot v Julijcih, se pa najdejo pomembni kotički (Begunjščica, Hu- dičev boršt) z nekaterimi endemiti. Ratitovec je predlagan za tipičen gorski krajinski park, saj še ni dostopen s prometni- cami. V njegovi bogati flori so redke vrste: Potentilla nitida L., Gentiana lutea subsp: symphyandra Murb., Lilium carniolicum Bernh., med favno na redke gorske vrste (Lyrurus tetrix L.). Uden boršt med Tržičem in Kranjem je re- dek ostanek strnjenega borovega gozda v ravnini. Njegovo vrednost povečuje pisana primes mnogih drugih vrst in bogat zeliščni sloj ter številni studenci. Žal ga je februarja 1984 močno prizadel vetrolom. Kaže, da taki udarci za to biocenozo niso redki, saj je bilo podobno pred štirimi desetletji. 21 1.3 Spomenik oblikovane narave Lepote žive narave v krajini človek posku- ša poudariti tudi z likovnim in arhitektonskim oblikovanjem njenih elementov. Primer lepo urejenega parka v krajinskem slogu je ob gradu Brdo pri Kranju (številne drevesne vrste, več ribnikov). Žal je družba s protokolom odredila tako, da je park na- vadnemu smrtniku težko dostopen. 1.4 Naravni rezervati Pri živi naravi človek svoj neposredni ob- stanek vse bolj opira na klone žit, krompirja, govedi, sadja ipd. Tudi obnovo gozdov po- gosto podpiramo s potomci razmeroma oz- kega kroga elitnih osebkov. Hkrati pa se vse bolj zavedamo, da živi svet še zdaleč ni tako enoličen. Narava ubira zapleteno razvojno pot s številnimi, nam nepoznane povezanimi procesi in s prav vsemi osebki. Prav zato, da bi ohranjal to pestrost, da bi spoznaval procese, da bi se učil, človek sku- ša določene ekosisteme in s tem biocenože zavarovati pred svojim posiljevanjem. Edinstven biotop so barja na Jelovici. Barje Ledina je najjužnejše visoko barje srednje Evrope. Občasno poplavljena kotanja, moč­ virje, šotno in gozdno barje so življenjski pro- stor za številne redke rastlinske (Dosera ro- tundifolia L, Oxycoccus palustris L., Carex pauciflora Lightf) in živalske vrste. Hudičev boršt je osamelec bukovega goz- da na strmem južnem pobočju Zaplate (n. v. 1300 do 1400 m, površina okrog 6 ha). Je po- memben študijsko-raziskovalni objekt gozd- ne vegetacije in izreden estetski element ob- sežne krajine. Z občinskim odlokom je uvr- ščen med gozdne rezervate. Zaenkrat so gozdarji prišli še najdlje pri iz- ločanju, ovrednotenju, varovanju in rabi na- ravnih rezervatov. Na območju GG Kranj je 19 gozdnih rezervatov na različnih specifič­ nih rastiščih s skupno površino okrog 500 ha. Terenski gozdarji so jih izločili s pomočjo so- delavcev VTOZD za gozdarstvo in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, da bi služili za proučevanje nara v nih procesov v nem ote- nih ekosistemih, kot primerjalna osnova za raziskave človekovih vplivov na okolje, za ohranjanje bogastva ekosistemov, vrst in ge- netskih zasnov ter za učenje gozdarjev in tudi drugih. V rezerva tih je prepovedano gospo- 22 darjenje, rekreacija in vse dejavnosti, ki bi vplivale na nemoten razvoj ekosistema. Nekatere lokacije so skoraj nedotaknjene, nekatere se zaraščajo, na nekaterih se je go- spodarila. Tako bo možno opazovati procese nastajanja gozda, njegovo umiranje, vračanje v naravno obliko, popolnoma samostojen raz- voj ipCI.. S tem bi znanstveno ovrednotiti spoz- nanja in izkušnje kmečkega človeka, ki jih je zbiral skozi stoletja. 2. POMISLI Odstotek varovanega narave je majhen. Na današnji stopnji razvoja se ga verjetno ne da bistveno povečati. Ali naj od človeka v odmaknjeni hribovski krajini zahtevamo, da ~aj nam na ljubo živi še . naprej tako kot sedaj? Ce nam on s svojim od- nosom do žive narave daje tisto, kar pogre- šamo v svojem okolju in zaradi česar ga obiskujemo, mu moramo nadomestiti tisto, čemur bi se moral odrekati, da bi vztrajal. Ali naj odženemo iz nedotaknjenih kotič­ kov vse ljudi in jih ljubosumno ogradimo za redke strokovnjake, ki edini celostno pozna- jo njihove prave vrednote? Vsi imajo pravico do njih Vendar jih zaradi neznanja ne znajo prav rabiti. Danes večinoma približamo lju- dem take kotičke z urejanjem za čim množič­ nejši obisk. Pri tem pozabljamo, da nas sem vleče prav neurejenost, divjina, prvobitnost. Kaj se zgodi, če ljudje dobesedno spreje- majo naravo za svojo, kaže (morda pregrob) primer vzhodnega obrobja Kranja. Z intenziv- no rekreacijo, izkoriščanjem in vrtičkarstvom so se gozdički spremenili v stebrišče s prste- nim podom. Ne, taki kotički bi morali posredno postati sestavni del našega vsakdana. Strokovnjaki bi se v njih učili. Na podlagi spoznanj bi sprva z besedo in sliko, morda pa pozneje tudi ne- posredno, predstavili in razložili sodelav- cem, prijateljem, znancem, vsej družbi, njihov pomen in izsledke raziskav. Izkušnje pa bi sproti vnašali v odnos z naravo. Tej poti smo se najbolj resno približali prav gozdarji. Zaradi izkušenj, zaradi dolž- nosti, ki nam jih nalaga družbena skupnost in ker smo prisotni na največjem delu prostora, moramo biti v tej dejavnosti najbolj aktivni, iskreni in učinkoviti. Najbolj množična ljubi- teljska dejavnost, ki ubira podobno pot, je na- ravoslovna rekreacija. S tako naravnanim odnosom se sicer neko- liko povečuje odstotek žive narave, ki jo va- rujejo zakoni in odloki. Vendar ni važno, ko- liko varujemo, temveč kaj in zakaj. Ne zato, da bi ograjevali naravo pred človekom, am- pak da bi okrepili ekološko zavest. Tako bo- mo lažje posnemali (še ne) »zavarovanega hribovca« in njegovo - čeprav nočemo pri- znati- pravo pot. Le s to zavestjo in ne z od- loki bomo lahko trajno varovali vse naše oko- lje. Razveseljivo je, da se ekološko prosvet- ljenstvo krepi na vseh področjih človekove dejavnosti. Prav ekologija postaja tisti medij, ki omogoča sporazumevanje med uporabni- ki prostora in dobrin žive narave. Le tako bo mogoče premagati občinske meje (npr. Be- gunjščica, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, jelovška barja, Ratitovec, Porezen, kompleks Davča so na ozemlju dveh ali več občin). Le tako bosta tudi trda ekonomija in ekologija našli skupen jezik. Nosilec teh · dveh nasprotij je človek. Med naštetimi objekti in lokalitetami je ma- lo pravno zaščitenih (kostanji pri Hudem, bo- bovška jezerca, kranjska sekvoja, kanjon Kokre, gozdni rezervati). Deli žive narave z visokimi vrednotami so se ohranili do danes predvsem zato, ker so izredno zanimivi (drevesa) ali pa dosti odmaknjeni od člove­ kovega vpliva. Seveda pa to ne pomeni, da bo tudi v bodoče tako. Dovolj je le trenutna zaslepljenost, ki trajno izniči vrednote okolja (primer Zarice). Nevarnosti je dovolj: širjenje in posodab- ljanje prometne in energetske infrastrukture, visokogorska smučišča, izsuševanje, brez- vestna urbanizacija. Živo naravo v njenih biotopih ne varujemo zato, da bi preživela, ampak da bi preživeli. vsi skupaj. Zato jo nekaj zavarujmo že danes. LITERATURA: 1.:· Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za spomeniško var- stvo, Ljubljana, 1976 2.: Dolžanova soteska- strokovne osnove za raz~ glasitev, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1986 3.: Dokumentacija in navodila za gozdne rezer- vate pri GG Kranj 23 OXF.. 919 Krajina se spreminja Dialektično gledanje na živo in mrtvo nara- vo ni odkntje našega časa. že stari Grki so poznali pregovor: »Vse se spreminja« (Panta rhei). V primerjavi z obdobjem Grkov pa se odvija življenje danes še precej hitreje. Ne le 24 promet in drugo gospodarstvo, temveč tudi prostor, v katerem živimo in ki je usoden za naš razvoj in ob~toj, se skokovito spreminja. Najbolj »slikovito« pa lahko razmišljamo o na- stalih prostorskih spremembah ob fotograf- skih posnetkih nekega kraja, ki je ponovno posnet po večletnem obdobju. Za ilustracijo predstavljam dva posnetka: sposojeni foto- grafiji alpskega kraja Halde, posneti pred l. in 2. svetovno vojno in dva posnetka krajine pri Ljubljani IZ zadnjih desetletij, ki sem ju po- snel iz cerkvenega zvonika v Dolu. l. TURISTIČNI KRAJ HALDE Iz primerjave obeh posnetkov je razvidno, da se je po štiriindvajsetih letih na hribu za vasjo občutno zmanjšala erozija, pobočja pa se zaraščajo z gozdnim drevjem. Erozija je gotovo nastala zaradi pretirane sečnje in pa- še zelo verjetno že v prejšnjem stoletju (preJšnjih stoletjih). Na mlajšem posnetku vi- dimo novo zgrajene in adaptirane zgradbe, kar priča, da se razvija turizem, ki nudi do- mačinom lažji zaslužek kot pašništvo. Morda pa sprememba le ni nastopila samo zaradi ekonomskih .momentov in je bila pri domači­ nih prisotna tudi naravovarstvena zavest? 25 Halde 1912 Halde 1936 26 .. ' 2. KRAJINA PRI DOLU Na panoramskem posnetku iz septembra 1964 je v ospredju vidna gradnja zasavska cesta pri Dolu pri Ljubljani. V ozadju so me- šani borovi gozdovi, ki poraščajo južna po- bočja Ajdovščine in drugih nižjih vzpetin. Na drugem posnetku, ki je napravljen oktobra 1982 so opazne številne spremembe, kot so: - A, »nova cesta« s podvozom. Kljub ben- cinski krizi in draginji bi si današnji avtomo- bilski promet tu le težko predstavljali brez te ceste. - B, Vasici Zaboršt in Zajelše sta se v osemnajstih letih močno povečali. Nove hiše so »Zrastle« na · robu gozda, vendar ne na gozdnem, temveč na kmetijskem zemljišču. - C, mlado drevje s piramidalnimi vrhovi je višje in ima okrogle krošnje. - D, gozd prodira na kmetijske površine. - E, mlajša poseka se v tem času še ni za- rastla. Pa tudi nove pose ke iz te razdalje niso opazne, pa čeprav je bilo posekanih med tem v gozdovih na stotine (tisoče) kubikov. Nekaj tudi za ostrešja hiš, ki so na posnetku. - F, razširjen del pokopališča v Dolu lah- ko prištejemo tudi med tiste nove objekte, ki nam jemljejo rodovitno polje. V sestavku »Fotografija in fotokontrolna metoda v gozdarstvu«, ki je bil objavljen leta 1981 v Gozdarskem vestniku, je bila izrečena tudi pobuda gozdarjem za zbiranje in ustvar- janje takih posnetkov. Na zadnji panoramski fotografiji spremembe v gozdu skoraj niso opazne, bolj se spreminja širši prostor. Kraji- narstvo pa pravzaprav tudi sodi v domena gozdarjev. Poziv uredništva, ki je bil izrečen na koncu omenjenega članka, da bodo vse uspele tovrstne posnetke, ki ponazarjajo spremembe v gozdu in pokrajini z veseljem sprejeli in objavili pa bo gotovo še v bodoče aktualen. Lado Eleršek 27 OXF.: 423.3/.4 : 412 Koncepti gojenja gozdov na Idrijskem so bili neustrezni Viktor Klanjšček* V 2. številki Gozdarskega vestnika 1985 je urednik G. V. v polemični rubriki »Z enim za- mahom« komentiral razgovor novinarja TV z gozdarji SGG o vzrokih in posledicah žleda v idrijskih gozdovih. Na koncu članka je kritič­ no pripomnil: »Kljub vsemu pa bi bilo mogo- če le vredno razmisliti, ali so bili gojitveni koncepti v teh gozdovih res najustreznejši«. Za dogmatika je lahko takšno vprašanje sporno, za dobrega gospodarja pa je popol- noma logično. Na izziv je dr. Franjo Kordiš, kot usmerjevalec novih metod gojenja goz- dov v Idriji, objavil v 7.-8. številki Gozdarske- ga vestnika iz leta 1985 članek »Ali idrijske- mu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«. Članek je obširen, na nekatera bistvena vprašanja pa ne daje odgovorov. Da bo pojav obdelan objektivno, je potrebno, da se pro- blem žleda na Idrijskem osvetli tudi z druge- ga zornega kota. Žled se sicer ne pojavlja po- vsod in tudi na ogroženih predelih se pojav- lja periodično, vendar, kjer udari, udari tr'do, njegove posledice je čutiti desetletja. l. PODATKI IZ UREDITVENIH NAČRTOV Živo srebro so odkrili v Idriji leta 1497. Leta 1678 je rudnik prešel v last avstrijske države. S pričetkom rudarske dejavnosti so pridobili na vrednosti tudi idrijski gozdovi. Rudnik je potreboval hlode, jamski les ter drva in oglje za žganje rude. Da bi se dosegla trajnost v pridobivanju lesa, je cesarski dvor že zgodaj pričel izdajati predpise o urejanju in izkoriš- čanju idrijskih gozdov. Prvi »patenti« se ome- njajo že v 16. stoletju, prvi ureditveni načrt za * Dr. V. K. dipl. inž. gozd. Ul. Tolminskega punta 3a, 65220 Tolmin, YU. 28 idrijske gozdove je bil sestavljen leta 1724. V arhivu Gozdnega gospodarstva in idrijskega muzeja so ohranjene gospodarske knjige in nekateri ureditveni načrti za idrijske gozdo- ve od leta 1879 naprej. Nestor naših urejeval cev, dr. Rudolf Pipan, je zapisal v svojem poročilu k prvemu povoj- nemu ureditvenemunačrtu leta 1956: »Nikjer na slovanskem jugu nimamo tako starodav- nih podatkov, kako so se uveljavljala načela racionalnega gospodarjenja z gozdovi.« Jedro kompleksa gozdov je v začetku predstavljal vzhodni del gozdov, ki je bil bliž- je rudniku. Zahodni del gozdov je bil last go- sposke iz Sv. Križa, nato pa grofa Attemsa. Leta 1775 so bili tudi ti gozdovi priključeni k idrijskemu državnemu kompleksu. V se te gozdove, posebno pa zahodni del, so zelo bremenili pašni in lesni servituti. Citirajo se cesarski dekreti iz leta 1660 in tudi kasneje, s katerimi se prepoveduje pustošenje gozda. Težko bi v tem času govorili o kakšnih kom- paktnih in homogenih gozdovih, saj pašni in lesni servi.tuti prinašajo s seboj razbitost in nehomogenost sestojev. Zaradi pašnih servi- tutov tudi obstoj pragozdov na večjih površi- nah ni verjeten. Servituti so bili dokončno od- pravljeni leta 1842. Metod gospodarjenja pred 400 leti seveda ne moremo istovetiti z današnjimi. Način go- s·podarjenja je nihal med prebiralnirn in eno- dobnim gozdom. V prvi polovici prejšnjega stoletja je bil 16 let v veljavi celo predpis o golosečnji in o umetnem pogozdovanju s sa- dikami iglavcev. V drugi polovici prejšnjega stoletja je na 15 % površine bil prebiralni gozd, na ostali površini pa so bili enodobni sestoji, ki so jih obnavljali po principih zastor- ne sečnje. Iz tega· razdobja je ohranjeno po- ročilo Kranjskega gozdarskega društva o ekskurziji v Idrijo ( l ). Poročilo se pohvalno iz- raža o načinih gospodarjenja in eksploatacije gozdov na Idrijskem. Udeležba iglavcev v celotni zalogi je bila takrat 33 %. Leta 1889 so celotni gozdni kompleks raz- delili na dve enoti. Enota Idrija 1 je zajela vzhodni del gozdnega kompleksa, Idrija II pa zahodni del kompleksa. Ta razdelitev se je ohranila do danes. Pod Italijo (1919-1943) so zadržali doteda- nji način gospodarjenja. Sečnje so bile zmer- ne·. V tem razdobju je bil izdelan le en uredit- veni načrt (1929). Ne v ureditvenih načrtih in ne v gospodar- skih knjigah ni zaslediti, da bi do leta 1945 id- rijske gozdove prizadel žled. Tudi ustno izro- čilo ne ve nič povedati o tem. Obdobje Let. Predpis sečnje 1879-1919 40 1 ,092.638 m5 1920-1944 25 647.114 m3 1945-1954 lO x Zanimivi so podatki o obsegu sečnje od le- ta 1879 do leta 1966. Registrirani so bili na- slednji poseki: Poseka no V% Povprečni letni posek 987.951 m3 90% 24.700 m3 637.044 m3 98% 26.482 m3 307.793 m3 30.779 m3 Iz te tabele lahko ugotovimo, da niti av- leta 1965 in leta 1975. Iz prvega elaborata, iz strijski in ne italijanski upravitelji niso preko- leta 1955, povzemamo podatke o gozdnih po- račevali predpisanih sečenj. Po osvoboditvi vršinah in lesnih zalogah: so se ureditveni načrti sestavljali leta 1955, Gospodarski razred Idrija 1 Idrija II Skupaj V% Enodobni gozdovi 2.496 ha 2.691 ha 5,467 ha 76% Prebiralni gozdovi 229 ha 563 ha 792 ha 11% Varovalni gozdovi 476ha 421 ha 897 ha 13% Skupaj: 3.201 ha 3.945 ha 7.146 ha 100% Poročevalec za oba elaborata iz leta 1955, dr. Pipan, je poudaril naslednje značilnosti : Enodobni gozdovi so prezreli. V VI. dobnem razredu (iznad 100 let) je bilo v Idriji I 31,4% površin, pri Idriji Il pa 30,6 %. Pri normalnem razporedu bi v VI. dobnem razredu smelo biti 16,6 % površin. Prebiralni gozdovi so imeli v primerjavi z enodobnimi gozdovi mnogo večjo hektarsko zalogo (327 :195m3 ) in skoraj dvakratni pri- rastek (6,27 m3/ha :·3,69 m3/ha). Dr. Pipan pravi dobesedno: »Prednostni raznodobnega gozda proti enodobnemu se pokazujejo v tako močni luči, da iz tega mo- ramo izvajati posledice tudi za bodoče.« Enota Iglavcev Listavcev Skupaj % iglavcev Idrija 1 Idrija II 329.631 m3 228.732 m3 299.041 m3 658.013 m3 628.564 m3 886.751 m3 52,4% 25,8% Skupaj: 558.269 m3 957.054 m3 1.515.305 m3 36,8% Za pomladitev sestojev je načrtovalec dal naslednje navodilo: >>Sestoj naj se ne odpira prehitro in ne na prevelikih površinah, kajti takšna sečnja bi favorizirala pomladitev z bukvo. Uporabi naj se sečnja v obliki oken, ki bi se postopno širila. navzven. Takšno pomla- jevanje bolj prija jelki. Z uporabo ustrezne oblike pomlajevanja, z dodatnim pogozdova- njem in z ustreznim redčenjem naj se zasle- duje cilj, da bi se udeležba iglavcev v lesni zalogi dolgoročno dvignila pri Idriji I od 52 na 70 % in pri Idriji II od 26 na 60 %.« Po ureditvenem načrtu iz leta 1975 so bili podatki o lesnih zalogah naslednji: Enota Iglavcev Listavcev Skupaj % iglavcev Idrija 1 321.549 m3 430.404 m3 751.944 m3 42,8% Idrija II 186.098 m3 602.471 m3 788.682 m3 23,6% Skupaj: 507.647 m3 1.032.875 mJ 1.540.526 m3 33,0% 29 če primerjamo podatke iz leta 1975 s po- datki iz leta 1955, lahko ugotovimo, da je na- čin gospodarjenja v teh 20 letih potekal v na- sprotju s smernicami iz načrta v letu 1955. To se vidi iz naslednjih dejstev: - delež prebiralnih gozdov je bil do leta 1975 zmanjšan skorajda na ničlo, - uporabljali so se koncepti gospodarje- nja (način pomladitve., redčenja), ki so favori- zirali razvoj listavcev. V 20 letih se je ud~ležba iglavcev v lesni zalogi znižala: Enota Po smernicah Izmere 1955 Izmere 1975 Zmanjšanje igl. Idrija I Idrija II 70% 60% 52,4% 25,8% 42,8% 23,6% - 9,6% - 2,2% Pripomniti je potrebno, da je v tem dvajset- letju bil v Idriji trilcrat žled. Polomil je 180.000 m3 lesne mase, skoraj izključno li- stavce, v pretežni meri na območju eno~~ Idrija II. Če bi k lesni zalogi listavcev prišteli še odstranjeno polomljeno maso (okoli 145.000 m3) bi udeležba iglavcev pri Idriji II zdrknila pod 20 %! Očitno je, da je trend gospodarjenja vodil k zmanjševanju udeležbe iglavcev. 2. PRVI POJAVI ŽLEDU V decembru 1953 se je prvič pojavil žled. Pustošil je predvsem ..,, družbenih gozdovih Idrije, manj pa v zasebnih gozdovih. Nekaj škode je bilo tudi v sosednjih predmejskih in postojnskih gozdovih, vendar bistveno manj kot v idrijskih. Na območjih Idrije I in Idrije II je žled uničill20.000 m3 lesa, skoraj izključno listavce. Žled je pustošil v sestojih na nad- morski višini 700 do l.l OO m. Bolj je bila pri- zadeta enota Idrija II, na katero je odpadlo 85% celotne polomljene mase. Najbolj so bili prizadeti srednjedobn( sestoji. Lomili so se vrhovi, veje, veliko je bilo prelomov v sredini debla, mnogo dreves se je zrušilo s korenina- mi vred. Žled se je pozneje še ponavljal. Po podat- kih dr. Kordiša je leta 1968 podrl 45.000 m3, marca 1975. leta 25.000 m3, novembra 1976. leta 70.000 m3 in novembra 1984. leta 55.00Q m3. Žled se je torej v 31 letih pojavil petkrat, skupno pa naj bi uničil 315.000 m 3 le- sa. Ta številka je prenizko ocenjena. Po po- datkih inž. Krivca (Soški gozdar 111985) je žled 1984. leta uničil 70.000 bruto m3 lesne mase, oziroma 50.405 neto m3. Če to primer- jarno z lesnimi zalogami, moramo tudi polomi- jo spremeniti v bruto m3. Da dobimo realno oceno, moramo navedeni podatek zvišati vsaj za 25 %. Po taki oceni je žled v petih za- 30 mahih uničil okrog 400.000 bruto m3 lesne za- loge gozdnih enot Idrija 1 in Idrija II. Če pri- merjamo polomijo z lesnimi zalogami iz leta 1955, lahko ugotovimo, da je bil obseg polo- miie res ogromen. Zled ni vsakdanji pojav. Pojavlja se perio- dično v predelih, kjer se mešajo vplivi ob- morske in kontinentalne klime. Za nastanek žledu je potrebno, da so v zgornjih zračnih plasteh toplejši zračni tokovi z veliko vlage, ki prinašajo dež; v prizemnih zračnih plasteh pa mora biti temperatura, izpod ničle, drevo mora biti podhlajeno. Če iz višjih plasti prične padati dež, se voda na vejah in drugih delih dreves zaledeni. Prične ~e tvoriti ledeni ok- lep, ki s svojo težo previja drevesa, lomi veje in debla in prevrača cela drevesa. Pojavi žle- du so znani tudi drugod po Evropi. Pri nas so bile pomembnejše kalam\tete v Brkinih in v Liki. O žledu poročajo tudi iz Švice (7). Podrobno raziskovanje geneze žledu ni ra- cionalno, ker ne bomo mogli ničesar spreme- niti. Človek še dolgo časa ne bo imel na raz- polago tolikšne energije, da bi mu uspelo menjavati meteorološke r.azmere in zračne tokove. . To pa ne pomeni, da smo popolnoma ne- močni. Naša dolžnost je, da način gospodar- jenja z gozdovi uredimo tako, da bodo škode v primeru nastanka žledl.J čim manjše. Pro- učevati moramo, kakšni se.stoji so proti žledu najbolj odporni. Sprejeti moramo metode gospodarjenja, ki nam bodo v ogroženi regiji dale najboljše rezultate glede stojnosti gozd- nih sestojev. Stojnost in samostojnost sestoje v nam bo v teh pogojih zagotovila trajnost in ekonomičnost gospodarjenja. 3. O STOJNOSTI SESTOJEV Poznamo samo dva načilla, da se doseže večja stojnost sestaja in večja odpornost proti žledu: a) osnova gospodarjenja. mora biti prebi- ralni gozd; · b) če se želi ohraniti enodobni gozd, je tre- ba formirati mešane gozdo'Je z zadostno pri- mesjo iglavcev. To ni nova modrost. Ozreti se je treba samo k sosedom. Južno od Idrije sta gozdni gospo- darstvi Postojna in Delnice. Tudi pri njih se mešajo mediteranski in ko::1tinentalni zračni tokovi, vendar pa takšnih kalarnitet ne pozna- jo. Sistem· njihovega gospodarjenja je ~olgo razdobje slonel na prebirali1em gozdu. Ce se ozremo k zahodnim sosedom, na Predmejo in na Trnovo, lahko ugotovimo, da je tudi pri njih žled napravil bistveno manj škode kot v Idriji. .' Osnovni cilj gospodarjenja v Trnovskem goz- du je gojenje enodobnih, vendar mešanih gozdov z zadostno primesjo iglavcev. Prebiralni .gozd ima večetažno strukturo. Posamezna drevesa imajo dovolj prostora, da lahko v zemlji razvijejo krepak koreninski sistem, v zraku pa robustno deblo in dobro razvito krošnjo. Tako steblo je odporno proti prirodnim ujmam. V prebiralnih gozdovih je običajno udeležba iglavcev večja, prebiralni način gospodarjenja bolj ustreza pomlajeva- nju iglavcev. Iglavci so odpornejši proti ~ledu kot_l_istav- ci. Ce je obremenitev prevelika, se pn tglav- cu odlomi samo zgornji del vrha. To poškod- bo drevo preboli, mesto loma se zaraste, for- mira se nov vrh. Redko se iglavci prelomijo v sredini debla, tudi prevrnitve celega steb- la so redke. Zakaj so iglavci bolj odporni? Praviloma je steblo vertikalno, veje so bolj elastične, b9lj enakomerno so razporejene okoli debla. Ce pride do žleda, se veje povesijo brez lomlje- n ja. Vsi pritiski delujejo več ali manj vertikal- no proti panju. Pri listavcih je ta situacija drugačna. Kraš- nja je večinoma nepravilna, veje so bolj krhke, habitus debla je velikokrat nagnjen. Če pride do ledene obloge v krošnji, deluje- jo pritiski ekscentrično. Prično se lomiti veje, krošnje in debla, pogosto se zruši celo drevo s koreninskim sistemom vred. V čistem se- stoju listavcev prihaja do pojava, da se obre- menjena drevesa pričnejo oslanjati na sosed- nja drevesa. Tudi ta se pričnejo podirati pod dodatno obremenitvijo, drevesa se rušijo kot domine. Ta pojav je posebno pogost v strmi- nah, kjer so krošnje praviloma ekscentrične, obrnjene proti dnu doline. Pri dobrem opazovanju na površinah polo- mij pri Idriji Il, v Razorih in na Hudem polju, lahko ugotovimo,' da je mešan sestoj listavcev in iglavcev bolj odporen proti žledu kot pa čisti bukov sestoj. Kjer so bili v sestoj vbriz- gani sopi iglavcev, se je podiranje listavcev pred njimi ustavilo. Kmalu po pojavu prvega žledu v idrijskih gozdovih, je dr . Miran Brinar objavil v Goz- darskem vestniku izčrpno študijo z naslo- vom: Katastrofa v idrijskih gozdovih kot vzpodbuda za razmišljanje o stojnosti buko- vih sestojev (8). V tej študiji, ki ima 19 strani, so navedene ugotovitve, ki si jih velja zapo- mniti. Citiramo značilen odstavek: »Splošne prednosti mešanih gozdov so znane, zato se omejujem le na ugotovitve, ki se nanašajo na stabilnost mešanih bukovih in jelovih gozdov. V arealu obravnavane gozdne združbe je jelka znatno odpornejša od bukve, posebno glede·.poškodb po ledu in snegu. To je ra- zumljivo glede na ustroj krošnje, vrastni kot jelovih vej, koreninskega sistema ter mehan- skih lastnosti njenega lesa. Zato primerna pri- mes jelke močno utrjuje stabilnost sestaja, kjer so jelke čvrsti oporniki, na katerih se ustavlja značilno medsebojno zaporedno na- slanjanje in podiranje bukev. Nadaljnja stabi- lizatorska vloga jelke je, da spričo svojega nagnjenja k tvor bi prebiralne strukture bodi- si samodejno uvaja, bodisi olajšuje gojitelju prevedbo bolj ali manj enoslojnih gozdov v sestoje s stopničasto vertikalno strukturo, t. j. v zgradbo, ki jamči gozdu maksimalno stabil- nost« Dr. Brinar odločno pledira, da je treba iz- vajati visoko redčenje. Visoko redčenje nam poleg drugih ugodnosti povečuje tudi stabil- nost sestojev. Visoko redčenje prija jelki, po- večuje udeležbo iglavcev v lesni zalogi. Torej so že pred 31 leti bila napisana ek- saktna in visokostrokovna napotila, kako naj se v idrijskih ogroženih predelih obvlada žled. 4. GOSPODARSKE POSLEDICE ŽLEDU V petih »rundah« je žled potolkel okrog 400.000 m3 lesa. Če naredimo primerjavo z lesno zalogo, bi ta številka pomenil~ 26 % ce- lotne zaloge obeh enot v letu 1955. Ce pa kot najbolj prizadeto obravnavamo Idrijo II in upoštevamo alikvotni del polomij 340.000 m3, potem polomljena masa predstavlja 38 % ce- lotne zaloge Idrije II v letu 1955. 31 Polomije so potegnile za seboj hude go- spodarske posledice, in sicer: a) Stroški eksploatacije v polomijah so znatno višji, prodajna vrednost lesa pa manj- ša. b) Potrebna so večletna obsežna vlaganja v obnovo opustošenih gozdnih površin. c) Destabilizirana je trajnost gozdnega gospodarjenja. V bodočnosti bo premalo sestojev zrelih za sečnjo, preveč pa mladih sestoje v. d) Ogrožena je kontinuiteta dobave lesa lesni industriji, predvsem lesni industriji v Godoviču. e) Ogrožena je ekonomska stabilnost TOZD Gozdarstvo Idrija, kar bo občutil ko- lektiv TOZD še več desetletij. f) Omajana je ekonomska stabilnost cele- ga GG in gozdnogospodarskega območja. Pojavili so se celo predlogi o razformiranju GG in priključitvi k ekonomsko močnejšim GG. Te teze niso iz trte zvite. Za proračunsko leto 1985 je bilo planirano, da TOZD Idrija ne bo dobil iz skupnih sredstev samo investicij- ska sredstva za sanacijo opustošenih površin, temveč tudi finančno dotacijo za uravnoveše- nje finančnega poslovanja. Iz aktivne TOZD je Idrija postala pasivna TOZD. To stanje bo trajalo precej časa. Za leto 1986 se že pred- videva znatno znižanje sečnje, to pa bo po- tegnilo za seboj zmanjšanje dohodka. Za celotno situacijo je značilno tudi nasled- nje. 30 let je bila TOZD Gozdarstvo Idrija ob- jekt za demonstracijo nege bukovega mlad- ja, gošč, za demonstracijo red čenja itd. Vrstili so se obiski študentskih skupin, prihajale so tudi druge ekskurzije. V logarnico Krekovše so se investirala znatna sredstva, na Krekov- šah se je programirala ustanovitev razisko- valne postaje za področje nege sestojev. V septembru 1986 bo v Ljubljani kongres IUFRO, svetovne organizacije gozdarskih in- štitutov. Predvidene so številne strokovne ekskurzije. Izgleda absurdno, vendar je bila Idrija črtana iz programa ekskurzije za goje- njelgozdov. Prireditelji so verjetno menili, da so v Idriji preveč očitni spodrsljaji s področja gojen ja gozdov, posebno na območju Idrije II, kjer ležijo Krekovše. Objekte, ki smo jih 30 let prikazovali kot vzor sodobne gojitvene tehni- ke, ne upamo pokazati mednarodnemu foru- mu ekspertov s področja gojenja gozdov. Pač pa je Idrija· predvidena v ekskurziji za eksperte s področja eksploatacije gozdov. 32 6. ODMEVI V STROKOVNIH PUBLIKACIJAH Žled in njegove posledice so bili preveč upadljive, da jih ne bi komentirala strokovna javnost Kot smo že omenili, je zelo tehtno štu- dijo objavil dr. Brinar v Gozdarskem vestniku (8). Dr. Pipan je v svojih poročilih za ureditve- ne elaborate leta 1956 zahteval, da se pojav in posledice žledu statistično obdelajo. V Soškem gozdarju št l/1986 je bil objav- ljen članek inž. Krivca, vodje službe za eks- ploatacijo gozdov pri SGG in članek inž. Bla- ja, vodje TOZD Gozdarstvo Idrija. Članek inž. Krivca je faktografski, podrobno obdela ob- seg polomije iz leta 1984 po količinski in vrednostni strani, predloži okvirne stroške sanacije itd. Članek inž. Blaja ima emocional- ni prizvok. Kot je bilo omenjeno na začetku, je v 2. šte- vilki Gozdarskega vestnika inž. Kmecl ko- mentiral oddajo o idrijskem žledu na televi- ziji in izrazil dvom, ali so res bili gojitveni kon- cepti najustreznejši. Ob ponavljajočih se žle- dovih je strokovna javnost začela postajati bolj kritična . V 7.-8. številki Gozdarskega vestnika 1986 je izšel članek dr. Kordiša z naslovom »Ali id- rijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požle- da«. Dr. Kordiš že 37 let usmerja gospodar- jenje v gozdnih kompleksih Idrije in daje tudi koncepte za načine gojenja teh gozdov. Je to- rej kompetentna oseba, ki lahko da odgovo- re na vprašanja, ki jih je začela postavljati strokovna javnost. Pričakovali smo odgovore na naslednje probleme: - Kakšni so bili osnovni koDcepti gojenja gozdov na Idrijskem v preteklih 40 letih? - Ali smo napore v gojenju gozdov v tem razdobju usmerili k cilju, da se poveča stoj- nost sestojev in odpornost proti žledu? - Kakšni ukrepi naj se podvzamejo v bo- dočnosti, da se zmanjša nevarnost poškodb po žledu? Povedati je treba, da članek ni izpolnil na- ših pričakovanj . Avtor se je izog11il poročilu in komentarju o načinu gospodarjenja v zadnjih 40 letih. Glede ukrepov za bodočnost je po- novil stališča dr. Brinarja, ki so bila zapisana že pred 31 leti. Potrebno je, da članek komentiramo neko- liko podrobneje. Videti je, da je bil naslov članka izbran pod vtisom depresije. Idrijskim gozdovom ne gro- zi uničenje, njihova eksistenca ni ogrožena. Gozd je izredno odporna in ofenzivna združ- ba. Kot primer naj navedemo, da je v letu 194 7 bilo v občini Tolmin registrirano 27.928 ha gozdov, leta 1984 pa že 46.420 ha. V 38 letih se je gozdna površina povečala za 68 %. Vodila se je tudi ustrezna politika (odprava koz, preseljevanje kmečkega pre- · bivalstva v dolino). Tudi na površinah, opu- stošenih po žledu v Idriji, se bo gozd ponovno razvil, niti ne bistveno drugačen kot je bil prej. Problem torej ni eksistenčne, temveč ekonomske narave. Na opustošeni.h površi- nah bo za več desetletij odpadla sečnja, zmanjšal se bo dohodek. To pa so zadeve, ki bodo prizadele kolektiv in narodno gospo- darstvo, ne pa eksistenco gozda. Članek ni konsistenten. V njem· so prazni- ne, vprašljive so nekatere trditve, ki prihajajo ponekod v kontradikcijo. Podatki o količini poškodovanega lesa so podani v neto m3. Če hočemo izva}3.ti primer- jave z lesnimi zalogami, jih je treba transfor- mirati v bruto m3. Pri tem se ne sme pozabiti, da v polomijah ni odpadek 12 in 15.·%, temveč iznad 25%. Razlago o nastanku žledu je verjetno pri- speval meteorolog. Na oko je .strokovna. Vendar se človek vpraša, kako bqmo z adia- batarni obrazložili nastanek žledu v Brkinih? Bolj sprejemljiva je obrazložitev, ki jo je po- dal dr. Andrej Hočevar (ll). Sicer pa pod- robno razglabljanje o vzrokih nasta'nka žledu za gozdarje ·ni racionalno, ker tega pojava ne moremo preprečiti. Prilagoditi pa moramo naše metode gojenja gozdov, kot je že bilo omenjeno. V opisu predvojnih načinov gospodarjenja je več trditev, ki nimajo prave osnove. Ni do- kazov, da so v prejšnjih stoletjih bili na teh po- vršinah pomembnejši pragozdovi . bukve in jelke, vsaj na območju enote Idrije II ne. Na- sprotno, anali poročajo o izredno močnih ob- remenitvah s pašnimi in lesnimi servituti, ki so bili razvezani šele sredi prejšnjega stoletja. Tako gospodarjenje prinese s seboj hetero- gene, pretrgane sestoje. Vprašljiva, če ne kontradiktomi3., je tudi trditev o večstoletnem velikopovršinskem gospodarjenju in o velikopovršinskih eno- dobnih sestojih bukve, brez jelke, ki so nC!_m jih zapustili naši predhodniki. Avtor sam na- vaja, da je Ministrstvo z Dunaja predpisalo iz- vajanje skupinske postopne sečnje, ki naj bi pripomogla k uspešnejši pomladitvi jelke, da je bila od istega organa predpisana saditev iglavcev, da je bilo po celi površini precej lo- kalnih majhnih drevesnic za jelko, da se je iz- vajala setev jelke itd. Kolikor vemo, so se v tem razdobju navodila skrbno izvajala, ne kot danes, ko se navodila dajo v predal, izvaja pa se nekaj drugega. Cilj gospodarjenja je bil že takrat ustanovitev heterogenih sestojev z do- voljno primesjo iglavcev, ne pa formiranje velikopovršinskih čistih sestojev listavcev. Da so bili iglavci kar dostojno zastopani, se vidi iz podatkov prvega povojnega ureditve- nega elaborata leta 1956. Pri Idriji 1 je bila udeležba iglavcev 52 %, pri Idriji II pa 26 %. Iz opisa sestojev v letu 1955 smo izločili podatke o prostorski razporeditvi iglavcev za vse odseke v Idriji II: - na 1 % skupnih površin (samo 4 odseki) ni bilo iglavcev; - na lO% skupnih površin je bilo iglavcev do 1.0 %; - na 89 % skupnih površin je bilo iglavcev več kot 10%. To pa je že solidna baza iglavcev na celot- ni površini. Razloge za osiromašitev z iglavci moramo bolj iskati v povojnem gospodarje- nju, ne da valirno krivdo samo na naše pred- hodnike. Avtorju ne bi mogli oprostiti praznine, da skoraj nič ne pove o metodah gospodarjenja in gojenja gozdov v zadnjih 40 letih. V enem stavku navede, da se je izvajalo redčenje in v drugem, da se je pogozdoval o s smreko pri sanaciji ogolelih površin. Po kakšnem siste- mu so se izvajale sečnje in pomlajevanja, kakšni so bili cilji redčenja, ali se je stremel o za tem, da se poveča udeležba iglavcev, kakšen je bil obseg in uspeh teh del - o tem ne izvemo skorajda nič. In vendar bi analize dosedanjega dela morale biti osnova za raz- predanje predlogov za gospodarjenje v bo- dočnosti. Ce teh logičnih sekvenc ni, potem bralec lahko z upravičenostjo dvomi tudi v zaključne predloge. Tudi če so bile storjene napake, je to potrebno navesti, tudi na napa- kah se učimo. Enostaven preskok tega obdo- bja je z znanstvenega stališča nedopusten. Avtorjevi zaključni predlogi so umestni, vendar niso bazirani na lastnih izkušnjah, temveč predstavljajo ponovitev napotil dr. Brinarja, ki so bila zapisana že pred _31 leti. 6. GOSPODARJENJE Z IDRIJSKIMI GOZDOVI V ZADNJIH 40 LETIH Prvih osem povojnih let je poteklo v izpol- njevanju sečnih zadolžitev za pokrivanje po- večanih družbenih potreb. Postopno so se 33 sekali prezreli sestoji. Konec leta 1953 je sle- dil šok ob prvem žledu. Pospravljanje polo- mij je trajalo dve leti. Istočasno so se pričela sanacijska dela. Ogolele površine so se so- razmerno hitro zasemenile z listavci, preosta- le čistine so se zasadile z iglavci. Obsežna sa- nacijska dela so potegnila za seboj večje za- nimanje za gojenje gozdov. Posebna pozor- nost se je posvečala gojenju mladja in čišče­ nju gošče. Pričela so se izvajati tudi druga gojitvena dela, predvsem redčenja. Za osno- vo gospodarjenja je bila sprejeta skupinska postopna sečnja. Ugotoviti pa je treba, da se povsod ni gospodarila z enako intenziteto. Zanemarjali so se nekateri predeli Idrije II. V tem razdobju se je pričelo uvajati gojit- vene načrtovanje. Gojitvene načrtovanje je lahko koristno. Zal pa se je istočasno po tujih vzorih pričela kampanja gojenja listavcev. Niso se pred tem napravile analize, ali so te metode na naših rastiščih gojitvene in eko- nomsko ustrezne. Pozabljena so bila napotila · iz ureditvenih elaboratov, naj se dolgoročno udeležba iglavcev dvigne pri Idriji 1 na 70 %, pri Idriji II na 60 %. Pozabljena so bila napotila dr. Brinarja, da mora biti naša glavna skrb, da z večjo primesjo jelke dvignemo stojno st se- stojev. Prevladala je obsesija gojenja kvali- tetne bukve za luščence z izdatno primesjo jesena in javorja. Vsa boljša rastišča so bila rezervirana za takšen način gospodarjenja. Značilna je situacija z revirjem Razori (300 ha, 1000 m nadmorske višine). Tu je bila še nedavno tudi lokalna drevesnica. Razori so vedno imeli solidno udeležbo iglavcev (nad 25 %). V sedanji generaciji so bili iglavci deloma potisnjeni v spodnjo etažo. Svetovali smo, naj se izvede visoko redčenje, naj se da iglavcem več svetlobe. Gojiteljem pa je bila nadstojna bukev bolj zanimiva, moral je priti žled, da so ti iglavci končno le prišli do svet- lobe. Kakšni so bili cilji gospodarjenja z Razori, je · zapisano v knjigi prof. dr. Mlinška »Spro- ščena tehnika gojenja gozdov na osnovi ne- ge« (9). Na 49. strani je citirano za Razore: »Gojitveni cilji: stabilen bukov, javorjev de- beljak s čim popolnejšo mrežo izbrancev in s pospešeno akumulacije prirastka na izbra- nih furnirskih bukovih in javorjevih osebkih.« Na takšen program gospodarjenja v Ra- zorih bi imeli naslednje pripombe: 1. V gozdnogojitvenem načrtovanju se je kratko malo prezrle, da so Razori v ogrože- nem predelu zaradi žledu. V Razorih bi mo- ral biti poseben režim gospodarjenja, ki bi 34 povečal stojnost sestoje v. V si trendi bi morali biti usmerjeni v povečanje udeležb~ jelke, ne pa v gojenje furnirskih hlodov bukve. Vlo- ga jelke glede dviga stojnosti in vrednosti sestojev je v tem programiranju izničena. Na- rava je to .enostransko orientiranost kaznova- la in je ob lanskem žledu uničila večino bu- kovih čistih sestojev v Razorih. 2. Postavlja se tudi popolnoma gospodar- sko in ekonomsko vprašanje: kakšna naj bo perspekhva gojenja čistih sestojev listavcev za furnir na nadmorski višini 1000 m? V dru- gačnih klimatskih in ekonomskih pogojih (recimo v Švici, na Danskem) in na bistveno nižji nadmorski višini, je tako gospodarjenje lahko smotrno, v Razorih pa ne. Bukova dre- vesa v Razorih so bila samo na videz lepa, krošnje so bile slabo formirane, prirastek ni opravičeval vloge gojenja hlodov za furnir. Sicer pa. je narava sama najbolj kvalificirano verificirala neustreznost uporabljenih kon-· cepcij. Lanski žled je temeljito opustošil tudi Razore. Namesto za furnir je bukev odšla v iverko po znatno nižji ceni. Pri prebiranju knjige prof. dr. Mlinška pri- de človek do šokantne ugotovitve, da termin in pojem mešanega gozda ni nikjer omenjen. Kot da ni pomembno, če bomo kot rezultat nege dobili trepetliko, brezo, jerebiko itd. Ko uvajamo mladega strokovnjaka v tehniko ne- ge in redčenja·, mu moramo dati napotilo, kaj naj odkazuje, čemu naj daje prioriteto, kakš- na naj bo zmes b9dočega sestoja. Vloga me- šanega gozda je tako pomembna, da v takšni publikaciji ne bi smela izostati. Starejši stro- kovnjaki vedo, da imajo mešani gozdovi li- stavcev in iglavcev naslednje prednosti: - da so bolj odporni proti boleznim in in- sektom, - da so bolj odporni proti ujmam, - da imajo v našem konkretnem primeru večjo stojnost in so bolj odporni proti žledu, - da imajo višjo ekonomsko vrednost v primerjavi s sestoji čistih listavcev. Leibundgut v svoji knjigi Waldpflege (12) zelo precizne opredeljuje funkcije mešane- ga gozda in vlogo gojitvenih ukrepov pri kre- pitvi odpornosti gozdov. Na strani 61 navaja prednosti mešanega gozda: - koreninski sistem in sistem krošnje je v več horizontih, kar omogoča večjo produktiv- nost in večji donos, - mešani gozdovi so bolj odporni proti na- ravnim nesrečam. Na strani 87 navaja pod poglavjem naloge gojenja gozdov: Važno je, da se prouči mož- nosti škod zaradi klimatskih razlogov, zaradi divjadi, zaradi bolezni. Že vnaprej je treba določiti ustrezne načine gojenja gozdov. Na ta način se ve6no škod prepreči že vnaprej, prihranijo se stroški. Ti ukrepi se pričnejo že pri izbiri mešanja drevesni.h vrst, to se dose- že z ustreznimi. metodami nege gošče in red- čenja. S praviln.irni ukrepi se v večini prime- rov dajo preprečiti snegolomi in vetrolomi. Obdelava teh problemov je v knjigi prof. Mlinška izpuščena. V časih se pod plaščem znanosti vse preveč izživljamo z verbalizmi. Manipuliramo s splošnimi pojmi o dvigu kva- litete, o dvigu donosnosti, konkretno pa ne opredelimo, kaj si pod temi pojmi zamišljamo. Dogajalo se je, da so nekateri študenti pri vajah na Krekovšah odrezovali vršičke smrek v gošči. Tako so si verjetno predstav- ljali pasus na str. 61 o obglavljanju nezažele- nih osebkov v gošči (9). Verjetno jim ta pro- blem ni bil dovolj konkretno obrazložen. Da cilji gospodarjenja v povojnem gospo- darjenju z idrijskimi gozdovi niso bili pravilno zastavljeni, se vidi tudi v občutnem zmanjše- vanju udeležbe iglavcev. Zaradi znižanja udeležbe iglavcev se je napravila naslednja škoda: - zmanjšala · se je ekonomska vrednost gozdov, - zmanjšala se je stojnost sestojev v pre- delih, ogroženih po žledu. Točni so zakijučki v članku dr. Kordiša, da je treba vnašati jelko in dvigati stojnost se- stojev. Pribiti pa je treba, da se v preteklih 30 letih ni gospodaril o po teh smernicah, to je bi- lo razdobje intenzivne nege bukve. Do pre- obrata v miselnosti je prišlo šele leta 1985, potem, ko je žled petkrat pokazal svojo supe- riornost. Konec leta 19"76 je bila opravljena dvo- dnevna eksku.rzija strokovnjakov SGG v Klausen-Leopo_ldsdorf v Wienerwaldu v Avs tri ji. Direktor gozdne uprave inž. Hans Fraisl je teoretično in praktično prikazal na- čine gospodarjenja. Posebno pozornost je posvetil negi gozdov, redčenju in vnašanju jelke. Praktično so bile prikazane metode setve jelovega semena, majhne lokalne dre- vesnice, za katere skrbi sam gozdar, metode pogozdovanja in zavarovanja sadik itd. V Wienerwaldu so ugodnejši pogoji za vzgojo kvalitetne bukovine kot pri Idriji 11 in vendar so vnašanju jelke posvetili večjo pozornost. Od demonstriranih metod se v Idriji ni nič apliciralo. 7. NEGACIJA EKONOMSKIH PRINCIPOV Dogaja se, da čisti gojitelji gozdov niso do- volj zainteresirani za ekonomske efekte go- spodarjenja, ali pa jih celo podcenjujejo (slabokrvni ekonomisti gozdarji! - str. 79, lit. 9). Na tem področju bi moralo priti do preob- rata, upoštevati bi se morali tudi ekonomski cilji gospodarjenja. Na primer: Pri stališču, naj se na terenih 1000 m nad morjem gojijo kvalitetni sestoji bukovine, je moral biti iniciator prav gotovo prepričan, da so takšni sestoji vrednejši od sestojev iglavcev. Videti je banalno, vendar je potrebno, da napravimo kratko kalkulaci- jo:· Na III. bonit. razredu je zaloga BU 403m3 bruto, oz. 355 neto. Na III. bonit. razredu je zaloga JE 709m3 bruto, oz. 603 neto. Eksploatacijski stroški pri Idriji II so: 2800 din za 1 m3 JE, 2600 din za l m3 BU in 4500 din za m3 drv. Prodajne cene bomo uporabili iz srede le- ta 1985, sortimentacija je po ureditve nem na- črtu Idrije II. Okvirne cene lesa na panju bi bile na- slednje: hlodovina JE celuloza JE luščenci BU žagovci BU celuloza BU drva BU 14.500 din 2.800 din 11.700 din/m3 7.700 din/m3 10.500 din 2.800 din 18.000 din - 2.600 din 10.000 din - 2.600 din 7.500 din - 4.000 din 6.500 din - 4.500 din 15.400 din/m3 7.400 din/m3 3.500 din/m3 2.000 din/m3 Vrednost lesne zaloge l ha jelke je torej 3,8-krat večje od vrednosti l ha zaloge nor- malno gojene bukve in 2,6-krat večje od vrednosti 1 ha zaloge intenzivno negovane bukve. Te številke veljajo za čisti sestoj jelke in čisti sestoj bukve. Če pa za cilj gospodar- jenja vzamemo mešani gozd jelke in bukve v razmerju 6 : 4 (prognoze ureditvenega ela- borata Idrije 111955), bi vrednost zaloge l ha takšnega mešanega gozda znašala 4,541.380 35 Kalkulacija vrednosti lesa na panju za l ha sestoja je naslednja: l. BUKEV, normalna nega luščen ci 7% 25m3 a žag ovci 30% 107m3 a. cel ul oza 17% 60m3 a. drva 46% 163m3 a Skupaj: 100% 355m3 2. BUKEV, intenzivna nega luščenci 15% 53m3 a žago v ci 50% 178m3 a cel ul oza 10% 35m3 a. drva 25% 89m3 a. Skupaj: 100% 355m3 3. JELKA žagovci 74% 446m3 a. cel ul oza 26% 157m3 a. Skupaj: 100% 603m3 a. din. Tudi vrednost takšnega mešanega goz- da bi bila za 87 % višja kot bi bila vrednost in- tenzivno negovanega sestoja čiste bukve. Pri neustreznem ekonomskem rezoniranju se ne smemo čuditi; če je ekonomska situaci- ja TOZD Gozdarstvo Idrija danes slaba. Do- bremu go]itelju in ekonomistu so te stvari sa- moumevne. Prof. Leibundgut ( 12) na str. 20 navaja naslednje cilje gojenja gozdov: - proizvodnja lesa (osnovna naloga) - rekreacija (socialni aspekt) - zaščita tal, zaščita pred la vinami, enako- meren odtok vode (varstvene naloge) - trajni in čim večji čisti donos (gospodarski aspekt) - čim večje in zanesljivo obrestovanje gozdnega kapitala (fina~čni aspekt). Prof. Leibundgut je ugleden predstavnik gojenja gozdov, vend·ar popolnoma jasno precizira tudi gospodarske in finančne kom- ponente gojenja gozdov. Pri nas pa se bodo verjetno našli oporeč­ niki, ki bodo zagnali vik, da se ponovno oživ- lja teorija zemljiške rente. Resnica pa je ta: Ce lahko vzgojim o zdrav mešani gozd bukve in jelke, ki bo odporen proti boleznim in in- sektom, ki bo stojen in odporen proti žledu in ki bo prinašal še za 87 %višji dohodek kot pa intenzivno negovan gozd bukve, se bomo pač odločili za mešani gozd. Vsaj po zdravi kmečki pameti bi bilo tako. 36 15.400 din 385.000 din 7.400 din 791,800 din 3.500 din 210.000 din 2.000 din 326.000 din 4.825 din 1,712.800 din/ha 15.400 din 816.200 din 7.400 din 1,317.200 din 3.500 din 122.500 din 2.000 din 178.000 din 6.856 din 2,433.900 din/ha 11.700 din 5,218.200 din 7.700 din 1,208.900 din 10.659 din 6,427.100 din/ha ZAKLJUČKI Žled je naraven pojav, ki ga človek ne mo- re preprečiti. V gozdarstvu lahko žled pov- zroči ogromno škodo. Odprava škod in urav- novešenje gospodarstva traja desetletja. Naša dolžnost je, da izberemo metode gos- podarjenja, ki bodo povečale stojnost goz- dov. S tem· lahko bistveno zmanjšamo obseg polomij po žledu. Čisti enodobni sestoji listavcev so neod- porni proti žledu. Zadovoljivo stojnost in od- pornost proti žledu imajo večetažni prebiral- ni gozdovi. Zadovoljiva je tudi stojnost eno- dobnih mešanih gozdov, če je primes iglav- cev, posebno jelke, zadovoljiva. Eksaktno študijo o stojnosti sestojev in na- potila za gospodarjenje z ogroženimi sestoji na območju Idrije je napisal dr. inž. Brinar (Gozdarski vestnik 5/1954). Navodila o dvigu udeležbe iglavcev so bi- la zapisana v ureditvenih elaboratih 1955. Upravljalci idrijskih gozdov niso upošteva- li napotil ureditvenih elaboratov in napotil dr . inž. Brinarja. V poslednjih 30 letih je bila for- sirana teza gojen ja kvalitetnih sestojev bukve s primesjo plemenitih listavcev. Občutno se je znižala udeležba iglavcev v lesni zalogi. Pri takem gospodarjenju se nevarnost škod po žledu ni znižala, temveč zvišala. Priporočila: Striktno uvajanje skupinske postopne seč- nje, ki omogoča boljše pomlajevanje jelke. V najbolj ogroženih predelih in na terenih, ki so za to primerni, ponovno uvedba prebiralnih gozdov. Striktno izvajanje visokega redčenja, ki prija jelki in ki tudi-sicer ustvarja odpornej- še osebke. Dodatno vnaša.nje jelke na pomla- jevalne površine s setvijo semena, s saditvijo sadik iz lokalnih drevesnic in z zaščito sadik pred divjadjo. Kjer bi analiza rastlinskih združb pokazala, da rastišče za jelko ni primerno, naj se vnaša srnreka. Nihče ne trdi, da se z gojitvenimi ukrepi da doseči l OO-odstotna varnost pred žledom. Narava je pač močnejša. Če pa primerjamo Idriji sosednja rastišča, lahko trdimo, da se ob uporabi ustreznih gojitvenih metod da perspektivno polomije znižati na l/3. Pomembnejše kot ta trditev pa je dejstvo, da se manj poškodovane površine dajo lažje in hitreje sanirati, torej nimajo dolgoročnih posledic na gozdno gospodarjenje. NAMESTO EPILOGA Sredi novembra 1985 je bilo po celi zahod- ni Sloveniji ponovno precej polom~. Polomije v gozdovih so bile v 200-300 m nižjih legah kot se pojavlja žled. Novinarji so tudi ta pojav poimenovali za žled. V resnici pa je škodo I"\a pravil moker sneg, ki je naknadno ledenel. Ta pojav je znan po celi Sloveniji že od nek- dai in ga ne kaže istovetiti z žledom. Ce nismo površni, lahko ugotovimo nasled- nje razlike: - ob nastanku žledu praviloma pada dež. Voda, ki pada na podhlajene veje, ne odteče, temveč zaledeni. Tvori se kompakten leden oklep, ki obdaja veje v debelih slojih. Pri ig- lavcih je iglica prevlečena s tankim filmom olja. Precejšen del vode zdrsne na tla, pred- en zaledeni. Dogaja se, da v dnevih po žledu prične pa- dati tudi sneg. Dodatna plast snega je sekun- darni pojav. Nastala je naknadno, ko je lede- na obloga že bila formirana. Listavci se pod žledom zrušijo zaradi eks- centrične obremenitve in krhkosti lesa. Po zapažanjih inž. Presečnika iglavci praviloma zdržijo vertikalno obremenitev. Pride pa lah- ko do loma vrhov iglavcev, če žledu sledi ve- ter in 'nastajajo pritiski od strani. - Prt nastanku snegolomov praviloma pa- da mbker sneg. Pogosto se obeša na neod- padlo listje, obeša pa se seveda tudi na igli- ce. Pogosto mokremu snegu sledi poledeni- tev po vrhu (ponoči). Takšna obloga pa ni ta- ko koherentna kot pri žledu, tudi specifična teža je manjša. - Intenzivnost škode po hektarju je nepri- merno večja pri žledu kot pri snegolomih. Pri enoti Idrija Il je žled uničil 86 m3 lesa na ha v povprečju na celotno gozdno površino. Seve- da pa so bili predeli, kjer je bila lesna zaloga uničena v celoti. Po podatkih o novembrskih snegolomih v zahodni Sloveniji je intenziteta poškodb ne- kajkrat manjša. Poškodbe po snegolomih se zaradi manjše intenzivnosti zabrišejo že po nekaj letih, brez pomembnejših investicijskih vlaganj. Na- sprotno pa zahtevajo sanacije poškodovanih površm po žledu znatna investicijska vlaga- nja. Posledice žledu na potek gospodarjenja so dolgotrajne. Med kategorijama žled in snegolomi so se- veda možni tudi prehodi. Vsekakor pa sne- golome iz srede novembra 1985 ne kaže šteti v kategorijo žled. LITERATURA: l . Guttenberg: Bericht uber die bei der Excur- sion gemachten Wahrnemungen MittheilW1gen des Krainisch-Kiinstenlandischen Forstvereins - 1885, zvezek 9 2. Revisions Operat vom Jahre 1900 - Idria (Muzej Idrija) 3. Ureditveni elaborat za gozdnogospodarsko enoto Idrija I-1955 (SGG) 4. Ureditveni elaborat za gozdnogospodarsko enoto Idrija II-1957 (SGG) S. Gozdnogospodarski načrt gospodarske eno- te Idrija I-1975 (SGG) 6. Gozdnogospodarski načrt gospodarske eno- te Idrija II-1978 (SGG) 7. B. Primault: Le verglas et la p1ui congelante Journal forestier suisse - 1978 octobre 8. Dr. Miran Brinar: Katastrofa v idrijskih gozda- vili kot spodbuda za razmišljanje o stojnosit buko- vi.fi sestojev, Gozdarski vestnik 1954, zvezek 5 9. Prof. dr. Dušan Mlinšek: Sproščena tehnika gojen ja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje GG Ljubljana ter Jugosl. poljopr. šumarski centar Beograd - 1968 1 O. Dr. Franjo Kordiš: Ali Idrijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požleda. Gozdarski vestnik 1985, številka 7-8 (objavljeno tudi v goriški reviji Sreča­ nja, novembra 1895) 11. Dr. Andrej Hočevar: Požled- za gozdarstvo in številne druge panoge škodljiv meteorološki po- jav. Gozdarski vestnik 1976 št. 3 12. Prof. Hans Leibundgut: Die Waldpflege, Bern 1966. 37 OXF.: 907.2 Organizacijski jubilej popotništva in gozdnih učnih poti Že nekaj časa nismo nič pisali o gozdnih učnih poteh in o popotništvu po evropskih pešpoteh, od katerih vodi t. i. E6-YU tudi prek našega ozemlja. Gozdne pešpoti in gozdne učne poti (Lehrpfade) so v zadnjih letih postali zelo rabljeni objekti za popularizacijo gozdov in gozdarstva po vsej Evropi in Ameriki. Po- vsod ugotavljajo, kako ljudje premalo vedo o gozdu, zaradi česar je njihov odnos do gozd- nega prostora čestokrat neustrezen. Pod »Neustrezen« pa največkrat mislimo na pod- cenjevanje, malomarnost, prekomerno tzko- riščanje, prostorsko agresivnost itd. Zaradi tega so si gozdarji in drugi ljubitelji gozdov »izmislili« tako imenovane gozdne učne poti, ki so proti pričakovanju zelo lepo uspele. Pred leti je pokojni Milan Ciglar, sodela- vec Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo, postavil prvo tako gozdno učno pot na Šmarni gori. Še danes se spomrnjam, s kakš- nim zanosom je počel to pionirsko prosveti- teljsko delo in kako je bil razočaran, ko pri ljubljanskih gimnazijah ni bilo pričakovanega odziva. Kasneje se je lotil tudi prve evropske pešpoti skozi Slovenijo in Hrvaško (Evropska pešpot od Radelj do Jadrana), ki jo je kot na- jdaljšo gozdno učno pot vključil v sistem gozdnih učnih poti v Sloveniji. Letos bomo praznovali lO-letnico ustano- vitve evropske pešpoti od Radelj do Jadrana (E6-YU), ki so jo odprli leta 1975 na Mašunu. V tem obdobju je pot prehodilo približno 3000 popotnikov, domačih in tujih. Že drugič je bila ponatisnjena popotna knjižica, izdana sta bila dva prospekta, dvakrat je bila izdana skrajšana popotna knjižica v nemščini in v lič­ nem zveščiču je bila natisnjena specialka v merilu l : 50.000 za celotno pot. V tem času so pot prehodile tudi organizirane skupine goz- darjev, kjer so se najbolj izkazali kolegi iz Slovenj Gradca. Tudi ime organizaciji, ki skrbi za E6-YU in gozdne učne poti, se je večkrat spremenilo. 13. 12. 1985 je bila 10. jubilejna skupščina ustanoviteljev slovenskega popotništva 38 (kakor se je doslej organizacija imenovala). Skupščina, ki se bo odslej imenovala Skup- ščina ustanoviteljev evropskih pešpoti na Slovenskem (organizacija spet spreminja ime) je ponovno potrdila interes gozdarstva pa tudi nekaterih rekreativnih in družbenih aktivnosti v Sloveniji, da tudi v bodoče razvi- jejo in podpirajo popotništvo na evropski pešpoti in gozdnih učnih poteh. Skupščino bosta tudi naslednjt dve leti vo- dila dosedanji predsednik Janez Sedej in podpredsednik Tugomir Cajnko. Program, ki ga je skupščina sprejela, predlaga izboljša- nje organizacije in opremo pešpoti ter gozd- nih učnih poti. Skupščina se je tudi razširila z novimi delegati. Priključili so se namreč novi ustanovitelji -predvsem gozdarske organi- zacije s področja, kjer bo letos zgrajena nova evropska pešpot E-7, ki bo tekla od zahodne do vzhodne republiške meje. Ta pot bo pre- čila področje tolminskega, kranjskega, ljub- I janskega, novomeškega in brežiškega gozd- nega gospodarstva. Tako bosta sedaj ev- ropski pešpoti s križem sever-jug, za- hod-vzhod zajeli domala vso Slovenijo (razen gozdnih gospodarstev Bleda in Maribora). Otvoritev nove E-7 YU bo septembra, v ča­ su IUFRO kongresa. Vključena bo v program kongresa, tako bodo na njej sodelovali tudi mnogi tuji gozdarji. To bo tudi največja nalo- ga Skupščine in komisije za popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije, ki je izvršilni organ skupščine. Podrobnosti o programu popo- tniške dejavnosti. ki je precej obsežen, pa so zapisane v Obvestilih, ki jih )zda ja Komisija za popotništvo in ki 3-krat letno bralce izčrpno seznanja o vsem živem, kar se dogaja na peš- poteh in na gozdnih učnih poteh v Sloveniji. Strokovne priprave za novo pešpot E-7 YU od Robiča na jugoslovansko-itahjanski meji nad Kobaridom pa do Obsotelja oziroma Kumrovca vodi dr. Boštjan Anko. Terenska dela se bodo pričela takoj spomladi, kabinet- ne priprave pa so v polnem teku. Tudi stro- kovna oprema na E-6 YU od Drave do Jadra- na bo letos menda le urejena. Trenutno teče­ jo preizkusi zdržnosti barv in napisov na in- formacijskih tablah. Gozdne učne poti v Sloveniji so po svoji strukturi izjemno zanimive. To seveda ni slu- čaj, kajti naravne prilike pri nas so pestre in hkrati izrazite, tako da ni težko, ali bolje po- vedano: nujno je! da so tudi gozdne učne poti speciahzirane. Poznavajoč učne poti v Švici in Avstriji lahko zatrdim, da je naš izbor (struktura) poti in njihovih vsebin, na precej Na asfatnem razpotju E-6 se slovenjgraški gozdarji nikakor ne znajdejo. Mnogo bolJ doma so v naravi in pn svojih zaveznikih na kmetijah. Foto V. Vrhnjak 39 višji strokovni ravni kot v omenjenih deželah. Vsaka pot ima sklop splošnih gozdno-ekolo- ških in gospodarskih ponazoritev ter razlag, hkrati pa na vsaki poti obravnavamo tudi skupino specialnih strokovnih vprašanj, ki so značilna za dotično področje: kot kraške po- jave na poti v Rakovem Škocjanu, drevesne vrste na poti v Panovcu pri Novi Gorici, kjer najdemo praktično vsa drevesa, ki so kjerko- li v Sloveniji, geologija in prostorska proble- matika je predstavljena v Peklu pri Sempet- ru itd. V se gozdne učne poti imajo vod nike, žal nekoliko enolične, toda strokovno korekt- ne. Ob ponatisu bo treba razmisliti o novih di- daktičnih in metodoloških pristopih. Gozdne učne poti so zelo različno obiskane. Obisk je po dosedanjih izkušnjah odvisen predvsem od angažiranja gozdarjev, ki za pot skrbijo. Žal po večini gozdnih gospodarstev smatrajo to aktivnost zgolj za konjička posameznikov, kar seveda jemlje voljo vsem tistim, ki z lju- beznijo in s prepričanjem počno to strokovno nadvse koristno in zahtevno opravilo. čas bi bil, da ti ljudje kdaj dobijo tudi pohvalo, če že nagrade ne morejo. Gozdne učne poti so ta trenutek na nasled- njih mestih: Šmarna gora (GG Ljubljana) Predtrški gozd pri Radovljici (GG Bled) Svečina pri Mariboru (GG Maribor) Bolfenk na Pohorju (GG Maribor) Rakov Škocjan (GG Postojna) Bistra pri Vrhniki (GG Ljubljana) Pekel pri Šempetru (GG Celje) Gozdarstvo je financiralo tudi polurni film o gozdnih učnih poteh, ki bo nared marca 1986, ki ga skupaj pripravljata TV Ljubljana in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. V letu 1986 in 1987 pa bo izšel tudi skupni pro- spekt za gozdne učne poti po vsej Sloveniji. Skupščina ustanoviteljev evropskih peš- poti na Slovenskem ter Komisija za popotništ- vo in gozdne učne poti pri Planinski zvezi Slo- venije se lahko v desetih letih svojega dela zares pohvalita z vrednimi uspehi. V dokumentih te aktivnosti je povsod na prvih mestih poudarjen in izpostavljen cilj va- rovanja gozdov ter popularizacije gozdov in gozdarstva v Sloveniji. Zato ni čudno, če je bi- lo njeno delo pohvaljena, v celoti podprto in da so tudi program za naslednjih pet let (do leta 1990) gozdarji sprejeli, kar pQmeni, da so prevzeli tudi njegovo materialno in moralno podpiranje. To je za tiste, ki leta in leta po-- vsem amatersko, toda z veliko ljubeznijo raz- vijajo to dejavnost, veliko zadoščenje in pri- 40 znanje. Sreča, da so takšni povsod - na Ko- roškem, Notranjskem, v Savinjski dolini, v Ljubljani in prihajajo še novi Gozdarjem se pridružujejo tudi drugi, vseh poklicev in sta- rosti. Tako se uresničujejo osnovne zamisli gozdarskega popotništva, ki ga je zasnoval pokojni Milan Ciglar- Gozd mora postati člo­ vekov dobrotnik in varovanec. Marko Kmecl KNJIŽEVNOST KAJ NAM PRINAŠA UMIRANJE GOZDA? Mayer, H.: Waldbauliche Folgerungen aus dem Waldsterben (Gozdnogojitveni zaključki iz umira- nja gozdov). Allg. Forstztg. Wien, 96, 1985, No. 12, 336-337. Dunajski profesor gojenja gozdov H. Mayer je znan po tem, da se ne ustraši vplivnosti in egoizma lovstva, ko gre za ohranitev gozda. Toda kljub vsej katastrofalnosti škod zaradi divjadi je umiranje gozda neprimerno hujši problem, ki ga avtor teme- ljito analizira na svoj značilen način. Sicer je ta nje- gov članek povzetek obširnejše samostojne poub- liakcije o umiranju gozda. Iz članka naj povzamem predvsem avtorjeva predvidevanja o usodi sred- njeevropskega gozda, če onesnaženost zraka za krajši ali daljši čas ostane na današnji ravni Avtor ne predvideva povečanja sedanje onesnaženosti, ker to v Avstriji in Zahodni Evropi najbrž ne pride v poštev. Avtor obravnava predvsem gorski gozd, oziroma gozd v sredogorskem in visokogorskem svetu, ki je ekološko bolj ranljiv, kot gozd v nižinah, in ga zato onesnaženost zraka posebno močno pri- zadene. Najbolj idealno bi bilo, da bi onesnaženost zraka takoj radikalno zmanjšali. Toda to žal ni izvedljivo, celo v bogatih in razvitih državah ne. Po petih letih nezmanjšane onesnaženosti zraka lahko pričakujemo sledeče: 10-20 % odraslih dreves bo že mrtvih. Pojavljale se bodo manjše gole površine, sicer pa neenako- mema presvetlitev sestojev. Stabilnost gozda bo še dovolj velika, da tako še ne bo velikih vetrolomov in snegolomov. Naravno pomlajevanje gozda bo še možno, toda le ob trajni rešitvi problema divjadi. Delovanje erozije, hudournikov, snežnih plazov itn. se bo zaznavne povečalo. Po 15 letih nezmanjšane onesnaženosti zraka lah- ko pričakujemo sledeče: Polovica gorskih gozdov bo odmrla, posebno tam, kjer je gozd že danes močno prizadet. Oslab- ljeni ostanek gozda bo propadal zaradi viharjev, snega itn.. Na manjših površinah bo še možno na- ravno pomlajevanje gozda, toda le pod zaščito za- stara odraslih dreves. Sicer bo potrebno drago po- gozdovanje. Oslabljeni gozdovi bodo izgubili svoj varovalni vpliv, posledice bodo težke: erozija, po- plave, snežni plazovi, rušenje gorskih pobočij itn. Ceste, železnice in druge komunikacije v gorskem svetu bodo močno· ogrožene. Ureditev hudourni- kov in vodotokov bo terjala ogromne stroške, prav tako z.aščita proti plazovom. Prebivalstvo se bo iz- seljevalo iz ogroženih gorskih dolin. Po 30 letih nezmanjšane onesnaženosti zraka lah- ko pričakujemo: Vsi starejši sestoji bodo odmrli ali pa bodo kveč­ jemu še životarili. lvllajši sestoji. ki se sicer odliku- jejo z mladostnim zdravjem in odpornostjo, bodo tu- di že začeli propadati. Varovalnega gozda v da- našnjem smislu ne bo več. Namesto smreke, bukve, macesna itn. nam bodo ostale samo še pionirske vrste, kot je breza, trepetlik.a, in odpornejše grmi- čevje. Izginjale bodo dragocene rastiščne rase in dedne zasnove. Za osnovanje novega gozda bo pri- manjkovalo semena. Osnovanje novih stabilnih gozdov ne bo več možno. Gozd bo skoraj izginil v srednjeevropskih sredogorjih, kjer je že danes močno prizadet (Sudeti, Krkonoši itn,). Propad goz- da v Alpah bo sicer počasnejši, toda posledice bo- do zaradi erozije, poplav, hudournikov, plazov itn. še hujše. Iz tega avtor naredi logičen zaključek, da ne smemo izgubljati časa, da nam vsako izgubljeno le- to škodo in breme le še močno povečuje. Tako se naglo nabirajo hipoteke, ki jih več prihodnjih rodov ne bo moglo odplačati. Takojšnje ukrepanje in vla- ganje v čistejše okolje se nam bo bogato in hi tro ob- restovalo, podobno kot trud pri gašenju goreče hi- še. Danes se lahko še razmeroma poceni izvleče­ mo iz katastrofe. Avtor navaja še vrsto nalog, ki čakajo najvišje po- litike, gozdarje in nazadnje vsakega posameznika. Od gozdarjev pričakuje predvsem zavzeto prepri- čanje javnosti o stanju gozda, ker samo z gozdno- gojitvenimi umetnostmi gozda ni možno rešiti. Sicer k uničevanju okolja prispevamo mi vsi, predvsem z razmetavanjem energije. Okolje obremenjujemo že, ko zakurimo peč v stanovanju, ko z velikim tru- ščem in smradom poženemo avto itn. Gozd umira tiho in neopazno in nas ne bode v oči. Politiki se tako radi zatekajo k nojevski taktiki skrivanja glave v pesek in o umiranju gozda nočejo ničesar slišati. Za rešitev gozda je potrebna visoka stopnja gospodarske in splošne razvitosti družbe, in s tem demokratične razmere, kjer zahtev po čis­ t~jšem okolju ni možno kar tako izigrati in odpraviti. Ce je pri vsej razvitosti in gospodarski moči naših zahodnoevropskih sosedov umiranje gozda zanje težka preskušnja, koliko težja je šele za nas! Pri tem moramo upoštevati, da profesor Mayer navaja le gozdogojitvene posledice wniranja goz- da in da ni analiziral ostalih posledic, kot je izguba delovnih mest, pomanjkanje lesa, surovinska in energetska kriza, hude motnje pri preskrbi prebi- valstva, propad okolja, težka obremenitev dušev- nega in telesnega zdravja ljudi, itn. itn. Izhod iz tega položa~a je le korenita preobrazba celotne družbe, spoštljiv odnos do narave namesto brezobzirnega barbarskega, preprostejše in slqorrmejše, pa ven- dar bogatejše življenje. Marjan Zupančič 41 l. UVOD OXF .: 904( 481) Gozdarstvo v deželi fjordov Boštjan Košir* Norveško ~strstvo za zunanje zadeve razpisuje vsako leto mednarodne štipendije za krajša študijska .bivanj~ na različnih usta- novah na Norveškem. V letošnjem septem- bru sem imel priložnost izkoristiti takšno šti- pendijo na 14-dnevnem študijskem bivanju, ko sem obiskal norveški gozdarski inštitut v Asu blizu Osla. Poročilo o bivanju sem razde- lil na poglavje o državi Norveški, o gozdar- stvu, poglavje o inštitutu ter o obisku na od- delku za .gozdno delo in tehnologijo. 2. NORDWEG - SEVERNA POT Severni del Evrope, ki ga sestavljajo dan- ski in skandinavski polotok ter finska plošča z množico večjih in manjših otokov, pripada štirim državam, ki so prav zaradi posebne geografske lege tudi zgodovinsko medse- . bojno trdno povezane. Norveška leži na za- hodnem in severnem delu skandinavskega· polotoka in sega med vsemi deželanti fene- skandije najdlje na sever. Meji na Švedsko, Finsko in SSSR in na večino drugih dežel sve- ta, saj je norveška obala kljub severni legi .odprta skozi celo leto. Brez otokov Svalbard in Jan Mayer je njena površina 323.886 km2. Od tega predstavljajo obdelana tla 2,8 %, je- zera S%, urbana naselja 1 %, gospodarski gozdovi 20 %, ostalo (71 ,2 %) pa so različne neproduktivne površine. Zahodna obala ima zaradi zalivskega toka razmeroma toplo kli- mo (toplejše zime, hladnejša poletja, obilica padavin) npr. Bergen: povprečna letna tem- peratura go C, 1960 mm padavin. Notranjost * mag. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in les- no gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 42 dežele pa je v povprečju precej hladnejša (ostre zime, kratka in topla poletja, manj pa- davin) npr. Oslo: povprečje -2· C, 740 mm padavin. Klima se močno spreminja tudi v smeri sever-jug. Gozdna meja, ki je v južni Norveški na nadmorskih višinah 800-1000 m, je v severnih pokrajinah že skoraj na višini morske gladine. Dežela je redko naseljena - le 13.1 preb./km2 V mestih in naseljih živi 45 %pre- bivalcev. Večina jih živi torej v stalnem in tes- nem stiku z naravo, saj je večjih mest le malo. Življenjski standard je po več merilih zelo vi- sok, vendar živi veliko ljudi, zlasti na podeže- lju, preprosto življenje. Država je razdeljena na 19 pokrajin, ki jih sestavlja večje število občin. Občine in po- krajine so odgovorne za izvajanje in organi- zacijo osnovnega in srednjega šolstva. Višjo izobrazbo lahko učenci pridobivajo v ljud- skih visokih šolah, v katerih poteka pouk tra- dicionalno brez izpitov, z večjim poudarkom na osebnostnem razvoju študentov. Druga možnost po končani srednji šoli pa je izobra- ževanje na različnih koledžih, ki traja običaj­ no 2-3 leta. Večina raziskovalnega ter vzgojno-izobra- ževalnega dela na visoki stopnji opravijo na več univerzah in raziskovalnih inštitutih. Uni- verze imajo v Oslu, Bergenu, Trondheimu in v Tromsu, visoke šole za posamezno področ­ je pa tudi v drugih krajih. V Asu je bila že v letu 1859 ustanovljena takšna šola za različne kmetijske znanosti in gozdarstvo. V letu 1984 je študiralo na različnih oddelkih okoli 900 študentov. Za raziskovalno d.ejavnost namenjajo okoli l ,4 %.bruto narodnega dohodka. Raziskoval- ni sveti za kmetijske znanosti in gozdarstvo, fi- lozofske in humanistične vede, za industrijo in za ribištvo usklajujejo razvoj in vsebino raziskovanja posameznih dejavnosti. V na- slednjih letih. bodo oblasti pospeševale raz- iskave na področjih: črpanje nafte in plina, informacijska tehnologija, biotehnologija, or- ganizacija in vodenje ter kultura. Pregled po- rabljenih sredstev (1981) pa kaže, da večino denarja porabijo za razvoj industrijskih teh- nologij -58%, za različne naravoslovne zna- nosti 16 %, medicino 9 %, socialne znanosti 8 %, kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo 5 %ter humanistične vede 4 %. Takšno struk- turo porabljenih sredstev kaže tudi na po- men prispevka posameznih dejavnosti v na- rodnem dohodku. Če bi merili pomen goz- darstva le v denarju, bi bil ta zelo skromen - komaj 0,6% bruto narodnega dohodka. 3. GOZDARSTVO NA NORVEŠKEM Pravijo, daje gozd na Norveškem star 9000 let, prva plemena pa so pustila svoje skrom- ne sledove že pred 7000 leti. To so bili lovci in ribiči, ki so v obdobju tople klime živeli v gozdovih ob obali. Trgovali so s kožuhovino, soljo, smolo in lesom. Povezavo s svetom so iskali na lesenih ladjah, ki so jih v kasnejših stoletjih odnesle tudi na območja, ki jih do te- daj ni odkril še nihče. Od nekdaj so v tej de- želi ljudje in gozd povezani v nerazdružlji- vem sožitju, ki se kaže tudi danes v množičnih rekreacijshkih dejavnostih na prostem, v po- gostem odhajanju v naravo, izletništvu itd. Velik del dežele leži nad gozdno mejo. Gozdna .zemljišča zajemajo površino okoli 83.300 km2, vendar je gospodarskih gozdov le 80%. V skladu s klimo, je vegetacijska do- ba različno dolga (dnevna temperatura nad 6° C) in je v Osi u 176 dni, Bergenu (obala) 194 dni, Trondheimu 157 dni, Tromsu 115 dni in Kirkenesu 90 dni. Skandllc~.vski polotok štejemo med najsta- rejše predele zemeljske skorje. Relief je bil v preteklosti podvržen velikim katastrofam- vulkanski aktivnosti, gubanjem, eroziji ter večkratnim pritiskom in vplivom ledu ob po- ledenitvah. Teren je strm in gorat, pogosto srečamo različne sedimente. Matična kame- nina je stara, vendar so tla, ki jo pokrivajo mlada, nastala so v nekaj tisočle~ih po zadnji poledenitvi, ko je gozd ponovno osvojil pro- sta in ranjena ozemlja za umikajočirn se le- dom. Gozdove tvorijo največ smreka (54 %lesne zaloge), rdeči bor (30% lesne zaloge) in li- stavci -predvsem različne vrste breze (16% lesne zaloge). Povprečen prirastek je 2,1 m3/ha, povprečna zaloga gozdov pa 63 m3 /ha. Do II. sv. vojne so gospoda rili le iz- biralno, v prepričanju, da se gozd lahko na- ravno regenerira pod krošnjami. Posledica takšnega načina gospodarjenja je bil velik delež ostarelih, nevitalnih gozdov. Stanje po- skušajo spremeniti s sistemom golosečenj in pretežno z umetno obnovo. Letno zahtevata obnova gozdov in pogozdovanje okoli 70 mio sadik, od katerih je smreke 80 %, ostalo pa je rdeči bor. Tolikšno proizvodnjo sadik opravi- jo v 40 drevesnicah po najsodobnejših meto- dah. Velik poudarek dajejo tudi provenienci sadik, ker se klimatske razmere v deželi že na majhnih razdaljah močno spreminjajo. Podoben problem so predeli ob zahodni obali, kjer je do povojnih časov rasla le nizko kvalitetna breza. Zelo ambiciozni načrti po- gozdovanj so določali letna sadnje na prek 8000 ha površine in pričakujejo, da bodo imeli do leta 1990 v obalni regiji 400.000 ha mladih gozdov. Pretežni del tako velikih sredstev za pogozovanje (največ smreka ter sitka) je zagotovila vlada. Sirjenje gozdnih površin gre v zadnjih lO letih tudi na območja močvirij. V celoti ima dežela preko 30.000 km 2 močvirij, vendar je le kakšnih 1 O %primernih za izsuševanje in pogozdova- nje. Varstvo okolja postaja na Norveškem ena od primarnih skrbi vlade in sploh vseh dejav- nikov v državi. V ta namen namenjajo tudi precejšnja sredstva, nad katerim bdi ministr- stvo za zaščito okolja (od leta 1972 dalje) ter sveti za zaščito okolja v posameznih pokraji- nah. Splošnemu boju za čistejše okolje se pri- družuje tudi industrija, vendar na drugi strani kratkoročni interesi posameznikov ali manj- ših družb še vedno povzročajo znatne škode v okolju. Zavest javnosti pa vendar postaja vse večja ovira nekontroliranemu trošenju in razširjan ju strup nih snovi- tako tudi herbici- dov in insekticidov v gozdarstvu. Pomembne napore za očuvanje naravnega okolja pri- spevajo tudi gozdarji s protipožarno službo ter skrbijo za zdravje gozdov. Res· pa je, da velikopovršinski goloseki, ki jih naše oko ni vajeno, delujejo večkrat kot grozljivo opozo- rilo bodočnosti. V letu 1951 so zapisali, da bodo v nasled- njih 70-100 letih dosegli letni prirastek 24 mi- lijonov m3 lesa, do leta 1990, pa nameravajo povečati letni etat na lO do ll milijonov m3 le- sa. Danes uvaža lesna industrija del lesa iz Švedske. Sortimentna struktura lesa je dokaj ugodna- hlodi za žago tvorijo 60 %pose kane lesne mase, ostalo pa je les za celuloze; plo- šče, drva za kurjavo in drugi sortimenti. Hle- de izdelujejo nad premerom 12 cm (brez lubja) in v dolžinah med 3,5 in 6 m, različni in- dustrijski les pa v celih metrih med 3-6m do- lžine. Najmočneje je razvita žagarska indust- rija, ki proizvaja okoli 2,5 milijona m3 žag ane- . ga lesa letno. Pomembna je tudi proizvodnja celuloze (1,5 mio t) in papirja (1,3 mio t). Les- noindustrijske odpadke ter brezo porabijo tudi za predelavo v iverne plošče (293.000 t izdelkov). 43 Naloge gozdarske službe so predvsem skrb nad uresničevanjem določil zakona, na- svetovanje lastnikom gozdov pri gospodarje- nju z gozdovi, porazdeljevanje državne pod- pore lastnikom pri različnih,opravilih v goz-. du ter skrb nad porabo posebnega gozdne- ga davka. Organizacija gozdarske službe je policentrična, saj je poleg gozdarskega od- delka na ministrstvu za kmetijstvo v vsaki po- krajini deželni gozdar, ki usklajuje in nadzira delo področnih gozdarjev, ki jih je okoli 200. Značilna za norveško gozdarstvo sta tudi velik delež zasebnih gozdov in dejstvo, da ima zasebnik skoraj neomejene pravice pri gospodarjenju z gozdom. Državni gozdovi so oddaljeni in slabo pro- duktivni. Veliko je različnih parkov (skoraj l mio ha) in gozdnih rezervatov. V državnih gospodarskih gozdovih pridobijo vsega 7 % letnega etata. Občinski in mestni gozdovi ter skupni goz- dovi so namenjeni najrazličnejšim ciljem, večkrat bolj rekreaciji, športu, lovu in ribolo- vu kot izkoriščanju lesa. Zasebni gozdovi so najobsežnejša posest- na kategorija. Z njimi upravljajo drobni lastni- ki, ki jih je okoli 60% in razpolagajo z vsega lO% površine zasebnih gozdov, ter družbe, ki upravljajo z večjimi posestvi. Zasebni last- niki so se v preteklosti združevali v lokalna združenja lastnikov gozdov (danes je takšnih združenj 463), ki so zato osnovala federacijo združenj lastnikov. Cilji združevanja so bili predvsem v enotnosti in zato večji moči pri pogajanjih za cene gozdnih sortimentov, v za- gotavljanju strokovnega dela v gospodarje- nju z gozdom in v zaščiti. drugih interesov lastnikov gozdov. Lastniki gozdov opravijo sami 40% vsega dela v gozdarstvu. V lesni industriji in v goz- darstvu je skupaj zaposlenih okoli 40.000 oseb, od tega v gozdarstvu le okoli 10.000, za- hvaljujoč predvsem visokemu porastu pro- duktivnosti v zadnjih 30 letih (SAMSET, l.). Lastništvo število lastnikov leto Porabljeno mož dni/mJ 0,70 sečnja, spravilo prevoz, gojenje leto 0,29 bodoč­ nost 0,11 Država prispeva pomemben delež pri kritju stroškov različnih opravil pri gospo- darjenju z gozdovi. Urejanje gozdov, ki upo- rablja podatke aerofoto posnetkov in teren- skega vzorčenja, ima državno podporo v od- visnosti od velikosti produktivnih gozdov ter od sodelovanja lastnikov gozdov. Delež stroškov, ki jih krije država, je pri večjih goz- dovih do 35 %, pri majhnih posestih pa do 66 %. Obnova gozdov se praviloma financira iz gozdnega davka, vendar v nekaterih pri- merih krije država do SO % stroškov obnove. Drugače je pri pogozdovanju, ki ga opravijo lastniki gozdov, kjer lahko krije država do 90% vseh stroškov, oziroma 75-80 %_.v pov- prečju. V primerih, da lastniki posekajo do- govorjeno količino lesa, ali če obnovijo dogo- vorjeno površino, krije država tudi del stroš- kov za gradnjo gozdnih cest do 40 %, v ob- močjih pogozdovanja pa kar 60 % vseh stroš- kov gradnje. Posebno podporo dodivajo tudi lastniki gozdov pri sečnji in spravilu sortirnentov. To podporo izplačujejo združenja gozdarskih lastnikov do višine 50 o/o stroškov sečnje in spravila. Praviloma so na težkih terenih pod- pore večje, tako država pospešuje gospo- darjenje tudi na bolj odmaknjenih in sploh težjih terenih. V gozdovih je razmeroma malo cest. Pov- prečna odprtost je . 9,2 m/ha, vendar znaša povprečna spra vilna razdalja le 640 m. Del gozdov zaradi odmaknjenosti. ne izkoriščajo za pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov. Površina posesti Povprečna velikost enot mio ha % posesti Država 1.169 0,8 12,8 731 Zasebniki 118.061 5,1 77,0 43 Drugi 1.720 0,7 10,2 393 120.930 6,6 100,0 65 44 4. NORVEŠKI INŠTITUT ZA GOZDARSTVO (NISK) Večji del inštituta (NISK) se nahaja v Asu blizu Osla, manjši oddelek pa deluje blizu mesta Bergen ob zahodni obali. Področja de- la inštituta so raziskovalni in razvojni proble- mi norveškega gozdarstva iz različnih vidi- kov gospodarjenja z gozdovi. Del raziskav in delovanja raziskovalcev so aplikativne razis- kave kratkoročnejšega značaja, vendar je pomemben tudi delež bazičnih raziskav. Mnogi raziskovalci sodelujejo tudi v peda- goškem procesu pod okriljem univerze ter v različnih oblikah izobraževanja odraslih, na tečajih in seminarjih. Iz vrst inštituta so tudi rrmogi raziskovalci, ki po potrebi pomagajo vladi pri zbiranju podatkov ali izdelavi različ­ nih analiz. Mednarodno sodelovanje inštituta je mnogostransko, vendar je pretežni del strnjen v IUFRO ter SNS (sodelovanje pri raz- iskavah v gozdarstvu v nordijskih deželah). Svet inštituta, ki je najvišje upravno telo, ima 7 članov, od katerih jih je 5 iz vrst uporab- nikov, 2 pa sta člana inštituta, ki ju določa kra- ljevo ministrstvo za kmetijstvo. Norveški goz- darski inštitut ima več oddelkov. NISK-AS pokriva celotno področje gozdar- stva, je številčnejši tudi po številu zaposlenih. Raziskovalna dejavnost se odvija v devetih oddelkih, med katerimi je prvi bolj splošne- ga značaja - to je administracija, ekonomija delovanja, kadrovanje, publiciranje, knjižni- ca in raziskovalna metodika. Drugi oddelki pokrivajo področja gozdne ekologije, var- stva gozdov, obnove gozdov, urejanja in pri- rastoslovja, gozdne genetike in semenarstva, znanosti o lesu in tehnologije lesa, dela v goz- du in te_hnike dela ter merjenja sestojev. NISK- Bergen ima le dva oddelka - gozd- no biologijo ter prirastoslovje,. saj leži v ob- močju, kjer doslej izkoriščanje gozdov ni bilo pomembno. S staranjem sestoje v, ki so bili os- novani po vojni, pa postaja aktualno tudi pod- ročje dela v gozdu, saj so pred njimi obsežna prva red čenja sestoje v na zelo težkih terenih. V zahodnem delu NISK-a torej razmišljajo tu- di o ustanovitvi oddelka, ki bi pokrival pod- ročje dela v gozdu, tehnologije redčenj in transporta. _ · Konec leta 1984 je bilo v obeh delih NISK-a zaposleno skupno 167 ljudi, od tega 137 v Asu in 30 v Bergenu. Znanstvenikov z visoko izobrazbo je bilo zaposlenih 57, vendar po potrebi začasno zaposlujejo še dodatno osebje, zlasti kadar izvajajo obsežnejše te- renske meritve. Državni proračun krije 77 %stroškov delo- vanja inštituta, ki so bili leta 1984 (po tečaju oktobra 1985) kar 1.372 milijonov din. Del stroškov krije še norveški svet za raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu, del (6 %) pa pred- stavljajo prispevki posameznikov. Večina dela je usmerjena v reševanje tekočih pro- blemov gozdarstva v skupaj 138 projektih ( 1984). Raziskovalne dosežke objavljajo v po- ročilih NISK, to so predvsem rezultati, ki za- nimajo tudi mednarodno javnost. Del člankov izhaja v anglE;lščini, sicer pa so prevedeni vsaj naslovi, tabele in diagrami ter povzetki objav. Posebej so poročila raziskovalnih na- log, kjer objavljajo zlasti rezultate raziskav, ki so zanimive za norveško gozdarstvo. Po- membno mesto pri prenosu rezultatov pred- stavlja tudi domača in tuja periodika in različ­ ne priložnostne publikacije. Seznam ob ja v lje- nih del pokaže, da so v letu 1984 publicirali 119 različnih študij ali poročil. 5. ODDELEK ZA GOZDNO DELO IN TEHNOLOGIJO Oddelek je med večjimi, ki delujejo v sklo- pu inštituta. Bolj ali manj stalno imajo zaposle- nih 30 ljudi, vendar je raziskovalcev le nekaj . Večina zaposlenih so tehniki, delavci ter dru- go osebje za pomoč pri raziskovalnem delu. Na dveh krajih imajo obsežne raziskovalne .gozdove, ki sicer niso last inštituta, vendar lahko po dogovoru opravljajo v njih najrazlič­ nejše poskuse. V Hurdalu leži obsežen gozd- ni kompleks raziskovalnih gozdov z roman- tičnim imenom Silvifuturum. Gozdovi so od- prti z vzorno mrežo gozdnih cest in traktor- skih vlak. Prav zdaj poskušajo na primer teh- nologijo zbiranja drobnega lesa do traktor- skih vlak z malimi goseničnimi traktorji. Drugi del raziskovalnih gozdov pa je v pokrajini Telemark v bližini kraja Kviteseid in ga ime- nujejo Silvimontana, saj leži v gozdnem in tež- kem predelu srednje Norveške. Oddelek za gozdno delo in tehnologijo vo- di prof. dr. h. c. lvar Samset, ki s svojo neiz- črpno domišljijo in energijo že več deset let uspešno vodi razvoj tehnologije pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov na Norveškem. Zahvaljujoč se tudi njemu, je danes oddelek izredno dobro opremljen z_ različno tehniko Nadaljevanje v naslednji številki 45 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Sestanek sekcije za pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov Milan Trkman* V torek l . oktobra se je na Gozdarski fakulteti v Beogradu zbralo na svojem tradicionalnem že 12 srečanju 18 univerzitetnih učiteljev, asistentov in raziskovalcev iz 7 visokošolskih in raziskovalnih ustanov Jugoslavije, z namenom, da medsebojno iz- menjajo informacije o pedagoškem in raziskoval- nem delu na področju pridobivanja gozdnih proiz- vodov. Po uvodnem razgovoru in predstavitvi pro- grama se je skupina odpeljala na fakultetno po- sestvo Goč, kjer je potekalo posvetovanje in teren- ski ogledi na letošnjo temo: Optimalna gostota mre- že gozdnih prometnic. Med potjo je bil v Kruševcu organiziran ogled ŠIK Crvena zastava, enega naj- večjih kombinatov, v katerem sta združena gozdar- stvo in lesna industrija. Posamezne dejavnosti kom- binata so predstavili vodilni strokovnjaki, s kateri- mi je potekal tudi razgovor o organiziranosti iri pro- blemih poslovanja. Na Goču je o fakultetnem po- sestvu spregovoril ing. Macan, tehnični direktor posestva. Na celodnevnem posvetovanju so bili podani naslednji referati: DOBRE. A.: Pomen nekaterih dejavnikov pri do- ločanju optimalne gostote cest v gozdu. EŠKERICA, V.: Odvisnost gostote gozdnih ka- mionskih cest od ekonomskih elementov. JELIČIC, V.: Odpiranje gozdov z vlakami. LOVRIC, V.: Analiza transportnih, cestnih in go- spodarskih vidikov v procesu planiranja odprtosti gozdnih predelov. REBULA, E.: Gostota cest in odprtost gozda. TICEVIC, D.: Določanje optimalne gostote mreže gozdnih prometnic z metodo neposrednega pro- jektiranja. NIKOLlC, S.: Prispevek smotrni razlagi optimal- ne gostote mreže gozdnih prometnic. Organizator je v program uvrstil tudi referat strokovnjakov Inštituta za topolarstvo iz Novega * M. '1'., dipl. inž. gozd., asistent, Biotehniška fakul- teta, V'l'OZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 46 Sada, ki sicer ni bil napisan na temo posvetovanj z naslovom: DJOKOVIC, P.: lzkoriščanje drobnega lesa topo- le in vrbe z izdelavo sekancev v gozdu. Aktualen referat je obravnaval izdelavo sekan- cev na sečišču. V referatu so bile podane prve iz- kušnje pri delu po novi tehnologiji. Vsi podani referati na letošnjem sestanku bodo objavljeni v posebni publikaciji. · Na terenu smo si ogledali odpiranje sestojev drobnega borovega drevja z vrvnimi linijami. Po podanih referatih je na temo »prometnice« potekala bogata diskusija. Udeleženci so predsta- vili nekaj novih izhodišč pri načrtovanju prometnic, beseda pa je tekla tudi o poudarjanju ostalih funk- cij gozda pri odpiranju gozdnih kompleksov in o novih tehnologijah in ekonomski gradnji gozdnih prometnic. Diskusi~ je sledila razrešnica dosedanjemu predsedniku in imenovanje novega. To nalogo je prevzel kolega iz Gozdarske fakultete v Skopju, ki bo tudi gostiteljica naslednjega sestanka, ki naj bi bil oktobra 1986 v Skopju. Tema sestanka bo »Teh- nologija redčenj« . Za konec 3-dnevnega srečanja so organizatorji ob povratku v Beograd pripravili ogled samostana Studenica, enega izmed mogočnih spomenikov bo- gate srbske kulture in umetnosti. Med polja pa smo si ogledali tudi uspehe, ki so jih srbski gozdarji do~ segli pri pogozdovanju goličav. KRESNIČKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE Križevačka imovna občina pridobi gozdove v Pomurju v današnji občini. Lendava V letu 1930 je Križevačka imovna občina iz Bje- lovara prišla v posest veleposestniških gozdov kneza Esterhazyja v Pomurju. Gozqna posest obse- ga naslednje današnje revirje: Murska šuma Redič - Sv. Mikloš Kobilje- Bukovica Črni log Dobrovnik - Žitkovci Skupaj: Kaj so bile imovne občine? 979,86 oralov 670,80 oralov 2.889,15 oralov 1.302,04 oralov 862,13 oralov 6.607,98 oralov Za časa turških vpadov v naše kraje in še dalje v notranjost Evrope, so Turki ropali, pustošili in iz- vajali nasilje nad prebivalstvom. Zaradi obrambe meja pred turškimi vpadi je Avtro-Ogrska velik del Hrvaške in Slavonije uredila na povsem vojaš- ko-upravnem temelju. Vse to ozemlje je bilo razde- ljeno na generalate, pukovnije in kompanije pod imenom Vojna krajina. Na čelu uprave so bili čast­ niki, ki so opravljali ·vse sodne in javne posle. Krajišnik kmet je moral plačevati vse javne da- jatve, enako kot prebivalstvo v pokrajinah pod ci- vilno upravo. Razen tega je moral nositi še posebna bremena, ki jih drugih državljani niso imeli- bil je stalni vojni obveznik do svoje popolne nemoči. Stal- no je bil pod orožjem in se boril ne samo proti po- lmesecu, kakor je bil namen Vojne krajine pri nje- nem osnovanju, temveč povsod, kjer je avstrijske- mu cesarstvu to bilo potrebno. Za ta krvni davek so krajišniki imeli razne pra- vice, tako brezplačno sajenje tobaka, limitno sol, prosto žganjekuho in služnostne pravice v držav- nih gozdovih. Brezplačno so dobivali les za zgrad- be in kurjavo ter imeli tudi pašne pravice za živino. Poraz turške sile je imel za posledico, da je bila Vojna krajina razpuščena (razvojačena) in zopet vrnjena pod civilno upravo Hrvatske in Slavonije, Krajišniki pa so zadržali še nadalje stare pravice in ugodnosti. Služnostne pravice krajišnikov so bile za državne gozdove veliko breme in država si je prizadevala, da se reši teh bremen. Prišlo je do razdelitve (segregacije) gozdov na ta način, da je državni erar zadržal polovico gozdov in drugo po- lovico so dobili laajišniki. Državni gozdovi so se re- šili služnostnih bremen in krajišniki so odslej uživali dosedanje pravice v njim dodeljenih gozdovih. De- litev gozdov je· bila opravljena po· njihovi stvarni vrednosti in po območjih pukovnij. Nastala so za- sebnopravna telesa »lmovne občine«, ki so dobile imena od nekdanjih kra~ških pukovnij. Osnovano je bilo deset imovnih občin in sicer: Brodska v Vin- kovcih, Patrovaradinska v Sremski Mitrovici, Djur- djevacka v Bjelovaru, Križevačka v Bjelovaru, No- vogradiška v Novi Gradiški, Ogulinska v Ogulini, Otočka v Otočcu, Prvobanska v Glini, Drugoban- ska v Petrinji in Slunjska v Karlovcu. Križevačka imovna občina je bila osnovana na območju bivše varaždinsko-križevač.ke pukovnije. Uprava in gospodarstvo z gozdovi imovnih ob- čin je bilo urejeno z zakonom iz leta 1873, in je bilo precej avtononmo, vendar pod nadzorstvom obla- sti. Pripadniki imovne občine (pravoužitniki) so svojo avtonomijo izvajali preko svojih zastopnikov na letnih skupščinah. Strokovno gozdarsko upravo je vodil »Gozdnogospodarski urad« preko podre- jenih gozdnih uprav (šumarij). Dohodke iz gozdov, ki so preostali po odbitku stroškov za upravo in gozdnotehnična dela ter po zadovoljitvi pravic up- ravičencev, je zastopstvo imovne občine podelje- valo v obče koristne namene, tako za ceste, šole, cerkve, gasilstvo, štipendije itd. Pod Avstro-ogrs- ko so imele imovne občine precej pomembno vlo- go v narodnem in gospodarskem življenju in preko pol stoletja so predstavljale močne postojanke pro- ti pritisku Pešte. Posestvovale so 620.000 oralov gozdov. Veliko spremembo v upravi gozdov je prineslo leto 1922, ko je država prevzela v svojo neposred- no upravo gospodarstvo imovnih občin, ki pa so še nadalje ostale javnopravne ustanove in lastnice gozdov. Osebje gozdne uprave je dobilo status dr- žavnih uslužbencev, strokovna uprava gozdov je bila enako kot pri upravi državnih gozdov. Križevačka imovna občina je imela svojo matič­ no posest na površini 62.865 oralov in direkcija v Bjelovaru je združevala 7 gozdnih uprav: Sv. Ivan Žabno, Čazma, Kloštar-Ivanič, Garešnica, Ivanska in Bjelovar. Za dokupljeno gozdno posest v Pomur- ju je bila osnovana gozdna uprava v Lendavi. Za gospodarjenje z gozdovi je veljalo načelo stroge trajnosti. Kako je Križevačka imovna občina pridobila gozdove v Pomurju? V desetletju 1925-1935 je nevarna bolezen na- padla hrasto ve gozdove, ki so se v velikem obsegu začeli sušiti na območju Posavja. Ogromne površi- ne čistih hrastovih sestojev so v vročem pole~u os- tale brez zelenila, skorja je začela odpadati in dre- vesni belik se je svetlikal po nekoč temnih logih. Pod sekiro je mqralo pasti veliko starih in tudi manjših hrastovih sestojev. V Posavskem nižavjl;l so letno posekali preko milijon kubikov hrasto vine. In kaj je to pomenilo v gozdnem obratovanju spričo načela stroge trajnosti? Po zakonskem predpisu je 47 Gozdarski strokovnjaki Direkcije gozdov Kri.ževačke imovne občine v Bjelovaru. V zadnji vrsti stojita od desni proti levi, prvi ·Franjo Jurhar in tretji Rudolf Pipan (Slikano v hrastovem gozdu Zdenački gaj leta 1928) treba izkupiček za les, pridobljen zunaj rednega etata, povrniti v glavnico. Upoštevajoč to načelo, si je direkcija gozdov v Bjelovaru prizadevala, da de- nar od poseka hrastovih sušcev varno naloži s tem, da kupi primerno gozdno posest. · V takratnem času je bilo naprodaj več gozdnih posestev, med drugim tudi gozdno veleposestvo kneza Esterhazyja v lendavskem okraj~. Križevač­ ka imovna občina se je odločila za nakup tega posestva in pristopila je k cenitvi v letu 1929. Vred- nost gozdov s pripadajočimi zgradbami (S zid~mih logarnic) so ugotovili v višini 26,278.870,31 din. Kupno pogodbo je potrdila banska uprava Sav- ske banovine v Zagrebu ter banska uprava Drav- ske banovine v Ljubljani in v letu 1930 je bila osno- vana gozdna uprava Križevačke imovne občine v Lendavi. Po konačni vojni leta 1945 so bili vsi gozdovi do- deljeni kot splošno ljudsko premoženje gozdnemu gospodarstvu v Murski Soboti. Številni slovenski gozdarji, ki so študirali v Za- grebu in kasneje tudi službovali na območju Hr- vatske in Slavonije, se bodo spominjali na gozdar- ska dogajanja, zlasti v zvezi s sušenjem hrasta v so- sednji republiki. Franjo Jurhar 48 z 1 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 2 Ljubljan&, februar 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 49 Lado Eleršek: Vegetativno razmnoževanje in nJegova vlGga pri žlahtnenju gozdnega drevja 56 59 Marjan ZupanCič. Korenine gozdnih dreves . in njihov pomen v gozdnem ekosistemu Tone jezmk: Nekateri izsledk1 in izkušnje pri redčenju in obvejevanju smrekovih sesto- jev 65 Dr. j ože Maček (Der Spiegel): Neskladnosti v teorijah o odmiranju gozdov 68 Lado Eler.'5ek: KraJina se spreminja 70 jorg Barner: Pogled na 30 let sodelovanja s Slovenskim inštitutom za gozdno m tesno gospodarstvo 77 Prof. dr. Dušan Mlinšek: Mednarodna konfe- renca o drevesu in gozdu 79 Dr. Franjo Kordiš: še o idrijskih gozdovih 84 Književnost 85 Boštjan Košir. Gozdarstvo v deželi fjordo v 87 Marko Kmecl: Razmišljanje ob smrti Milana Kudra Slika na naslovni strani: Arhitektura na robu gozda Foto: B. Ocvirk Tisk: Ttskarna Tone Tomšič, Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženUjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože ČermelJ Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boš~an Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljub ljana Erjavčeva cesta l S Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Lj ubljana, Erjavčeva 15 50 1 o l -678-48407 Letno tzide JO š tevilk lO issues per year Letna individualna naročnina 1000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo SO DM posamezna številka 250 d in Ustanovite ljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije te r Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg nJiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po rrmenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421 -1 174 z dne 13. 3 1974) za GV nt treba plačatl temeljnega davka od prometa proizvodov. OXF.: 181.51 Vegetativno razmnoževanje in njegova vloga pri žlahtnenju gozdnega drevja Lado Eleršek* Eleršek, L.: V egetativno razmnoževanje in njego- va vloga pri žlahtnenju gozdnega drevja, Gozdar- ski vestnik, 44, 1986, 2, str. 49. V slovenščini, cit. lit. li. Sestavek opisuje različne načine vegetativnega razmnoževanja gozdnih drevesnih vrst in tehnike, ki se pri tem uporabljajo. Predvsem obravnava ve- getativno razrrmoževanje s potaknjenci in njegov pomen za žlahtnenje gozdnega drevja. Opisuje re- zultate poskusov pri zakoreninjanju smrekovih po- taknjencev, kjer se je pokazalo, da se hitra rast ma- tičnih dreves dobro prenaša na vegetativne po- tomce. Eleršek, L.: Vegetative propagation and his part in breeding of forest trees, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 2, p. 49 in slovene, ref. ll. In this article are represented d.ifferent kinds of vegetative propa- gation of forest trees and some technics used in this propagation. There is an emphasis on vegetative propagation by cuttings. And his importance in breeding of forest trees. The author descri.bes re- sults of experiments in rooting of spruce cuttings, where it' s shown that fast growth of paren tal plants is well trasmited on vegetative posterity. * L. E. dipL inž. gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljub- ljana, YU Za umetno obnovo gozdov razrnnožujerno danes gozdno drevje s semeni, kar imenuje- mo generativno ali spolno razmnoževanje. Poleg tega načina pa poznamo tudi vegeta- tivno ali nespolno razmnoževanje, ki ga deli- mo v: - avtovegetativno razmnoževanje (s po- taknjenci) - heterovegetativno (s cepljenjem) - mikro razmnoževanje. Pri avtovegetativnern ali neposrednem ve- getativnern razmnoževanju nova rastlina ob- likuje lastne korenine. Pri heterovegetativ- nem razrnnoževanju pa novo rastline sestavi- mo iz dveh rastlin - podlage s koreninami in cepiča. A vtovegetativno lahko razmnožujemo s potaknjenci (enoletni odganjki, listni potak- njenci, koreninski potaknjenci), z grobenica- mi in vlačenicarni. z grobenicami vršičkov, s koreninskimi izrastki, z osipanjem ali prepro- sto z deljenjem rastline. Heterovegetativno razmnoževanje, ki ga tudi imenujemo cepljenje, so poznali že več tisoč let pred našim štetjem. Cepljenje je us- pešno le pri istih rastlinskih vrstah, pri genet- sko sorodnih rastlinah in pri kompatibilnih (skladnih) rastlinah, sicer lahko ta zveza kas- neje propade. Cepič in podlaga se spoji ta, če združimo njune kambijske dele v času moč­ ne aktivnosti in pri ugodni toploti in vlažnosti zraka. Glede na čas cepljenja ločimo: - cepljenje na speče oko, ki ga opravlja- mo pozno poleti in - cepljenje na živo oko, ki ga opravljamo zgodaj spomladi. Glede na vrsto cepiča pa ločimo: - cepljenje z listnim popkom (okuliranje) - cepljenje z vejico. Medtem, ko je razmnoževanje topolov in vrb s potaknjenci preprosto in zato tudi pri nas običajno, je razmnoževanje drugega gozdnega drevja težavnejše. V večjem obse- gu so pričeli razmnoževati iglavce in listq,yge v raziskovalne namene šele leta 1930, mno- žično razmnoževanje gozdnih drevesnih vrst s potaknjenci, pa se je pričelo šele po drugi svetovni vojni. Pri nas srno doslej razmnoževali, razen to- polov in vrb, tudi nekatere druge listavce in iglavce, vendar predvsem za potrebe horti- kulture. Prve poskuse za potrebe gozdar-· stva je opravil Brinar ( 1971 ), ki je zakoreninjal metasekvojo. Leta 1982 je Markovic zakore- ninjal manjše število smrekovih potaknjen- 49 cev v laboratoriju brez uporabe rastnih hor- monov. Spoznanje, da nagel razvoj gozdar- ske genetike brez obvladovanja tehnike ve- getativnega razmnoževanja ni mogoč, je na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo vo- dilo do razvoja raziskovalnega programa na tem področju. Leta 1983 smo opravili prve poskuse zakoreninjanja smreke in metasek- voje. Naslednje leto, ko smo zgradili plaste- njak, smo poleg smreke, katero smo tudi ge- netsko zbirali, zakoreninjali še zelene potak- njence navadne robinije in njen kasneje cve- toči različek. Letos smo razširili avtovegeta- tivno razmnoževanje še na japonski macesen, evropski macesen, rdeči bor, trepetliko in mamutovec. POMEN VEGET ATIVNEGA RAZMNOŽEVANJA ZA GOZDARSTVO Pri generativnem razmnoževanju se po- tomci razlikujejo od staršev in tudi med se- boj, saj so njihove lastnosti odvisne od slučaj­ ne kombinacije genov obeh staršev v mejozi. Pri vegetativnem razmnože vanju pa nastane- jo potomci z enostavno delitvijo celic, mitozo, zato imajo potomci istega matičnega drevesa isto dedno osnovo in so si na enakem rastišču povsem podobni. Kakovostne lastnosti izbra- nih matičnih dreves se v celoti prenesejo na njihove potomce. Generacijski ciklus traja pri razmnoževanju gozdnega drevja s potak- njenci le nekaj let, medtem ko traja ta ciklus pri generativnem razmnoževanju več deset let. V primerjavi s heterovegetativnirn raz- množevanjem je avtovegetativno razmnože- vanje cenejše, vendar tudi zahtevnejše in po- gosto uspešno le, če uporabljamo rastne hor- mone in če vzgajam o rastline v kontroliranem okolju. V svetu uporabljajo vegetativno raz- množevanje gozdnega drevja množično za snovanje nasadov, pa tudi v manjšem obsegu za znanstveno raziskovalne namene. S potaknjenci lahko razmnožujemo posa- mezna hitrorastoča drevesa in drevje, ki ima kvalitetnejši les, proti boleznim odporno drevje ali pa drevje, ki je odpornejše na onesnažen zrak. Rast nasadov lahko že v prvi fazi izboljšamo s tako selekcijo za 15-20 %, s ponovno selekcijo najboljših osebkov in pro- venienc pa lahko izboljšamo rast še za 20-30% (Hočevar 1984). V raziskovalnem delu uporabljamo vegetativno razmnoževa- nje tudi za izboljšanje točnosti primerjalnih poskusov. Nadalje lahko z avtovegetativnim 50 razmnoževanjem opravimo genetsko pre- verjanje izbrancev. Avtovegetativno razmno- ževanje pa se vključuje tudi v širši koncept žlahtenja gozdnega drevja. Od izbranega se- menskega materiala do genetsko testirane- ga semenskega materiala pridemo s po- močjo generativnega razmnoževanja, do ge- netsko testiranega visokokavostnega se- menskega materiala pa lahko pridemo smo- trno le z avtovegetativnim razmnoževanjem. Do slednjega pridemo z individualno selek- cijo že izbrane provenience, z avtovegetativ- nim razmnoževanjem teh selekcioniranih dreves in po potrebi s ponovno selekcijo. Kako lahko avtovegetativno razmnoževa- nje uporabimo za izboljšanje rastne zmoglji- vosti. kvalitete lesa in rezistence pri gozd- nem drevju, je prikazal tudi Weisgerber 1983 v shemi. Klonski nasadi selekcioniranih sadik so v rasti enotnejši. Zaradi hitrejše rasti osnujejo nasade z večjimi razmiki, stroški čiščenja pa so zato nižji. Ti sestoji lahko služijo kasneje za elitne semenske objekte (Kleinschmidt 1982). Po drugi strani pa lahko osnujemo s sa- dikami, ki so vzgojene iz potaknjencev, tudi semenske plantaže. Zaradi relativno cenej- šega saditvenega materiala osnujemo te plantaže navadno z večjim številom drevja, kasneje pa z naknadnim izborom in posekom pridobimo lesno maso in izboljšamo plantažo. Pri osnovanju klenskih nasadov moramo uporabljati dovolj veliko število različnih klo- nov. V nasprotnem primeru bi osiromašili in zmanjšali genetsko pestrost drevesn.ib vrst, ki je nujno potrebna v raznolikem in spremi- njajočem se gozdnem prostoru. Zaradi ohra- nitve genetske variabilnosti moramo upora- biti pri ocenjevanju nasadov vsaj 100 klonov. IZHODIŠČA IN TEHNIKE VEGETATIVNEGA RAZMNOŽEVANJA V tem poglavju bomo govorili o tehniki raz- množevanja z enoletnimi odganjki. Uporab- ljamo lahko olesenele, pololesenele ali pa neolesenele potaknjence. Na uspeh zakore- ninjanja vplivajo naslednji endogeni (no- tranji) dejavniki: - čas (termin) potikanja; - starost matičnih sadik, - mesto odvzema potaknjenca na dre- vesu, - fiziološko stanje matičnega drevesa, npr. prehranjenost. Eksogeni (zunanji) dejavniki, ki vplivajo na zakoreninjenje, so: - rezanje in shranjevanje potaknjencev, - substrat za potikanje, - kakovost vode, - temperatura zraka in svetloba, - rastni hormoni in regulatorji, - higiena in zdravstvena zaščita. Ko potaknjence odrežeme od matičnega drevesa, jim s tem prekinemo dovod vode. šele po oblikovanju kaiusa in korenin, lahko vodo črpajo sami. Transpiracijo potaknjen- cev lahko močno zmanjšamo tako, da na njih ustvarimo vodno prevleko (film) in da pove- čamo zračno vlago, kar dosežemo z roše- njem ali meglenjem. Predvsem za listavce je primeren sistem meglenja. Pri masovnem razmnoževanju drevja s potaknjenci uporab- ljamo tako imenovani »Mist propagation«, to je sistem za avtomatično meglenje oziroma rošenje. Pri tem uporabljamo linijo, ki je se- stavljena iz naslednjih elementov: - elektromagnetnega ventila, - elementa za krmiljenje (programatorja), - šobe. Vodni film na iglicah, oziroma listih, us tva- rimo z razpršilnimi šobami, ki so nameščene približno l m nad gredico, tako da pršijo po- taknjence čimbolj enakomerno. Pogostnost pršenja in njegovo trajanje krmil imo glede na izhlapevanje, ki je odvisno od temperature in zračenja. Sistem za avtomatično pršenje ustvarja visoko zračno vlago, površina listov in iglic je stalno vlažna, temperatura zraka pa je zaradi izhlapevanja nižja. Pred 7S leti je odkril Fitting, da obstajajo tudi v rastlinah »honnoni«, ki vplivajo na iz- menjavo rastlinskih snovi. Leta 1934 je bil od- krit eden izmed rastnih hormonov avksinov, to je ~-indol-ocetna kislina. To so kmalu izde- lali tudi sintetično. Značilno za rastlinski hor- mon je, da deluje v majhnih koncentracijah. Vrsta in koncentracija hermona je specifična za drevesne vrsto in letni čas tretiranja. V na- šem primeru je smiselna uporaba t~h hormo- nov, če povzročajo hitrejše, oziroma številnej- še odganjanje korenin. Določene vrste od- ženejo korenine le, če uporabimo hormon. Hormone lahko uporabimo: - v prašni obliki, v kateri je hormon vne- šen v smukec. Z njim naprašimo baze potak- njencev; - kot koncentrirana tekočo raztopino za kratkotrajno namakanje (3-S sek); - kot nizkokoncentrirano raztopino za daljše namakanje (12-24 ur); - za mazanje baze potaknjencev s hor- monsko pasto. Za zakoreninjanje potaknjencev uporab- ljamo pretežno naslednje hormonske aktivne snovi: - beta-indilylocetno kislino, - beta-indolyl-3-masleno kislino, - alpha-naphtylocetno kislino. V prodaji so tudi tovarniški hormonski pri- pravki, kot Seradix A in B, Rhizopon, Wurzelfix, Hare in drugi. REZULTATI DOMAČIH RAZISK.A V RAZMNOŽE V ANJA DREVESNIH VRST S POT AKNJENCI Razmnoževanje smreke in metasekvoje s potaknjenci iz leta 1983 smo opisali v. Gozdar- skem vestniku 1984/3, vegetativno razmno- ževanje kasneje cvetoče robinije pa v Goz- darskem vestniku 1985/4. Tu bomo opisali le razmnoževanje izbranih smrek s potaknjenci, ki smo ga zastavili leta 1984 in rast tako vzgo- jenih sadik v naslednjem letu. Gospodarsko zanimive hitreje rastoče raz- lične smreke lahko dobimo v vseh gozdnih drevesnicah in tudi v nasadih. Dedno pogo- jenost te hitrejše rasti pa je potrebno šele preveriti, saj lahko izvira iz boljšega mikro- rastišča. V drevesnicah smo izbrali najvišje smreke (ki predstavljajo l %skupne popula- cije) in pop rečne smreke za primerjavo. Šele nadaljnje preverjanje teh vegetativnih po- tomcev in nadaljnji izbor nam bosta dala kva- litetnejši sadilni material. Mnenje nekaterih posameznikov, da so te stvari v svetu že do- rečene in da se nam ni potrebno z njimi uk- varjati, je po našem mnenju povsem nepri- merno, saj lahko s tem načinom dela izboljša- mo in ohranimo naše provenience. Kot potre- bujemo lastno dejavnost pri celotnem gospo- darjenju z gozdom, tako potrebujemo svojo dejavnost pri žlahtnenju gozdnega drevja, seveda v obsegu danih možnosti. Potaknjence različnih provenienc štirilet- nih smrekovih sadik iz drevesnice smo na- brali 12. 3. 1984. ·Skupaj smo nabrali 1376 po- taknjencev. Kako so se ti potaknjenci zakore- ninih, je razvidno v tabeli. Po prvem letu rasti na gredicah, jeseni 1985, smo izmerili višine in višinske prirastke smrekam, vzgojenim iz potaknjencev štirilet- nih velikih in normalno velikih smrek. V letu dni od sajenja je na gredicah propadlo 29 % sadik, v enoinpolletnem obdobju, to je od za- 61 če tka potikanja potaknjencev, pa je propad- lo 38 % osebkov. Višinski prirastki so bili v tem letu pri sadikah, ki izhajajo iz nad popre- čno velikih smrek, za 34 % višji od prirastkov sadik, ki izhajajo iz normalno velikih smrek. Ugoden odstotek kaže na učinkovitost in smi- selnost takega izbora in načina razmnoževa- nja. NEPOSREDNO VEGETATIVNO RAZMNOŽE V ANJE S POTAKNJENCI - enoletni odganjek (lesni, polzeleni, zeleni) (terminalni 1, bazalni, vrnesnP, z enim popkom3, z enim listom4) - listni potaknjenecs - koreninski potaknjenec5 Z ŽIVICAMP Z ZRAČNIMI GROBANICAMI8 Z GROBANICAMI (položenicami)9 . IN VLAČENICAMI 10 Z GROBANICAMI VRŠICKOVII S KORENINSKIMI IZRASTKJ12 Z OSIP ANJEM (grebeničenjem) 1 3 Z DELJENJEM 14 52 14 3 4 ~' r ,r, . ~ i'V( ~\s . 10 ' . . 1 ~------------------------------------------------------------------------------------- l CEPLJENJE CEPLJENJE NA SPEČE OKO (pozno poleti) l okulacija 2 ploščičasta okulacija 3 cepljenje Chip 4 gajzenhajmska okulacija 5 nikolac1ja 6 cepljenje iglavcev z enako debelim cepičem (stranska dolaga) 7 cepljenje iglavcev s tanjšim cepičem (stransko vbadanje) 8 cepljenje iglavcev s tanjšim cepičem (cepljenje za lub) 6 7 8 Opomba: Metode so uporabne tudi za cepljenje na živo oko. CEPLJENJE NA ŽIVO OKO (konec marca do začetka aprila) 1 kopulacija (prosto spajanje) 2 angleška kopulacija (kopulacija z jezikom) 3 s strojem omega 4 žlebičkanje 5 cepljenje v razkol 6 sedlanje 7 dolaga s strani 8 cepljenje za lub 9 ablaktacija w l 2 3 4 6 7 8 9 53 54 SHEMATIČNI PRIKAZ ŽLAHTNENJA GOZDNEGA DREVJA (izboljšanje rastne zmogljivosti, kvalitete lesa, rezistence) IZVOR,SESTOJ (POPULACIJA) SESTOJ Q --0--- POSAHE Z NO DREVO SEMENSKA PLANTA2A OHRANITEV IZBRANIH DREVES PROSTOR ZA KR12ANJE SEMENSKA PLANTA2A SEMENSKA PLANTA2A OH RAN 1 TEV KRI2ANCEV KLON VEčKLONSKI SESTAV IZBRAN SADILNI MATERIAL TESTIRAN SADILNI MATERIAL VZGOJNE METODE : METODE RAZHN02EVANJA: METODE PREVERJANJA; 8 z izborom ® avto-..egetativno EJ testi ran je nasledstva 0 s križanjem @ generativno ~ testi ran je k 1 ona 6 z mutacijo ® heterovegctativno l Zakoreninjanje smrekovih potalrnjencev štiriletnih normalnih (l) in velikih (2) sadik iz drevesnice Mengeš (1984) Poreklo Godovič Hrušica Jelovica Novaki Skupaj Število posajenih potaknjencev 344 344 344 344 1376 Stopnja tveganja med porekli v % Stopnja tveganja med 1 in 2 v % Delež zakoreninjenih potaknjencev v % 2 90 94 80 85 79 78 92 95 85 88 0,3* * 31 Višinski prirastek v cm 2 2,6 3,2 2,7 2,7 2,4 2,5 2,6 2,8 2,6 6,8 19 12 Opomba: V času zakoreninjanja razlika med višinskim prirastkom (l) in (2) ni značilna. IJTERATURA l. Brinar, M. (1971): Pasekvoja (Metasequoia gl- yptostroboides) nova pomembna eksota. Gozdar- ski vestnik, 30, 8:257-264. 2. Eleršek, L., Hočeva~. M., Jurc, D. (1984): Raz- množevanje smreke in metasel 0,5). Ta ugotovitev velja predvsem v letvenjakih. Za oceno vitalnosti nam služi tu- di barva in videz lubja; gladko lubje, s po- udarjeno (rdečkasto) barvo, je znak dobre vitalnosti. Naslednji znak, ki soodloča o izbiri nosilca, je njegov socialni položaj. Kot uspeš- ni nosilci so se izkazali samo osebki zgornje- ga, to je prvega socialnega razreda (po IUFRO- biološki klasifikaciji le tisti osebki, ki imajo oceno vitalnosti 100). Če osebke tega zgornjega socialnega razreda, ki tvorijo »streho sestaja«, razdelimo na tri podrazre- de, tj. na razred nad vladajočih, razred vlada- jočih in razred sovladajočih, potem smemo nosilce izbirati le v razredu nadvladajočih ter razredu vladajočih. · Tabela 1: Analiza izbire nosilcev (vse vrednosti se nanašajo na 1 ha) število Sl!!"'iio izpadhh obvejeruh Srevllo Skupno obveJ>Uvod v raziskovanje in načrtovanje krajine« (17): »Osmo načelo za urejanje prostora našega zveznega zakona o urejanju prostora nakazu- je povezanost prebivalstva s prostorom, v ka- terem živijo, ter na zgodovinske in kulturne zveze, ki jih je treba pri načrtovanju krajine upoštevati.« K temu sem v knjigi dodal: ))Po tem načelu torej lahko začnemo načrtovati ta- ko rekoč že od vsega začetka časa. Predmet načrtovanja je vedno nekaj, kar se je že izob- likovala v zgodovini in tako prišlo v današnji čas. Ta zgodovinski vidik moramo upoštevati tudi, kadar načrtujemo temeljite spremembe v krajini.« Za utemeljitev te teze mi je dr. Milan Ciglar predlagal zelo zanimiv primer kočevske krajine, ki jo je potem obdelal v disertaciji z naslovom: »Raziskave o posledicah odselitve prebivalstva v gozdnati krajini na primeru Kočevske« (Prispevek h kvantificiranju kul- turne krajine kot osnova načrtovanja prosto- ra in krajine). Pokojni dr. Milan Ciglar je bil nenavadno vsestranska osebnost. Na eni strani se je za- nimal za zgodovinska vprašanja, na drugi strani je bil visoko nadarjen raziskovalec in odličen matematik. Bil je primerna osebnost, da zapolni pomembno praznino v temeljih prostorskega načrtovanja. Tako je s svojo di- sertacijo postavil temelje zgodovinske meto- de pri načrtovanju prostora. S sistematično primerjavo zgodovinskih podatkov z ekolo- škega in socialnoekonomskega področja iz 19. stole~a z današnjimi podatki, je matema- tično izrazil težnje razvoja za prihodnost, kar daje pomembno osnovo za načrtovanje pri- hodnjega razvoja krajine. Tri mesece pred svojo smrtjo me je obis- kal zadnjikrat v Freiburgu in mi je žareč od veselja pripovedoval, da je pri svojem delu preskusil svojo metodo cenitve podatkov, s katero moremo nadomestiti zelo težavno me- todo zbiranja točnih številčnih podatkov. Pri tem je dobil zelo zadovoljive rezultate. Še pred svojo smrtjo je sam poskrbel za nadalj- nji razvoj svoje znanstvene metode. Ko sva se pogosto pogovarjala, mi je nekoč dejal: ))Moja disertacija naj ne bo samo pri- spevek k znanosti in praksi, ampak tudi k mi- ru in razumevanju med narodi.« Kako si je to zamišljal, je povedal tudi v uvodu k svoji disertaciji (18): »Primer Kočev­ ske dežele je primer naloge, kjer moramo popraviti posledice nesmiselnega zgodovin- skega in političnega dogajanja in kjer mora- mo paziti, da se dogajanja, kot smo jih nekoč imeli na Kočevskem, ne ponovijo. Obravna- vanje tega problema pomeni značilno nalogo današnjega časa, ki ne terja samo sodelova- nja v okviru ene dežele, ampak terja sodelo- vanje med več sosednjimi deželami.« K temu naj dodam, da je v našem sodelo- vanju že kmalu po koncu vojne pa do danes misel o razumevanju med narodi in o miru · vsaj za nas postala realnost. Miru ne uresničujemo samo z medseboj- nim sodelovanjem. Zadostuje že naše vsak- danje gozdarsko delo. To se začenja v mno- gih deželah s pogozdovanjem goljav in z ob- navljanjem nekdanje rodovitnosti tal in s tem z ustvarjanjem možnosti za življenje domače­ ga prebivalstva. Na krasu, kot ga imamo v Ju- goslaviji, si gozdarji že več kot sto let vzorno prizadevajo za to. Prevod: M. Zupančič IJTERATURA l. Barner, J.: Waldbauliche und forstbotanische Grundlagen zur Frage des Pappelanbaus auf grundwassergeschadigten Standorten. Berichte der Naturforschenden Gesellschaft zu Freiburg (Breisgau), Band 42, Heft l, 1953. 2. Barner, J.: Člkologische und biologische Un- tersuchungen an 39 slowenischen Pappelvorkom- men. Bericht des Slowenischen Instituts fill Forst- und Holzwirtschaft in Ljubljana, 1958. 3. Zupančič , M.: Histometrische Untersuchun- gen an Jahrringquerschnitten von slowenischen Pappe1n. (Ein Beitrag zur Holzanatornie und Člkolo­ gie der Waldbaume) Dissertation der Natur- wissenschafllich-mathematischen Fakultat der Uni- versitat Freiburg i. Br., 1963. 4. Barner, J.: Jahrringhistometrische Ergebnisse als Kriterien fur die Vitalitat und Reaktion von Bau- men gegeniiber okologischen Einwirkungen, All- gemeine Forst- und Jagdzeitung, Heft 12, 1963. 5. ZeifHnformation.: Mikroskopie und Bild- analyse, Band 27, Heft 94, 1982. 6. Božič, J: Ein Beitrag zur Erfassung von Pap- pelmutterbaumen der Sektion Leuce in Slowenien. Disserta ti on der Naturwissenschaftlich-mathema- tischen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1966. Zbornik, Ljubljana, št. 5, 1967. 7. Weisgerber, H.: Forstpflanzenzuchtung- Auf- gaben, Ergebmsse und Ziele von Zuchttmgsarbei- ten mit Waldbaumen in Hessen. Mitteilungen der Hessischen Landesforstverwaltung, Band 19, 1983. 8. Barner, J.: Der Beitrag des Waldbaus zur Waldschadensforschung (im Druck), Allgemeine F orstzei tschrift, 1986. 9. Sittler, B.: Experimentell 6kologische Unter- suchungen an 15 slowenischen Buchenprovenien- zen zur Beurteilung ihrer Anbaufahigkeit in der Bundesrepublik Deutschland. Dissertation der Forstwissenschaftlichen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1981. 10. Geyer, K.: Der gernischte Wald, Paul Parey- Verlag, Berlin 1886. ll. Molisch, H.: Der Einfluf) einer Pflanze auf die andere- Allelopathie, Gustav-Fischer-Verlag, Je- na, 1937. 12. Barner, J., und Miklavžič, J.: Grundlagenfor- schung fUr den Aufbau von Holzplantagen in Slo- wenien, Allgemeine Forst- und Jagdzeitung, 139. Jahrgang, Heft 6, 1968. · 13. Al-Kawaz, S.: Morphometrische Wurzel- unters'lchungen in Fichtenreinbestanden und in Mischbestanden von Fichte und Erle. Dissertation der Forstwissenschaftlichen Fakultat der Universi- tat Freiburg, 1978. 14. Hassan, S.: Untersuc;;hungen Uber die Organ- unterschiede von Fichtenpflanzen im Reinbestand und im Mischbestand mit Erle. Dissertation der Forstwissenschaftlichen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1976. 15. Barner, J.: Experimentelle Člkologie des Kul- turpflanzeuanbaus, Verlag Paul Paray, Hamburg 1965. 16. Barner, J.: Rekultivierung zerstorter Land- schaften. Enke Verlag, Stuttgart 1978. 17. Barner. J.: Einfiihrung in die Raumforschung und Landesplannung, Enke Verlag, Stuttgart 1975. 18. Ciglar, M.: Untersuc~ungen liber die Folgen der Entvolkerung einer w.1ldreichen Kulturland- schaft, dargestellt am Beisp el des Gottscheer Lan- des (Ein Beitrag zur Quantifizierung einer Kultur- landschaft al Grundlage fUr die Raum- und Land- schaftsplanung). Dissertation der Forstwissen- schaftlichen Fakultat der Universitat Freiburg i. Br., 1980. 75 VEČBOBENSKI VITEL s stolpom za spravilo lesa LESNA- edina v Jugoslaviji proizvaja večbobenski vitel s stolpom za spravilo lesa. Izdeluje ga po lastni tehnologiji iz domačih delov in domačega materia- la. VBS-1500 je sodoben sistem za spravilo lesa s težko dostopnih terenov, z akcijskim polmerom do 400 m. Odlikuje ga velik delovni učinek ob razme- roma nizkih stroških. Njegove prednosti so v eno- stavnem upravljanju, hitri montaži in demontaži, prihranku pri gradnji gozdnih komunikacij in varo- vanju gozdnega podmladka. VBS-1500 se uporablja kot vitel z nosilno vrvjo, ki vleče breme po tleh z dvignjenim čelom pa tudi kot žični žerjav. VBS-1500 sestavljajo: A - pogonski del 8 - sistem bobnov s stolpom, visokim do 7 m C - hidravlični sistem D - dodatna oprema Tehnični podatki: Dizel motor, moči 34,5 KW Hitrost vleke od 1 ,25 do 7,66 m/sek Nosilnost: 1500 daN Kapaciteta: 25-30 m3/8 ur Lesna servisira VBS-1500 -~~~~ tozd transport in servisi pameče Za dodatne informacije poklicile tel. 062/842-061 aji pi!!iite na LESNA, TOZD TRANSPORT IN SERVISI, PAMECE, 62380 SLOVENJ GRADEC Strokovnjaki LESNE vam bodo z zadovoljstvom svetovali TO JE PARTNER! 76 OXF.: 971:906/907 Silva v Parizu od 5. do 7. februarja 1986 Mednarodna konferenca o drevesu in o gozdu Francija je prevzela hvalevredno pobudo in je organizirala mednarodno konferenco o drevesu in o gozdu na najvišji politični ravni. Pobudo naj bi dal predsednik republike Francois Mitterrand, ki je konferenco odprl in ji tudi posvetil prvenstveno pozornost. Konference se je udeležila domala cela Evropa in velik del afriških držav. Vsega se je udeležilo 61 držav, od tega 48 držav z de- legati in 12 držav z opazovalci. Prisostvovala je tudi 25 velikih mednarodnih organizacij, ki so posebej zainteresirane za varstvo okolja in za gozdove. Konference so se udeležili tudi predstavniki ZDA, Japonske in Kanade -kot dežele iz drugih kontinentov. Kot posebnost je poudariti, da se je konfe- rence udeležilo deset šefov držav oziroma ministrskih predsednikov in dalo ton posve- tovanju; med njimi Francija (Francois Mitter- rand), ZRN (Helmut Kohl), Belgija (Wilfried Martens), Burkina (Thomas Sankara), Džibo- uti (Hasan Gouled Aptidon), Irska (dr. Garret Fitzgerald), Niger (Hamid Algabid), Nizo- zemska (R.F.M. Lubbers), Senegal (Abdou Diou.O. Somalija Qalle . Mohamed Siyad Bar- re). Konferenci je prisostvovala še 48 ministrov za kmetijstvo, gozdarstvo in za varstvo okolja, nadalje 210 drugih političnih osebnosti, 50 opazovalcev, v skupnem številu nad 300 udeležencev. ]1lgoslavija je imela svojega predstavnika le s svojim ambasadorjem v Pa- rizu. Slovesna otvori-tev je bila na pariški uni- verzi Sorboni, kjer je bila velika dvorana na- polnjena še z drugimi povabljenci. Naslednja dva dneva so sledile razprave v Mednarod- nem konferenčnem centru na ravni šefov dr- žav in ministrov ter drugih delegatov, in sicer posebej za Evropo, posebej za Afriko in ob- časno plenarnih zasedanjih. Razprave so tra- jale polna dva dneva z izdelavo resolucij in programov za bodoče delo. Potrebno je pohvaliti pobudo Francije, da se je odločila za organizacijo konference o drevesu in. o gozdu na najvišji politični ravni. Še nikdar se ni zgodilo, da bi drevo in gozd bila predmet političnih razprav na vrhu. Znak, da se v političnih vrhovih le zbuja za- vest, da bo potrebno v bodoče z nara vo dru- gače ravnati. Hkrati pa je takšen dogodek med drugim tudi znak, da sta drevo in gozd, kot glavna oblikovalca našega naravnega okolja, že v :olikšni krizi, da bo potrebno vse naše delo z gozdom obravnavati mnogo res- nejše kot doslej. Francija je z organizacijo te prireditve dala razumeti, da je star evropski odnos dela z gozdom več kot zgolj pridelava lesa: Gozdar- stvo je področje kulture, kjer pa pridelave lesa seveda ne gre zanemarjati. Mitterran- dov nastop in govor sta izzvenela v tem duhu. Šlo je za opozorilo tistim, ki drugače mislijo in ki dojemajo gozd in drevo primitivno, zgolj kot tovarno za pridelavo lesa. Jasno so bile podane misli in ugotovitve, kot Gozd in dre- vo rasteta v ritmu stoletij, človek pa je krat- koročno usmerjen, kar ustvarja veliko diso- nanco in povzroča velike težave. Človek je izpodrinil drevo in gozd, zato je razumljivo, da maščevanje sledi. To nas mora strezniti. Človek, ki sadi drevo in ga varuje, resnično načrtuje za bodočnost. Narodi, ki izgubljajo gozd, so »izkoreninjeni« narodi, z vsemi neu- godnimi posledicami. Šlo je za izziv konferen- ce in poziv k solidarnosti. k sodelovanju pri globalnem varstvu okolja, k solidarnosti med Evropo in Afriko. Zelo ostro so izzvenele misli o terorju uničevanja; o zeleni lakoti; o bankro- tu okolja; o jezi narave, ki jo je človek izzval za nepredvideno obdobje itd. Besede so pri- šle iz ust odgovornih politikov, kot da so jih iz- ustih varstveniki okolja. Za mnoge, ki do se- daj niso imeli priložnosti kaj več razmišljati o nevarnostih, ki groze Evropi s sušenjem goz- da in Afriki z izginevanjem gozda in drevesa, je bila konferenca najresnejše in primerno opozorilo za drugačne odnose do drevesa in do gozda. V se našteto je bilo podano na podlagi pri- kazanih dejstev in ni bilo možnosti za igro s političnim besedovanjem. Skozi vso razpravo se je vlekia kot rdeča nit zahteva po obsež- nejšem raziskovalnem delu in po povečanju sredstev za raziskave in za prenos novega znanja v prakso. Potrebno bo raziskati stare preizkušene metode in jih obogatiti z novim znanjem. Potrebno je razvijati nov odnos do narave in novo delo z naravo, ki bo energij- sko bolj varčna kot doslej. Evropa se mora o krizi umiranja gozdov strezniti in preiti na čis- 77 ta pota gospodarjenja. Bolan gozd naj posta- ne instrument, na katerem bi mogli čitati: - zdravstveno stanje gospodarstva, - zdravstveno stanje okolja, - zdravstveno stanje našega duha. Za te namene mora biti gozd kot zanimiv in- štrument, enkratno opremljen in spremljan z intenzivnejšimi raziskavami. Afriška in evropska drama budita k skup- nim nalogam in naporom in hkrati opozarjata, da na drugih kontinentih prihaja do podobnih in še hujših procesov, ki terjajo takojšnje spreminjanje človekovega odnosa do narave in njenega drevesa in gozda. Naj zaključim z mislijo na konferenci, ki jo je zapisal Le Monde- vodilni francoski časo­ pis na prvi strani: V se dežele, udeležene na konferenci SILVA, se strinjajo, da je potrebno posvetiti mnogo denarja za raziskavo dreve- sa. Ne gre le za našo krajino, gre za preživet- je človeka. V skrajšani obliki naj navedem nekaj misli iz deklaracij konference: Resolucija je sestavljena iz treh delov: splošna, za Evropo in za suhi del Afrike, in vsebuje predvsem naslednje misli in zah- teve: Glavnina naravnih ravnotežij in potencia- lov v zemeljskih okoljih je odvisna v številnih primerih od življenja drevja in gozdov. Dre- vesa in gozd kot obnovljiv naravni vir so za človeka pomembna življenjska p·otreba. Zato je skrb za oživitev umirajočih gozdov in dre- ves osrednjega pomena. To pa bo možno le, če posameznik in družba spremenita svoje vedenje do narave. Zato je potrebno dati ve- liko prednost drevesu in gozdu na regional- nih, nacionalnih in na mednarodnih ravneh. V teh programih je dajati prednost varovanju in razvoju gozda in dreves hkrati. Uspeh takšnih prioritetnih programov je odvisen od aktivnega udejstvovanja vseh, za kar je potrebno posebno izobraževanje in vzgoja na vsakem koraku, na vseh ravneh in na najrazličnejše načine . Da bi to uspelo, je potrebno pospešeno razvijati znanstveno, tehnično in ekonomsko zbirko informacij in prenašati to znanje v celotnem smislu prek različnih šol in različnih oblik družbi in posa- mezniku. Zaradi posebno pomembnih odno- sov med gozdom in podeželskirn prebival- stvom ter njihove direktne soodvisnosti je so- žitju teh dveh kategorij posvetiti veliko po- zornost. Potrebno je odločno več sredstev za de- žele, ki trpe zaradi suše in opuščavljenja, 78 kjer se prebivalstvo le z več gozda in z več dreves ter z varovanjem okolja lahko na ta način zadovoljivo oskrbuje z energijo, vodo in hrano. Poseben del splošne resolucije je posve- čen gozdnlin požarom, ki ogrožajo ves sredo- zemski prostor. Resolucija priporoča, da je potrebno orga- nizirati podobne medregionalne konference tudi v drugih delih sveta, saj sta drevo in gozd ogrožena po vsem svetu, s tem pa tudi klimatska, ekološka, gospodarska in druga razmerja med glavnimi gozdnimi conami. Deklaracija za evropske gozdove je po- svečena predvsem umiranju gozda. Po- membno je spoznanje, da sta umiranje gozda in vzroki zanj zelo kompleksne narave; za resnično dojemanje tega pojava pa ni dovolj znanstvenih osnov, ki bi opozorile, kako naj- učinkovitejše zavreti umiranje gozda. Zato je potrebna večja znanstvenoraziskovalna ak- tivnost, tako regionalna kot mednarodna, z vsemi oblikami meqsebojnega sodelovanja, ki jih danes poznamo. Onesnaževanje ozračja prizadeva ekosisteme, tla, vodo, gozdove, pridelke, živino, zgradbe, umetnostne stvarit- ve, človekovo zdravje širom po Evropi. Umi- ranje je vse večje in je doseglo ponekod že nevarno stanje. Zato konferenca odločno za- hteva zaustavitev onesnaževanja ozračja in voda s škodljivimi industrijskimi odpadki. Po- trebno je intenzivnejše medsebojno sodelo- vanje, učinkovitejša opazovalna služba, učin­ kovitejše raziskovalno delo. Posebna resolu- cija je posvečena raziskovalnemu delu dre- vesa in gozda- predvsem fiziološkemu pod- ročju. Resolucija za Evropo vsebuje tudi po- sebno poglavje z naslovom: »Drevesa in gozd imajo bodočnost le v uspešnem gozd- nem gospodarstvu«. Brez zdravega gospo- darstva, ki pa zahteva vrsto novih nalog in ukrepov, večnamenskega gospodarskega gozda ne more biti. Prav tako je posebno poglavje posvečeno mediteranskim gozdovom, v katerem je opo- zorilo na dramatično stanje v tem delu Evro- pe. Gospodarjenje z mediteranskim prosto- rom in gozdom zahteva mnogo več naporov kot doslej, predvsem pa so potrebne izpo- polnjene ali pa povsem nove poti Afriški del resolucije ima sedem poglavij. Ta pa vsebujejo predvsem naslednje: Ker ni dovolj sredstev za zaustavitev ka- tastrofalnega spreminjanja Afrike v puščavo, je potrebno mobilizirati vse svetovne denar- ne vire za nove, izboljšane programe in za nji- hovo uresničitev. Da bi uspeli, je potrebno lo- kalnemu prebivalstvu posvetiti posebno po- zornost; kajti brez samoiniciative prebival- stva rešitve ne bo. Potrebno je čim hitreje preiti k uresničeva­ nju že obstoječega mednarodnega gozdar- skega načrta kot izhodišča za celovito bodo- čo revitalizacijo gozda, drevesa in savanske krajine. Potrebno je sistematično podpirati regionalno in lokalno iniciativo pri uresniče­ vanju programa. Ker Afriki manjka razisko- valcev in strokovnjakov, je raziskovalnemu delu in šolstvu potrebna posebna skrb. Del resolucije je posvečen lesu za kurjenje ob ugotovitvi, da je sekanje drv eden od po- membnih vzrokov za širjenje puščave. Isto velja za pretirano pašo in za požigalništvo. Dana so priporočila, kako ublažiti učinek na- štetih povzročiteljev. Afriška naloga se kaže v nepreglednih di- menzijah. Ob branju osnutka resolucije se upravičeno vprašamo, kako bo »razviti svet« to zmogel, pa čeprav ob sodelovanju doma- čega prebivalstva. Ne smemo pozabiti, da so na drugih kontinentih podobne katastrofe in naloge, predvsem pa, da je industrijska civi- lizacija ogrozila okolje v razvitih deželah do take mere, da sredstev in energije za ozdra- vitev enostavno ni. Prof. dr. Dušan M1inšek IUFRO OXF.: 24:423.3/.4( 497.12 Idrija) še o idrijskih gozdovih Le nekaj mesecev po izidu mojega članka »Ali idrijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«, sem primoran vzeti v roke pero, da bi v naši strokovni reviji pojasnil še nekatera dejstva v odgovor na izziv, objavljen v prejš- nji številki glasila. Avtor tega izziva, ki ga bom v nadaljevanju članka imenoval kar pamflet (menim, da drugega imena pač ne zasluži), se je tokrat čisto prvič v svoji praksi lotil razpravljati o gojitvenih problemih idrij- skih gozdov, ki so po svoji zahtevnosti v slo- venskem prostoru prav med prvimi. Vse kaže, da s svojim pisanjem želi očitno zavesti strokovno javnost, da bi jo prepričal, češ, kako narobe je bilo gospodarjeno z goz- dovi takrat, ko je bil taisti avtor moj nadrejeni, prvi mož v podjetju, ki bi mogel in moral za- obrniti v napačno smer usmerjen voz, pa tega ni storil. Tega pa ni storil zato, ker ga gojenje gozdov takrat ni čisto nič zanimalo. Sprašu- jem se, zakaj ga je gojenje gozdov začelo za- nimati zdaj, na stara kolena, zdaj, ko je veliko priložnosti že za nami. O tem lahko samo ugi- bamo. K svojemu članku »Ali idrijskemu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«, bi rad dodal le še nekaj dejstev, ki problem še bolje os- vetljujejo in natančneje opredeljujejo. Moja, zdaj že več kot štiri desetle~a stara gozdnogojitvena naravnanost, tako so me na- mreč vzgojili moji stari, sedaj že pokojni pro- fesorji Petračič, Anič in drugi, ter moja dvaj- setletna praksa v idrijskih gozdovih (od leta 1949 do 1969), so bili zame izziv za vsestran- sko in trajno teoretično izpopolnjevanje in neprestano iskanje primernih poti za krepi- . tev idrijskega gospodarskega gozda, ki se je samo na videz zdel naraven, čvrst in bogat. Kljub vsestranskim aktivnostim, ki sem jih od leta 1960 razvijal s svojim delom v idrijskih gozdovih, na seminarjih, ekskurzijah in dru- gih obiskih strokovnjakov ter obsežnemu publiciranju praktičnih izkušenj, opazovanj in raziskav, se moram še enkrat od začetka oz- reti na svoje skrivnostno delo (za nekatere) v Idriji od leta 1948 do 1969, ko sem prenehal biti šef Gozdnega obrata v Idriji. 79 Začeti kaže z dediščino drugih po drugi svetovni vojni. Na razpolago so nam podatki iz prvih po vojni izdelanih gozdnogospodar- skih načrtov za Idrijo I (1955) in za Idrijo II ( 1957). Stanje enodobnih gozdov je bilo na- slednje: Idrija I Idrija II 0- 20 let 215 ha 318 ha 21- 40 let 536 ha 371 ha 41- 60 let 408 ha 524 ha 61 - 80 let 315 ha 331 ha 81 - 100 let 238 ha 516 ha 101 - 120 let 458 ha 569 ha nad 120 let 326 ha 332 ha ~kup aj 2496 ha 2961 ha Stevilo odsekov 227 165 Poprečna površina odseka 11,0 ha 17,9 ha Ker je 1700 ha osrednjega dela od žleda zelo ogroženih gozdov v enoti Idrija II, kjer močno prevladuje bukev, navajam za to eno- to površinski delež ig1avcev v enodobnih gozdovih, kakor jih je v tej enoti videl in oce- nil načrtovalec leta 1957: delež iglavcev ha (2961) % (100) 0,0 pos. 0,1 5,4 566 951 1,8 19,1 32,1 Iz teh podatkov povzemam naslednje za- ključke : l. Ti gozdovi so bili zasnovani že pred drugo svetovno vojno, saj so vsi, razen 533 ha, stari več kot 20 let. Izjema je le manjši del gozdov, starih do 20 let, ki je bil obnovljen že po vojni, v času do leta 1965 oziroma leta 1957. 2. V si ti gozdovi so nastali z velikopovršin- skirni zastornimi sečnjami ali celo s sečnjami na golo, kar nam potrjuje enodobni sestav sestojev, prevladujoča bukev in povprečno so kar veliki odseki ( 13,9 ha). 3. V enoti Idrija II, kjer je največ od žleda ogroženih gozdov, je 53 % vseh enodobnih gozdov z lO% ali manjšim deležem iglavcev. Zato tudi te gozdove štejemo med pretežno čiste bukove gozdove. 4. Leta 1953 je žled v enoti Idrija II zmaličil skoraj 900 ha gozdov, v katerih do tedaj še nismo skoraj nič delali in takrat tudi še nismo 80 imeli nobenih posebnih konceptov gojenja teh gozdov. Pisca pamfleta in ostale, ki postavljajo moje gojitvene osnove in izvedbo na zatožno klop kot glavnega krivca za labilno stanje teh go- zdov, vprašam, kdo je po njihovem bil kriv za doslej najbolj znano katastrofo, ki jo je po- vzročil žled v idrijskih gozdovih leta 1953? Zdrava pamet in vsaj malo logičnega razmiš- ljanja je dovolj, da se to uvidi. Razpravi dodajam še to, da v preteklosti v enodobnih gozdovih, kljub predpisom, niso izvajali nikakršnih drugih oblik sečenj. To sem zapisal v članku o žledu v lanskem Go- zdarskem vestniku, št. 7, 8, na str. 248. Citi- ram: ))Leta 1906 je ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju predpisalo, da je treba v mešanih gozdnih sestojih vpeljati skupinsko postopno gospodarjenje zaradi pospeševanja iglavcev in čiste bukove sestoje sekati na golo in zasa- jati iglavce. Stanje teh gozdov po drugi sve- tovni vojni nam priča, da o skupinsko postop- nem gospodarjenju ni bilo sledu. Smreka, sa- jena na golosekih čistih bukovih sestojev pa je skoraj povsod zaostala v morju bukovega podmladka.« Tako sem bil zapisal in ne tako, kot to avtor pam.fleta navaja v petem poglav- ju sestavka. V teh bukovih gozdovih začenja pomladitev z bukvijo in s plemeni timi listavci 0,2 0,3 630 492 17,9 16,6 0.4 132 4,4 0,5 40 1,3 0,6 67 2,2 0,7 73 2,5 0,8 53 1,8 0,9 3 0,3 že kmalu po 80. letu, kar je velika ovira za po- znejše pogozdovanje z iglavci. Nikjer pa ni- sem zasledil podatkov iz preteklosti o uspe- hih ali neuspehih setve z jelovim semenom. Kot sem že navedel v članku o žledu, so italijanski gozdarji v teh gozdovih gospodarili podobno kakor njihovi predhodniki in nam zapustili vrsto močno pomlajenih gozdnih sestojev z veliko neposekanega zrelega drevja. Takih povr~in je bilo: v enoti Idrija 1 okrog 370 ha, z lesno zalogo 110 tisoč m3; v enoti Idrija II okrog 490 ha, z lesno zalogo 120 tisoč m3. V članku o žledu omenjam samo enoto Id- rija Il, ker le-to močneje ogroža žled. Vse te površine so bile pretežno pornlajene z buk- vijo. Na več kot 800 ha površine smo 20 let opravljali le končne sečnje in bili tako prisi- ljeni nadaljevati in hkrati zaključevati veliko- površinsko obnovo teh gozdov. To je razvid- no iz starostne strukture enodobnih gozdnih sestojev obeh gospodarskih enot, pri~azane v gospodarskih načrtih, izdelamh v letth 1965 oz. 1968. Do leta 1963 smo sekali toliko, kolikor je narekoval petletni plan. Ni bilo kake poseb- ne gozdnogojitvene orientacije. Pogozdov~lo se je razmeroma malo, in to s smreko. SeJali srno nekaj tudi Jelko. Negovali smo v glav- nem nasade iglavcev. Konec leta 1953 je idrijske gozdove dole- tela do sedaj najhujša katastrofa žleda. Naj- več je lomilo in podirala v starejših bukovth letvenjakih in drogovnjakih, z nič manjšo močjo pa je ujma razsajala tudi v tist~ _gozd~ nih sestojih, kjer je bila bukvi v manJŠI _mer~ primešana jelka ali smreka. Prizanesla m tudt starejšim gozdnim sestojem. V se to so b1ll gozdni sestoji, ki so jih zasnovali in zelo malo negovali gozdarji pred prvo in drugo svetov- no vojno. Les od žleda polomljenega drevja smo po- spravljali cela 3 leta. Zgodaj spomladi leta 1964 sva se sestala z dr. Brinarjem in raz- pravljala o žledu in o šibkosti bukovih go_zd- nih sestojev. Prii?ravljal se je, da bt naptsal članek o žledu. Bila sva enotnega mnenJa, da je pri obnovi velikopovršinsko zasnov~ih, skoraj čistih bukovih sesto]ev, treba tezttt k oblikovanju mešanih gozdnih sestojev z več­ jim deležem iglavcev in z veliko večjim po- udarkom na malopovršinsko raznodobnost sestojev. Vse mlajše, srednjedobne in tudi starejše sestoje, ki še niso zreli za obnovo, pa skušati z visokim redčenjem, kolikor je še moč čvrstiti. Dr. Brinar mi je takrat tudi sve- toval, naj proučim zelo dobro študijo o negi gozdov švicarskega profesorja Sc~adelina »Die Auslesedurchforstung als Erztehungs- betriebhochster Wertleistung((, ki je izšla le- ta 1942. študijo sem proučeval in s pridom iz- vajal nego na terenu. Leta 1959 sem prejel štipendijo F AO za strokovno izpopolnitev na področiu skupinsko postopnega g~spo~ar­ jenja v Svici. Tam sem v dveh mesecih pndo- bil veliko znanja o takem načinu gospodarJe- nja in ga kasneje s pridom praktično uporab- ljal. .. S študijem, praktičnim delom in opazovanJI v gozdovih, sem si že leta 1957 izoblikoval gozdnogojitveno usmeritev, ki ~aj bi im.ela za cilj čvrstitev ogroženih gozdnih sestojev. V osnovah je ta usmeritev bila takšna: - Preiti na malopovršinsko skupinsko po- stopno gospodarjenje z izbiralnim (visokim) redčenjem, čvrstiti, kolikor je to še sploh mo- goče, gozdne sestoje vseh razvojnih stopenj; - z nego mladovij in gošč podpirati razvoj mešanega gozda; - vse nepomlajene gole površine spopol- njevati z iglavci. Dvanajst let, vse do mojega odhoda v To.l- min, sem dosledno izvajal ta koncept goJen Ja gozdov. . . . V tem obdobju sem v števtlmh gozdmh sestojih zasnoval imcialna malopovršinska pomladitvena jedra, ki so bila dob~r začetek skupinsko postopnega gospodarJenJa. ~o­ mlajevanje je teklo naravnir:n potom. Po~.laJa­ li pa smo tudi umetno, da bt dosegll veCJl de- lež iglavcev. O rezultatih pričajo obnove gozdnogospodarskih načrtov v letu 1965 ozi- roma 1968. Po teh načrtih je na osnovah sku- pinsko postopnega gospodarjenja .že bilo ob- ravnavano v Idriji 1 272 ha in v ldnJl II 832 ha ali skupaj 1104 ha ali 18,6% vseh gospodar- skih gozdov. že takrat je bil dosežen tolikšen uspeh, da je spodbudil načrtoval ca, ki je na straneh _133 do 134 načrta enote Idrija Il, leta 1968 zaptsal takole: »Ta razred (misli na gozdove, ki so bili ob- ravnavani po načelih skupinsko postopn~ga gospodarjenja) je novost v urejevalm, 1Uk~­ kor pa ne več v gojitveni praks1 v 1dn]sk1h gozdovih. Katastrofalne posledice ž.leda l~ta 1953 so idrijske gozdarje na dovolJ nepn!e- ten način poučile o slabostih velikopovršt~­ skih zastornih sečenj, oziroma iz njih nastalih čistih bukovih sestoje v. Pokazala se je potre- ba poiskati takšno gojltveno obliko, ki bo: a) Zagotovila povečanje stojnosti gozdov, b) .omogočila izboljšati razmerje med li- stavci in iglavci v korist slednjih, c) omogočila kar najbolj izkoristiti visok proizvodni potencial rastišč v idrijskih g~­ zdovih, da bi se čim hitreje zacellle rane, pn- zadejane od katastrofe leta 1953. Prebiralno gospodarjenje v močno poško- dovanih, po poseku in odstranitvi podrtic pretrganih in zapleveljenih sestojih, ni prišlo v poštev. Nasprotno pa načela švicarskega Femelschlaga omogočajo, da se zgoraJ nave- deni cilji dajo doseči. Uvajanje skupin~ko­ postopnega gospodarjenja poteka počaSl za- radi razgibanega reliefa, pomanJklJive tran- sportne mreže in zahtevnosti. Vendar more- mo trditi, da dosega vse širši razmah, še po- sebno z vse večjo uporabo mehanizacije. Prebiralnih gozdov je po teh načrtih iz leta 1966 oziroma 1968 bilo: 81 v Idriji I 189 ha v Idriji II 148 ha skupaj 337 ha ali komaj 5,7 o/o vseh gospodarskih gozdov. Tudi ti gozdovi v bistvu niso bili pravi pre- biralni gozdovi. Nega mladovij in gošč je v tem času prav tako bila na VIšku. Po evidenci načrtov iz teh let so bila opravljena naslednja gojitvena dela: Idrija I Idrija II Skupaj Pogozdovanje 86 ha 124 ha 21 O ha Razne nege v mladih goščah 2596 ha 1971 ha 4567 ha Negovane površine so bile seveda manjše, saj so se določene nege ponavljale ali pa tudi vrstile. Glede stojnosti gozdnih sestojev je bila naj- bolj pomembna nega z izbiralnim red čenjem. Zato smo zelo veliko redčili in smo v 11 letih v obeh gospodarskih enotah uspeli prered- čiti 3298 ha. Z izbiralnim redčenjem nikoli nismo za vsa- ko ceno (slaba vitalnost in drugo) dajali prednosti katerikoli drevesni vrsti, temveč smo dosledno uveljavljali princip selektivne- ga redčenja . Pospeševali smo boljše, vital- nejše, čvrstejše osebke. Ugotovili smo tudi, da je bilo visoko redčenje še najmanj primer- no za jelko, ki je na redčenja neugodno re- agirala. Da sem v bukovih sestojih čuval ig- lavce in še zlasti jelko, je to nekaj samoumev- nega, saj sem vendar velik zagovornik narav- nih gozdov. To je tudi razvidno iz dokumen- tacije o redčenjih v letih 1957-1968. V meša- nih gozdnih sestojih z manjšim deležem iglav- cev smo vedno odkazovali iglavce v bistveno nižjem odstotnem deležu kakor listavce. Uspehi v čvrstitvi gozdnih sestojev z en- kratnim ali ponekod dvakratnim redčenjem v tako kratkem času niso bili in tudi niso mog- li biti posebno veliki. V gostih gozdnih sesto- jih, zlasti še starejših, se z enim ali dvema red- čenjema ne da kaj veliko napraviti. To sem jasno povedal v svoji razpravi »Ali idrijske- mu gozdu grozi uničenje zaradi požleda«. Tudi leta 1981, na republiškem seminarju o redčenjih v Novem mestu, sem enako referi- ral o istem problemu. Ta referat je bil kasne- je objavljen pod naslovom »Izkušnje z izbiral- nim redčenjem v Sloveniji«, v četrti številki 82 Gozdarskega vestnika leta 1982. Tudi v ne- katerih drugih razpravah o redčenjih sem se ukvarjal s temi problemi. Na koncu povze·- mam, da, če izvzamemo nekatere, glede stoj- nosti nepopravljive lastnosti drevesnih vrst, je z izbiralnimi, visokimi redčenji do neke mere možno povečati stojnost bukovih sesto- je v, vendar samo, če z redčenji začnemo do- volj zgodaj in jih vztrajno ter pravočasno po- navijamo. V tretjem poglavju o stojnosti sestojev ,je pisec pamfleta o Ll:Streznosti koncepta goje- nja gozdov na Idrijskem zapisal: »Poznamo samo dva načina, da se doseže večja stojnost sestaja in večja odpornost proti žledu: a) Osnova gospodarjenja mora biti prebi- ralen gozd, b) če se želi oluaniti enodoben gozd, je treba formirati mešane gozdove z zadostno primesjo iglavcev.« Poleg tega sem dobil »modri« pod uk, da bi bilo dovolj ozreti se k sosedom v Postojno in Delnice in se naučiti, kako se s prebiralnim gozdom mora gospodariti. Ozreti pa bi se moral tudi k sosedom na Predmejo in Trnovo in se naučiti, kako se ravna z mešanimi eno- dobnimi gozdovi. Le tako, da se da izogniti kalamitetam. Po Il. svetovni vojni se je v Sloveniji močno propagiralo in uvajala prebiralno gospodar- jenje z gozdovi ne glede na to, kakšen je se- stav gozdnih sestoj ev, vendar se je prav kma- lu uvidelo, da se tako pač ne da gospodariti v tako pestrih razmerah naših gozdov. V družbenih gozdovih so začeli opuščati prebi- ralno gospodarjenje nekaj prej. Žal se je v kmečkih gozdovih prebiralno gospodarila dalj časa in so tako gozdovi osiromašiti. S seč­ njo le debelejših dreves so namreč sestojem odvzemali najvitalnejši del populacije, po- mlajevanje pa se je začelo veliko prezgodaj. Zato se je kasneje marsikje sprožil plaz seč­ nje pomlajenih, a nedozorelih gozdnih sesto- jev. Leta 1963 je Združenje gozdnogospodar- skih organizacij na pobudo gozdnega gospo- darstva Postojna organiziralo posvet o prebi- ralnem gospodarjenju v gozdovih visokega Krasa. Tega posveta se je udeležil tudi dr. Pi- pan. Po dvodnevnem ogledu gozdov in po- svetovanju v Postojni smo prišli do zaključka, da je prebiralno gospodarjenje, ki so ga v te enodobne gozdove vpeljali po Huffnaglovih idejah na prelomu stoleqa, pripeljalo gojenje teh gozdov v slepo ulico. Probleme tega go- spodarjenja je obdelal dr. Pipan v članku: »Kritičen položaj gospodarjenja v snežniških gozdovih<<, ki je b_il ?b)avljen let_~ 196~ v 21. številki revije Soctahst1čno kmetl]stvo m goz- darstvo. Citiram glavno misel. ki se je izobli- kovala na tem posvetu in ki je bila zapisana v prej omenjenem članku: >>Strokovnjaki smo potrebovali nekaj časa, da smo se zavedeli, kaj pomenijo dognanja za daljnji razvoj go- spodarjenja s temi gozdovi. Imeli smo obču­ tek, kakor da smo na svoji razvojni poti zadeli na trden zid, katerega ne moremo predreti. Način gospodarjenja (misli na prebiralno gospodarjenje) , ki se je uveljavil pred 110 leti, se ne more več nadaljevati, temveč mo- ramo spremeniti celotno dolgoročno strate- gijo gospodarjenja!« Leta 1967 je dr. Gašperšič v svojem, dokaj študioznem članku »Razvojna dinamika me- šanih gozdov jelke in bukve na Snežniku v zadnjih stoletjih«, ki je leta 1967 izšel v 7.-8. številki Gozdarskega vestnika, z zgodovin- sko analizo dokazal, da je uvajanje prebiral- nega gospodarjenja za vsako ceno, ne glede na stanje gozdov, zmotno in drago plačano . V tem članku dr. Gašperšič trdi: »Ob prehodu na prebiralno gospodarjenje ni bila upošte- vana struktura sestojev, ki jo je zapustilo prejšnje gospodarjenje. Ni bilo pojasnjeno zamotano vprašanje odnosov med jelko in bukvijo. Zato je osnovni gospodarski cilj pro- težiranje iglavcev (jelke) na račun listavcev s šablonsko gojitvene tehniko (misli na prebi- ralno gospodarjenje) doživel polom in prive- del do ravno nasprotnega učinka, do vse močnejšega uveljavljanja bukve.« Tako se torej prebiralno gospodari v po- stojnskih gozdovih. Glede žleda na Postojnskem le še to, da je bil žled okrog Bukovja \Ji v Postojnskih vratih, drugod pa intenziteta žleda ni bila tako moč­ na. Res je, na Trnovem in na Predmeji gojijo enodobne mešane gozdove listavcev in ig- lavcev. To so tla na jurskem in drugih apnen- cih. Tudi na Idrijskem so bukovi gozdovi na jurskih in krednih apnencih zelo bogati z ig- lavci. Toda veliko prostranstvo dolomitnih kamenin, južno in jugozahodno od Idrije, s plitvimi in toplimi tlemi, je pretežno porašče­ no le z bukovimi gozdovi, ki imajo zelo skro- men delež iglavcev. Prav na teh rastiščih je zelo težavno naravno vzgojiti jelko pa tudi umetno vnešeno smreko. Na teh rastiščih je vsekakor treba gojenje gozdov prilagoditi razmeram, toda ne na osnovi »oziranja« k so- sedom, ki imajo povsem drugačne razmere. Sicer pa delo in uspehe sosedov zelo cenim in sem marsikatero spodbudo v gojen ju goz- dov našel tudi pri njih. Analizirati gospodarjenje v idrijskih goz- dovih iz gozdnogospodarskih načrtov in pri tem operirati samo z nekaterimi globalnimi podatki in na osnovi njih ocenjevati mojo us- pešnost, oziroma neuspešnost pri gospodar- jenju v idrijskih gozdovih, nikakor ni pošteno. Treba je namreč vedeti, da so načrte izdelo- vali različni strokovni kadri, z različnimi de- lovnimi izkušnjami pri gospodarjenju z goz- dovi, z različnimi pogledi na gozd in z različ­ nimi metodami dela. Kako naj si razlagam pri- kazovanje količinskih deležev iglavcev v sestojih kot dokaz neke neustrezne gospo- darske politike in da se pri tem niti z besedo ne omeni zelo obsežno sušenje jelke, ki je prava šiba božja naših bukovo jelovih goz- dov že več kot dve desetletji. Tudi žled leta 1975 je spravil na tla veliko iglavcev, saj se v pravem ledenem objemu rušijo navsezadnje tudi večkrat predimenzionirani stebri 110 kV daljnovoda. Ko sem po bilančni poti poskušal ugotoviti gibanje lesnih zalog v tem kočljivem 20-letnem obdobju, upoštevajoč izhodiščne lesne zaloge, prirastke in posek, sem žal pri- šel do zelo paradoksalnih rezultatov, da o njih raje ne bi govoril. Zato pa nikakor apriori ne zanikam korist- nosti teh načrtov, saj so v njih številni podatki, ki se jih da koristno uporabiti. V načrtih sem na primer zasledil, da smo v tem 20-letnem obdobju pogozdili z iglavci kar 322 ha povr- šin, kar predstavlja 5,4 % površine vseh go- spodarskih gozdov. Pravilnost gozdnogospo- darskih ukrepov in njihovih učinkov na razvoj gozdov se lahko ugotovi le, če so prikladni podatki iz gozdnogospodarskih načrtov in drugih virov sintetiziram z oceno ob nepo- srednem ogledu teh gozdov. Tistim, ki izražajo dvom o gojitvenih kon- ceptih v idrijskih gozdovih, bi rad povedal, da gozd ni tovarna, kjer se programe in teh- nologijo lahko da v kratkem času zamenjati. Vseh sestojev, mlajših in starejših se glede na stojnost ne da popraviti. Treba jih je strpno in počasi peljati k takšnemu ali drugačnemu koncu in snovati nove, drugačne: takšne, za kakršne smo prepričani, da bodo boljši in čvrstejši. To je stoletno delo, kakor sem na koncu svojega članka o žledu tudi že pove- dal. Dr. Franjo Kordiš 83 l KNJIŽEVNOST OXF.: 425.1 :48:( 494 )(048.1) Propadanje srednjeevropskega gozda Lii.tt, N.: Erfassung der irrumssionsschadenent- wicklung in einer Forstverwalhmg (Spoznavanje razvoja imisijskih škod na nekem gozdnem obratu). Schweiz. Z. Forstwes. 136 (1985), 5:369-382. Lenzburški gozd leži blizu največjega švicarske- ga mesta Zi.irich in je zaradi urejenosti in velikosti donosov po zadnji vojni cilj številnih gozdarskih ekskurzij. Zavzema površino slabih 1000 ha in se razprostira na n. v. od 350 do 650 m. Lesna zaloga je 324 sv (m3)/ha, letni posek pa je 9.4 m3. Značilna za te gozdove je tudi velika povprečna debelina (starost) drevja in ugodna mešanost drevesnih vrst. Smreke je 28 o/o, bukve 23 %, jelke lO %, hrasta lO%, ostalih iglavcev (macesna, duglazije, zelene- ga bora) 18 %in ostalih listavcev ll % glede na de- lež lesne zaloge. še pred 150 leti so bili to malodonosni, večinoma panJasti gozdovi, katere so meščani prekomerno izsekavali za pridobivanje drv. Zaradi splošnega izboljšanja gospodarskega stanja v državi in zaradi umnega gospodarjenja na obratu, se je začelo sta- nje izrazito izboljševati. Od leta 1847 so se zvrstili v glavnem le trije gozdni upravitelji: Walo von Gre- yerz, Walter Deck in Niklaus Latt (ki upravlja z gozdovi še danes). Razvoj gozda so spremljali več desetletij in je bil napredek tega gozda njihovo živ- ljenjsko delo. Te vzorne gozdove, vzgojene po na- čelih sonaravnega gospodarjenja, pa je v zadnjem času močno načela ))gozdna kuga«. Po propadanju jelke so pred več leti opazili, da propada tudi ga- ber, po letu 1982 pa so opazili občutnejše propa- danje smreke, bukve, macesna in bora. Intenzivno propadanje gozdov v jugozahodni Nemčiji in lastna opažanja so vodila Latta, da je op- ·ravil v lenzburških gozdovih sistematična merjenja in opazovanja smreke na stalnih meritvenih mestih, ki jih je določil z mrežo 700 x 700 m. V ravninskem delu gozdov je dobil 14 opazovalnih mest ( 182 dre- ves) in 13 mest (169 dreves) v gričevnatem delu gozdov. Poškodbe so ocenjevali s stopnjami poško- dovanosti od O do 4 (0,05, 1, . .. ), kjer pomeni O ne- poškodovano drevo in 4 propadlo drevo. Poleg stopnje poškodovanosti in razvoja poškodovanosti (z večkratnim merjenjem), so ugotavljali tudi po- škodovanost glede na prsno debelina drevja, eks- pozicijo, nagib terena, nadmorsko višino, položaj v sestoju, višino krošnje, relativno obliko krošnje, se- menitev in ostalo poškodovanost krošnje. Opravili so tri meritve: februarja 1984, junija 1984 in feb- ruarja 1985. Posamezna c:hevesa so ob vseh merit- vah posneli z barvnim negativnim filmom iz ozna- 84 čenih stojišč z goriščno razdaljo 50 do 135 mm. Gozdni upravitelj Latt je meritvene podatke obde- lal na svojem rnikrokompjuterju po BASIC progra- mu. Ugotavlja pa, da ni vedel vnaprej, da bo prebil ob računalniku toliko večernih in nedeljskih ur. Diagram prikazuje, kako se je spreminjala stop- nja (indeks) poškodovanosti po debelini drevja. Poprečni indeks poškodovanosti je znašal februar- ja 1984 1,6 (40 %), po enem letu pa 1,94 (48,5 %). Propadanje smreke napreduje s podobno hitrostjo kot v sosednji nemški deželi Baden-Wurttemberg. Tam je spomladi leta 1981 odmrlo 4 %, 1982 14 %, 1983 28 %in 1984 35% iglavcev. Vendar so smreke v lenzburškem gozdu v poprečju bolj prizadete. Debelejše in s tem starejše smreke so bolj prizade- te kot mlajše. Smreke s kratko krošnjo so bolj pri- zadete kot smreke z veliko krošnjo, najmanj pa so prizadete smreke s srednje veliko krošnjo. Naj- manj so prizadeta drevesa, ki so obdana z drevjem v vseh smereh, najbolj pa drevesa, ki imajo soseda le proti zahodu (vrtinčenje onesnaženega zraka za tem sosedom?). Drevje, ki je semenilo, je bolj po- škodovano kot ostalo drevje. Drevje v gostem sklo- pu je manj prizadeto od drevja v redkem sklopu. Nadmorska višina in različni nagibi niso vplivni. V ravnih predelih so poškodbe večje, na južnih eks- pozicijah manjše. Analiza je pojasnila, na kakšni stopnji umiranja se gozdovi nahajajo in kako se lahko umiranje nada- ljuje. »Sovražnika« spoznavajo, ne vedo pa še, kako naj se z njim spoprimejo. Tehnološki razvoj pred sto leti je omogočil zmanjšano in pametnejše izko- riščanje teh gozdov in njihovo izboljšanje. Tehno- loški razvoj današnjega dne, ki onesnažuje zrak in vodo, pa nam zopet jemlje te gozdove. Medtem ko odkrivamo, da gozdovi niso pomembni le zaradi lesne mase, temveč da so neprecenljive tudi njiho- ve splošnokoristne funkcije, pa žal ugotavljamo, da nam ti gozdovi izginjajo. Lenzburška analiza dokaj natančno napoveduje stanje jutrišnjega dne, za oddalje~~jšo pri.hodnost pa lahko le ugibamo. Kdor hoče bt1:1 optmust, pa s1 lahko v zaporedju razvoja teh gozdov: propadanJe - razcvit -propadanje . . . po današ9ji regresiji za~ misli tudi kasnejši pozitiven razvoj. Zal pa ta razVOJ ni odvisen od lenzburških gozdarjev. 200 IBO 160 \1,0 120 100 M 60 Lado Eleršek Število dreves po stopnjah poškodovanosti t, 1 \ : !\ \ -- fobruar \CJt':.l. /; \ \ - ·-juli 1984 y· "\ \ _ .. _ februar 1985 1/ '~\ \ "./ \\ /r-;..""·-. \', ·. "--r-" ,.....::J \ '.,.\ 40 / / .". .-.. \ '~ 20 ,ff/:.:~>/ -·- '~::~ .. ,... o 0,5 1,5 3,5 OXF.: 904(481) Gozdarstvo v deželi fjordov Boš~an Košir* Nadaljevanje iz prejšnje številke za preizkušanje naprav, obdelavo podatkov pa tudi za prikazovanje in posredovanje re- zultatov raziskav. Med različne oblike mednarodnega sode- lovanja, v katerih igra aktivno vlogo tudi od- delek za gozdno delo in tehnologijo, sodijo zlasti raziskave v okviru SNS ter IUFRO, raz- na ekspertska dela v inozemstvu, pa tudi sprejemanje tujih štipendistov, ekskurzij ter sodelovanje na različnih mednarodnih prire- ditvah in seminarjih. Program mojega obiska na inštitutu je bil prvenstveno posvečen pro- blemom spravila lesa in dela v gozdu na tež- kih terenih ter spoznavanje dela na samem oddelku inštituta. Obiskal sem obe inštitutski raziskovalni postaji v Hurdalu in Kviteseidu, nekaj dni pa sem prebil tudi na inštitutu samem ter fakul- teti v Asu. Najzanimivejši je bil seveda teren- ski del študijskega potovanja, kjer so mi po- kazali več tehnologij pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov v različnih delovnih raz- merah. Med zanimivimi tehnološkimi rešitva- mi bi omenil zbiranje lesa iz redčenj v smre- kovih drogovnjakih do vlak za zgibne pol pri- kolice s posebej oblikovanimi, majhnimi go- seničnimi motornimi sanmi. Na delu sem vi- del nekaj različnih tipov takšnih motornih sa- ni, ki vlačijo ali vozijo droben les iz sest o ja do vlake tudi na lahkih polprikolicah. Sekač je podiral in klestil drobna drevesca ter jih s pomočjo preprostega vzvoda nakladal na polprikolico. Učinki sečnje in izdelave ter zbiranja so na razdaljah do 50 m nekje med 2 in 4m3/dan (podiranje, kleščenje, naklada- nje, vožnja, razkladanje). Nekatere od teh sa- ni so bile opremljene tudi z majhnim vitlom, s katerim je bilo mogoče privlačevati drobne kose lesa. Motorne gosenične sani so dejan- sko v tem primeru nadomestile konje. Upo- rabljena tehnologija pa je omogočila tudi večje učinke zgibne polprikolice zaradi ne- kaj večje koncentracije lesa ob vlakah, ter hkrati manjše število vlak po enoti površine, kar pomeni tudi manjše poškodbe in manjšo obremenitev za gozd. Druga prikazana zanimivost pa je poskus uporabe procesorja v sestoju pri redčenjih smrekovih drogovnjakov. Procesor je imel dve procesorski glavi: eno na hidravlični roki, drugo pa na zadnjem delu zgibnega stroja. Sekač je del drevja (predvsem na vlaki in okoli nje) posekal naprej, procesor pa je pri svojem delu podiral (škarje) drobno drevje in ga oklestil, skrojil, in razžagal. Drevje de- beline do 20 cm je oklestil kar z manjšo pro- cesorsko glavo, debelejše drevje pa je ob- delal na večji procesorski enoti na samem stroju. Razmak med vlakami je bil v opisa- nem primeru okoli 50 m. Norveški inštitut je znan tudi kot konstruk- tor in predlagatelj izboljšav sistemov in teh- nike spravila z žičnimi žerjavi. Značilno za spravilo z žičnimi napravami na Norve~kem je to, da zaradi lege cest večino lesa spravijo navzdol. Zato uporabljajo razulične zanimive rešitve, ki bi bile v nekaterih primerih pri- pravne tudi v naših razmerah. Zanimiva teh- nična rešitev je žični žerjav na goseničnem traktorju - V ariokran. Variokran ima tribobenski vitel s hidrosta- tičnim poganom. Stolp je višine 9,2 m. V siste- mu gibljive nosilne cevi ga uporabljajo do razdalj 300 m, s fiksno nosilno vrvjo pa do 500 m transportne razdalje. Na takšnih raz- daljah (gibljiva nosilna vrv) dosegajo učinke okoli 8m3/mo pri bremenu 0,84 m3. Pri delu s fiksno nosilno vrvjo in bremenu 0,94 m3, pa so povprečni izmerjeni učinki 9,4 m3/uro. Po- sebnost je daljinsko upravljanje z vitlom - preko ločene komandne plošče m s kablom. S strojem lahko delata tako le dva delavca, čeprav večkrat uporabijo za vezanje breme- na ~e pomoč dodatnega moža. Precej lažji sistem spravila navzdol je Ig- land Teleskop, ki ga poznamo tudi pri nas. Sistem gibljive nosilne vrvi omogoča zelo hit- ro montažo in enostavno uporabo, vendar je omejen na uporabo pri končnih sečnjah zara- di močnega bočnega zanašanja vrvi in vozič­ ka pri privlačevanju bremena. Vitel pogosto uporabljajo za spravilo do razdalj 200 m do vlake, nato pa spravljajo les do ceste z zgib- nim traktorjem ali zgibno polprikolico. Študijsko bivanje na Norveškem je bilo brez dvoma uspešno in izjemno koristno tako iz ozko strokovnih kot tudi drugih vidikov, med katere bi zlasti uvrstil stike med institu- 85 l cijami, ki postajajo v luči bližajočega se kon- gresa IUFRO v Ljubljani vse bolj zanimivi tudi za tujino. Ne gre pa pozabiti, da so takšni obi- ski namenjeni izpopolnjevanju na ožjih pod- ročjih, kjer je posamezna institucija dosegla posebno velik napredek in tu je Norveški gozdni inštitut vsekakor pomemben partner. Takšnih stikov, predvsem pa študijskih poto- vanj bi moralo biti še več, saj je to pravzaprav edini način, da spoznamo svet in iz zdrave perspektive ocenimo tudi svoje delo in svojo vrednost. 6. VIRI TERUM, T. (1985): Tria! operations with Vario- crane, Norwegian Forest Recearch Institute, Re- port on Forest Operation Research 27, As OMNES, H. ( l984): Production and costs for some methods and equipment used in steep terrain, Nor- wegian Forest Research Institute, Report on Forest Operations Research 26, k ANON. (1985): Facts about Norway, Aftenposten, Royal Norwegian Ministry of Foreign Affairs, Oslo ANON. (1985): Norwegian Forest Research In- stitute As · ANON. (1983): Forestry in Norway, Royal Nor- wegian Ministry of Foreign Affairs, Oslo Bodo zrasle do poseka, ali bodo prej umrle. 86 OXF.: 902.1 Razmišljanje ob smrti Milana Kudra Milan Kuder -krajan, občan, državljan, sosed in seveda velik: strokovnjak je umrl, ostaja pa izjemna osebnost inteligenta, patriota in poštenjaka. Značajske in psihosocialne lastnosti so ga pope- ljale v svet, v katerem se je srečeval s sekači, aka- demiki, gozdarji, profesorji, kmeti, sosedi, vozniki, študenti, kolegi- to priča, iz kako pestrega vodnja- ka človeške različnosti je zajemal spoznanja o naj- bolj zagonetnih procesih človekovega obstajanja, hkrati pa tudi, kako bogato, vitalno in sugestivno je bilo njegovo pojavljanje, vključevanje in delovanje. Ob vsem tem pa je imel Milan Kuder tudi svoj no- tranji svet, svoje čustvovanje, vrtec brig in radosti, kar Je prav tako vključeval v podobo svojega de- lovanja, v podobo izjemne osebnosti. že pred VOJnO, po končanih študijih v Zagrebu in Beogradu, se je kot gozdarski inženir spopadel z ledino slovenskega gozdarstva, ki je med vojno, najbolj izrazito pa seveda takoj po vojni, dobilo po- vsem nove organizacijske, proizvodne in družbene oblike ter naloge. Ta čas je bil čas njegovega zo- renja, čas, v katerem je Milan Kuder rastel v vede- ža, ki je zaradi prirojenih in privzgojenih lastnosti lahko svet izkušenj povezoval z izobrazbeno širino, kar ga je povzdigovalo v enega najboljših pozna- valcev naših gozdov in ustvarjalca našega avten- tičnega slovenskega gozdarstva. V Slovenj Gradcu je gradil prve gozdne· ceste, mostove in prebivališča, v Kočevju je napadal za- starele navade in tehnologije v gozdu, v Novem mestu je bil pomočnik glavnega direktorja. S po- sluhom izrednega organizatorja je vodil preobraz- bo Gozdnega gospodarstva Postojna v eno najbolj vitalnih, strokovno podprtih in učinkovitih delovnih organizacij Primorske. Poznali so ga sekači in goz- darji, inženirji, kmetje in predsedniki. Povsod, ka- mor je prišel, je začel na novo. Njegovo tipično na- čelo je bilo, da moramo gozdarstvo poinženiriti, da mora dobiti značilnosti tehnološkega sistema s ki- bernetskimi mehanizmi, pri tem pa ostati zvesti na- čelom in specifičnostim, ki veljajo za živ svet, v ka- terem je tehnika oziroma tehnologija le inštrument za spoznavanje in usmerjanje nmogih znanih in še veliko več neznanih naravnih zakonitosti. Leta 1971 je prevzel vodstvo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Prišel je z idealistično pred- stavo o vlogi raziskovalnega dela in tudi s prepri- čanjem, da je lahko to delo družbeno koristno le te- daj, če ni samo sebi namen, ampak če je živo po- vezano z operativnim gozdarstvom. Pri uveljavlja- nju teh načel, pri vodenju inštituta, mu je nmogo ko- ristilo skoraj podrobno poznavanje našega gozd- nega prostora, stanja gozdov in tehnologije, pa tudi znanstva z nmogimi gozdarji- skratka izjenmo bo- gate izkušnje. Njegov svet je objela tema, naš svet je siromaš- nejši. Ostaja spomin, ki sedaj tiplje in se vrača v preteklost. Daleč nazaj- ta daleč, ki je minil kot tre- nutek, ki je v življenju gozda samo atom človekove­ ga trenutka. Pa vendarle je bil trenutek Milana Kudra tako povezan s trenutkom gozda, s trenut- kom dialektike oziroma razvoja, da mu je to življenj- sko partnerstvo s poklicem izrisalo IZrazito značaj­ ske črte, značilni portret človeka in strokovnjaka v podobo, ki ima in bo imela neizbrisen odsev v zgo- dovini nastajanja našega povojnega samobitnega slovenskega gozdarstva Poš~enost in premočrtnost njegovega razmišlja- nja in ravnanja sta postali prislovični. Marsikomu nista bili všeč. Toda načelnost in naravnost slepa vera v poštenost, narejeno po merilih te družbe, se mu je vedno obrestovala. Z njo je dosegal uspehe in na koncu tudi priznanja. To ga je tudi izdvajalo in povzdigovalo, to ga je sililo v nova dela, nove na- loge, v novo ustvarjanje. Takšno ravnanje izhaja iz ftlozofije, ki izdaja prepričanega naravoslovca, pr- vinskega, nenaučenega , dialektika, ki ve, da živi drevo v času in prostoru, ki mu ju odmerja zakoni- tost Sveta, ki se ji ne more izogniti in je ne more ve- liko spreminjati. Hkrati pa je v tem prepričanju na- gornilana kljubovalnost vsemu tistemu, kar ogroža optimizem dialektičnega, kljubovalnost človeške­ mu konforrnizmu, mlahavosti, brezdušnosti. Milan Kud er ni filozofiral, ni maral nakladanja, to- da živel je s filozofijo, s filozofijo prepričanja in na- zori do Sveta, ki mu niso bili podarjeni, ki. si jih je izklesal sam, v katerih so mu delo, red in spoštova- nje občestva tvorili kriterije, po katerih je meril se- be in druge. Že skoraj do abstrakcije prignana vdanost delu in redu se je potrjevala v njegovih 87 ocenah m razmišljan]ih, v katenh se racionalnost ni nikoli uklomla iracionalnemu, kJer se njegova vda- nost domači zemlji ni bleščala skozi partiJsko knji- žico in v katerih je strnjeval vse bogate izkušnje, ki si jih je nabiral v gozdu m med ljudmi, da bt s pre- misami in konkluzt]O potrdil nujnost bodočega m potrebnost pa vendar prežlVetost preteklega. Za strokovnjaka m človeka, kot je Milan Kuder, ni potrebno naštevati vseh števtlnih nalog m funkcij, ki jih je opravljal. preveč bi jih bilo. Tudi pnznanj ni potrebno naštevati. Delček njegove ustvarjal- nosti je vtkan v domala sleherni košček našega gozdarstva- organizacijo, tehnologijo, načrtovanje, znanstveno delo, pa tudi v sosedsko skupnost, kjer je žtvel, kjer Je zvest SVOJI vztraJnosti· in poštenosti brezkompromisno preganjal oportunizem in ležer- nost in ustvarjal odnose zaupanja in spoštovanja. Pa vendar je Jesenkovo priznanje, ki ga je prejel za svojo ustvarjalnost, učiteljsko in organizacijsko Vodenice v Bosni 88 delo na biotehniškem področju morda tisto, ki naj- bolj zaobseženo izpričuje njegovega duM in nrav. To je pnznanje ljudi in njihoVlh navad. Gozdovi, pn- roda pa ga sprejemajo m nagrajujeJO kot svojega dobrotnika, zagovornika in varuha. V svoJe delo ni vlagal le razuma, dodajal mu Je tudi srce in dušo Samo s takšnim prepnčan]em je lahko našel pot skozi gozd m med ljudmi, pot, ki ne zaide, ki vodi v večnost m neskončnost narave in spom1na Marko Kmecl Viri l. Kmecl, M. 65 let Milana Kudra, Gozdarski vestnik, 38 (1980), str. 355. 2. Kmecl, M.: Jesenkova priznanja za leto 1982, Gozdarski vestnik, 40 (1982), str. 189-190. Goz arskt Vtlslnlk 3/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski ve~slntk SLOWENISCBE FORSTZEITSCHRJFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 89 Marko Kmecl: Gozdne ·utne pot1 v Sloveniji 93 B Košir in L. Žgajnar: Sekanje drobnega lesa, je lše in topola s sekalmm str ojem R!KO DS-400 ter nekatere lastnosti izdelanih se- kancev 97 Lado Eleršek: Gostota sajenja pri umetni ob- novi gozdov 114 Program gozd arskih radijskih oddaJ za maj m junij 115 Panožnemu sporazumu ob rob. Nekaj sploš- nih misll o panožnem sporazumevanju 118 Iz domace iri tuje prakse . Biotehr)ično zatira- nje p odlubnikov 120 KnJiževnost. Naravno bogastvo: tropski goz- dovi in naša bodočnost 122 V. sponun 124 Društvene vesti 127 Boštjan Košir: Gozdarstvo v Grč ij 1 Sl!ka na naslovni strani· Tudi tako smo ))pridobivali« energijo Fcito B. Ocvrrk T1sk: Tiskarna Tone Tomšič , Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik d r . Janez Bož1 č~ Mit ja Cimperšek Jože Čermelj Franc Fur lan Marko Kmecl Janez Košir Bons Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Sep ec Marjan Trebežnik Uredniški odbox dr. -Boš Dan Anke d r Janez Božič Ma rko Kmecl d r Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana ErJavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL SlovemJe Ljubljana, Eqavčeva 15 50 lo 1-678-48407 Letno izide 10 številk lO issues per year Letna individualna naročnina 1000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake m študente 400 dm za mozemstvo 50 DM posamez.rta štev!.lka 250 dm Ustan0 1i iteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna inte1;esna skupnost za gozdarstvo Slove nije. Poleg njiju denarno podpna izhajanJe reVIJe tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1174 z dne 13. 3. 1974) za GV ni tr eba plačati temeljnega d avka od-prome ta proizvodov. OXF.: 945.25 Gozdne učne poti v Sloveniji Marko Kmecl* Kmecl, M.: Gozdne učne poti v Sloveniji, Gozdar- ski vestnik, 44, 1986, 3. str, 89 v slovenščini. Opisani so nekateri strokovni in vzgojno-izobraževalni vidi- ki gozdnih učnih poti v Sloveniji- predvsem orga- nizacijske in druge težave pri nastajanju in vzdrže- vanju prvih takšnih poti. Podrobno je razčlenjen or- ganizacijski pristop gozdne in geološke učne poti Pekel v Savinjski dolini. Kmecl, M.: Forest instruction paths in Slovenia, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 3, pag. 89 in Slovene. The paper describes some professional, educatio- nal and instructional aspects of the forest instruc- tion paths in Slovenia, first of all the organization and other problems accompanying the establish- ment and keeping of the earliest ofthese paths. The organizatory aspect of the forest instruction path Pekel in the Savinja valley, including its geology, is analysed into details. * M. K. dipl. inž. goz., oec., [nštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61 000 Ljubljana, YU Gozdne učne (poučne) poti so moderno di- daktično sredstvo, s katerim uresničujemo nekaj pomembnih ciljev (funkcij) gospodar- jenja· (upravljanja) z gozdovi. (Sedaj bi že lahko pripravili temeljito ana- lizo, ali so naše gozdne učne poti zares takš- ne, ali imamo jasne in opredeljene cilje, ki jih s takšnimi vzgojnimi sredstvi želimo doseči - in še vrsta vprašanj je, na katera bi morali po- iskati odgovor, če hočemo dobiti predstavo o resnični vrednosti in potrebnosti gozdnih uč­ nih poti pri nas.) To pisanje ne bo moglo opraviti takšne ar- gumentirane analize, ker manjka podatkov, opazovanj in meritev. To dejstvo že samo po sebi daje (ponuja) prvo, zelo pomembno ugotovitev: Za gozdne učne poti se ne zani- mamo, njihova vrednost še ni prodrla v za- vest in strokovnost našega gozdarstva. Sklep: Ali prehitevamo, ali poskušamo s posnema- njem, ki v naših razmerah nima ustreznih družbenih pogojev? Ali pa je poučevanje lju- di o vrednotah in procesih gozdnega ekosis- tema - kot sistema in ne kot sheme številk, morda celo nepotrebno!? Začenjam s statistiko, za katero trdim, da še zdaleč ni primerna za razlaganje tako za- pletenih in nedognanih procesov kot je rast živega in kot je dialektika na splošno. Toda za slikanje najenostavnejših primerjalnih predstav bo še kar dobra in že v začetku nas lahko prepriča, da vse napredne države, ki vrednote gozda obvladajo in cenijo drugače kot pri nas, vključujejo gozdne učne poti v proces gospodarjenja oziroma upravljanja z gozdovi. To dokazuje število teh poti. Avstrija ZR Nemčija Švica Podatek je iz leta 1983 1984 1980 Gozdnih učnih poti 66 329 202 Žal je število gozdnih učnih poti edini po- datek, ki ga imamo o teh poteh. Toda tudi ta je dovolj zgovoren. Priča, če o drugem ne, o spoznanju v strokovnih in oblastnih krogih, kako pomembno je, da ljudje kar največ ve- . do o gozdovih in njihovem pomenu. Pomemben podatek je tudi, da večino teh gozdnih učnih poti zgradijo upravljalci goz- dov (oblasti) in ne gospodarji. Zasebnega lastnika gozda seveda ne zanima, ali njegov sosed kaj ve o gozdu ali nič. Zato je podružb- ljenost (javnost) gozdov v teh deželah takšna, 89 da je možno splošnokoristnim funkcijam goz- dov zagotoviti adekvatno družbeno popular- nost (vrednost). Ti dve dejstvi dokazujeta, da so gozdne učne poti del gozdarjevega znanja in dela in del njegove strokovne zavesti; hkrati pa tudi družbena potreba pri splošni popularizaciji in varovanju dragocenih gozdov. Status naših gozdnih učnih poti je amater- ski, ljubiteljski. V nobenih območnih, ali načr­ tih nižjega ranga ni predvidena postavitev novih gozdnih učnih poti. To pomeni, da bo- mo dobivali nove poti še vedno le po logiki pojavljanja posameznikov, ki razmišljajo zu- naj konvencionalnih (naučenih) strokovnih okvirjev in ne po logiki načrtnega razvijanja neke pomembne družbeno (gospodarske) dejavnosti. Gozdne učne poti so torej zadeva, ki zani- ma posameznike in kvečjemu še strokovna društva. Kadar gre za slednjo obliko (prek DIT) pomeni, da je prepričanje o pomemb- nosti popularizacije kolektivno (ne več indi- vidualno) in je toreJ nerazumljivo, zakaj takš- no strokovno prepričanje ni materializirano tudi v proizvodnem procesu (načrtu) gozdnogospodarskega območja. Vzrokov je verjetno dovolj: izobrazbenih, upravnih, pro- izvodnih, zavestnih itd. Opišem naj le uprav- nega in izobrazbenega. V zakonu o gozdovih imamo zapisane funk- cije gozdov, med katerimi so tudi neproiz- vodne. Žal se v zakonu tem funkcijam posve- čamo le do ugotovitve - priznavamo torej zgolj njihovo obstajanje, medtem ko se od tod naprej posvečamo le lesnoproizvodni funkci- ji, kateri do podrobnosti opredeljujemo vse njene reprodukcijske pogoje. Ostale funkcije so obravnavane le še slučajno ali posredno. S tem, ko jim odrekamo materialnost in krite- rije njihove kvantitativnosti, jim odvzemamo tudi status družbene vrednote. Ali je potlej res čudno, če to področje še vedno ni v vse- bini načrtov gospodarjenja z gozdovi in da se zanimanje za to področje odriva ali pa celo samo tolerira posameznim strokovnjakom ali gozdarskim društvom inženirjev in tehnikov. Seveda pa bi bilo zelo oportunistično, če bi vso krivdo naložili enostavno oblastem (zakonu) ali nekim imaginarnim družbenim razumevanjem. Naši absolventi visoke in srednje strokov- ne gozdarske .šole niso nič ali pa skoraj nič slišali o komunikologiji popularizaciji in pre- malo o pomembnosti neproizvodnih funkcij gozdov. Predme tniki gozdarskih visokih šol v 90 Zurichu, Munchnu in Dunaju dokazujejo »metrično« usmerjenost naše ljubljanske. (Kdo zaboga je gozdarstvo in gozd pri nas ta- ko poenostavil, tako ponižal, da bi hotel or- ganske in energijske procese narave razla- gati z računi in statistiko! Gre za usmeritev, ki ni racionalne, ki je brez razvojne ambicije, nedomiselna in celo nazadnjaška. Poglejmo samo k sosedom naravoslovcem, recimo k medicini pa bomo videli, da človekovo obsta- janje in razvoj ni križanka matematičnih in sta- tističnih operacij! Bralcu se opravičujem, ker me je zaneslo. Toda ostajam pri ugotovitvi, da naši mladi kolegi ob relativno dobrep1 po- znavanju metričnega gozdarstva (gozda), ne vedo veliko o gozdu kot živem sistemu.) Mladi strokovnjaki bodo seveda sami zelo težko osvajali genetske, fiziološke, energij- ske pa tudi socialne in druge komponente gozdarstva, kar je nujno za globlje (inženirsko) poznavanje in razumevanje goz- dov in gozdarstva. Brez tega znanja bomo ze- lo težko gozdnogospodarske načrte zapel- njevali z dejavnostmi, ki niso kubiki ali hekta- ri in bomo tudi težko dokazovali mnoge vred- note gozda zgolj z argumenti, ki jih bomo na- birali v sosednih deželah. Naše gozdne učne poti (sedem jih je) - so vse po vrsti nastale s prizadevanjem posa- meznikov oziroma ob pomoči društev inže- nirjev in tehnikov gozdarstva. Učinki teh poti (poenostavljeno jih merimo z obiskom) so ze- lo različni- odvisni so od možnosti, ki jih ima »oskrbnik«, ki je najve~krat še vedno tisti, ki je pot postavil. Ta piše tudi vodnike, sestavlja vabila, je vodnik po poti, razlagalec, blagaj- nik, itd.- skratka je za vse! Ce temu gozdar- skemu Don Kihotu ni zmanjkalo poguma, če mu niso odvzeli vsega časa in če ima možnost (beri: razumevanje pri nadrejenih) dobiti tudi kakšen denar, tedaj so lahko ti učinki dobri ali celo prav dobri. Tam, kjer pa vsega tega primanjkuje in se mora takšen gozdarski bo- jevnik otepati celo očitkov, da se ukvarja z nepotrebnimi zadevami, a.li da je to njegov hobi. tam je uspeh poti slab in prej ali slej bo ta pomembna dejavnost zamrla. Za dober uspeh gozdne učne poti pa je po- leg teh minimalnih pogojev potreben tudi so- doben komunikacijsko podprt pristop, ki ima značilnosti kibernetskega trženja (izraz ni najboljši, uporabljam ga zaradi racionalnej- šega izražanja). Za primer naj opišem pristop na gozdno-geološki učni poti Pekel (Gozdno gospodarstvo Celje), ki vsebuje vse elemen- te organizacije gozdne učne poti, ki so pozna- ni, hkrati pa ambiciozno vključuje tudi pote- ze, ki zahtevajo profesionalno poznavanje si- stema trženja potrošniške propagande. Značilnosti celjskega pristopa razvrščam v tri sklope: A Nosilec vse organizacije in vseh pobud je temeljna organizacija TOK gozdarstvo Vran- sko-Žalec oziroma njen vodja. Moralno in materialno" razumevanje in pod- poro ima na Društvu inženirjev. in tehnikov gozdarstva in lesarstva Celje ter pri vodstvu Gozdnega gospodarstva Celje. Po službeni dolžnosti in po prepričanju mu pomagajo njegovi (podrejeni, to je pomemb- no!) strokovni sodelavci. B Pri zamisli in pri realizaciji ga podpira Tu- ristično društvo Šempeter v Savinjski dolini, ki že dolga leta Izredno uspešno upravlja ja- mo Pekel. V so podporo (moralno) ima pri družbeno- političnih organizacijah v občini Žalec .. Strokovno in moralno podporo ter sodelo- vanje si je zagotovil tudi na regionalnem za- vodu za šolstvo v Celju. Vsebino dopolnjuje in obnavlja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. c Skrbi za atraktivno, vzgojno, informativno, rekreativno in tudi zabavno opremo učne poti. Vzdržuje redne informacijske stike z vse- mi šolami v Zasavju, Savinjski dolini in Zahod- ni Štajerski. Enkrat letno vabi ravnatelje vseh okoliških šol na ogled poti, kjer pokaže vse novosti. Na gozdni učni poti so redni aktivi nara vos- lovcev osnovnih in srednjih šol celjske regije. Zagotavlja strokovno vodstvo vsem(!) sku- pinam, ki ga želijo. Skrbi za propagando v lokalnem in turi- stičnem časopisju, izobraževalnem tisku ter na radiu in televiziji. Pripravlja in izdaja izbor spominkov in dru- gih propagandnih artiklov. Vodi strokovne stike z gozdarskimi in pe- dagoškim! inštitucijami. Prireja posebne oglede za posebej vpliv- ne ljudi - družbenopolitične delavce, goz- darske strokovnjake, strokovnjake drugih naravoslovnih ved (gre za gozdno in geolo- ške učno pot), pedagoške strokovnjake itd. In še nekaj podatkov o uspešnosti opisova- ne gozdne in geološke poučne poti. Pot Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini je bila odprta oktobra 1984. Posluje vsak dan od 30. 4. do 30. lO. V zimskem času je zaprta. Od otvoritve leta 1984 pa do jeseni lanske- ga leta (v enem dobrem letu) je bil obisk poti naslednji: 1882 učencev osnovnih šol 1370 dijakov srednjih usmerjenih šol 175 pedagogov (posebni skupinski obi- ski) 91 173 ostalih 3600 vseh skupaj Vsi ti so prehodili pot s strokovnim sprem- stvom pedagogov - naravoslovcev ali goz- darjev. Poleg tako »usmerjenih« obiskoval- cev si je pot ogledalo še približno 1000 posa- meznikov (brez strokovnega spremstva). Vseh skupaj je torej bilo 4600. Vodnik po poti je bil natisnjen v 10.000 iz- vodih. Doslej je bilo prodanih 21 OO izvodov. Pribli.žni stroški (dosedanji) tega projekta so bili 2,5 mio din. Ti podatki (čeprav le statistični) dovolj bo- gato ilustrirajo rezultate takšnega sistematič­ nega pristopa. Za temi podatki se seveda skriva izjemno ustvarjalno in delovno angaži- ranje predvsem direktorja TOK gozdarstva Vransko-Žalec Vlada Vrtačnika, dipL inž. goz. pa tudi njegovih sodelavcev ter razume- vanje in podpora strokovnih inštitucij. DIT gozdarstva Celje, SlS za gozdarstvo celjske- ga gozdnogospodarskega območja in Gozd- nega gospodarstva Celje. In končno dolgujem odgovor tistim (predvsem kolegom), ki še kar vztrajajo, da nisem s številkami utemeljil potrebo po učnih poteh, potrebo po seznanjanju javnosti z vrednotami gozda itd. Že otroke navajamo, da si čistijo zobe·. Ne z zagotovilom, da bo vsakdo zato :imel pri osemdesetih letih lepe, bele, zdrave zobe, temveč zato, ker to pomeni bolj zdravo popu- lacijo, pomeni tudi vrednotenje življenja in vrednotenje samega sebe. Vzgoja javnosti na gozdnih učnih poteh po- meni cenjenje in varovanje gozda in posred- no tudi lastnega življenja ter duhovnih in ma- terialnih dobrin slovenstva. V naravi je veliko resnic, ki niso izmerljive. Poznamo jih, pa jih ne moremo izmeriti. Še do- sti, dosti več pa je takih, ki jih niti ne poznamo. Zato je zgolj vera v življenje, torej tudi v gozd, mnogokrat pomembnejša od številk. 92 OXF: 831.1 : 332.3 Sekanje drobnega lesa jelše in topola s sekalnim strojem RIKO DS-400 ter nekatere lastnosti izdelanih sekancev B. Košir* L. Žgajnar* Košir, B., Žgajnar, L.: Sekanje drobnega lesa- jel- še in topola s sekalnim strojem RIKO DS-400 ter ne- katere lastnosti izdelanih sekancev, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 3. str. 93, v slovenščini, lit. 5. Avtor- ja opisujeta rezultate poskusa izdelave lesnih se- kancev z domačim sekalnim strojem RIKO 08-400. Prikazujeta učinke izdelave sekancev ter nekatere lastnosti svežih in suhih sekancev. Košir, B., Žgajnar, L.: Chipping small alder and poplar wood with chipping machine RIKO DS-400 and some characteristics of the chips, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 3, p. 93 in Slovene, ref. S. The au- tors deal with the results of a field Experiment on chipping small al der and poplar trees with a home made chipping machine, RlKO DS-400. The article presents the daily effects and characteristics of fresh, as well as dry chips. * mag. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU l. UVOD Za lesnoindustrijsko predelavo nam v Slo- veniji letno primanjkuje blizu milijon m3 lesa, ki ga moramo nadomestiti z uvozom. Energij- ska kriza in naglo naraščanje cen naftnih de- rivatov nas je prisilila k uporabi domačih, klasičnih virov energije, med katerimi posta- ja tudi les vse bolj cenjen in iskan. Po drugi strani pa vemo, da so lesnoproizvodne spo- sobnosti naših gozdov omejene, zaradi vse večje ekološke obremenitve (umiranje goz- dov)· pa proizvodnja vse bolj negotova. Na- šteta dejstva so dovolj tehtni razlogi, ki zahte- vajo skrajno varčno in racionalno obnašanje na vseh področjih pridobivanja, predelave in uporabe lesa. Pri pridobivanju gozdih lesnih sortirnentov ostane v gozdu še okrog 20 do 35 odstotkov lesne mase, t. i. sečnih ostankov. Še več je teh ostankov pri različnih in vse pogostejših na- ravnih ujmah v gozdovih. Velika količina seč­ rllh ostankov in drobnega lesa nastane tudi pri drugih gozdnih in zunajgozdnih delih kot so: negovalna dela, krčitve in premene gr- mišč, krčitve zaraščenih travniških in pašniš- kih površin, obnova in vzdrževanje sadov- njakov, vzdrževanje cestnih in železniških tras, energetskih kondorjev itd. V sem naštetirn virom lesa doslej nismo na- menjali posebne pozornosti. Vzroki so bili največkrat ekonomske narave in tudi nepri- mernost dosedanjih tehnologij pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov za te namene. Tehnološke rešitve, ki so se po svetu uvelja- vile zlasti v zadnjem desetletju, nam omogo- čajo gospodarnejšo izrabo celotne gozdne in zunajgozdne drevesne in grmovne biomase. 2. TEHNOLOGIJA PRIDOBIVANJA IN PREDELA VE SEČNIH OSTANKOV IN DRUGE BIOMASE V OBLIKI SEKANCEV Med različnimi novimi tehnologijami se vse bolj uveljavlja tehnologija predelave bioma- se v se kance, predvsem za energijske in tudi tehnološke namene. Iz dosedanjih izkušenj so prednosti te tehnologije te-le: - večji izkoristek biomase - večja učinkovitost dela - zmanjšana specifična poraba energije - boljši ergonomski pogoji in humanizacija dela. Glede na mesto predelave biomase v se- kance, kar pogojujejo številni dejavniki, zlasti metoda izdelave glavnih gozdnih sortimen- 93 tov (sortimentna, poldebelna, debelna, dre- vesna metoda), so poznani trije osnovni sistemi: - na sečišču ob pan ju in na traktorski vlaki - ob kamionski cesti -.na skladišču uporabnika ali trgovca. Zaradi narave sečnih ostankov (velika raz- nolikost po obliki, majhen masni volumen) je transport le-teh v njihovi pojavni obliki eden največjih tehnoloških in ekonomskih proble- mov. V obliki sekancev pa se volumen zmanj- ša tri do petkratno, s tem se zmanjšajo tudi transportni stroški. To je tudi najpomembnej- ši razlog za veljavno načelo, da je potrebno izdelovanje sekancev čim bolj približati se- čišču. Tehnološke sekance navadno izdelujejo takoj po sečnji. Za energijske namene pa pustijo sečne ostanke določen čas v gozdu, da se naravno čim bolj posušijo. S tem rešijo problem sušenja in skladiščenja večjih koli- čin svežih sekancev, kjer obstaja nevarnost gnitja in samovžiga. Zlasti po letu 1973 so se na evropskih trgih pojavili številni sekalni stroji in naprave raz- ličnih znamk, tipov, konstrukcijskih izvedb in zmogljivosti, od preprostih traktorskih pri- ključkov do specialnih mobilnih garnitur. Za izdelavo sekancev za kurjavo sta za nas in za začetek zanimiva predvsem dva manjša se- kalnika, oba kot traktorska priključka: a) Sekalnik s polžastim nožem, ki rabi za pogon moč traktorja 30-40 KW. Nazivna ka- paciteta sekalnika je 10-20 m3 (nasutih) se- kancev na uro. Stroj izdeluje le grobe sekan- ce, velikosti 45-55 mm. Največja debelina se- kanega kosa je lahko 120 mm. Velikosti se- kancev ni možno spreminjati. b) Sekalnik z noži na disku, ki potrebuje za pogon moč traktorja 20-60 KW. Izdeluje se- kance dolžin od 4-60 mm, torej drobne se- kance, ki omogočajo popolno avtomatizacijo kurjenja in grobe sekance, ki so primerni le za ročno in polavtomatsko kurjenje. Velikost sekancev lahko izbiramo. Zmogljivost sekal- nika je do 15 m3 I h, seka pa lahko les debe- line do 20 cm. Vse tovrstne sekalne naprave pnevmat- sko izpihujejo sekance na transportno sred- stvo (plastične vreče, žične košare, zabojniki, traktorske polprikolice in prikolice, kamioni in drugo) skozi posebno cev, ki jo lahko us- merjamo v različne smeri, in sicer do višine 2,5 do 3m. Vrsto sekalnika, ki smo ga navedli pod toč­ ko a in ga lahko tudi že kupimo na domačem 94 trgu, smo praktično tudi preizkusili. Prve ugotovitve in izkušnje so prikazane v nada- ljevanju. 3. PRIKAZ POSKUSA IN UČINKI Sekalni stroj RIKO DS-400 smo preizkusili na Ljubljanskem Barju spomladi 1985, s sode- lovanjem strokovnjakov iz RIKO Ribnica, Ljubljanskih Mlekarn in Milana Šercerja, obrtnika iz Ljubljane. Na prvem delovišču je bilo poprej podrto drobno drevje jelše, ki je raslo ob cesti in vodnem jarku. Drevesa so ležala vzporedno z osjo ceste v manjših kupih. Traktor se je s priključenim sekalnikom premikal od kupa do kupa in izmetaval sekance na prikolico, ki jo je vzporedno premikal drugi traktor. Pri podajanju drevesnine v sekalni stroj so na tem delovišču delali trije delavci. En de- lavec je prežagoval predolga drevesa in iz- ločal predebele kose ter obračal prežagane dele z debelejšim koncem proti stroju. Ostala dva delavca pa sta poda jala vejevino in dele drevesa v odprtino sekalnega stroja. Polno prikolico je traktor odpeljal na bliž- nje kmetijsko posestvo, kjer smo s tehtanjem ugotovili težo izdelanih sekancev. Na drugem delovišču je bila v dveh kupih ob cesti zložena vejevina iz topolove planta- že. Sekalni stroj se je zato le enkrat premak- nil. Pri podajanju sta delala le dva delavca. Sekalnik je izmetaval sekance na prikolico, ki je stala vzporedno z njim. Delovne operacije smo merili po ničelni metodi in posebnem snemalnem listu, v kate- rega smo vpisovali tudi delovne učinke. Ugo- tavljali smo težo prazne in polne prikolice ter prostornino izdelanih sekancev. Ves čas merjenja smo zabeležili le dva za- stoja, in sicer zaradi zatikanja predebelega ali krivega kosa v vhodni odprtini sekalnika ter zaradi zamašitve izhodne odprtine s se- kanci neposredno po premiku. Na prvem delovišču smo izdelali v sekan- ce skupno 437 kosov, srednji premer je bil 6 cm (merjeno na debelejšem koncu), popre- čna dolžina kosa 2,7 m. Skupna dolžina vseh kosov je bila 1158 m. Masa poprečnega kosa je bila 7,28 kg. Zaradi tankega materiala na drugem delovišču teh parametrov ni bilo mogoče ugotavljati. Učinke smo izračunali ločeno po delovi- ščih za efektivni, produktivni ter delovni čas. Pri tem smo predpostavili, da je v delovnem Tabela l. Povzetek učinkov izdelave sekancev s strojem RIKO DS-400 Delovišče Osnova za izračun učinka časa mini t efektivni 13,32 produktivni 17,08 delovni 24,40 2 efektivni 18,23 produktivni 19,16 delovni 27,47 času ( 480 minut) 70 odstotkov produktivnega časa. Delovni učinki na obeh deloviščih so razmeroma podobni in so 19,67 ton/dan oziroma 17,54 ton/ dan, kar je preračunano v prostornino 52,58 m3 (nasutih) oziroma 65,63 m3/dan. Glede na različen material, ki smo ga se- kali na posameznem delovišču, so tudi razli- ke v razmerju med težo in prostornino. Pri jel- ševih sekancih je to razmerje 1 : 0,47 (prvo delovišče), pri sekancih iz topolove vejevine na drugem delovišču pa 1 : 0,27. Poprečno je en premik stroja na prvem de- lovišču , pri razdalji 10m, trajal 0,66 minut. De- lež premikov v skupnem produktivnem času je znašal 12,15 odstotka. Na drugem deloviš- ču pa je bil delež premikov komaj 2,9 odstot- ka skupnega produktivnega časa. Glede na uporabnost so bili za nas zanimi- vi le sekan ci iz prvega delovišča, zato smo le zanje opravili analize, ki jih prikazujemo v ta- beli 2. Takoj po izdelavi smo ugotavljali strukturo svežih sekancev, po šestih dneh su- šen ja v sušilniku pri temperaturi 60 oc pa srno opravili še analizo suhih sekancev. Tabela 2. Sestava sekancev iz jelševine Sveži Suhi Sestavina sekanci sekanci Težinski deleži (%) Listje 3,5 2,9 Vejice do lO mm de be- line 12,3 16,3 Les z lubjem ,84,2 80,8 od tega - les 66,4 61,2 -lubje 17,8 19,6 Poprečna dolžina sekancev iz jelševe dre- vesnine je bila 45 do 50 mm, debelina 12 do Učinki izdelave sekancev v: minlrn1 t/ 60 min m3/60 min 4,98 4,50 12,05 6,39 3,51 9,39 9,13 2,46 6,57 4,87 3,29 12,32 5,12 3,13 11.72 7,31 2,19 8,20 16 mm. Poprečna vlažnost svežega vzorca je bila 47,12 odstotka glede na suho snov. S pomočjo posebnega vzorca na prvem delovišču smo ugotovili, da iz 1 m3 oblovine nastane 2,86 m3 sekancev. Kubični meter svežih sekancev je tehtal 302 kg. Delež lubja v svežem vzorcu je bil le 8,2 odstotka. 4. SKLEPNE UGOTOVITVE V Sloveniji so še velike možnosti za racio- nalno izkoriščanje drevesne in grmovne bio- mase, katere del so tudi sečni ostanki, bio ma- sa iz grmišč, slabo donosnih gozdov, pa tu?i negozdnih zemljišč, kot so obrežja jarkov m potokov, zaraščeni travniki in pašniki, sadov- njaki. Iz naštetih virov je kmečki človek že od nekdaj dobival drva za kurjavo. Takšno delo pa je zamudno in naporno, velika je tudi po- raba energije. Zanimive so nove tehnološke rešitve pri- dobivanja kurjave v obliki sekancev. Pri uva- janju takšnih tehnologij smo pri nas še v ve- likem zaostanku. Razlogi za to so tudi v po- manjkanju domače strojne opreme. Sekalni stroj RIKO DS-400 je učinkovit trak- torski priključek za izdelavo sekancev iz sečnih ostankov in drobnega drevja do 12 cm premera. Delovanje stroja pri preizku- suje bilo zanesljivo. Učinkovitost stroja ne za- · ostaja za učinki takšnih naprav, ki so na ra~~ polaga na evropskih tržiščih, čeprav so b1li dejanski učinki manjši od deklariranih. Za realnejšo oceno učinkov bomo poizkus še ponovili v ugodnejših razmerah. V se kakor pa dnevni učinek stroja zadostuje za izdelavo enoletnih zalog sekancev za ogrevanje v in- divudalni stanovanjski hiši, oziroma v krneč­ kem gospodinjstvu. To pa pomeni, da en stroj zadostuje za večje število uporabnikov, kar omogoča solastništvo pri nakupu stroja. 96 Struktura svežih sekancev iz prvega delo- višča je bila primerna za naravno sušenje v zračnem silosu, brez nevarnosti gnitja in sa- movžiga. Velikost in heterogenost sekancev (nesesekane drobne vejice, posamezni veli- ki kosi lesa) bi onemogočili ~vtomatizacijo kurjenja, zlasti pri manjših kurilnih napravah. Sekanci iz drugega delovišča niso bili pri- merni za sušenje v večjih količinah, ker je bil delež zelene mase (listja, najtanjših vejic) prevelik. Za energijske namene bi bilo nujno poprejšnje naravno sušenje topolovih vej. Za tehnološke namene bi bili uporabni le sekanci iz prvega delovišča. Pri sekanju se namreč odloči od lesa več kot 50 odstotkov lubja, če je premer večji od 3-4 cm. Za delo s sekalnirn strojem zadoščata dva delavca, ki pripravljata in podajata vejevino ter premikata stroj. POVZETEK V Sloveniji je primanjkljaj lesa za tehnološ- ko predelavo iz leta v leto večji. V se hitreje spet narašča tudi poraba lesa za kurjavo. Med pomembne varčevalne ukrepe lahko štejemo tudi gospodarnejše pridobivanje, predelavo in uporabo sečnih ostankov in drobnega drevja v gozdu in zunaj gozda. To nam omogočajo nove tehnološke rešitve: predelava in uporaba ostankov v obliki se- 96 kancev, ki ima nekatere odločilne prednosti pred klasičnimi načini. Pri začetnem uvajanju nove tehnologije so za naše razmere primerni sekalniki manjših zmogljivosti, predvsem kot traktorski pri- ključki. Preizkus delovanja prvega domačega se- kalnega stroja RIKO DS-400 je pokazal, da je to učinkovit pripomoček, primeren zlasti za pripravo kurjave pri zasebnih lastnikih goz- dov. Izdeluje le grobe sekance, uporabne le za ročno kurjenje. Delovni učinki stroja so v mejah učinkov, ki so za takšne stroje poznani iz tuje literature in prakse. LITERATURA IN VIRI Košir, B., Žgajnar, L. (1985): Poročilo o poizkusu izdelave sekancev ob cesti s sekalnim strojem RIKO DS-400; tipkopis. Kuder, M., Žgajnar, L. (1984): Les kot vir energije. Gozdarski vestnik 10, str. 419-423 Patzak, W. (1981): Hackschnizelerzeugung- Organization. Allgemeine Forstzeitung, 7, str. 239-242. Žgajnar, L. (1985): Problematika pridobivanja in uporabe drobnega lesa in sečnih ostankov v ener- gijske namene. Gozdarski vestnik 3, str. 120-126. - : Iskoriščavanje šumske biomase za energeti- ku. Prevod referatov z mednarodne konference za energijo iz gozdne biomase v Elmii 1980. Informa- cije št. 2 (1982). Jugoslavenski. poljoprivredno- šumarski centar, Beograd. OXF.: 232.43 Gostota sajenja pri umetni obnovi gozdov Lado Eleršek* Eleršek, L.: Gostota sajenja pri umetni obnovi, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 3, str. 97. V slo- venščini, cit. lit. 17. Sestavek navaja najprimernejše gostote sajenja, ki jih priporočajo različni avtorji za srednjeevropski prostor. Analizirani so nasadi gos- tejše in redkejše saditve. Pri redkejši saditvi je po- sebno pomembna velikost sadik in kakovost sadit- ve. Eleršek, L.: The density of planting in the artifi- cial regeneration, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 3, pag. 97 . In Slovene, ref. 17. In the paper is shown the most suitable density of planting, which is suggested by a various authors for a Central Eu- ropean area. Some plantations of dense and thin plantining had been analysed. The bigness of plants and qulity of planting are speciaJly impor- tant in the thin planted plantation. --------------------- *L. E., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. l. UVOD S človekovim posegom v gozd in z njego- vim gospodarjenjem v tem prostoru se je po- rušila tudi prvotna oblika obnove gozdov. Gozdarji so oblikovali številne tehnike narav- nega pomlajevanja, pa tudi umetne obnove, kamor sodita sajenje in setev. V tem sestav ku ne bom opisoval koristnosti, primernosti ali potrebnosti ene oziroma druge oblike po- mlajevanja temveč bom govoril le o razlogih za bolj ali manj gosto obliko sajenja pri umet- ni obnovi gozdov. Čeprav prevladuje pri nas zaradi sonaravnanosti gospodarjenja narav- na obnova, pa smo leta 1984 obnovili s sadi- kami 2890 ha gozdov (Trošt 1985). Torej saje- nje v naših gozdovih ni zanemarljivo, kar je tudi razlog razmišljanja kako in s kakšnimi razmiki bomo gozdno drevje posadili. Gostoto sajenja narekujejo številni objek- tivni, pa tudi subjektivni faktorji. Ti so: gospo- darski cilj, drevesna vrsta, provenienca, ras- tišče, velikost (starost) uporabljenih sadik, kvaliteta sadik, priprava tal, ogroženost od divjadi in finančna sredstva. Značaj investici- . je (osnovanje novega gozda) in razmerje med investicijo (novim gozdom) in vzdrževa- nje (nego) mora omogočiti, gledano dolgo- ročno, smotrno gospodarjenje z gozdom (Mlinšek 1981). Na gostoto sajenja pa gotovo vplivajo tudi subjektivna gledanja. Gozdarji, ki menijo, da mora biti umetno osnovan gozd čim bolj podoben gozdu in naravne obnove, zagovarjajo gosto sajenje. Tisti, ki so orienti- ram bolj ekonomsko oz. »kmetijsko« pa sim- patizirajo z redkejša saditvi jo. Navadno pa je gostota sajenja kompromis med biološkimi zahtevami in gospodarskimi premisleki (Grandjot 1982). Iz seminarja v Moravcih »Snovanje novega gozda« (Mlinšek 1978) po- vzemam, da mora biti razmestitev sadik predvsem gozdoslovne, gozdnopolitične a manj gozdnotehnične narave. Razmestitev narekujejo: - gozdnogojitveni cilji (zahtevnejši cilji - gostejša saditev, les za kemično predelavo in iverice - redkejša saditev): - neposredno okolje (na revnejših tleh- redkejše sajenje, ali pa gostejše in naknadna redukcija, na zapleveljenem rastišču - go- stejše sajenje); - genetska in ekološka narava vrste (drevje hitre višinske rasti- redkejša sadi- tev, drevje, ki teži k razraščanju, kot hrast, bor, bukev - gostejša saditev). V svetu in tudi pri nas je bilo že precej po- 97 vedanega in napisanega o gostoti sajenja. Napisane so bile temeljitejše analize in študi- je. Mislim pa, da kljub temu še nismo dovolj seznanjeni: s konkretnimi kazalci, ki govore v prid določene gostote sajenja. Zato sem zbral nekaj pomembnejših ugotovitev in konkret- nih predlogov ·ter jih podajam seveda tako, kot jih vidim iz ~vo jega zornega kota. Zadovo- ljen pa bom tudt če bodo podatki služili kot izhodišče tistim gozdnim teoretikom in prak- tikom, ki se s predlogom ne ·strinjajo,· da po- · vedo svoje mnenje. 2. VPLIV REDKEJŠE SAPITVE OZIROMA VZGOJE NA DEBELINSKO IN VIŠINSKO RAST IN STABILNOST DREVJA 2.1. Poskusni smrekov nasad Hauersteig v Dunajskell} gozdu Nasad Hauersteig je osnoval Cieslar leta 1892, da bi ugotovil gospodarski učinek raz- ličnih gostot sajenja smreke. Poskus je do- končno obdelal Pollanschiitz in leta 1974 te rezultate objavil. Dosežene debeline prsne- ga premera in višine (ter lesno zalogo) pri Preglednica 1 Razmik pri sajenju Število sadik na ha Stroški osnovanja v % N d- cm (V/ha- m3) h-m (h/d) N d- cm (V/ha- m3) h-m (h/d) N d-em h-m Starost nasada o o o 35 35 35 71 71 71 84 84 84 1,0 x 1,0 rn 10.000 100 5688 13,3 (122) 10,8 (1,09) 724 32,5 (358) 24,3 (0,98) 496 30,1 (469) 26,8 (0,92) Opomba: Podatki se nanašajo na ostali sestoj. Preglednica 2 N/h Izpad d (cm) h(m) (%) (%) 11.944 53 14 (100) 19 2.986 32 16 (114) 20 1.332 30 23 (164) 21 747 20 27 (193) 21 457 11 30 (214) 21 98 različnih starostih in poskusnih variantah pri- kazuje preglednica l. Pri redkem sajenju, kjer je bilo posajenih na ha 4-krat manj dreves kot pri najbolj go- stem sajenju, je bil pri starosti nasada 35 let srednji prsni premer debelejši za 32 %, pri starosti 71 in 84 let pa le še za 9%. Pri večji starosti se je izenačila tudi višinska rast. V eč­ je razlike premera pa so, če upoštevamo ce- lotno produkcijo, to je izločeni in ostali sestoj. Lesna ma.sa ostalega sestaja pri starosti 84 let, ki je bil osnovan z najgostejšo saditvi jo, za- ostaja za 23 % za lesno maso sestaja, ki je bil osnovan z najredkejšo saditvi jo, ob upošteva- nju skupnega dobnega prirastka smreke, to- rej tudi redčenj pa znaša ta razlika 4 %. Šele če upoštevamo tudi vrasla drevesa (tudi druge drevesne vrste), presegajo nasadi gostega sajenja za 7 %nasade redkega saje- nja (918m3: 856 3) po skupnem dobnem pri- rastku. Smreke posajene z večjimi razmiki pred- vsem v mladosti hitreje priraščajo v debeli- no, ko je na enaki površini prisotnih še precej manj dreves, kasneje pa se te razlike zmanj- šujejo. Zaradi hitrejše debelinske rasti dose- Poskusna varianta 2 3 4 1,5 x 1,5m 1,0 x 2,0m 2,0 x 2,0 rn 4.444 5.000 2.500 37 43 23 3496 2920 1952 15,3 (119) 14,5 (l06) 17,5 (120) 11,1 (0,94) 1 I.l (0,96) 12.4 (0,88) 800 776 588 32,1 (401) 32,7 (390) 35,3 (421) 24,7 (0,93) 24,2 (0,90) 25,1 (0,85) 584 612 548 29,1 (514) 29,7 (555) 32,8 (603) 26,3 (0,90) 26,4 (0,89) 27,0 (0,84) hld % V/ha (m) V -drevesa (m) košnje (%) (%) 136 38 426 (100) 0,076 (100) 125 41 361 (85) 0,177 (233) 91 50 353 (83) 0,379 (499) 78 57 240 (56) 0,401 (528) 70 80 204 (48) 0,480 (632) gajo te smreke ugodnejši kvocient vitkosti in so bolj stabilne. Ta teoretična izhodišča pa potrjujejo tudi evidenca snegolomov. Pri sta- rosti 35-40 let je v najgosteje osnovanih nasa- dih podrl sneg 9,2% dreves, pri najredkeje osnovanih pa le 0,3 %. Med starostjo 53-65 let pa je polomil sneg 20,9 % smrek v najgosteje osnovanili nasadih in 10,7 % najredkeje seja- nih smrek. 2.2. Poskusni nasad zelene duglazije v Britanski Kolumbiji V Britanski Kolumbiji, Kanada (Kramer, Smith 1986) so zastavili obširen poskus raz- lične gostote sajenja zelene duglazije na od- govarjajočih rastiščih za to drevesno vrsto. Ker različni avtorji priporočajo različne go- stote sajenja, od 1100 do 3600 sadik na hek- tar, so želeli s poskusom ugotoviti optimalno gostoto sajenja. Pri sajenju so uporabili kvad- ratne razporede z razmiki 0,91 m, l ,83 m, 2,74 m, 3,66 min 4,57 m. Preglednica 2 prika- zuje stanje nasadov pri starosti 26 let. Pri večji gostoti sajenja bistveno upada pr- sni premer drevja, deloma pa tudi višina. To pomeni, da bomo dobili pri gostem sajenju in kratki obhodnji le drobne sortirnente a naj- Preglednica 3 večjo lesno zalogo. Medtem ko so nasadi gostega sajenja nestabilni (neugodna vitkost h/d- 136), pa imajo duglazije redkeje osno- vanih nasadov ugoden kvocient vitkosti (78,70). 2.3. Nasadi smreke in zelenega bora · v Sloveniji, osnovani z različno gostoto sajenja V Sloveniji smo analizirali v preteklih petih letih 22 nasadov smreke in 16 nasadov zele- nega bora v starosti okoli 20 let na analitičnih ploskvah velikosti 200m2 (Božič 1985). Glede na gostoto sajenja so ti nasadi razvrščeni v tri razrede: Niha Vrsta sajenja srnreka zeleni bor gosto sajenje nad 2500 nad 2000 srednje gosto sajenje 2500-1801 2000-1301 redko sajenje do 1800 do 1300 Za drevesni vrsti smo izračunali nekatere dendrometrične kazalce glede na gostoto sajenja, ki jih prikazuje preglednica ·3 in gra- fikon l. Dendrometrični podatki o izbranih nasadih smreke in zelenega bora v Sloveniji pri različnih gostotah sajenja Drevesna Šte- Niha Po pr. Po pr. Popr. živa veja Krašnja vrsta vilo obme· sta- h d volum. Vrsta plo- ntvi rosi m cm h/d prir. d po vrš. volum sajenja skev % let % % mJ cm mm ml mJ % % % % % SMREKA redka 7 1446 17,7 11,4 16,3 70 8,81 144 21 62 51 49% 88% 100% 74% 100% 100% 100% 100% srednje gosta 4 2237 19,0 ll,5 14,6 79 10,21 138 18 54 43 76% 89% 90% 86% 96% 86% 87% 84% gosta Il 2956 21,2 12,9 13,2 98 11,89 125 17 49 40 100% 100% 81% 100% 87% 81% 79% 78% ZELENI BOR redka 6 690 19,5 16,3 27,1 60 13,9 226 34 117 153 36% 100% 100% 86% 100% 100% 100% 100% srednje 3 1036 19,7 15,4 20,2 76 11,5 175 29 77 77 gosta 54% 94% 75% 71% 77% 85% 66% 50% gosta 7 1926 21,1 15,8 17,6 90 16,2 161 24 57 64 100% 97% 65% 100% 71% 71% 49% 35% 99 Nasad Nob sajenju Izpad(%) d (cm) h (m) h/d Porabljene ure za osnovanje Lanišče Zadobrova 7500 )500 52 3 8,5 10,2 Iz preglednice vidimo, da je drevje obrav- navanih mlaj~ih nasadov pri redkejšem saje- nju izrazito debelejše. Višine drevja pa ne kažejo take odvisnosti. Medtem ko so smre- ke najvišje pri gostem sajenju, so zeleni bori F' •• uvoj le!lne 'l:o!llOq6 :a 5Jt.rclc.o (z lf\ brez .=-cdčenj) t::rafl~on J rtoa!!Ad. l ( L!> x l,O 1':1} ~oo ::.:: ~:::: ~ g;~: ;:~ ~: ······· n.,uad .( Cl,~ x 1,0 ::~.) >oo \L-o -..,..,0--5-0--60----,8-o ---aurost (let.) najvišji pri redkem sajenju. Kvocient vitkosti (h/d) je ugoden pri redkem sajenju (70,60) ter neugoden pri gostem sajenju (98,90), kar pomeni, da so slednji mehansko manj stabilni (del nasada l/80, kjer je bilo posajenih .6000 sadik/ha, je poškodoval snegolom), 2.4. Nasad črne jelše Lanišče pri Ljubljani in Zadobrova. pri Ljubljani !'Jasad Lanišče je bil osnovan leta 1962 na robu Ljubljanskega barja na površini ca. 20 ha z gostoto sajenja 7500 sadik na hektar (1,0 x 1,3 m). Število Višinski Širina posajenih delež krošnje krošnje sadik (%) (m) 10.000 39 3,4 4.440 41 3,7 5.000 44 4,1 2.500 41 3,9 100 11,6 9,5 136 93 in lO-letno nego 224 ? V Zadobrovi je bil osnovan leta 1966 manj- ši nasad s 1500 sadikami črne jelše in 500 sa- dikami topola na hektar. V triletnem nasadu je bil topol posekan. Razpredelnica prikazuje stanje nasadov pri starosti 1 O let. . Skromnejša višinska in relativno tudi de- belinska rast jelš v nasadu Zadobrova je od- raz slabšega rastišča. Kvocient vitkosti kaže, da nasad Lanišče ni stabilen. To je potrdil tu- di žled decembra leta 1982, ki je polomil več kot polovico nasada, medtem ko so ostale bližnje panjaste jeiše skoraj nepoškodovane. Žled v decembru leta 1985 pa je zopet polo- mil velik del preostalega nasada. Zaradi pre- goste vzgoje so imeli na gozdnem obratu z nasadom velike težave že prva leta po osna- vanju (ko so otresali zasnežene jelše ), pa tudi velike izdatke z nego v prvih desetih letih. 3. VPLIV REDKEJŠE SADITVE NA RAZVOJ KROŠENJ Posamezno drevje, ki mu pri redki saditvi pripada več prostora, se hitreje debeli na ra- čun večje, to je višje in širše krošnje. S starost- jo pa se razlike med nasadi, osnovanimi z redko in z gosto saditvijo, zmanjšujejo. Po- skusni smrekov nasad Hauersteig so analizi- rali tudi glede vejnatosti z ozirom na različno gostoto sajenja. Delež krošnje po njeni višini in širini in debelina vej pri starosti nasada 82 let prikazuje preglednica. V preglednici vidimo, da pri tej starosti v širini in višini krošenj med posameznimi nasa- di ni velikih razlik Vpliv gostote sajenja je najbolj viden pri debelinah suhih vej na višini drevja 5 m, ko je pri posameznih nasadih ži- vemu drevju še pripadal bistveno različno velik rastni prostor. Debelina vej na višLni (v mm) suhe veje sveže veje Srn lOm 15m 15m 12 23 25 32 14 l9 22 33 13 20 22 33 16 19 26 Elementi krošnje mlajših nasadov smreke in zelenega bora v Sloveniji, osnovanih z raz- lično gostoto sajenja, so prikazani v razpre- delnici 3 in grafikonu 2. Dolžina (debelina) vej je pri nasadih gostega sajenja manjša za 13% (19 %) pri smreki in za 29% (29 %) pri ze- lenem boru. Najbolj se razlikujejo volurrmi krošenj, ki so pri nasadih smreke (zelenega bora) gostega sajenja manjši za 22 % (65 %). Večja razlika med smrekovimi in borovimi nasadi je nastala tudi zaradi različnega raz- merja med številom posajenega drevja pri redkem in gostem sajenju pri obeh dreves- nih vrstah. Pri smreki je znašalo to razmerje l : 2, pri zelenem boru pa l : 3. 4. GOSTOTE SAJENJA, KI JO PRIPOROČAJO RAZLIČNI AVTORJI Imamo zagovornike redke in zagovornike gostejše saditve. Če gledamo razvojno, vidi- mo, da sadim o danes gozdno drevje bolj red- ko kot pred pol stoletja. Smreko, ki srno jo sa- dili pred vojno še v razmiku l x l m, to je 10.000 sadik/ha, smo pred dvema desetletje- ma sadili 5000 sadik/ha, medtem ko jo danes sadimo pri nas navadno 3300 sadik/ha. Vse bolj prevladuje ekonomski moment (včasih le kratkoročen), pa tudi pomanjkanje delov- ne sile v gozdarstvu, vendar pri zmanjševa- nju porabljenih sadik ne kaže pretiravati. Za- to podajamo priporočene gostote sajenja, ki jo predlagajo gozdarski strokovnjaki po sve- tu, v preglednici 4. V preglednici je razvidno, da različni av- torji priporočajo različne gostote sajenja, ki se pa večkrat bistveno ne razlikujejo. Naj- večje razlike so razumljivo prisotne med drevesnimi vrstami. Najvišje število, 20.000 sadik/ha, predlaga Grandjot za rdeči bor, najnižje število 400 sadik/ha pa Mayer za ze- leni bor. V tej tabeli ni podatkov za trepet liko in črni topol, katerih posadimo na hektar še manj (le 273 do 600 sadik/ha), vendar pri nas le na izvengozdnern zemljišču. Gostota saje- nja variira tudi glede na rastišče in glede na kvaliteto in velikost sadik. Preglednica pravi- loma ne zajema podatkov za izjemno velike sadike, npr. za večkrat presajene smrekove sadike starosti 2+2+2 ali pa za sadike, vzgo- jene v velikih kontejnerjih. Iz povedanega sledi, da je število predlaganih sadik v raz- predelnici gojiteljem lahko le v pomoč pri odločitv~ vendar mora pri tem upoštevati različne dejavnike, kot npr. gozdnogojitveni cilj ali pripravo tal, starost sadik in dosedanje izkušnje. S. RAZPRAVA Za izbiro števila sadik pri osnovanju umet- ne obnove torej ni enega samega recepta, imamo pa orientacijske številke, pa tudi raz- mišljanje in dileme. Na eni strani gostejša, dražja saditev nudi bodočim sestojem več nosilcev funkcij, torej kvalitetnejše, drobno- vejnata drevje. Na drugi strani pa obstaja ne- varnost, da bomo morali zaradi pretiranega zmanjševanja stroškov osnovanje in nege opraviti drago spopolnjevanje. Tudi nevar- nost irnisijskih škod narekuje osnovanje nasa- dov z večjim številom drevja. Vendar, kot je razvidno iz analiz (Pollaschutz, 1984, Božič, 1985), je v nasadih, osnovanih z gostejširn sa- jenjem, drevje tanjše in ima manj ugoden kvocient vitkosti, torej tudi manj stabilno (vetrolom, snegolom). Nasadi, osnovani z manjšim številom drevja, pa so bolj stabilni, imajo -debelejše drevje, vendar bolj vejnata in ne posedujejo vedno zadovoljivo število ·nosilcev funkcij. Analiza deset in petnajstih nasadov rdečega bora na Goričkem, ki so bi- li osnovani s 4000 do 5000 sadikami na hek- tar, kaže na slabo kvaliteto teh sest'ojev (Predan, Mlinšek, 1985). V nasadu prevladu- jejo številni nekvalitetni osebki z več vrhovi, več debli, neenakomerno razvito krošnjo, vi- jugasto rastjo debla, izrazito skrivenčenim deblorn, šo pas tim poganjkom na vrhu in klju- kast o rastjo. V teh nasadih primanjkuje nosil- cev funkcij, medtem ko je v naravnih goščah teh nosilcev pet- do desetkrat več. Predlog, ki je naveden v predhodnem poglavju, da naj se osnujejo boro vi nasadi z 8000 do 10.000 sa- dikami na hektar, le potrjuje, da so bili nasadi na Goričkem pomanjkljivo osnovani. Kljub te- mu pa se vsiljuje misel, da je bil nasad osno- van z nekvalitetnimi sadikami. Osnovanje na- sadov z manjšim številom je smiselno le, če uporabljamo visokokvalitetne sadike. Take sadike vzgojimo le iz semena odgovarjajoče provenience in če med vzgojo v drevesnici odstranimo velik de!ež zaostalih ali drugače manj kvalitetnih sadik. Torej namesto dražje selekcije v gozdu lahko naredimo cenejšo selekcijo pri vzgoji sadik v drevesnici. Prav trend zmanjševanja gostote sajenja, ki je pravzaprav že prisoten v svetu in pri nas, je zelo verjetno tudi pogojen z večjo kakovostjo saditvenega materiala (kvalitetnejši izbor se- mena, zahtevnejši izbor sadik). Teoretično izhodišče, da se osnuje nasade z večjim številom drevja, kasneje pa s čišče­ njem odstrani slabe osel;>ke in tako okrepi 101 ,......... Preglednica 4 o 1:\) Gostota sajenja pri umetni obnovi (predlagana števila sadik na hektar in starost sadik) Dre vesna ZR Nemčija Sv lea vrsta po Onu po Grandjotu po Mayer- po Leiburtgutu Mlinšek Opomba normalne ekstremne Gutschiku po Fischerju razmere razmere SMREKA 2500 do 3000 2000 do 5000 2100 do 3500 2600 do 3200 4000 (raz. l ,6 x (2+2. 2+1, 1+2) ' (raz. 2,5 x 1,5 in (2+3) l,6m) 3,0 x 1,5 m) 4000 (2+3) (2+1 , 2+2) 5000 (2+1) SMREKA z bu 4000 (sm+bu) 3000 do 6000 Bukev naj bo primešana 20-80% (2+1, 1+2) skupinsko ZELENA 2500 do 3000 1000 do 3300 2000 do 3000 820 (+srn., lis.) 1600 do 2500 V Franciji sadijo 11 OO DUGLAZIJA, (1 +2, 2+ l) (pod (raz. 2,5 x (l+l, 1+2) sad./ha, v Kanadi 1000 VELIKA JELKA zastorom 1600 do 2,0 1 l ,8/ m) (2+0, sad./ha. 2000) 2+2, 2+1) RDEČI BOR 8000 do 1 0.000 6000 do 17.000 12.000 (raz. 2,0 x 10.000 (1+1, 1+2) 4500 (raz. 1,5 x Na rigolanih tleh so imeli (12.000) Cl+l. 0,4 m) 20.000 (1+0, 1+1) 1,5 m) Nemci dober uspeh tudi 1+0) (1+0, 2+0, 1+1) pri 3500 sad./ha. RDEČI BOR z bu 8000 r. bor 8000 do 16.000 20% 12.000 do 2000 (r. bo- bu) bu. ZELENI BOR 400 (1+1, 1+0) EVROPSKI 2000 do 2500 2000 do 4000 1000 do 2500 2500 ( 1 +0, 2+0, Genetsko izboljšanih MACESEN (raz. 2,0 x 2.0 m l+l) sadik se sadi manj na ha. do 3,0 x 3,0) (l+l, 1+2) JAPONSKI 3000 do ( 4000) 2500 do 4000 podobno kot 4300 (l+O, 2+0, 1200 (raz. 2,9 x MACESEN smreka 1+1) 2,9 m) JELKA 2660 do 3330 3700 (2+2 do 2+4) 4500 (raz. l ,5 x (raz. 2,5 x 1,5 m 1,5m) do 3,0 x 1,0 m) (2+2, 2+3) 1· 1--' o w GRADEN z bu, 8000 do 9000 b. ga, lis. 15-25% (2+0, 1+0) DOB z bu, b. ga, 8000 do 11.000 lis. 15-25% (2+1, 1+0) BUKEV ze. ma 7000 do 10.000 5-10% (1+2, 2+0) BUKEV s srn 7000 do 10.000 5-10% JESEN 4000 do 6000 (1+1, 1+2) GORSKI JAVOR 3000 do 4000 (1+1, 1+2) MALOLlSTNA 6700 (1+1, 1+2) LIPA DIVJA CESNJA 3000 do 4000 (1+1) ČRNAJELŠA 3000 do 4000 (1+1) BREZA 6000 do 15.000 6000 do 15.000 6000 do 19.000 4500 do 15.000 l 000 do 1 0.000 10.000 (raz. 2,0 x 9100 (1+2, 1+3), 7500 (raz. 1,2 x Večjih sadik posadijo 0,5 m) (2+0, 1+2) 15.000 ( 1 +0, 2+0) l,2m) 1100 do 2200/ha, vendar naj razmik ne bo večji od 8000 (raz. 2,0 x 9100 (1+2, 1+3) 7500 (raz. 1,2 x 0,8 mv vrsti. 0,7 m) (2+0, 1 +2) 15.000 (l +0, 2+0) 1,2 m) 8000 do 1 0.000 7500 (raz. 1,2 x Macesen naj bo primešan 1,2m) skupinsko. 3300 (raz. 2,0 x 3200 0+1. 1+2) 1100 do 1600 3500 (raz. 1.7 x 1,5 m) (1+2) (redka saditev) 1,7 m) 3300 (raz. 2,0 x 4800 (1+1, 1+2) 1100 do 1600 4500 (raz. 1 ,5 x 1,5 m) (1+2) (redka saditev) 1,5m) 4500 (gosta saditev) 7000 (l+l. 1+2) llOO do 1600 (redka sactitev) 4500 (gosta saditev) 3300 (raz. 2,0 x 1,5 m) 0+2) 3300 (raz. 2,0 x 3200 ( 1 +0, 2+0) 1,5 m) (l+l) 3900 (1 +0, 2+0) 800 (raz. 3,5 x 3,5m) 1 oo 90 60 100 90 70 60 Relativne vrednosti drevesnih viš~n, prsnih premerov in poprečnih volumskih prirastkov pri različnih gostotah sajenja na hektar pri izbranih nasadih smreke in zelenega bora v Sloveniji L e g e n d a: smr:eke. vi~ ina premer popr.vol.prir. (7)* število merjenih ploskev o sajenje srn, n/ha: ~ U!OO (7) • s.bo, n/ha: ~1300 (6) zeleni bor višina premer popreč.vol.prir. sred. esto Sa)enJe 2500 - 1801 (4) 2000 - l30l (J) ·-. Relativne vrednosti elementov kro~nje pri različnih gostotah sajenja izbranih nasadov smreke in zelenega bora v Sloveniji dolžina popr.veje preRer popr.veje povr~~na kroinje ............ ............ ...... .._ Grafikon 1 --·- gos ~2501 (ll) ">2001 (7) Grafikon 2 volumen kro!lnje ........... ..._ 50 zeleni bor dol~ina pop.veje premer popr.veje 40 povr!Hna krošnje vol umen kro!ln':)e (7)* število merjenih ploskev re ko saJen)e srn. n/ha : ..;;. 1800 (7) w z.bor, n/ha:>mehke« ceste jih stane 80.000 kron, če gradi cesto kaka zunanja delovna organi- zacija pa kar 300.000 kron. Trenutna gostota cest je 6,9 miha »mehkih« in 13,3 miha »trdih« cest, skupaj torej 20,2 m/ha. Ocenjujejo, da bi bila potrebna gostota cest 28 m/ha. Območje gozdarstva Banska . Bystrica ima povprečno letno 1.200 mm padavin, sneg leži običajno od začetka oktobra do začetka maja. Delavci delajo normalno, dokler je snežna odeja nižja od 40 cm, če pa je višja, količinske nor- mative znižajo za 1 O %. V zapisku sem nanizal nekaj kratkih vtisov in podatkov, ki smo jih dobili med slovaškimi gozdar- ji. Na naši poti jih vendar nismo spoznali toliko, da bi bili lahko dovolj objektivni. Na koncu se slovaškim kolegom najtopleje za- hvaljujem v imenu vseh udeležencev ekskurzije za njihovo veliko gostoljubnost Janez Podgoršek, TOK Gozdarstvo Škofja Loka OXF.: 946.1 Republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev XXIII. republiško smučarsko tekmovanje goz- darjev, lesarjev in lovcev na Kopah pri Slovenj Gradcu je bilo odlično izvedeno v organizaciji LES- NE- gozdarstva in lesne industrije, Slovenj Gradec in pod pokroviteljstvom Skupščine občine Slovenj Gradec ter republiškega odbora Sindikata delav- cev gozdarstva in lesarstva Slovenije in Zveze in- ženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slove- nije. Rezultati: VELESLALOM MOŠKI I. kategorija (do vključno 25 let) l. Štular Miro, JELOVICA 2. Meglič Aleš, GG Kranj 3. Ravnik Zdravko, I..JP Bled 4. Milavšič Zdravko, LESNA Slovenj Gradec 5. Pikon Andrej, GG Bled Il. kategorija (od 26 do 35 let) l. Lorber Drago, LESNA Slovenj Gra- dec 2. Rozman Milan, GG Kranj 3. Šemrl Janez, GG Bled 4. Gregor Peter, LESNA Slovenj Gra- dec 5. Golja Marjan, ALPLES Železniki III. kategorija (od 36 do 45 let} l. Zupan Miha, ELAN Begunje 2. Plesec Franc, LESNA Slovenj Gra- dec 3. Klinar Andrej, GG Bled 4. Dular Zdene, NOVOLES Novo mes- to 5. Podobnik Silvo, SGG Tolmin IV. kategorija (nad 45 let} l. Veršec Jurij, GORENJE-TGO Titovo Velenje 2. Lunežnik Tone, SLOVENIJALES-DO Trgovina 3. Lorbek Jože, LESNA Slovenj Gra- dec 4. Bohinc Janez, ELAN Begunje 5. Perkovič Franc, ELAN Begunje VELESLALOM ŽENSKE l. kategorija l. Dornik-Kavčič Bojana, SLOVENIJA- LES-DO Trgovina 2. Zupan Lidija, LIP Bled 0.48.93 0.49.30 0.49.61 0.49.85 0.49.86 0.48.35 0.48.59 0.48.89 0.49.15 0.49.23 0.49.08 0.49.46 0.49.69 0.60.02 0.60.97 0.37.20 0.37.25 0.37.87 0.38.02 0.38.66 0.39.08 0.42.86 125 3. Kavčič Ta~ana, ZLIT Tržič 4. Prezelj Majda, ALPLES Železniki 5. Gogola Barbara, LESNINA Il. kategorija 1. Škrt Meta, ALPLES Železniki 2. Šifrer Ana, LIP Bled 3. Kolar Irena, LESNA Slovenj Gradec 4. Oražem Ljudmila, SOZD >?GLG« . B~d . 5 .. Thorze'(ski Neya, GG Novo mesto III. kategorija · l. Praprotnik Marija, GG Bled 2. Kranjc Irena, MARLES Maribor 3. Podlipec Malči, ELAN Begunje 4. Ažinan Vida, GG Bled 5. Vrankar Marija, LIP Bled IV. kategorija 1, Šturm Francka, ALPLES Železniki 2. Penič Nuša, LIP Slovenske Konjice 3. Gašperin Mojca, SLOVENIJALES- DO Trgovina . 4. Slemenšek Darinka, LIK SAVINJA Celje · 5. Pintar Darinka, LIP Bled TEKI MOŠKI l. kategorija 1. Teras Mirko, LIP Bled 2. Lapajne Mirko, LIP Bled 3. Zupan Tine, ELAN Begunje 4. Rok Anton, GG Postojna S. Manfreda Bogdan, MARLES Mar.ibor Il. kategorija l. Orehek Dušan, STOL Kamnik 2. Ivančič Franc, GG Postojna . 3. Šolar Jože, LESNINA Lju_bljana 4. Nastran Tone, ALPLES Zelezniki 5. Lah Vlado, MARLES Maribor liL kategorija l. Kobilica Pavel, GG Bled 2. Lotrič Vinko, ALPLES Železniki 3. Konečnik Janez, GG Kočevje 4. Brečko Emil, LIK SAVI NJA Celje 5. Andrejčič Zvone, ELAN Begunje IV. kategorija l. Ahac Boris, GG Bled 2. Horvat Janez, ELAN Begunje 3. Kalan Jože, ALPLES Železniki 4. Majcen Tone, HOJA Ljubljana 5. jerala Vinko, ELAN Begunje TEKI ŽENSKE I. kategorija l. Jošt Metka, GG Kranj 2. Lavtižar Albina, LIP Bled 3. Bizilj Alenka, GG Bled 4. Kolar Irena, LESNA Slovenj Gradec 5. Žvan Darinka, ELAN Begunje 126 0.43.13 0.43.62 0.44.07 0.41.19 ' . 0.42.52 0.43.62 . 0.44.62 0.44.74 0.45.98 0.46.34 0.46.36 0.46.38 0.46.78 '. 0.44 so 0.46.04 0.47.68 0.49.08 0.49.54 II. kategorija 1. Škrt Meta, ALPLES Železniki 2. Ristič Albina, LIP Bled 3. Pfajfar Anica, ELAN Begu.:ilje 4. Černe Milena. LIP Bled · 5. Dijak Kristina,- ELAN Begunje III. kategorija · L. Cerkovnik Ivanka, LIP Bled 2. Simič Silva, ELAN Begunje 3. Šterkus Marija, Tovarna meril Slovenj Gradec 4. Vavpotič Olga, ELAN Begunje 5. Praprotnik Marija, GG Bled IV. kategorija l. Dokl Anica, LESNA Slovenj Gradec 2. šturm Francka, ALPLES Železniki 3. Slemenšek Darinka, LrK SAVINJA Celje 4. Perčič Marinka, STOL Kamnik · 5. Šubic Ivanka, ELAN Begunje EKIPNO VELESLALOM MOŠKI l. LESNA Slovenj Gradec 2. ELAN Begunje 3. GG Bled 4. SLOVENIJALES-DO Trgovina S. NOVOLES Novo mesto 6. ALPLES Železniki VELESLALOM ŽENSKE l. ALPLES Železniki 2. SLOVENIJALES-OO Trgovina 3. LIP Bled 4. MARLES Maribor 5. LESNA Slovenj Gradec 6. ELAN Begunje TEKI MOŠKI l. ALPLES Železniki 2. LIP Bled 3. ELAN Begunje 4. GG Bled 5. GG Postojna TEKI ŽENSKE l . LIP Bled 2. LESNA Slovenj Gradec 3. ALPLES Železniki 4. ELAN Begunje 5. GG Bled SKUPNI ZMAGOV ALCI V VSEH DISCIPIJNAH EKIPNO l. LIP Bled 2. ALPLES železniki 3. LESNA Slovenj Gradec 4. ELAN Begunje 5. SLOVENIJALES-DO Trgovina 6. GG Bled OXF.: 904(495) Gozdarstvo v Grčiji Boštjan Košir* Grčija je napol otoška država. S številnimi otoki, polotoki in zahvi obvladuje pretežni del severovzhodnega Sredozemlja. Gorovje Pindos deli Grčijo na zahodni del, ki ima bla- ge in deževne zime ter več padavin (700 do 1500 mm), in vzhodne pokrajine s hladnejšimi razmerami in manjšo količino letnih padavin (do 400 mm). Grčija je dežela z dolgo zgodovino. Tri ti- sočletja civilizacije v deželi so pustila globo- ke sledove v krajini in še posebej v gozdovih. Uničevanje gozdov se je pričelo najprej v okolici Aten in na Kreti. Les so uporabljali največ za gradnjo ladij, orožja, preprostih strojev ter kurjavo. Tudi Ciper je bil v 8. stol. pr. n. š. pomorska velesila z obrežnimi ced- rovimi gozdovi. Istočasno s pretiranimi seč­ njami so gozd nenelmo uničevali tudi črede ovac in koz ter požari. Do današnjih dni se je tako ohranil le del gozdov, predvsem v viso- kih gorah in na nepristopnih krajih dežele. Danes je gozdov v Grčiji malo, le 19 % po- vršine. Tolikšna degradacija okolja je imela v preteklosti že katastrofalne posledice (propad minoške kulture na Kreti). Posledice razgozdovanja čutijo še dandanes prebivalci odročnejših predelov, kajti ne glede na uni- čevanje gozda v preteklosti se negativni vpli- vi na gozd v zadnjih 150 letih (po osvoboditvi izpod Turkov) še krepijo. Največji probleD,1i zaradi razgozdovanja so kronično pomanjka- nje lesa, nenehna grožnja več sto hudourni- kov ter stalna erozija, pomanjkanje možnosti za zaposlitev in zapuščanje hribovitih zasel- kov. Gozdovi so pretežno v državni lasti (65 %), lokalne oblasti imajo 12 o/o površine gozdov, zasebnih gozdov je le 13 %, ostalo pa so goz- dovi samostanov in raznih družb. Letni pri- * mag. B. K., Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo pri BF Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. rastek je 4,5 milijona m3, lesna zaloga pa je nizka - listavcev 41m3/ ha in iglavcev 81 m3 / ha. Posek v letu 1982 je bil 2,696.069 m3, od tega 643.900 m3 iglavcev. Sortimentna struktura gozdne· lesne mase je neugodna, saj je le 38% tehničnega lesa, od tega približno polovica iglavcev. Pri takšni proizvodnji kri jejo le 30 % svojih potreb po le- su. Gozdov iglavcev je v Grčij i 38 %, listavcev je 43%, 19% pa je zimzelenih gozdov. Po. po- vršini je največ hrasta (30 %), sledita alpski bor (14 %), jelka (13 o/o) in bukev (9 %).V goz- dovih raste še večje število drugih vrst borov in drugih iglavcev ter različni li stavci, vendar po površini ne predstavljajo večjih enot Vsi gozdovi morajo biti zajeti v lO-letnih gozdnogospodarskih načrtih . Razvrščajo jih v obratovalne razrede, oddelke in sestoje. V gozdovih iglavcev gospodarijo posamično ali skupinsko prebiralno, ker so golosečnje pre- povedane. Prebiralni način gospodarjenja poznajo tudi v listna tih gozdovih, a je na več­ jih površinah uveljavljeno tudi panjevsko gospodarjenje. Pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov iz- vaja gozdarska služba s kooperanti. Les pro- dajajo na avkcijah ob kamionskih cestah. Za sečnjo in izdelavo uporabljajo motorne žage, lu pij o pa še ročno ob pan ju. Spravilo le- saje v veliki meri še animalno, vendar upo- rabljajo tudi nekaj zgibnih in več prilagojenih traktorjev za spravilo lesa, največkrat v stan- dardnih dolžinah. Pri spravilu poznajo velike spravilne razdalje, saj je tudi v boljših gozdo- vih omrežje produktivnih gozdnih cest redko (8 do 10m/ ha). Veliko gozdov, predvsem tis- tih na težkih terenih, je še nedostopnih, zato je tudi izkoriščanje še zelo ekstenzivno. Okoli 70% lesa za kritje potreb lesne in- dustrije uvažajo, precej tudi iz tropskih pre- delov. Kljub tako veliki odvisnosti od uvoza in znanemu presihanju virov lesne surovine iz tropskih pragozdov je lesna industrija storila zelo malo za zagotovitev svoje bodočnosti. Iz- koriščanje vgrajenih zmogljivosti tovarn les- nopredelovalne industrije je zelo majhno in je pri žagarskih obratih ( 1980) le 30 %, v in- dustriji vezanih plošč in furnirja 65 % in v in- dustriji ivernih ter vlaknenih plošč 70%. V gozdarstvu in lesni industriji je skupno zapo- slenih prek l 00.000 oseb, prispevek obeh panog k bruto družbenemu dohodku pa je 4,8%. Med pridobivanjem stranskih gozdnih pro- izvodov je pomembno smolarjenje, pred- 127 vsem v sestojih alpskega bora, vendar letna količina smole stalno upada. V letu 1983 so pridobili 13.000 ton smole, kar je malo v pri- merjavi s preteklostjo, ko je bila letna proiz- vodnja prek 30.000 ton. V Grčiji imajo gozdovi pomembno varoval- no vlogo. Danes cenijo, da je okoli 26 % celot- ne dežele primerne za pogozdovanje, ven- dar še ne vedo, koliko od tega je zares do- brih in primernih rastišč. Pogozdovati so pri- čeli nekako po letu 1930 pretežno zaradi va- rovalne vloge sestojev, po letu 1950 pa tudi zaradi proizvodnje lesne surovine. Po grobih cenitvah bi lahko pogozdili od 1,5 do 2 mili- jona ha. Paša na velikih površinah je danes glavni vzrok za stalno degradacijo zemljišč in rast- linske odeje. Zemlja je največ v državni lasti, vendar imajo občani zagotovljeno pravico do paše. V Grčiji imajo 930.000 krav, 8 milijonov ovac in 4,5 milijona koz. Cenijo, da se hrani na pašnikih 20-30 % vseh krav in 90 % ovac in koz. Degradacija rastlinske odeje pomeni v hri- bovitih predelih dežele nastanek nevarne erozije. Hudourniških območij, ki pomenijo stalno nevarnost, je 1 ,S milijona ha; ocenjujejo, da je letna izguba v vodozbirnih območjih okoli 1000 m3/ha materiala. Poseben problem so gozdni požari, ki jih je letno po številu več sto in uničijo na tisoče hektarjev iglastih in zimzelenih gozdov. Več kot polovica požarov se prične na negozdnih površinah, vendar so negativne posledice za deželo prav tako velike. V zadnjem času posvečajo veliko pozor- nost kulturno pogojenim funkcijam gozda - njegovi vlogi pri oblikovanju krajine ter po- menu v vsakdanjem življenju prebivalcev. Doslej so v te namene izločili deset narodnih parkov, več kot dvajset estetskih sestojev za rekreacijo in prek trideset različnih naravnih spomenikov. Do leta 1917 so se grški strokovnjaki in raz- iskovalci šolali v tujini. Tega leta so ustanovili gozdarsko šolo kot oddelek na narodni teh- niški univerzi v Atenah, vendar so oddelek leta 1926 premestili na univerzo v Solunu. Da- nes pripada oddelek za gozdarstvo in narav- no okolje skupno z oddelkom za agronomijo in veterinarstvo fakulteti za geotehniške zna- nosti. Oddelek ima pet odsekov. Študij traja pet let in daje splošno znanje osnov gozdar- stva in lesarstva. Med 120 zaposlenimi je 30 profesorjev in učiteljev in 50 raziskovalnih asistentov in doktorskih kandidatov. Gozdar- 128 ski oddelek ima tudi dva kompleksa razisko- valnih gozdov, v katerih opravljajo razisko- valno delo in praktični pouk na terenu. Raz- iskave imajo bolj bazični značaj, v sodelova- nju z gozdarskim inštitutom pa opravljajo tudi uporabne raziskave. Poleg visoke šole v So- lunu izobražujejo za potrebe gozdarstva še srednje šole v več krajih. Uporabne raziskave v gozdarstvu oprav- ljajo raziskovalci na dveh gozdarskih inštitu- tih v Atenah in Solunu. Oba inštituta imata enako organizacijsko strukturo. Delo poteka v enajstih oddelkih, ki pokrivajo vsa področja gozdarstva, in v dveh skupnih oddelkih za statistiko in administracijo. Na obeh inštitutih dela okoli l OO ljudi, med katerimi je 30 razis- kovalcev, ki imajo doktorski ali magistrski naziv. Raziskovalne programe usklajuje in potrjuje ministrstvo za kmetijstvo. Glavno te- žišče dela v tekočem obdobju so problemi varstva gozdov, proučevanja lastnosti tal in gozdnih rastišč, gozdna hidrologija, sestava in uporabnost gozdnih proizvodov, ekologija in izboljšanje gozdnih zemljišč, študij produk- tivnosti dela, mehanizacije in optimalne orga- nizacije dela pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov ter genetske raziskave in pro- blemi hitro rastočih drevesnih vrst, kot so to- poli, evkaliptus in različni bori. Vrsta raziskovalnih problemov nakazuje nujnost omejitve človeškega vpliva na okolje ter o potrebnosti hitrega izboljšanja žarišč erozije. Če razmišljamo o ekonomskih in so- cialnih posledicah dosedanjega odnosa člo­ veka do gozda, lahko vidimo grške gozdove v mnogo bolj celostni vlogi, torej v funkciji, ki je v bodoče ne bo mogoče plačevati z drah- mami, vendar bo pomembna za obstoj člove­ ka. VIRI Tsuornis, G. (1980): Forest Utilization in Greece, Thessaloniki Tsuomis, G. (1976): The Forests of Greece and Cyprus, Thessaloniki Anon. (1985): Forestry Research Institute in Athens, Athens Kokki.nidis, G., Efthymiou, P. N., Eleftheriad.is, N. (1984): Forestry in Greece, Sofia VEČBOBENSKI VITEL s stolpom za spravilo lesa LESNA -edina v Jugoslaviji proizvaja večbobensk i vite l s stolpom za spravilo lesa.lzdeluje ga po lastn i tehnologiji iz domačih delov in domačega materia- la . VBS-1500 je sodoben sistem za spravilo lesa s težko dostopnih terenov, z akcijskim polmerom do 400 m. Odl ikuje ga velik delovni uči nek ob razme- roma nizkih stroških. Njegove prednosti so v eno- stavnem upravljanju , hitr i montaži in demontaži , prihranku pri gradnji gozdn ih komunikacij in varo- vanju gozdnega podmladka. VBS-1500 se uporablja kot vitel z nosilno vrvjo, ki vleče breme po tleh z dvignjen im če lom pa tudi kot žični žerjav. VBS-1500 sestavljajo: . A - pogonski del · . B - s istem bobnov s stolpom. Vlsok1n1 do 7 m. C - hidrav licni sistem · O - dodatna oprema Tehnični podatki: Dizel motor, moč i 34,5 KW Hitrost vleke od 1,25 do 7 ,66 m/sek Nosilnost: 1 500 daN Kapaci teta : 25 - 30 m3 / 8 ur Lesna servis ira VBS- 1500 -~~~!}~ tozd transport in servtsi pameče Za dodatne informacije pok lič1 t e t eL 0621842-06 1 a,_l1 pišite na LESNA, TOZD TRANSPORT IN SERVISI, PAMECE. 62380 SLOVENJ GRADEC StrokovnJaki LESNE vam bodo z zadovo listvom svetoval i TO JE PARTNER ! ' ;_• p·, st 1 4/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 129 Poročilo o delu in problematiki združenja za leto 1986 134 Delovni program za leto 1986 136 Dipl. ing. gozd. Evgenij Azarov: Paša v slo- venskih gozdovih 145 Dr. Marjan Zupančič: Problem gozdne paše 152 Mag. Boštjan Košir: Spravilo lesa z lahkimi večbobenskimi žičnimi žerjavi s stol pi 157 Koledar strokovnih prireditev v gozdarstvu v Il . polletju 1986 158 Napotki za izdelavo posterja 160 Prevoz lesa po železnici 167 Iz domače in tuje prakse - še enkrat o izkuš- njah iz 9. KWF dni v Ruhpoldingu Slika na naslovni strani: Pašniška idila na Pokljuki. Foto: Igor Smolej Tisk: Tiskarna Tone Tomšič , Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože Čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boš~an Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50 1 o 1-678-48407 Letno izide l O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina l 000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo 50 DM posamezna številka 250 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 42 1-1 /74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. OXF.: 946.1 10. Seja skupščine splošnega združenja gozdarstva Slovenije za 1985. leto Po~Uo o delu in problematiki zdruJenja za leto 1985 V sako letna skupščina združenja je mesto in priložost za obračun (ne)opravljenega de- la, za oceno prehojene poti in z usmeritvijo v prihodnje leto. na osnovi izkušenj preteklosti ter začrtane programske usmeritve dela Splošnega združenja gozdarstva. V poročilu o aktivnosti in dela združenja skuša nanizati uspehe in neuspehe pa tudi analizirati pro- blematiko panoge. Programska usmeritev dela združenja je · znana iz ustanovitvenih dokumentov. To je naš smerokaz in prepričani smo, da v dose- danjem delu združenja nismo od njega od- stopali. V poročilu pa se bomo osredotočili na izvajanje najbolj aktualnih nalog iz pro- gramske usmeritve, s katerimi smo se ukvar- jali v preteklem letu. Aktivnost združenja je bila, statistično pri- kazana, naslednja: - izvršilni odbor je v l. 1985 imel 8 sej, - organizacijsko-kadrovska komisija 7 sej, - strokovni odbori in komisije 48 sej, - skupščina združenja pa 1 sejo. Ob dejstvu, da je v naštetih organih zdru- ženja 232 članov, oziroma delegatov iz vseh članic združenja, lahko trdimo, da je bila vsa pomembnejša strokovna in gospodarska problematika obravnavana v naštetih orga- nih združenja in da so bila sprejeta stališča, ki so bila odraz večinske volje delegatov iz delovnih organizacij oziroma tozdov in tokov. Zato upravičeno trdimo, da sta celotna goz- darska problematika in politika v tem času bili deležni najširše obravnave in kreativno- sti članov združenja, čeprav rezultati niso bili vselej ustrezni našim željam in zaključkom. Sprejemanje planskih dokumentov je vsa- koletna naloga Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije, pri če­ mer aktivno sodeluje tudi združenje. V pre- teklem letu je bila ta naloga še bolj odgovor- na in zahtevna, ker so se pripravljali ne samo letni planski dokumenti, temveč tudi novi srednjeročni, oziroma dolgoročni planski do- kumenti in to na osnovi novih, spremenjenih določil in pogojev, ki jih je prinesel novi za- kon o gozdovih. S tem v zvezi se je še zlasti pokazala potreba in praksa, da se na sestan- kih s planerji v grobem oblikujejo tudi po- enoteni materialni okviri razvoja gozdarstva, kot pomoč gozdnogospodarskim organiza- cijam in v korist gozdarstva Slovenije. Vse bolj zaostrene zahteve nekaterih porabnikov po l~sni surovini pa so zahtevale določeno usklajevanje pri pripravi lesne bilance pro- izvodnje in porabe lesa in iskanje rešitev v večjem delovanju trga oz. tržnih pogojev. V strokovnih odborih in izvršilnem odboru združenja smo skozi celo leto tekoče sprem- ljali dogajanje in problematiko združenega dela in skupaj iskali rešitev za nastale pro- bleme. To je bilo zlasti pomembno za sprem- ljanje dinarpike izvajanja planskih obveznosti in tekoče zagotavljanje lesnih surovin porab- nikom lesa. Kljub temu, da so bile težave pri gozdni proizvodnji v preteklem letu dokaj velike - .spomnimo se težav pri sanaciji vet- rolama na Gorenjskem in jesenskega žleda- je uspelo v gozdarstvu, ne samo realizirati celotnega plana blagovne proizvodnje, tem- več ga tudi povečati za 2 %. Ocenjujemo pa, da je največji uspeh bil pri tem dosežen pri realizaciji blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih, saj je bil presežen za 2 odstotka. Nekaj je k takšni realizaciji pripomogel go- renjski vetrolom, do neke mere pa tudi zado- voljive odkupne cene za les iz zasebnih goz- _s!ov. Čeprav je v zadnjem času gozdarstvo deležno določenih kritik na račun cenovne politike za gozdne sortimente, pa menimo, da je manjše zlo za porabnike lesa nuditi pri- merne ali zadovoljive odkupne cene pri last- nikih gozdov in dobiti les, kot pa obratno. Zadnji, jesenski žled je povzročil v naših gozdovih že peto leto zapored ponovno veli- ko škodo, ko je polomil blizu 700.000 m 3 gozdnega drevja, pretežno listavcev. Najhuje je bilo na Kočevskem, kjer je podrtega drev- ja za nekaj več, kot je letni etat. Vse te narav- ne katastrofe, ki pestijo gozdarstvo zadnja le- ta, bodo na žalost tudi negativno vplivale na bodoče gospodarjenje z gozdovi, na sečnjo, pa tudi na stroške vlaganj v gozdove, oziro- ma sanacijo devastirarrih gozdnih površin, pa tudi na stroške pridobivanja poškodovanega drevja, da ne govorimo o zmanjšani vrednosti pridobljenih gozdnih sortirnentov. Ce k temu 129 dodamo še pojav umiranja gozdov in posle- dice na 1/3 obolelih gozdov v Sloveniji (po prvih raziskovalnih podatkih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniške fakultete V TOZD za gozdarstvo), potem lah- ko zelo pesimistično ocenjujemo stanje in raz- voj naših gozdov v bodoče in posredno s tem tudi stanje našega gozdarstva, čeprav nam nekateri zavidajo sedanji, navidezno dober ekonomski položaj. Zaradi naravnih katastrof, ki nas pestijo za- dnja leta, je razumljivo, da se je gozdarstvo v teh letih ukvarjalo v veliki meri z zdravlje- njem težkih ran v gozdovih, s pospravljanjem poškodovanega drevja in s sanacijami de- vastiranih gozdnih površin ter gozdnih komu- nikacij. Ta naloga pa nas čaka še v letošnjem in nekaj prihodnjih let. V zvezi z oceno realizacije planskih obvez- nosti v preteklem letu je prav, da omenimo tudi temu primerno ugodno oskrbo prioritet- nih porabnikov z lesno surovino, zlasti v lesni in kemični predelavi, pa tudi za oskrbo rud- nikov in zlasti prebivalcev z drvmi. Pri neka- terih tovarnah ivernih plošč je prišlo celo do začasnega zaustavljanja dobav lesa za plo- šče, medtem ko bukovega celuloznega lesa nismo dobavili v dogovorjenih količinah. Ker pa sicer ni bilo v jesenskem času pa tudi pre- ko zime praktično nobenih posebnih inter- vencij, sklepamo, da so bili vsi ključni porab- niki gozdnih sortimentov zadostno oskrbljeni v okviru zmogljivosti naših gozdov, oziroma letnih etatov. Na žalost pa je to le 69 % vseh potreb porabnikov lesa. Manjkajoče količine lesnih surovin pa je morala predelovalna in- dustrija iskati na drugih trgih v državi in tujini. Od vseh drugih dejavnosti v gozdarstvu, zlasti tistih, ki so namenjene gozdu in njego- vem razvoju, imamo negativen predznak, edino pri negi gozdov z ·zakasnelimi red čen ji in pri melioracijah malodonosnih gozdov (90% oziroma 85 %plana). Pri tem pa se spra- šujemo, če ni bil plan v teh dveh postavkah preoptimistično zastavljen zaradi objektivnih težav, ki izhajajo iz lastništva gozdov in razpo- ložljivih sredstev. V bodoče pričakujemo tu- di tu boljše rezultate, če bomo znali uporabiti in se vključiti v programe, ki jih je pripravlje- na financirati celulozna in papirna industrija. Preteklo leto pa je bilo za gozdarstvo še zlasti pomembno zaradi dveh dogodkov. Po več kot S-letnih pripravah in razpravah smo dobili nov republiški zakon o gozdovih, opravljena pa je bila tudi lO-letna revizija ob- močnih gozdnogospodarskih načrtov z za- 130 ključnimi analizami gozdnih fondov, prirastka in vseh drugih elementov, ki vplivajo na od- ločitve o gospodarjenju z gozdovi v nasled- njem lO-letnem obdobju pa tudi dolgoročno. Nov zakon o gozdovih nam je prinesel med drugim nekatere nove rešitve. predvsem na področju financiranja biološke reprodukcije gozdov in gradnje gozdnih cest, pa tudi sofi- nancirani dejavnosti posebnega družbenega pomena na Krasu. Z novim zakonom pa so da- ne tudi možnosti za novo, racionalnejšo obli- ko organiziranosti znotraj delovnih organiza- cij. Na osnovi študije, ki je bila narejena v okviru Biotehniške fakultete VTOZD za goz- darstvo, so bili v družbenem dogovoru po- stavljeni normativi za organiziranje tozd in tok, ki pogojujejo osnovanje takih temeljnih organizacij, ki bodo sposobne ustvarjati toli- ko dohodka, da bi ta, ne upoštevajoč doho- dek iz izjemnih ugodnosti, zadoščal vsem na- logam, ki izhajajo iz zakona o združenem delu in zakona o gozdovih. Razprave o družbe- nem dogovoru so v teku, prav tako pa tudi razprave o organiziranosti po posameznih gozdnogospodarskih organizacijah. Uvajanje novega zakona o gozdovih pa bo terjalo v le- tošnjem letu še precej naporov in prilagodi- tev novemu stanju, zlasti pa iskanju nekaterih praktičnih izvedb, da bi novi zakon lahko ce- lovito uveljavili. Novi zakon o amortizaciji je prinesel goz- darstvu novost, katera popolnoma spreminja pomen dosedanjega prispevka za biološka vlaganja. Pri nastajanju zakona se je združe- nje trudilo in poskušalo skupno z ustreznimi drugimi republiškimi institucijami vplivati, da bi bile rešitve boljše, kot so bile kasneje sprejete. Tudi za uveljavitev določil tega za- kona bo potrebno še precej praktičnih rešitev. Revizija gozdnogospodarskih načrtov je pokazala, da smo v dosedanjem srednjeroč­ nem obdobju izkoriščali gozdove maksimal- no ter da si tolikšnih sečenj ne moremo več privoščiti. Zato je v predlaganih planskih do- kumentih za obdobje 1986-1990 leta predvi- dena nižja sečnja za 180.000 m3 letno. Ce prav je taka odločitev nujna za trajnost gospodar- jenja z gozdovi, pa ne moremo mimo ugotovi- tev, da bo do neke mere prizadela našo predelovalno industrijo, ki se že brez tega nahaja v težkem ekonomskem položaju. Me- nimo pa, da bi v taki situaciji morale tudi de- lovne organizacije gozdarstva usmerjati les- no surovino prvenstveno tisti lesni predelavi, ki ima perspektivo, ki skrbi za razvoj in so- dobno tehnologijo, kvaliteto proizvodov in zna lesno surovino kar najbolje izkoristiti in ovrednotiti. Najsl~bša rešitev pa bi bila, če bi na račun vlaganj v gozdove hoteli reševati vse in za vsako ceno. v preteklem letu naj bi dokončno zaživeli panožni sporazumi gozdarstva glede skup- nih izhodišč in osnov za usmerjanje pri razpo- rejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno pora- bo. Težave, s katerimi so se posamezne gozdna gospodarstva sreča vala pri izvedbi, so zavr le njegovo popolno uveljavitev v goz- darstvu. Zatikalo se je zlasti pri oblikovanju in sprejemanju enotnih normativov za tehnični kader. Pri tem so se vsi udeleženci zavedali, da je v skupnem interesu gozdarstva, da se poenoteni normativi ne le formalno sprejme- jo, temveč da se tudi uveljavijo v praksi. V združenju so tekle razprave tako o uve- ljavljanju kot spremljanju izvajanja. Glede na posebnosti panožnega sporazuma se ne mo- remo zadovol~ti s formalnim načinom sprem- ljanja preko Službe družbenega knjigovod- stva, temveč je potrebno za vsakokratno ob- ravnavo pripraviti kompletno metodologijo z ustreznimi prirnerljivimi podatki. To pa terja veliko dela v finančno-računovodskih služ- bah gozdnih gospodarstev kot v združenju. Stalno spremljanje ekonomskega položaja gozdarstva po periodičnih obračunih in za- ključnem računu smo z računalniško obdela- vo podatkov pospešili. Predhodne informaci- je o poslovnih rezultatih gozdnogospodar- skih organizacij so pripravljene takoj, ko vse članice pošljejo podatke. Analize pa so izde- lane nekoliko kasneje, ko so zbrani še vsi drugi potrebni podatki. Na področju politike cen se je združenje aktivno vključevalo s spremljanjem dopol- njevanja zadevne zakonodaje in v okviru pra- vilnika o oblikovanju cen, opravljalo funkcijo koordinatorja pri izdelavi kalkulacij za obli- kovanje in spremljanje cen gozdnih sortirnen- tov. Prav tako je sodelovalo tudi pri pripravi sarnoupravn~ga sporazuma o združevanju dela in sredštev za skupno delo v ustvarjanju skupnega prihodka s tovarno celuloze in pa- pirja E>uro Salaj v Krškem. Tekoče so se tudi analizirala gibanja povprečnih cen posamez- nih skupin gozdnih sortirnentov. Združenje pa je tudi soorganiziralo in sodelovalo v raz- govorih s porabniki lesa o oskrbi z lesno su- rovino in ravni doseženih cen. 1zvozni kontingent za preteklo leto je btl razdeljen na posamezne člane, ni pa bil v ce- loti realiziran, ker se je ves prostorninski les, po dogovoru na zveznem združenju, zadržal kot rezerva. Kljub razgovorom na združenju v Beogradu, da bi se jeseni sprostil vsaj del tega kontingenta, do sprostitve ni prišlo. Na področju pridobivanja gozdnih sorti- mentov in gozdnih gradenj je tudi v pretek- lem letu bila živahna dejavnost, zlasti glede razgovorov o - normativih; - problematiki strojne opreme pri spravi- lu gozdnih sortirnentov (traktorji, zlasti BELT- ov zgibnik in traktorski priključki) in kamio- nov (TAM 190); - izdelavi prototipa novega žičnega žerja- va - vozička (LESNA Slovenj Gradec): - izdelavi smernic za gozdnogospodarsko načrtovanje pri spravilu gozdnih sortimentov s seminarjem v okviru Biotehniške fakultete V TOZD za gozdarstvo; - kalkulacijah stroškov za obratovalno uro raznih strojev pri pridobivanju gozdnih sortimentov; - uredbi o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih, zlasti o lupljenju gozd- nih sortirnentov iglavcev, itd. S področja gozdnih gradenj pa je bil orga- niziran seminar o odpiranju gozdov s proble- matiko načrtovanja gozdnih prometnic in nji- hove optimalne gostote. Zaradi spremenjenih predpisov po zakonu o graditvi objektov o projektiranju in gradnji objektov so se pogoji za to dejavnost po gozdnih gospodarstvih zaostrili, zato sta bila organizirana dva pripravljalna seminarja za opravljanje strokovnih izpitov. Udeležilo se jih je 7l kandidatov, nekateri so že opravili strokovne izpite. Problematika gojenja, varstva in urejanja gozdov je bila. v preteklem letu obsežna: - organizirani so bili republiški pa tudi ob- močni seminarji za gozdnogojitveno načrto­ vanje; - obravnavala se je problematika zatira- nja podlubnikov glede na naravne katastrofe in narejena so bila navodila za zatiranje pod- lubnikov s pomočjo klasičnih in sodobnih bio- tehničnih metod: - obravnavana je bila analiza o izvajanju zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč. Z lovskimi organizacijami in samoupravno interesno skupnostjo za goz- darstvo je bil dogovorjen postopek, katerega je treba upoštevati pri gozdnogospodar- . skem načrtovanju, sprejemanju družbenega dogovora in pri srednjeročnem planiranju; - obravnavan in sprejet je bil samouprav- 131 ni sporazum o medsebojnih pravicah in ob- veznostih pri preprečevanju škod od divjadi in na divjadi, ki bi bil lahko najmočnejše orod- je za doslednejše uveljavljanje usklajevanja med problemi gozda in divjadi. - Pojav umiranja gozdov je, kot smo že ugotovili, silno pereč, težak in aktualen. V združenju se je o tem veliko razpravljalo, zlasti o gradivu za anketo o ugotavljanju sta- nja obolelosti gozdov, v zvezi s tem pa je bil tudi organiziran in izveden skupaj z Inštitu- tom za gozdno in lesno gospodarstvo semi- nar za popisovalce. Združeno delo je s to za- dolžitvijo opravilo veliko delo, saj je opravilo s tem ca. 12.400 ur. Na območju Gozdnega gospodarstva Postojne se je še posebej ob- ravnavala problematika gozdnogojitvenih ukrepov pri sušenju jelke, prav tako pa je bil v združenju pripravljen predlog programa dela in ukrepov za preprečevanje umiranja gozdov, ki je že bil verificiran pri nekaterih pristojnih republiških institucijah za varstvo okolja. - Obravnavala so se strokovna gradiva dolgoročnega in srednjeročnega programa dejavnosti geodetskih služb v Sloveniji in so- delovanje gozdarstva. Dogovorjeno je bilo, da bo gozdarstvo sofinanciralo ciklična ae- rosnemanja in določene prioritetne naloge v programu, ki bi omogočile racionalnejše de- lo v gozdarstvu na osnovi opredeljenih med- sebojnih obveznosti. - V zvezi s skupnim programom (za sub- stitucijo uvoza prostorninskega lesa), ki se pripravlja v zveznem merilu, je bila izpeljana anketa o stanju gozdnih kultur iglavcev, ki so bile osnovane v povojnem obdobju. - Na področju urejanja gozdov se je ob- ravnaval in dograjeval gozdarski informacijs- ki sistem. V ta namen je bil izveden seminar za uvajanje novih popisnih listov za gozdno- gospodarsko načrtovanje, sam sistem pa se je dopolnjeval in usklajeval tako, da je na os- novi tega Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal nova začasna navodila-za urejanje gozdov. - S področja drevesničarstva in semenar- stva je bila obravnavana problematika v zve- zi s pripravo srednjeročnih usmeritev za sno- vanje semenskih plantaž in proizvodnje sa- dik. Narejen je bil skupni predlog normati- vov za dela v gozdnih drevesnicah, uvedena je bila evidenca normativov v tekočem letu, kakor tudi o cenah gozdnih sadik in semena. Nareeni so bili interni normativi za določanje kvalitete gozdnih sadik. 132 - Posebna pozornost je bila dana pogojem dela v gozdarstvu in varnostnim ukrepom, z namenom, da bi napravili gozdno delo bolj varno in zdravo. Z analizo ugotavljamo rahlo izboljševanje varstva pri delu v zadnjih letih. Obravnavani so bili tudi problemi invalidno- sti v gozdarstvu in zdravstvenega stanja de- lavcev z analizo preventivnih ukrepov. - Organiziran je bil seminar, da bi delov- ne organizacije lažje, enotno in usklajeno iz- peljale preverjanje znanja iz varstva pri delu za vodstvene kadre. - Razpravljajo o predlogu novega zakona o varstvu pri delu. Pripombe in stališča so bi- la predložena predlagatelju zakona in Zvezi sindikatov SRS. - Obravnavana so bila vprašanja oskrbe delavcev z zaščitnimi sredstvi, enotne naba- ve nekaterih zaščitnih sredstev in določanje JUS-a za zaščitno obleko. V pripravi za pona- tis je tudi brošura za varno delo. - Združenje se preko strokovnih odborov vključuje v oblikovanje programov znanstve- no raziskovalne dejavnosti in spremljanje de- lovnih rezultatov, pa tudi pri transferu znanja in izsledkov v prakso, izvršilni odbor pa sprejema odločitve o obsegu in vsebini razi- skav, pa tudi o obsegu in zagotavljanju fi- nančnih sredstev za to dejavnost. Ker je leto 1985 bilo zadnje leto srednjeročnega obdob- ja, je bilo potrebno pripraviti obračun dela za celo obdobje, prav tako pa tudi program te dejavnosti za tekoče srenjeročno obdobje. Združenje razen tega aktivno sodeluje tudi pri delu PORS in RSS ter v delu svetov obeh naših raziskovalnih institucij. K temu dodajamo še dejavnosti in odloči­ tev izvršilnega odbora, da se prenovi go- zdarski oddelek Tehničnega muzeja Sloveni- je, ker so gozdna gospodarstva zagotovila, poleg že zbranih sredstev, še dodatnih 43.388.419 din, kolikor je bil predračun za prenovo. - Težišče razprav in aktivnosti na področ­ ju tiska in propagande je v preteklem letu bi- lo na povečanju popularizacijske aktivnosti glede na IUFRO predkongresno dejavnost. V ta namen je bil sprejet program dela za letoš- nje leto za celotno slovensko gozdarstvo in razdeljene neposredne naloge po delovnih skuphiah in-področjih. še posebej pa so bile v ospredju naslednje aktivnosti: Pripraviti in izpeljati je potrebno teden gozdov. Pripraviti in vključiti se moramo za raz- stavo in posvetovanja »Tehnika za okolje j ENV-YUG 86«, ki bo posvečena tematiki »Gozd in varstvo okolja« (nosilec gozdarske- ga dela razstave je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo). Propagiranje pomena ,gozdov, zlasti še v luči pojava njihovega umiranja in zaščitnih funkcij gozdov postaja vse bolj pomembno. Potrebno bo proučiti možnost, da bi to dejav- nost še bolj okrepili in sistemsko uredili. - Na kadrovsko izobraževalnem področju je bila v preteklem letu vrsta nalog, ki imajo iz leta v leto bolj ali manj stalen značaj. Med te- mi je bil: - po široko organizirani javni razpravi v skupščini izobraževalne skupnosti gozdar- stva Slovenije sprejet nov višji in visokošolski program gozdarskega študija, skupaj z razni- mi programi specializacije in magistrskega študija. Prva generacija študentov se je jese- ni 1985 že vpisala, tako v višji- in visokošolski študij, kakor tudi v·razne programe specia- lističnega študija, oziroma v program magis- trskega študija; - zgrajen je bil do 3. faze računalniški pa- viljon VTOZD gozdarstvo Biotehniške fakul- tete v Ljubljan~ končan pa naj bi bil do konca junija t.l. S tem objektom bo storjen občuten korak naprej pri kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela v gozdarstvu. Gozdno- gospodarske organizacije so s polnim raz- umevanjem finančno podprle to investicijo. Prav tako je bil v letu 1985 dograjen v Goz- darskem šolskem centru Postojna dom za učence. Tako je dom pridobil dodatnih 60 postelj, ki bodo v bodoče omogočile takšen vpis rednih učencev ter obisk udeležencev raznih tečajev, kot ga sodoben razvoj gozdar- ske stroke zahteva. Finančna sredstva so bila v pretežni meri zagotovljena iz fonda za iz- gradnjo domov učencev in študentov; - na posvetih sekretarjev in izobraževal- cev izvršilnega odbora in skupščine izobra- ževalne skupnosti gozdarstva je bila obrav- navana problematika gozdarskega šolstva, njegove materialne in finančne problematike ter dopolnilno izobraževanje oziroma uspo- sabljanje. Narejen je bil tudi samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990. Mnogo razprav je bilo o problematiki učnega dela in življenja učencev v Gozdarskem šol- skem centru Postojna, organiziral in sinhroni- ziral pa se je tudi potek vpisa učencev v srednješolski, delno pa tudi v višje- in visoko- šolski program in programe specializacije. Usmerjalo se je podeljevanje štipendij za gozdarsko šolo, potek proizvodnega dela učencev gozdarskega šolskega centra v gozdnogospodarskih organizacijah ter nad- zor opravljenega dela. - Precej obveznosti je imelo združenje pri sodelovanju v Izobraževalni skupnosti goz- darstva Slovenije, Izobraževalni skupnosti Slovenije, strokovnem svetu SR Slovenije, šol- skemu svetu Gozdarskega šolskega centra. in VTOZD gozdarstva. Prav tako pa tudi pri usklajevanju nomenklature poklicev med re- publikami in pokrajinama, kjer so .še vedno precejšnje razlike v stališčih, zlasti tistih, ki jih zagovarjajo kolegi iz BiH. - Računalništvo je v naši ·panogi postalo nepogrešljiv vir informacij in hitre obdelave podatkov tako v delovnih organizacijah kot na republiški ravni. V preteklem letu je bil dan poseben poudarek obravnavam o kon- ceptu razvoja informacijskega sistema v goz- darstvu. O tem problemu so razpravljali stro- kovni odb"ri in izvršilni odbor splošnega združenja. Po večletnem razčiščevanju in usklajevanju različnih pogledov na oblikova- nje informacijskega sistema se je izoblikova- la dokaj enotno stališče. Poseben koordina- cijski odbor združenja bo v začetku tega leta predložil konceptualni okvir informacijskega sistema, katerega naj bi pa izdelala za tako delo najbolj usposobljena organizacija. Z do- ločeno mero optimizma lahko pričakujemo, da bo načrt informacijskega sistema izdelan do konca letošnjega leta, nakar bo sledila njegova uveljavitev. Obravnavala se je tudi tekoča problemati- ka, ki je zadevala uveljavljanje novih progra- mov za avtomatsko obdelavo podatkov. Do- sežen je bil sporazum z ISKRQ-DELTO o enotni nabavi splošnega softwera za gozdno- gospodarske organizacije. Obravnavan je bil tudi program investicij in novih objektov na področju obdelave podatkov ter v povezavi s tem tudi financiranje nabave nove računal­ niške opreme, prav tako pa tudi vsebina na- daljnjega sodelovanja z računskim centrom. Poročilo o delu združenja v preteklem letu naj služi bolj kot animacija za oživljanje spo- mina na pretekla in sedanja dogajanja v pa- nogi in kritično presojo o prehojeni poti, da lahko realno in objektivno ocenimo ter preso- dimo dosežke in rezultate dela ter izvajanje začrtane usmeritve oziroma politike združe- nja. V poročilu se nismo spuščali v manj po- membne dejavnosti in nekatere utečene in redne aktivnosti) katerih pa ni malo in v do- bršni meri zaposlujejo tako delavce združe- 133 nja, kot tudi strokovne odbore, oziroma orga- ne združenja. Pri tem zlasti ne velja pozabiti na pomemb- no vlogo združenja pri izpeljavi nekaterih na- log in aktivnosti ter njihovega financiranja, ki so skupnega pomena za celotno stroko. Z do- bro voljo delavcev v delovnih organizacijah in visoko stopnjo solidarnosti je uspelo v pre- teklem letu reševati mnogotera težka finanč­ na vprašanja v strokovnih organizacijah pa tudi zunaj stroke, kot npr.: - za raziskovalno dejavnost, - za ureditev muzeja, - za IUFRO kongres, - za letne in zimske tekme gozdnih delavcev, - za letne in zimske tekme gozdnih delav- cev, - za investicije v Gozdarskem šolskem centru in Biotehniški fakulteti VTOZD goz- darstvo, - za TV filme iz gozdarske tematike, - za pešpot E6, - za sanacijo baze 20 na Rogu, - za sanacijo Čebin nad Zagorjem, - za pokrivanje dodatnih stroškov teren- skega pouka učencev Gozdarskega šolske- ga centra in izenačevanje osebnih dohodkov, zaposlenih v Gozdarskem šolskem centru z delavci v operativi itd. Skupna bremena, ki so jih in jih še spreje- majo gozdarske delovne organizacije, niso majlma in se ne gre čuditi, da povzročajo ne- godovanja in kritiko tudi že na račun splošne- ga združenja. To pa samo potrjuje pomemb- no vlogo združenja, tudi na tistih področjih, ki jih nobeni statuti in zakoni ne predpisujejo, so pa zelo pomembni za dejavnost in razvoj orga- ruzacije, ki živi s stroko in za stroko. Na te zade- ve pa mnogoteri »krojači« zbomične organizi- ranosti pozabljajo ali pa so jim tuje. Na koncu bi omenili še to, da so za uspešno delo združenja zelo pomembni dobri in ne- posredni stiki s člani združenja in prav tako z vsemi republiškimi, gozdarskimi in drugimi institucijami, zlasti z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Go- spodarsko zbornico Slovenije in Republiškim odborom sindikata gozdnih in lesnih delav- cev. Menimo, da je tako sodelovanje bilo vzpostavljeno. Aktivne in obojestransko ko- ristne oblike sodelovanja pa smo imeli tudi s sorodnima združen jima: lesarstva in celuloze, papirne in papirnopredelovalne industrije Slovenije. Predsednik skupščine: Jože Petrič, dipl. inž. gozd. 134 OXF.: 946.1 Splošno združenje gozdarstva Slovenije Delovni program za leto 1986 V skladu s programsko usmeritvijo dela našega združenja, sprejeto na ustanovitveni skupščini 5. marca 1979. leta, predlagamo nekatere najpomembnejše dejavnosti v združenju, oziroma v gozdarstvu, ki bi jim mo- rali v letošnjem letu posvetiti največ pozor- nosti, da jih uresničimo: l. Najpomembnejša naloga gozdarstva je ta, da izpolnjuje planske obveznosti, tako na področju pridobivanja gozdnih sortimentov, kot na področju gozdnogojitvenih in drugih del, predvsem onih, ki pospešujejo splošno koristne funkcije gozdov. Te planske obvez- nosti so opredeljene v samoupravnem spo- razumu o temeljih plana Samoupravne inte- resne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1985-1990 na osnovi novih uredit- venih načrtov za naslednje desetletje. Izpolnjevanje tega plana je primarna nalo- ga združenega dela in tudi združenja, zlasti 'pri oblikovanju in usklajevanju planskih do- kumentov in še posebej lesno bilančnih raz- merij, oziroma prvenstveni oskrbi izvozno us- merjene lesne predelave. 2. Da bi zagotovili izpolnitev planskih ob- veznosti, se bo moraio združenje skupaj s Sa- moupravno interesno skupnostjo za gozdar- stvo zavzemati tudi za združevanje sredstev za povečana vlaganja v gozdove in gradnjo gozdnih cest, ki po določilih novega zakona o gozdovih ne bodo zadoščala za vse večje po- trebe vlaganj v gozdove, zlasti če upošteva- mo grozečo nevarnost umiranja gozdov in sa- nacijo opustošenih površin. Za premene malodonosnih gozdov pa bo treba delovne organizacije gozdarstva zain- teresirati za večjo podjetnost pri aktiviranju sredstev, ki jih nudi celulozna in papirna in- dustrija Prav tako pa bo posebna aktivnost morala biti namenjena sanaciji posledic lanskega žleda, ki je v nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah povzročil veliko škodo, kakor tudi sanaciji posledic naravnih ujm iz pretek- lih let. 3. Posebej bo v letošnjem letu treba posve- titi pozornost uvajanju in uveljavljanju novega zakona o gozdovih. Mnoge nejasnosti, zlasti tehnično-finančne izpeljave, kot npr. glede amortizacije gozdov, bodo terjale še precej naporov in prilagoditev novemu stanju, zlasti pa iskanju nekaterih praktičnih izvedb, da bi novi zakon lahko celovito uveljavili. Podobno je tudi z uveljavitvijo družbenega dogovora o organiziranosti znotraj delovnih organizacij. Sedanje razprave po gozdnogospodarskih organizacijah kažejo na številne probleme sedanjega osnutka družbenega dogovora, oziroma predlagane nove organiziranosti, ki jih bo tekom leta potrebno razrešiti. Veliko aktivnosti bo v združenju potrebnih tudi pri pripravi spremljajočih zakonskih predpisov. 4. V politiki osebnih dohodkov bo potreb- no izpeljati panožni samoupravni sporazum v vseh delovnih organizacijah gozdarstva in upeljati tehniko spremljave, oziroma izvaja- nja tega samoupravnega sporazuma po de- lovnih organizacijah. Za vsako periodično ob- ravnavo bo namreč treba pripraviti komplet- no metodologijo z ustreznimi primerljivirni podatki in uveljaviti tako politiko osebnih do- hodkov, da bodo čimmanjše razlike med po- sameznimi delovnimi organizacijami. 5. Letošnje leto je leto gozdov in svetovne- ga IUFRO kongresa v Ljubljani. V zvezi s tem nas čakajo nekatere velike obveznosti in na- loge, ki jih bomo morali izpeljati. Med neka- terimi večjimi so naslednje: - Razstava: »Tehnika za okolje« na Gospo- darskem razstavišču, ki bo posvečena tema- tiki »Gozd in varstvo okol]a«; - Gozdarski, in kmetijski sejem v Kranju; - Aktivnosti okoli pojava umiranja gozdov, zlasti na področju osveščanja ljudi, sanacije izvorov onesnaževanja zraka, strokovne po- moči mladinskemu pohodu po umirajočih gozdovih, itd.; - Republiško in zvezno tekmovanje gozd- nih delavcev in v zvezi s tem, posvetovanje o umiranju gozdov, ki bo na Bledu; - Propagandne in popularizacijske aktiv- nosti v zvezi z IUFRO kongresom in izvajanje predkongresne aktivnosti v pripravah na ta dogodek, pa tudi sama izvedba kongresa. 6. Že uvedena praksa analitične spremlja- ve ekonomskega položaja gozdarstva je ko- ristna za člane združenja, predvsem zaradi primerjave v uspešnosti poslovanja pa tudi zaradi spremljanja ekonomske zmogljivosti gozdarstva kot celote. To dejavnost bomo nadaljevali v reprodukciji. Spremljali bomo poslovanje delovnih organizacij, opozarjali na morebitne nepravilnosti in se aktivno vključevali v reševanje tekočih problemov pri poslovanju naših članov. Uspešno delo tudi v gozdarstvu zavisi od dobro usposobljenih strokovnih kadrov, od gozdnega delavca, do visoko usposobljene- ga strokovnjaka. Zato se bo treba truditi, da bi učence, študente ter zaposlene delavce usmerjali v razne programe izobraževanja in usposabljanja. Zlasti je to pomembno za za- dosten vpis učencev v l. letnik srednje goz- darske šole, da bi s tem zagotovili kontinui- ran vertikalni proces 4-letnega srednješol- skega programa, pa tudi višjega in visokošol- skega. 7. V okviru združenja se bo tako kot doslej, odvijala strokovna dejavnost v okviru pro- gramov dela strokovnih odborov in komisij in razreševala, zlasti pa usklajevala številna strokovna problematika na raznih področjih v naši panogi. Pri tem delu je pomembno zlasti to, da so v odborih zastopani vsi člani združenja in se tako lahko neposredno pre- našajo dogovorjeni zaključki in sklepi na vse delovne organizacije gozdarstva. 8. Posebno skrb bo združenje posvečalo tako kot dosedaj tudi dobrim odnosom in do- govarjanju z obema splošnima združenjima v reproverigi. Te aktivnosti so še bolj potrebne in koristne v zadnjem času, ko se lesna pre- delava nahaja v težkem ekonomskem polo- žaju in je potrebno skupJ?,o reševati nekatere probleme, zlasti na področju oskrbe z lesno surovino in cen gozdnih sortirnentov. Prav ta- ko se bo združenje zavzelo za skupno in tes- no sodelovanje z vsemi strokovnimi in uprav- nimi institucijami v republiki ter za dogovor- jeno reševanje tistih problemov, ki imajo sku- pen pomen za našo gozdarsko panogo. 135 OXF.: 451.1 : 268.1 : (497.12) Pala v slovenskih gozdovih Evgenij A:zarov* Azarov, E.: Paša v slovenskih gozdovih, Gozdar- ··ski vestnik, 44, 1986, 4, str. 136, v slovenščini cit. lit. 9. Paša v gozdu v zadnjih letih spet resneje ogroža proizvodne, socialne, zlasti pa varovalne funkcije gozda in sovpada z drugimi obremenitvami, ki da- nes vse bolj prizadevajo gozdove. Z anketiranjem gozdnih gospodarstev smo ugotovili, da gozdna paša obremenjuje najmanj 5 % slovenske gozdne površine. Pasejo govedo, pa tudi ovce in koze. Eko- loško najbolj občutljivi predeli so najbolj izpostav- ljeni paši. To so predvsem višje lege gorskega sve- ta v julijskih Alpah, Karavankah in plano te jelovice, Pokljuke, Mežaklje. Pohorje. Azarov, E.: Pasture in Slowenian Forests, Goz. - darski vestnik, 44, 1986, 4, pag. 136. ln Slovene, ref. 9. In the last years pasture seriously attacks pro- ductive, social and specially proctecting functions of forests. It coincides with other burdeni.ngs, which affect forests nowadays. On the base of the inquiry forest pasture burdens at least 5 % of slo- wenian forest area. Cows, sheeps and goats are pastured. Ecologically the most sensitive areas are the most burdened: the higher parts of julian AJps, Karavancs and plateaus of jelovica, Pokljuka, Me- žaklja, Pohorje. * E. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. Večna pot 2, 61000 Ljub- ljana. YU 136 UVOD V hribovitem zahodnem delu Slovenije je bila paša in tudi gozdna paša tradicionalni in edini način obstanka človeka. Na nekaterih naših planinah najdeni predmeti iz železne dobe pričajo o večtisočletnem pašnem izro- čilu. Vsekakor je bil ta način živinoreje v na- ših krajih nekdaj zelo običajen in močno raz- širjen, gotovo mnogo bolj kot je danes. O tem sklepamo po starih pisnih virih, po krajevnih imenih, povezanih s pašo, zlasti pa po ekolo- ških posledicah, ki nam jih je ponekod zapu- stila tako razširjena in tako intenzivna paša. Naš goli Kras, devastirano Posočje, Trenta, hudourniška Zgornjesavska dolina, Zgornje- savinjska dolina, degradiram sestoji Pohorja in močna prisotnost smreke pričajo o veliki razširjenosti nekdanje paše. Sukcesije nenegovanih pašnikov so nam na različnih rastiščih že dovolj poznane. Ve- činoma vodijo v zasmrečene gozdove ali v grrrušča. Paša siromaši tiste rastlinske vrste, ki jih ži- vina najraje je; ostajajo pač tiste, ki se jih izo- giba in so proti objedanju odpornejše. S pre- tirano in nenadzorovano pašo nenegovani pašniki obubožajo, prehranske možnosti so vse manjše, rastlinski sestav je vse bornejši (Nardus stricta), dokler ni končno na pašniku n,ič yeč užitnega. Navadno se tedaj živina za- teče v bližnji gozd, kjer se vsaj za silo lahko nahrani. V gozdu je proces siro.mašenja podoben kot na pašniku. Tudi tu najraje izginejo naju- žitnejše rastlinske vrste, za njimi tudi druge. Zelo rada objeda živina mladje listavcev in iglavcev. Z zmanjševanjem rastlinske pest- rosti, s siromašen jem lesnatih rastlin, se ome- jujejo prehranske možnosti divjadi, slabi živ- ljenjska sposobnost rastlinskih asociacij, od- pornost proti ujmam, boleznim in škodljiv- cem. Nadaljnja degradacija vodi v devastaci- jo eksosistemov, v uničenje rastlinske odeje, erozijo ali zamočvirjanje. S teptanjem tal se zmanjšuje talna prepustnost za pline in vodo, vodna kapaciteta in plodnost tal oz. njihova primernost za širši gojitveni izbor. Z objeda- njem in drgnjenjem je za vrta naravna obnova sestoje v, zaradi deformacij mladja je poslab- šana zasnova bodočih sestojev, zaradi ran velika nevarnost okužbe z boleznimi. Paša v gozdu pomeni torej degradacijo gozdnih ekosistemov, pretirana paša v ob- čutljivih ekosistemih njihovo devastacijo, za- l Pašniška idila, kot jo pogosto vidimo v naših gorskih gozdovih. Foto: Ivan Žonta močvirjenja ali uničenje vsake rastlinske odeje, erozijo. Sodobna pašniška tehnologija pri nas in v pašniško razvitem svetu z gozdno pašo ne ra- čuna. Na ograjenih, melioriranih in pogojenih pašnikih je namreč prirast žive teže oz. donos mleka 2-3-krat večji kot na neurejenih pašni- kih, kaj šele v gozdovih. Gozdna paša na močno preredčenih gozdovih (sklep 06) do- sega namreč komaj l/10-l/4 tiste s planega sveta. Zaradi znatnih investicij v ureditev do- volj velikega pašnika, ki omogoča smotrno pašo dovolj velike črede,_ se je pri nas uve- ljavila organizacijska oblika pašnih skupnosti kmetov- pašnih interesentov. Zaradi naštetih prednosti paše na urejenih pašnikih paša v gozdu ni gospodama, niti ni potrebna. Je ne- zakonita, nezaželena in škodljiva, posebno v labilnih ekosistemih in v mlajših razvojnih fa- zah gozda. OBSEG PAŠE V GOZDOVIH Da bi ugotovili obseg tega škodljivega po- java v slovenskih gozdovih, je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1985 an- ketiral vsa gozdna gospodarstva. Z anketo smo skušali dobiti odgovore na tri bistvena vprašanja: - kolikšen je površinski obseg paše v go- zdovih,_ - njena intenzivnost (pogostnost, obreme- njenost), - večji projekti drugih gospodarskih or- ganizacij v gozdovih. Anketa je izzvala pri gozdnih gospodar- stvih precejšen odziv. Žal kakovost zbranega gradiva ni bila na vseh gozdnih gospodar- stvih na enaki ravni. Nekatera gozdna gospo- daJ stva so zelo natančno ocenila pojavnost gozdne paše (GG Nazarje, GG Kranj, GG . Bled, GG Novo mesto, GG Maribor), druga okvirno, eno gozdno gospodarstvo sploh ni odgovorilo na anketo. Ob tako heterogenem gradivu je bilo težko ugotoviti pravo podobo pojava. To velja še zlasti za oceno intenziv- nosti paše v gozdu. Podatke anketiranih smo dopolnili z lastnimi ocenami in jih prikazuje- mo v naslednji tabeli: Absolutno največ gozdov je obremenjenih s pašo na blejskem, soškem in mariborskem gozdnogospodarskem območju (preko l/2 vse pasene gozdne površine). Ti predeli v slovenskem merilu izstopajo ne le po površi- ni, temveč tudi po intenzivnosti pojava. Za vsako gozdnogospodarsko območje so zna- čilne specifične ekološke in pašne razmere, v vseh treh je paša v gozdu tradicionalno pri- sotna. 137 Površinski deleži in jakost obremenitve gozdov s pašo Gozdnogospodarska organizacija ABC Pomurka, Mur. Sobota GG Bled (ocena) GG Brežice GG Celje (ocena) KK Radgona GG Kočevje GG Kranj GG Ljubljana (ocena) GG Maribor GG Murska Sobota GG Nazarje GG Novo mesto GG Postojna Zavod za po gozd. Krasa Sežana· GG Slovenj Gradec (ocena) GG Tolmin (ocena) Vsa gozdna površina Slovenije Na blejskem gozdnogospodarskem ob- močju pasejo v najkakovostnejši.h slovenskih družbenih gozdovih Jelovice, Pokljuke in Me- žaklje in nad gornjo gozdno mejo. To gozdno- gospodarsko območje je znano po izrednem hudourniškem delovanju, saj je Zgornja Sav- ska dolina najbolj pereče hudourniško ob- močje v Sloveniji (Pišnica, Belca, Sukelj, Smeč, Tofov graben itd.). V prvi svetovni voj- ni in po njej so bile tod posekane velike gozd- ne površine, kjer so vsaj ponekod tudi inten- zivno pasli. Odstranitev gozdne odeje je bil primarni vzrok povečani aktivnosti hudourni- kov, paša je dodala svoje. Pašnike so prido- bivali tudi drugod- ne glede na hudourniško nevarne predele, na erozijsko delovanje, ne- varnost snežnih in kamnitih plazov. Ob zgornji gozdni meji so krčili gozdne predele tam, kjer je bila produktivnost goz- dov najmanjša in obenem boj z njimi najlažji. Gornja gozdna meja se je tako znižala za naj- manj 1 OO m. Pri tem so prejšnji gospodarski gozdovi dobili varovalni značaj, gozdarstvo pa je izgubilo lesne zaloge in prirastek. V novejšem času se povečujejo pritiski za g·ozdno pašo na gozdnatih visokih planotah, kjer se (jalova) živina razmeroma udobno prepase čez poletje brez varstva pastirjev. Vse močnejše so zahteve po krčitvi najkako- vostnejših gozdov za potrebe pašništva. Prastare servitutne pravice paše v gozdu, ki jih veljavna zakonodaja vse do danes ni po- vsem odpravila, deloma špekulativni razlogi, spodbujajo zagnance v boj za izgubljenim. 138 Obremenitev s pašo manjša srednja velika skupno 6.600 8.100 3.560 18.370 500 soo 775 775 230 515 80 825 500 soo 2.300 4.000 8.600 14.900 3.000 3.000 1.000 1.000 6.000 8.000 4.000 18.000 18.905 22.615 16.350 57.870 Soško gozdno gospOdarstvo je v sloven- skem merilu posebnost. Drugod imajo največ problemov z govedom, tu z drobnico, zlasti s kozami. Ovce in koze pasejo od Kobarida in Bovca navzgor, vse do izvira Soče, odtod na- prej le ovce. Po približni oceni je od Kobari- da do Trente že približno 1000 koz, ki se pro- sto pasejo v gozdu, v zadnjem času so se jim pridružile tudi ovce. Nekdaj je bilo drobnice veliko več (1946, leta 3412 koz irt 4496 ovac, 1876 celo 11.783 koz in 29.681 ovac). Pozimi so se z golih pobočij trgali plazovi in odnašali tanko plast zemlje. Poleti so zemljo odnašali nalivi, saj ima zgornji tok Soče največ padavin· v Sloveniji. Zaradi intenzivne kozje paše je grozila nevarnost, da bodo gozdovi tod krna- lu izginili. Paša drobnice in škodljive posledi- ce takšne paše so bile vzrok za tedanjo pre- poved kozje paše, ki še vedno velja. Stalež drobnice se je odtlej močno zmanjšal, kar se je odrazilo po močnejšem pomlajevanju, v večjem številu drevja ( 4-1 O-krat več na ha!) in v večjem višinskem in volumnem prirašča­ nju predvsem pionirskih drevesnih vrst ( č. gaber, m. jesen, bukev, b. gaber, oreh, lipa, makovec). Nekdaj gole površine so se v ne- kaj letih spet obrasle - pa ne vse! Erozija je medtem marsikje pustila nepopravljive po- sledice. V zadnjem času se spet slišijo glaso- vi, da prepoved paše koz ni več umestna, da je od koz več koristi kot škode. Kozjereja v Soški dolini tako ponovno oživlja, z njo pa tudi nevarnost pred ponovnim razgozdovanjem in erozijo. Zakrasevanje kot posledica pašništva (reprodukcija iz nekega avstrijskega časopisa) Pohorje je verjetno gozdni predel, v kate- rega posegajo najrazličnejši družbeni in go- spodarski interesi- v novejšem času tudi pa- ša v gozdovih. Spremenjena sestava dreves- nih vrst, umiranje gozdov, vprašljiva obnova, preštevilčna in tuja divjad (jelen, damjak), ki v takšnih razmerah ne najde dovolj hrane, so le najpomembnejši atributi območja. Nena- den vdor 600 glav govedi, spuščene na pro- sto pašo, last članov pašne skupnosti Rogla, je v začetku 80. let zavzela jase in galiča ve v nižinskem in srednjem pasu Pohorja. S tem je divjadi še zožila manevrski prostor, ker ta ne prenese krav. Za pašo v osrednjem delu Pohorja je v za- dnjih letih ponovno posebno zanimanje. Pašni interesenti in pašni odbori občin Sl. Konjice, Sl. Bistrica, Ruše in Sl. Gradec, samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane SO Sl. Konjice so pri Zavodu za urba- nizem Tito vo Velenje naročili študijo za pašni kompleks osrednjega Pohorja. Študija pred- videva agromeliorativne ukrepe le na 350 ha (obremenitev pašnika 2,5 glave živine/ha), kar na 1400 ha je predvidena gozdna paša (obremenitev 0,20 glave živine/ha), na 450 ha ekstenzivna paša (0,5 glave/ha). Takšne rešitve pašnega vprašanja za gozdno gospodarstvo prav gotovo niso spre- jemljive. Namesto v intenziviranje paše, večjo obremenjenost pašnih površin in intenzivno rejo se propagira ekstenzivno pašo in celo pašo v gozdu, ki bi jo bilo treba iz vseh načr­ tov v celoti izključiti . Podobne probleme s pašo v gozdu imajo tudi drugod, vendar v manj akutni obliki. Za- nimivo je, da je posebno zanimiva paša v tu- jem gozdu. V kmečkem (privatnem) gozdu je po zakonu paša sicer dovoljena le kmetu in lastniku gozda, načelno pa je v gozdu prepo- vedano pasti, če paša ni dovoljena s poseb- nimi predpisi (zemljišča bivših agrarnih skupnosti in skupnosti servitutnih upravičen­ cevi). Po 121. členu zakona o kmetijskih zem- ljiščih se skupnim pašnikom lahko priključijo posamezni gozdovi, za katere je gospodar- sko bolj smotrno, da se spremenijo v pašnik, in manjše enklave gozda v sklopu skupnega pašnika. S skupnimi pašniki (ločenimi od goz- da!) skuša zakonodajalec reševati probleme z gozdno pašo sicer tudi tam, kjer v gozdu še pasejo, pri čemer gozdarstvo lahko sodeluje in jih sofinancira. Kot kaže, je kompromis tudi edini način, s katerim !ahko problem rešimo po najlažji poti v interesu gozda, lovnega in pašnega gospo- darstva, torej v družbenem interesu. Družba- nam je dodelila primarni prostor v upravlja- nje, zato od nas optimalno gospodarjenje z njim tudi pričakuje. Paša v gozdu pa ni racio- nalno gospodarjenje - ne za živinorejo, še manj za gozdarstvo in za lovstvo. 139 S. R. SLOVENIJA 140 PRISOTNOST IN INTEN- ZIVNOST PAŠE V GOZDU LEGENDA: Manjša paša v gozdu '/)/~ Srednja 111111111 Močna Nekdanje paš. površine Skupni pašniki ( 1982) (Številke se nanašajo na priloženi seznam pašni- kov in planin) SKUPNIH PASNIKOV IN PLANIN (PO PODATKIH IN~TITLJTA SLOv'ENIJE IZ LETA 1982 ) TOLM IN: NOVA GORIC~ UDO'v'LJIC.... . TRŽI~ aOYl\:4 p101'1 1"o ~ l ig ' Re~Hk• pi . Ktilko gao Mongrt liponce Javornik Duplje "'JOO'v' l liNE Cllt12neo Dolge nji"" J;-~dolino Ktanjtko dc lino Tegolle plmlno Boi: o N-nO!i:! , Upe kllkop . Koro -Koiuto loika Ka jtnic a ROiol'., llc. , Or lovh Sellka p. Šilo Slotnlc o Krmo Korolieo SE ŽAN--- Rfben>ko pi . Bblrllko planino Kob<:rnke plool~>< : 9 ~l·k Lcuonlko plonl"o VramlCL:• lO R~penlev rovi 1 Hlev li le KcOdii!·Š!onjel \1 Suha ~R.A.NJ 2 Rob lo li~ Tol're \2 Pol)ooo il< og loj &'-Ijo F"i KQI'nnu Il Vogol Dal9• nJiva Sllln{•ka ~lonloo Š'abino ~~ Bllhittlilca Bbtrlco p . .lc1:orca Idrska planina Dol~tnJovos IS Jova11lk Krl:i:ka plcnlno Zo taal!! rn Ko?'ivt~ 16 Črno gl:l"o PollmoJ~anlk No Ogranjcah l7 NemUd rO\It Ooloe n} lvo - Z.aplma B Pr~ ... ~lk IDR IJA 16 Ravnt~ 9 Zmlap 19 Vfle.vnUc S~Of.JA LO!:!\ lO le\kOvC:O' 1 Voj• ko 20 Ded"o polje 11 Kol ll'\o 21 Blolo 8lo9ol 12 Kui"' lf' ia ILIRSto:K8 15TR I0-> 22 o.~q. 2 M-•ini vrh IJ v..". 23 LhkOW"n ic:o Z-gor jo 24 PrapromicCI KAMNIK Tolmjra:ke planino; 25 Kronj•ko dol v.lolto k POSTOJNA 26 Ve lo pol jo 1 Veltk• ploolna Slerne 27 Ktuenlca 2 Molo panlno M6drl je P•l•t• l. 28 G"'ntol 3 Ooi·Rnnlk Pre tcwt l Pol l.lo 11 . 29 Zotomnlkl ~ Goflkapl . ~ Šl · ~~g . RIBNICA J2 Hom Travnlk a Zogrmuč: JJ Gol'mtovtr~ Lepenotka 9 No Jovtr"c l 1 Tr..,na goro Robolk""o !TitCHII!io lO Lom JESENICE Jev« je 11 Kuk C ER~N ICA Gtohat 12 Kove~ljčeyo pi . Tollla Hle•l~ I J Pod Os:ojnlco lv6nla ~ l o Vrllč 7 !.'ri.Rče ~~ No prod ih Sltvnlc:a l'ollko ln ~~~~. pi. Il V•.iG 1a Polog Z.A.Gjuro Salaj v Krškem, celolozni les iglavcev. Izpolniti je treba naslednjih lB rubrik v be- lih poljih: 4 - vrsta pošiljke, naredi se križec v okvir- ček 1 pod wozovna«, 5 - način prevoza, naredi se križec v okvir- ček l pod »navaden« in križec v okvir- ček 3 pod »dogovorjen«, lO - pošiljatelj (ime in naslov), napiše se: GG Maribor, TOZD CMS Limbuš, ll - ?hfra pošiljatelja, na odpravni železniški postaji dobimo našo šifro (npr. 41137), ki jo vpišemo v ta okvirček, 12 - odpravna postaja, napiše se: Maribor Studenci, 15 - nakladalno mesto, napiše se: industrij- ski tir, 16 - prejemnik (ime in naslov), napiše se: Tovarna celuloze in papirja Bjuro Sa- laj, 21 - serija in podserija, na pišejo se črke se- rije in podserije vagona (npr. Easz), 22 - številka voz (vagona), napiše se cela številka vagona (npr. 31 72 596 5159 4), 27 - izjave; če želimo da se les stehta, napi- šemo: zahtevamo uradno tehtanje, 30 - namembna postaja, napiše se: Krško, 32 - razkladalno mesto, napiše se: indu- strijski tir, 34 - priloge, napiše se npr.: specifikacija (2x) in se ta dva izvoda specifikacije priložita k tovomemu listu, 3B - količina! napiše se : 1 (ena), 39 - način pakiranja, napiše se: vagon, 40 - navedba vrste stvari, napiše se: celo- lozni les iglavcev, 41 - masa v kg, če je teža tovora znana, se teža v kg vpiše v okvir, sicer pa se pusti prazno, 44 - izjave o plačilu , če prevozne stroške za les plača kupec (kar je skoraj običajno, saj je prodajna cena gozdnih sortimen- tov določena franko naloženo na va- gon), se vsi kvadratki pustijo prazni. Ostale možnosti plačila (od l do 4) pa 166 so odvisne od tega, kako sta se v ku- poprodajni pogodbi dogovorila kupec in prodajalec lesa. ZAKLJUČEK V tem sestavku sem poskušal opisati vse tiste postopke, dokumente in pravila, ki jih gozdarski strokovni tehnični kader mora po- znati, kadar ima opraviti z nakladanjem in prevozom lesa po železnici. Ker se v Sloveniji letno prepelje po železnici preko 800.000 mJ lesa, kaže, da je to vsakodnevni postopek. Na manjših gozdarskih temeljnih organizacijah se to redkeje javlja, iz centralnih mehanizira- nih skladišč lesa pa se dnevno odpremijo skoraj celi vlaki. Vseh podrobnosti tu nisem mogel opisati pa saj to tudi ni bil moj namen. Če koga o tej vrsti dela kaj več zanima, bo to lahko zvedel od šefa železniške postaje ali iz železniške strokovne literature. VIRI: l. POŽAR, D.: Mednarodni transport s tran- sportnim zavarovanjem, Radenci 1983. 2. Tovorni vozovi, izdaia združenih že~ezniških transporstnih organizacij ZTP Zagreb in ZG Ljub- ljana. 3. Pravilnik RlV, Predpisi za nakladanje, Beo- grad 1973. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OXF.: 31:2 še enkrat o izkušnjah iz 9. KWF dni v Ruhpoldingu BošDan Košir* O obisku na 9. KWF dnevih v Ruhpoldingu na Bavarskem smo v našem glasilu že pisali (2). Raz- log za ta prispevek pa so dala razmišljanja ob ugo- tovitvah nemških gozdarjev, ki so prizadevno orga- nizirali ta strokovni shod in pripravili zanimivo publikacijo s povzetki najvažnejših ugotovitev ter kopico informacij o prikazanih sečno spravilnih si- stemih ter o posameznih strojih. Poučne in zanimive so misli referentov o odnosu med dvema temeljnima vejama gozdarske dejav- nosti -·med gojenjemin izkoriščanjem gozdov v ož- jem smislu. Nobena od obeh temeljnih vej ne sme biti sama sebi namen, temveč je prav njuno sode- lovanje pogoj za doseganje ciljev celotne gospo- darske panoge. Gojenje gozdov običajno istočasno izpolnjuje več funkcij, ki so tudi dolgoročnejše naravnane in pri svojem delovanju vedno poudarjajo elemente trajnosti (lesnoproizvodna, varovalna, estetska, rekreativna vloga gozdov). Izkoriščanje gozdov pa je usmerjeno prvenstveno na.proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov in zato združuje druge kompo- nente, ki so nujne za obratovanje gospodarske pa- noge (ekonomika, organizacija dela, ergonomija, tehnika in druge). Napredek sloni predvsem na stopnji izkorišča­ nja različnih racionalizacij, ki ležijo v gozdarstvu ta- ko na biološkem kot tudi tehnološkem področju. Kot sta komplementarni osnovni vedi, morajo biti komplementarne tudi racionalizacije, ki vodijo k doseganju posameznih ciljev in zato ne smejo vse- bovati nasprotujočih si učinkov. Na teluloioškem področju uvajanje vedno novih večjih strojev ne pomeni vedno racionalizacije, večkrat je lahko prav obratno. Napredek zahteva tudi postavljanje zahtevnejših ciljev in izbor ustrez- * Mag. B. K., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 LJUBLJANA, YU. nih ukrepov, med katerimi so optimalne delovne metode v pravem sečno spravilnem sistemu med najvažnejšimi. Na gojitvenem področju pa mora gojitvena teh- nika v izvedljivih mejah upoštevati možnosti, ki jih ponujajo tehnike dela pri sečnji in izdelavi gozdnih lesnih sortimentov ter možnosti in znanja o trans- portu lesa iz gozdov. Danes seveda ne moremo prezreti izredno zahtevne in morda še ne povsem jasne vloge gojenja v razmerah umiranja gozdov~ ko postaja prva naloga človeštva, da razbreme~ gozdove pritiska onesnaževanja in pretiranega ali neprimernega izkoriščanja. Skladnost delovanJa gojenja gozdov in pridobivanja gozdnih lesnih pro- izvodov postaja v prizadevanjih za zmanjšanim ri- zikom gospodarjenja z gozdovi prvi pogoj uspeš- nosti. Tveganje pri gospodarjenju z gozdovi ne izvira le iz nepredvidljivih naravnih katastrof, ampak ga lahko pomembno povečamo z nepravilnimi gojit- venimi cilji in ukrepi ter z brezobzirnim pridobiva- njem gozdnih lesnih sortimentov. Težišči vpliva procesa izkoriščanja lesnega bo- gastva na gozd sta: poškodbe tal in poškodbe se- stoja Z naraščaJočo uporabo mehanizacije so moč­ no narasle tudi poškodbe tal. Med neposredne po- škodbe štejemo zbiDe tal pri vožnji težkih vozil. za- skorjenje tal, poškodbe korenin ter uničenje tal na mestih z nizko nosilnostjo in pri gradnji viak. Po- sredne poškodbe pa povzročimo z močnejšim po- seganjem v gozdni prostor, kot so gradnja poboč­ nih cest in vlak, odnašanje materiala, sprememba vodnega režima v tleh in drugo. Škode v sestojih pa nastajajo v območju podira- nja dreves, v območju smeri zbiranja lesa ter ob vlakah. Delo z večnamenskimi stroji ob gozdnih prometnicah prav tako povzroča škode na gozd- nem drevju. Na KWF dnevih so prikazali 18 sečno spravilnih sistemov, ki so na različne načine vključevali rešit- ve naštetih problemov. Za nas je zelo zanimiv po- skus objektivnega vrednotenja sistemov (l), ki smo ga v tem prikazu nekoliko priredili (4). Vsak sečno spravilni sistem so točkovali po več k.ritelijih z vi- dika gojen ja gozdov (vpliv na tla, vpliv na sestoj, iz- koriščanje biomase, dostopnost sestaja ter možnost izbiralne sečnje), ergonomije (nevarnost nesreč, težavnost dela, zahtevana izobrazba), telulologije (potreba po pripravi dela in podrobnem načrtova­ nju, možnost prilagajanja terenskim razmeram) in ekonomike (učinki in stroški sečnje in spravila). Izračunali smo vsoto točk po posameznem krite- riju in sečno spraviinemu sistemu, nato pa še vsoto točk združenih kriterijev, ki opisujejo ergonomske, tehnološke in ekonomske značilnosti sečno spravil- nega sistema. Tako dobljene točke smo rangirali in izračllilali korelacija rangov med zadovoljevanjem gojitvenih zahtev in vsoto ostalih kriterijev. Ugotovili smo pomembne razlike med posamez- nimi sečno spravilnimi sistemi, hkrati pa je iz rezul- tatov razvidna odvisnost primernosti sistema z vidi- 167 ka gojenja gozdov in njegove primernosti drugih vidikom (slika). Ta odvisnost je obratno sorazmerna, kar v skraj- nostih pomeni, da so tisti sistemi, ki so po gojitvenih kriterijih najugodnejši, po ostalih vidikih najmanj primerni. Iz prikaza je tudi razvidno, da so nekateri ergonomsko, tehnološko in ekonomsko visoko učinkoviti sečno spravilni sistemi gozdu najmanj prilagojeni. Ta razmišljanja kažejo na nujnost skup- nega celovitega odločanja pri izboru tehnologij ter na veliko pomanjkljivost enostranskega in kratko- ročnega gledanja v procesu pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov. Najzanimivejši so za nas tisti sečno spravilni si- stemi, ki so po položaju v sliki nekje blizu dozdev- nega optimuma, oziroma čim bližje izhodišča dia- grama. Poenostavljeno lahko razdelimo diagram na štiri območja, ki predstavljajo kombinacije do- brih in slabih ocen. V območju »DOBRO-DOBRO« sta le dva sečno spra vilna sistema. Oba sta primer- na za delo v redčenjih pretežno bukovih drogov- njakov. V obeh primerih opravlja sečnjo in zbiranje lesa isti delavec, ki ima lahko motorno žago in up- ravlja z daljinsko vodenim vitlom (npr. Werner C 62 M 2 ZD 02) z vlečno silo 36--60 kN in dosegom do 100m pri debelini vrvi 12 mm. Pri zbiranju lesa po potrebi uporablja usmerjevalni škripec. Spravi- lo poteka v enem primeru z istim traktorjem, v dru- gem primeru pa s traktorjem in pol prikolico, ki ima nakladalno napravo. Kombinacija podiranja, izde- lave in spravila se je pokazala torej v primerjavi z drugimi organizacijskimi oblikami dela še najbolj- ša ne Le iz ergonomskih in ekonomskih ozirov, tem- več tudi iz vidika vpliva na gozd. Sekundarne pro- Odvisnost med rangom kriterija »gojenje« in ran- gam »ostalih« kriterijev glede na različne sečno spravilne sisteme (KWF) 168 18 SLABO Rgojenje DOBRO 2 metnice v obeh sečno spravilnih sistemih ležijo med 40 in 100 m druga od druge, kar pomeni gos- toto 100 do 250m/ha. Na učinke največ vpliva pr- sni premer drevesa (med 12 in 20 cm) in se v pri- meru, ko spravljamo les s traktorjem, gibljejo med 16 in 29m3 / dan (sečnja, izdelava goli in spravilo na razdalji 200m), pri spravilu s traktorsko polpriko- lico pa med 36 in 44m3/ dan (upoštevano je samo spravilo lesa) . Izkušnja iz lanskih KWF dni daje možnosti raz- mišljanja v več smereh. V vseh prikazanih sečno spravilnih sistemih je bilo vključenih veliko »konj- skih moči«, s kakršnimi pri nas nikoli ne bomo mog- li računati, posebno ne v našem gorskem svetu s težko prehodnimi tereni. Poučna je bila tucli pest- rost organizacijskih oblik dela in kombinacij upo- rabljenih strojev in pripomočkov. Težavnost pri iz- biri optim~nega sečno spravilnega sistema pa kljub temu povečuje dejstvo, da imamo v konkret- nih razmerah največkrat zelo skromen izbor tehno- logij ter slabost, da smo pri svojem delovanju še vse preveč togi in neelastični in premalo storimo z.a iskanje novih originalnih rešitev. VIRI l. - (1985): Waldschonende Holzernte, Ta- gungsfuhrer zur 9. KWF -Ta gung 1985, Ruhpold.ing 2. KOŠIR, B. (1985): Obisk na 9. KWF dnevih, Gozdarski vestnik XLIII(85)9 3. KOŠIR, B. ( 1985): Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesa, Zb. ref. Stabilnost gozda v Sloveniji 4. KOŠIR, B. (1985): Gozdu prilagojeno pridobi- vanje gozdnih lesnih sortimentov, Svobodna kated- ra, tipkopis ~=-0.4892 • • • • • • • • @ • • • @ •• 4 2 18 DOBRO SLABO Ro stali udi a še ni ··st ·"ar· il ue naga, ripelie il gozdarski zgib ik BEL -liU-50 Najzahtevnejša gozdarska opravila zahtevajo stroje posebnega kova. Brezhibno mora delo- vati v vseh vremenskih razmerah in na kakršnemkoli zemljišču . Gozdarski zgibnik BELT-GV- 50 je takšen stroj . Primeren je za delo v razmerah, kjer prilagojeni kmetijski traktorji odpovedo, težki zgibniki pa niso primerni. Zgibnost traktorja (± 38°) in nihajn i nosilec prednjega mostu (15° ali 450 mm) omogočata stabilno in varno vožnjo po traktorskih vlekah. Vsa štiri kolesa so poganska, pogonski mostovi imajo avtomatsko dife rencialne zaporo s 40% učinkovitostjo . Na vsa štiri kolesa delujejo hidropnevmatske zavore in pnevmatsko vodena ročna zavora, ki zavre tudi samodejno, če tlak v napeljavi pade. Porazdelitve mase na mostove (- 60%) na prednjem mostu pri neobremenjenem taktorju, h idrostatlčno krmiljen volan, hidravlično amortiziran in oblazinjen sedež ter atestirana kabina zagotavljajo varno in , kolikor je to mogoče , tudi udobno spravilo debel in hlodovine. ~RNOMEU agrotehnika- gruda nsolo., ljubljana, titova 38 ·40 PROIZVODNJA. NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI Gozdarski v12slnlk 5/86 .. ~ STROKOVNA REVIJA Gozdarski ve2slnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHR.IFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 198G VSEBINA - INRALT - CONTENTS 169 Franc Gašperšič - Iztok Winkler- Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko akti vira- nje slovenskega krasa 184 M CuJiberg m A. Sercelj: Pelodne analize gozdruh tal severozahodnega Pohorja 189 Program gozdarskih radl]sk.lh oddaj za julij in avgust 1986 190 Franjo Sgerm: Najstarejše žage na vodni po- gon na Slovenskem 200 Marjan Solar: O umiranju gozdov 202 Marjan Lipoglavšek: Gozdarska ergonomija na češkoslovaškem 203 Mirko Medved: Gozdarski dnevi Agrotehni- ke-Grude 204 Mirko Medved: Mednarodm seJem gozdar- stva m kmetijstva v Kranju 205·' Mednarodni posvet o ohranjanju nar avruh te- . ritorijev in njihovega genetskega fonda 20.7 Društvene vesti 208 Iz domače in tuje prakse :Slika na naslovni strani: Pri sajenju bora v okolici vasi Jurišče so sodelovali . vsi vaščani, tudi ženske in otroq (slika je 12 leta 1895) ' . Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana . •. • l , Go~darski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsedruk dr. Janez Božič M1tja Cimperšek Jože Čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov ]ože Kovačič Tone Mod1c Tone Šepec Maqan Trebežnik Uredniški odbor dr. BošDan Anko dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo m uprava Editors' address YU 6 1000 LjublJana Erjavče·va cesta 15 Ziro r ačun - Cur. acc. ZOlT GL SloveniJe Ljubljana, Erjavčeva 1 S so l o 1-678-48407 Letno tz!de lO štev1lk lO issues per year Letna in di v id ualna naročnina l 000 din za OZD m TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za mozernstvo 50 DM posamezna številka 250 din Ustanovitel]ici r evije sta Zveza društev mženirjev in tehmkov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstv:) Slovenije. Poleg njiju denarno podp1ra 12hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št . 42 l -1!74 z dne 13. 3 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa prOIZVOdOV . OXF.: 233:902 (497.12 Kras) Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasa Franc Gašperšič -Iztok Winkler* Gašperšič, F., Winkler, I.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega kra- sa, v slovenščini, Gozdarski vestnik 44, 1986, str 169 lit 26 Avtorja prevzameta zgodovinsko organiziranost pri pogozdovanju slovenskega krasa. Uspešni re- zultati pogozditve slovenskega krasa v drugi polo- vici preteklega stoletja so imeli pomemben odziv v svetovni strokovni javnosti. (Podani so posebni po- goji.) V sestavku je poseben poudarek na analizah so- cialno-ekonomskih spremembah po drugi svetovni vojni, ki jih je povzročilo fenomenalno naravno šir- jenje gozdov na slovenskem krasu in ob obali. Ne- koč pust in neploden Kras je območje z nad- povprečno gozdnatostjo. Gašperšič, F., Winkler, 1.: Reafforestation and Fo- rest Management Activation of the Slovene Karst in Slovene, Gozdarski vestnik 44, 1986, p. 169, ref. 26. . The authors swnmarize the history of organized efforts in reafforestation of the Slovene Karst. The successful results in reafforestation of the Slovene Karst in the second half of the past century had a significant echo in the world' s professional public. Special emphasis is given to the analysis of so- cio-economic changes wbich, after the second World War, started off and conditioned an almost phenomenal natural spreading of the forest in the Karst along the Slovene coastline. The once barren Karst win become an area which is forested above the average. *Dr. F. G., dipL inž. gozd., izredni profesor Bio- tehniške fakultete v Ljubljani, VTOZD gozdarstvo, Večna pot 85, 61000 Ljubljana, YU * Dr. I. W., dipl. inž. gozd., redni profesor Bioteh- niške fakultete v Ljubljani, VTOZD gozdarstvo, Večna pot 85, 61000 Ljubljana, YU. l. UVOD Slovenski kras- na zahodnem delu Jugo- slavije - obsega primorski del Slovenije na površini okoli 153.000 ha. Prvotno je bilo tudi to zemljišče pokrito z gozdovi. Z rastjo potreb po lesu, zlasti gradbenem in lesu za gradnjo ladij pa tudi po drveh, se je nekontrolirani pritisk na gozdove zelo povečal in zato začel proces degradacije gozdov. Uničevanje goz- dov s sekiro je dopolnjevala še paša ovac in koz, kar je dodatno negativno vplivalo na re- generacijo vegetacije. Naglo pustošenje krasa je že razmeroma zgodaj vzbudilo zaskrbljenost takratnih ob- lasti, ki so z najrazličnejšimi ukrepi skušale zaustaviti nesmotmo gospodarjenje z gozdo- vi. Mesto Trst, ki se je čutilo najbolj ogroženo, je npr. že od leta 1150 dalje izdajala za svoje ozemlje raznovrstne odredbe proti uničeva­ nju gozdov in špekulaciji z lesom. Deželni vladarji pa so sčasoma izdali več gozdnih redov zaradi smotrnejšega gospo- darjenja z gozdovi. Ti so poleg gozdnopolicij- skih, vsebovali tudi gozdnogospodarske predpise in so bili v določeni meri nekakšni priročniki za gozdarje. Benečani so za svoj dellstre izdali gozdne rede 1452, in 1475. le- r •, ~ • • J • • • ' ' ·~ • o • Naslov gozdnega reda za Istro, Furlanijo in kras (1541) 169 Jožef Ressel (1793-1857) ta. Iz leta 1505 je prepoved sekanja v gozdo- vih na Goriškem, obširen je tudi l 541 . leta iz- dan gozdni red za Istro, Furlanijo in kras. Naj- pomembnejši za Slovensko primorje pa je bil gozdni red za vojvodino Kranjsko iz leta 1771, ki je veljal tudi za kras in Istro in ki po- sebej poudarja pomen gozdov za fužine in lastnike gozdov na krasu in v Istri. Imel je tudi določila glede obnove gozdov na goličavah, ki niso primerne za kmetijstvo. Dejanski učinek teh predpisov pa je bil · majhen. Pritiski na gozdove so se nezadržno nadaljevali. Na pogubne posledice zakraše- vanja primorskih in sosednjih pokrajin so vse pogosteje opozarjali tudi daljnovidnejši izob- raženci in gospodarstveniki. Zlasti mnogi na- ravoslovci so se ukvarjali tudi z vprašanji razgozditve in zakraševanja v naših deželah, svoja dogajanja pa so objavljali v domačih in tu~h publikacijah. Med temi je najpomemb- nejši Janez Scopoli1, ki je v nekaterih svojih razpravah prikazal težke posledice devasta- cije gozdov. Pomembno vlogo in mesto ima 1 Janez Scopoli (1723-1788), zdravnik in nara- voslovec. Leta 1763 je objavil delo Entomologia Carniolica, ki pomeni začetek slovenske znanstve- ne entomologije. 170 V:ac~;dtz; c/ ~ LI A/4.4/~x ~~)ci~ ,;'-~~"._ ,-J j~ • .-/~ ..«.. _".,."~~ ~-"'""' -J'~-.,~~~~~..;'~~- ~ alt;-;~q' c!/~.-tio-rL. Faksimile naslovne strani rokopisa J. Ressla o goz- dovih avstroogrske mornarice '~ .;-i;~ r·.~ J"/' E:.l:<~ //. /llf1# ... "" ·- ~ Ressljev pogozdit,veru načrt iz l. 1842 za občinska zemlfišča v Istri (Staatsarchiv Wien) --------------------------- - TERMINAZIONE S O P R A BOSCHI DEL GIORNO 16. DECF.MBR.E 1"/77· šem primorju. Resslovi načrti niso bili uresni- čeni. Namesto sistematičnega in komplek- snega obnavljanja gozdov, se je to izvajalo parcialno kot so dopuščale razmere v posa- meznih občinah. Pu la CuflosJi4, Diftiplin4, e Coltura 2. ORGANIZIRANI NAPORI ZA PONOVNO DEl BOSCHI DELLA PROV IN CIA OZELENITEV IN GOZDNOGOSPODARSKO AKTIVIRANJE SLOVENSKEGA KRASA D E L L' I S T R 1 A .Approvata sit~lli Durui Sredi preteklega stoletja je tudi slovenski kras nudil žalostno podobo. Herman Guttem- DELL• ECCELL ENTJSSIMO SENAT O. ?erg,~ozdarskisvetnikvTrstu, takol~ opisu- Je stanJe na slovenskem krasu: »Kdor Je v sre- M DCCL X X V Il I .. dini našega stoletja (19. stoletja) potoval po železnici od Postojne proti Trstu, Reki ali Go- rici, po Krasu, je imel v nedogled žalosten po- gled, povsod kamnite površine, brez vegeta- cije, iz katerih so podobno kot v puščavi, le tu in tam izstopale male zelene oaze.« Spoznanja o nujnosti ponovne pogozditve krasa pa so se postopoma krepila in širila. Pri tem v ospredju niso bili neposredni gospo- darski cilji ampak predvsem želja in potreba ponovno ustvariti kulturno krajino. Gozd je Pu LI FIGLIUOLI DEL QU. Z. ANTONIO PrNELLl bil pogoj za ponovno reprodukcijo Številnih sTA a.r 'AT o 1.1 Du c" L 1. funkcij. Saj, kot je zapisal deželni gozdarski Naslovna stran beneškega gozdnega reda inšpektor Venceslav Goli, »Ni gozda brez kulture in ne kulture brez gozda«. tudi gozdar Josip Ressel,2 ki je prišel leta 1817 službovat v naše kraje, od leta 1821 do smrti pa je deloval domala le v Slovenskem primorju. Sestavljal je dolgoročne gozdno- gospodarske osnove, projektiral gozdne ceste in uvajal sodobne metode gojen ja in iz- koriščanja gozdov. Svoje glavno delo je po- svetil preskrbi z lesom z~ naglo razvijajočo se vojno in trgovsko mornarico. Zaradi čez­ mernega izčrpavanja in splošnega pustoše- nje gozdov je Ressla navdajala velika skrb za bodočnost. Rešitev je videl predvsem v ob- novi gozdov na golih kraških zemljiščih. Dojel je, da to ni. samo gozdno tehnični in gozdno- gospodarski problem, temveč predvsem tu- di pomemben splošni socioekonomski pro- blem primorskih krajin Izdelal je načrte za pogozditev istrskega ( 1842) in tržaško-goriš- kega (1850) krasa. Resslovi načrti so pionir- sko P,elo, prvi sistematični poskus pogozdo- vanja in melioracije ogolelih zemljišč v na- 2 Josip Ressel (1793-1857), češki gozdar, zaslu- žen zlasti za napredek gozdarstva na Slovenskem. Znan kot izumitelj ladijskega vijaka in drugih iz- umov. Leta 1861 je bilo v Trstu ustanovljeno Društvo za pogozdovanje krasa, ki pa ni do- seglo nikakršnih praktičnih uspehov. Manj- kalo mu je finančnih sredstev pa tudi sposob- nih strokovnjakov. Več uspehov je imela tr- žaška občina, ki je pridobila za sodelovanje gozdarja Josipa Kollerja,3 ki je imel na tem področju že nekaj izkušenj. Prepričljiv uspeh je Koller dosegel pri pogozdovanju večjega kraškega zemljišča pri Bazovici ( 1869) s sa- dikami črnega bora. Tržaško namestništvo pa je leta 1863/64 izdalo tudi navodila, kako naj se pogozduje kras. Avstrijski zakon o gozdovih (1862) je sicer formalno zavrl nadaljnjo devastacijo gozdov s tem, da je omejil čezmerno pašo koz in čez­ merno sečnjo, za pogozdovanje goličav na krasu pa ni nudil nobene opore. Zato je sča­ soma prodrlo spoznanje, da je treba izdati za melioracijo gozdov specialne zakone. Tako so bili izdani zakoni o pogozdovanju krasa za območje Trsta (1881), Goriške (1883), Kranj- 3 Josip Koller (1798-1870), gozdarski strokov- njak, končal študij na gozdarski akademiji v Ma- riabrunnu, pionir pri pogozdovanju krasa. 171 Kollerjev gozd v bližini Bazovice leta 1859 prvi uspel nasad črnega bora (posnetek iz leta 1900) ske (1885), Istre (1886). Na podlagi teh zako- nov so ustanovili posebne komisije za pogoz- dovanje krapa. Sestavljali so jih predstavniki deželnih oblasti, občin in gozdarski strokov- njaki. Komisije so najprej ugotovile zemljišča, ki ~h je bilo treba pogozditi. Skupno je bilo iz- ločenih za pogozdovanje okoli 30.000 ha go- ličav. Na podlagi teh zakonov in dela komisij je pogozdovanje hitreje napredovalo vse do l. svetovne vojne. Stroške pogozdovalnih del je kril sklad za pogozdovanje (večinoma for- miran iz državnih sredstev). Komisije so ure- dile tudi lastne drevesnice. V času od 1850- 1915 je bilo pogozdenih okoli 10.842 ha goli- čav. Pomembno vlogo pri pogozdovanju krasa in pospeševanju gospodarjenja z gozdovi na krasu so imela tudi gozdarska strokovna društva. Zasedanje Vsedržavnega gozdar- skega društva v Trstu leta 1865 je dalo mo- čan impulz za sistematično pogozdovanje krasa. Na podlagi širokih razprav in strokov- nih ogledov na krasu so na zasedanju spre- jeli posebno resolucijo z naslednjimi najpo- membnejšimi predlogi: - površine, ki bodo izbrane v sklad za po- gozdovanje, je treba oprostiti davkov, - pogozdovanje krasa zahteva sposobno strokovno vodstvo, - pogozdovanje krasa ni le ožji problem pokrajin na krasu, ampak državni problem, potrebna je državna pomoč. Podobno aktivnost je vodilo tudi Kranjsko- primorsko gozdarsko društvo (ustanovljeno 172 1875). Društveno zborovanje v Trstu ( 1878) je bilo posvečeno prav pogozdovanju krasa, na zboru v Idriji (1884) pa se je društvo med drugim zavzelo za zakonsko ureditev pogoz- dovanja krasa na Kranjskem in v Istri, podob- no kot sta bila takrat že sprejeta posebna za- kona za Trst in Goriško. Prva pogozodovanja krasa so bila tako v strokovnem, kot v širšem družbenem pogle- du za takratne razmere edinstvena akcija, ki še danes, po več kot sto letih, zbuja spoštova- nje. Tudi številne strokovne manifestacije, publikacije ter številne strokovne ekskurzije in posamezni obiski gozdarskih strokovnja- kov na slovenskem krasu dokazujejo, da je pogozdovanje krasa v strokovnem pogledu takrat pomenilo nekaj velikega. Pomeni, da se je v tem prostoru takrat nekaj dogajalo. Samo tako si lahko razlagamo to izredno od- mevnost in publicitete. V dokaz tega naj kro- nološko naštejemo le najpomembnejše: 1866 - Skupščina Vsedržavnega gozdar- skega društva v Trstu, ki je dala pomembne impulze pogozdovanju krasa. 1875 - Ustanovitev Kranjsko-primorskega gozdarskega društva v (Postojni). To društvo je zelo veliko prispevalo k ideji pogozdova- nja krasa. 1879- Skupno zasedanje Vsedržavnega, Hrvaško-slavonskega in Kranjsko-primor- skega gozdarskega društva v Trstu z eks- kurzijo po krasu. 1880- Spomenica Vsedržavnega gozdar- skega društva o korakih, ki jih v zadevi po- gozdovanja krasa mora napraviti država. 1886 -Obisk ministra za poljedelstvo grofa Franza Falkenhayna. 1887- Ekskurzija slušateljev hrvatske goz- darske akademije iz Križevcev, ponovno leta 1894. 1890- Pogozdovanje krasa je predstavlje- no na kmetijsko-gozdarski razstavi na Duna- ju. - Kongres Vsedržavnega in Kranjsko-pri- morskega gozdarskega društva v Trstu s strokovno ekskurzijo po krasu. Med aktivni- mi tujimi udeleženci na ekskurziji po krasu je bil dr. B. Borggreve, direktor Gozdarske vi- soke šole iz Hannover-Miindna. Problemati- ka pogozdovanja krasa je dobila nato širok odziv v tujem, zlasti nemškem strokovnem tisku. 1894- Obisk dr. Edvarda Hoppea iz Goz- darskega raziskovalnega inštituta v Maria- brunnu. 1896 - Obisk gozdarskega inšpektorja Aleksandra Kostjajeva iz carske Rusije. 1898- Obisk višjega gozdarskega svetni- ka Aleksandra Soboljeva iz carske Rusije in gozdarskega inšpektorja Coaza iz Švice. - Predstavitev pogozdovanja krasa na razstavi o dosežkih na področju splošne bla- ginje na Dunaju (skupaj z več publikacijami). 1899 - Obisk gozdarskega inšpektorja Aleksandra Marčenka iz carske Rusije. 1900 - Prikaz dosežkov pri pogozdovanju krasa na svetovni razstavi v Parizu je dobil »grand prix«. 1901- Ekskurzija slušateljev Visoke šole za kulturo tal na Dunaju pod vodstvom prof. Gustava Hempela. 1902 - Ekskurzija slušateljev Gozdarske akademije v Zagrebu pod vodstvom treh profesorjev. 1903 -predstavitev dosežkov pri pogoz- dovanju krasa na mednarodnem kmetijsko- gozdarskem kongresu v Rimu. - Obisk prof. dr. A. Englerja iz Gozdarske visoke šole v Zurichu ter F. Flurya iz gozdar- skega inštituta v Zurichu. 1904- Obisk vladnega sekretarja Josifa Ja- kovljeva, iz carske Rusije. 1907- Predstavitev rezultatov pogozdova- nja krasa na VIII. mednarodnem kmetijsko- gozdarskem kongresu na Dunaju (referat K. Rubbia). Ekskurzije gozdarske sekcije kon- gresa na kras so se udeležili: Iz Belgije: N. J. Crahaj, Jules Huberty, Con- stant Deville, vsi gozdarski inšpektorji Iz Nemčije: Dr. Peter Schott Iz Francije: inšpektorji P. Hirsch, Leon Par- de, A. Fran, predsednik društva za pogozdo- vanje gorskega sveta Paul Descombes in profesor Robert Hickel Iz Italije: Enea Cavalieri, Giovanni Cappelli Iz Mehike: Don Juan Ludewig Iz Rusije: državni svetnik Aleksander Mar- čenko in profesor Viktor Vesol9vski Iz Švedske: Profesor Viljem Ektnann Iz Španije: senator Marquis de Comps in in- ženir Don Carlos de Mazaredo 1908- Ekskurzija slušateljev Visoke šole za kulturo tal na Dunaju pod vodstvom pro- fesorjev dr. Cieslarja, Wachtela in Marcheta - Obisk hrvaških gozdarskih inšpektorjev Petrovica in Kosovica - Obisk Rafaela Zona šefa ministrstva za gozdarstvo ZDA iz Washingtona 1909 - Ekskurzija slušateljev medžarske poljedelske akademije iz Keszthelya s štirimi profesorji 1911 - Ekskurzija nemških gozdarskih uslužbencev pod vodstvom direktorja dr. frickea (med njimi je bilo več visokošolskih profesorjev) Med prvo svetovno vojno je pogozdovanje skoraj povsem prenehalo. V obdobju med obema vojn~ma, pod italijansko vladavino, so obnovili nekaj uničenih nasadov, posebno na Goriškem, novih nasadov pa so osnovah le malo. V obdobju 1919--1946 je bilo pogozde- nih samo okrog 860 ha goličav. Po vojni je bila gozdarska služba za ob- močje krasa ustanovljena leta 1947, ko je bila ustanovljena tudi prva uprava za pogozdova- nje krasa v Vipavi (do leta 1948). Sprejeti so bili tudi ukrepi, ki so preprečevali nadaljnjo devastacijo gozdov. Mednje sodi tudi prepo- ved paše koz v gozdovih ( 1950). Pozneje so za obnovo in melioracijo krasa skrbele sek- cije za pogozdovanje krasa v Novi Gorici, Po- stojni, Sežani, Ilirski Bistrici (ustanovljene leta 1948) in v Bovcu (ustanovljena 1950). Sekcije so bile do leta 1951 neposredno podrejene upravi za pogozdovanje in melioracijo krasa pri Ministrstvu za gozdarstvo, nato pa nepos- redno pristojnim okrajnim ljudskim odborom. Temeljna pozornost je bila še vedno us- merjena v pogozdovanje kraških goličav in je bilo v obdobju 1945-64 pogozdenih okoli 4000 ha kraških površin. Močno se je poveča­ la tudi uspešnost pogozdovanja. Ceprav na krasu prevladujejo zasebni gozdovi (nad 80 %) so bila pogozdovanja v prvem povoj- nem obdobju izrazito usmerjena v družbeni sektor. Pogosto so bila usmerjena tudi na naj- 173 bolj od ročna in najslabša zemljišča, kjer ni bi- lo pričakovati posestnih sporov. Celovitemu gospodarjenju z gozdovi pa so začeli posvečati večjo pozornost šele po letu 1961. Zakon o gozdovih leta 1961 je določil, da je treba izdelati za kraško območje per- spektivni načrt. Predvidel je tudi ustanovitev posebnega zavoda za usposobitev kraških zemljišč za redno gozdno proizvodnjo. Tako je bil leta 1964 ustanovljen Zavod za pogoz- dovanje in meho racijo krasa v Sežani, ki je na kraškem območju prevzel vse gozdarske naloge. Sredstva za njegovo delo so zagotav- ljali tudi proračuni občin, okraja in republike. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani pa je leta 1963 izdelal »Gozdnomelioracijski projekt za kras Sloven- skega primorja.« Z zakonom o gozdovih leta 1965 so bila uzakonjena tudi gozdnogospodarska območ­ ja. Kraško območje je bilo ustanovljeno kot posebno gozdnogospodarsko pasivno ob- močje, ki vključuje tisti del krasa, kjer so goz- dovi in gozdna zemljišča tako slaba, da so za pogozditev kraških goličav in za melioracijo degradiranih gozdov potrebni posebni na- pori in pomoč širše družbene skupnosti. Leta 1975 pa so bile v Sloveniji ustanovlje- ne samoupravne interesne skupnosti za goz- darstvo v okviru vseh gozdnogospodarskih območij in v okviru republike. Njim je bila na- ložena tudi posebna odgovornost za gozdo- ve na krasu. Območna samoupravna interes- na skupnost za gozdarstvo na kraškem ob- močju je morala poleg drugih nalog še pose- bej skrbeti za varstvo gozdov pred požari, za obnovo, gojenje in vzdrževanje gozdov. Za iz- vajanje teh nalog so zagotavljali sredstva ob- močna skupnost za gozdarstvo kraškega ob- močja, Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa v Sežani iz svojih lastnih sredstev ter občine s tega območja in SR Slovenija iz svo- jih proračunov. Za izvajanje nalog pri pogoz- dovanju in melioracij} krasa pa je zagotavlja- la sredstva tudi Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije. S sedanjo gozdnatostjo ( 42 %) je že doseže- no globalno zadovoljivo biološko in gospo- darsko ravnovesje med gozdnimi in kmetij- skimi oz. drugimi površinami, ki je na krasu zaradi neugodnih naravnih pogojev zelo ob- čutljivo. Zato tudi niso več potrebna pogoz- dovanja novih površin v večjem obsegu, pač pa je treba vso pozornost posvetiti vzdrže- valnim delom in premeni malodonosnih goz- dov. Takšna usmeritev je sprejeta tudi v 174 gozdnogospodarskem načrtu kraškega ob- močja za obdobje 1981-1990, ki med drugimi posebej poudarja: - vzdrževanje in sanacija obstoječih goz- dov morata imeti prednost pred dragimi pre- menami, ki še dodatno povečujejo obseg vzdrževalnih del, · - z zmerno dinamiko obnavljati najstarejše borove kulture, - intenzivirati redčenja v srednjedobnih borovih sestojih, ' - uveljaviti zmerno dinamiko premen ma- lodonosnih gozdov, - pospešeno odpirati z gozdnimi promet- nicami gospodarsko najbolj zanimive gozdo- ve (sedanja odprtost le 5 m/ha). Zakon o gozdovih leta 1985 je odgovornost republiške samoupravne interesne skup- nosti za gozdarstvo SR Slovenije za gozdove na kraškem območju še razširil. Tako odslej . v tej skupnosti zagotavljajo tudi sredstva za urejanje gozdov na kraškem območju, sred- stva za varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnjo in vzdrževanje protipo- žarnih zidov in presek, obnovo gozdov na po- goriščih in odkazilo drevja v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih na kraškem območju. Za varstvo gozdov pred požari pa je predvideno združevanje sredstev Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo kraškega območja, Zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa, samo- upravnih interesnih skupnosti za varstvo ·pred požari s kraškega območja ter občin s kraškega območja Prevladalo je torej stališče, da je dolgoroč­ no sanacijo gozdov na krasu sposobno zago- toviti v pretežni meri slovensko gozdarstvo samo, povezano z drugimi, na gozdovih zain- teresiranimi dejavniki in organizirano v sa- moupravnih interesnih skupnostih za gozdar- stvo. Postopoma bo za sanacijo kraških goz- dov rasel tudi poslovni interes lesne indu- strije, ki je danes še majhen. Širša družbena skupnost, predvsem občine na kraškem ob- močju, se pri tem vključujejo pd uresničeva­ nju nekaterih posebnih nalog, zlasti pri var- stvu gozdov na kraškem območju. 3. DRUŽBENE SPREMEMBE PO II. SVETOVNI VOJNI SO VZROK IZREDNEGA ŠIRJENJA GOZDA NA KRASU Na celotnem kraškem gozdnogospodar- skem območju je leta 1875 ob prvih poskusih pogozdovanja krasa znašala gozdnatost le 1 T Pogozdovanje kraškega terena v okolici vasi Jurišče leta 1895 (a) in videz leta 1985 (b) (foto Robič) 14 %. Pri tem je treba posebej poudariti, da so bili to v glavnem le gozdni ostanki na flišu, medtem ko je bil pravi kras (apnena podla- ga) praktično gol. Naraščanje gozdnatosti do leta 1910 (glej diagram l) je bil v glavnem re- zultat intenzivnega pogozdovanja krasa. Kot posledica velikih socialnih sprememb po II. svetovni vojni, je prišlo do izrednega narav- nega širjenja gozda na opuščene kmetijske (zlasti pašniki) površine. Ta proces je vedno 175 Pogled na gol Gabrek in Čebulovico v letu 1895 s prvimi nasadi črnega bora ob Železniški progi Pivka -Divača in pogled v letu 1985 (foto Robič). Posnetek je narejen na približno istem stojišču, in sicer z vrha drevesa črnega bora 176 bolj silovit. V desetletju 1970-1980 so se po- vršine pod gozdom v kraškem gozdnogospo- darskem območju povečale za 12 % in je gozdnatost v območju narasla že na 42% kar pomeni, da se je v zadnjih sto letih skoraj po- hajila. S posebno študijo je ugotovljeno, da so velike površine bivših pašnikov in celo trav- rukov v intenzivnem zaraščanju. Povsem za- nesljivo lahko sklepamo, da bo že okrog leta 2000 gozdnatost narasla že preko 60 %. Še pred dobrimi sto let1 gol prostor, se bo torej spremenil v nadpoprečno gozdnatega (sedanja gozdnatost v Sloveniji je 50 %). Naravno širjenje črnega bora iz starejših nasadov ter vračanje prvotne naravne vege- tacije je tako silovito tudi zato, ker gre sedaj za osvajanje v ekološkem pogledu bistveno ugodnejših površin, kajti prvot_ni nasadi črne- Pogled na Videž preko železniške postaje Herpelje v letu 1905 in leta 1985 (foto Robič) 177 Pogled na Osojnico preko železniške postaje Pivka v letu 1895 in leta 1985. 178 Pogozdovanje kraške goličave v bližini vasi Jurišče leta 1895 (detajl). ga bora so bili osnovani na najbolj ekstrem- nih (zakrasenih) površinah. Nagel proces širjenja gozda na krasu pe- lje v določenem smislu v paradoksno situaci- jo. K pogozdovanju golega krasa so pred do- brimi sto leti pristopili kot. h kulturni nalogi v širokem smislu besede (oblikovanje kultur- ne krajine) . Sedanji stihijski proces naravne- ga zaraščanja z gozdom bo marsikje osvojil tudi površine (travnike ali boljše pašnike), kjer si gozda iz krajinskoestetskih in družbe- noekonomskih razlogov ne želimo. Ponovno torej lahko govorimo o problemu kulturne krajine. Zanimiv je vpogled v socioekonomske procese, ki so sprožili in pogojujejo takšno fe- nomenalno širjenje gozda na krasu. Z razvojem industrije ter terciarnih dejav- nosti se je po Il. svetovni vojni drastično spre- menila socioekonomska struktura prebival- . s tva. Delež kmečkega prebivalstva, ki je v za- četku preteklega stoletja znašal 90 %, na za- četku tega stoletja še vedno 75 %, je v seda- njem času padel na delež pod lO % (glej diagram št. 2). Nad 60% sedanjega prebival- stva stalno živi v urbaniziranih centralnih centrih (glej diagram št. 3). Delež prebival- stva, ki živi na podeželju, je padel več kot na polovico (glej diagram št 3), če upoštevamo, da so bili številni današnji urbanizirani centri v ne tako oddaljeni preteklosti še podeželje. Slednje v diagramu št. 3 ni upoštevano, ker enostavno prikazuje delež prebivalstva se- danjih urbaniziranih centrov tudi v preteklo- sti, ne glede na to, da so imeli takrat še značaj vasi. Na delu kraškega gozdnogospodarske- ga območja je velika dnevna rnigracija na de- lo iz podeželja v urbanizirane centre. Precejšen del tega prebivalstva se dodat- no, ob svoji osnovni zaposlitvi, seveda delno še vedno ukvarja s kmetijstvom (z obdelavo najboljših površin). Na precejšnjem delu kraškega območja pa gre celo za naglo de- populacijo podeželja (Brkini, Čičarija) . Kot ekstrem. je vas Poljane, ki je pred II. svetovno 179 Diagram št. l ŠIRJENJE GOZDA V KRAmcEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČ]Y. Gozdnatost v% 70 so so 40 30 20 10 i o Diagram št. 2 w w o GIBANJE DELEŽA KMEČKEGA PREBIV AJ.ZrVA Delež kmečkega prebivalstva v% 90 80 70 60 50 40 30 20 10 180 ·--------- o....l CD o o; o o CD N o cx; O> o • >-.J CD o o o o o o o o o o Diag~am št. s OBREMENITEV PROSTORA PRERAČUNANO V ENOTE GOVEJE ŽIVINE število v enotah goveje živine 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 182 co co o co JEZERCEcc Ker je bilo že na pogled razvidno, da v za- močvirjenem »jezercu« ~z prej navedenih razlogov ne bomo dobili zanesljive slike naj- mlajše vegetacije, smo na planoti severno od jezerske kotanje izrezali v smrekovem gozdu še talni blok debeline 15 cm. Pelodne analize tega profila so nam poka- zale veliko bolj razgibano sliko sprememb v JEZERCE ORLICA (talr"'i profit na ravnici) g o ~ ! w ~ Ili ~ 4. ~ __. 1 5 ~ ~ w Q..l. - 1.0 0.3 D..3 - - - - 0.3 - 6.S - - l.l'TLI - 2:7 2.7 0.7 - - - - 0.7 - - - - 0.7 - 0.3 'u 10 '·' QJ - - "''"" isia (0.61 - - 0.3 - - - - - 2a2 t.D t2 u 10 ~ .... lisi>sag« iz srednjeveške nemščine prevajati v »sak« ali »sej« oz. »ribiš- ko mrežo«, je že svoj čas opozoril prof. dr. D. Ludvik v Naših razgledih 28. l. 1957.\eta. Listine o hubah in žagah iz leta 1291 oz. 1313 ne obstajajo, sicer bi bile že kjerkoli ob- javljene ali omenjene. Obstajajo pa urbarji loškega gospostva iz leta 1160, 1291, 1318, 1360 delno, 150 l ter listina iz )eta 1379. Blaz- nik navaja iz ur barja iz leta 1291 (2), da je bilo na Škovinah šest hub, od teh tri neobdelane; imetniki mlinov morajo dajati vse predpisane dajatve, žaga pa sploh ni omenjena! V urbar- ju iz leta 1318 (2, str. 206) so podatki isti kot za leto 1291. v istem urbarju je na str. 255 v Železnikih leta 1423 prvič omenjena fužina (Oberhamer). V urbarju iz leta 1601 (2, str. 323) so v Škovinah pri Železnikih omenjene tri hube; v uradu Selce, kamor sp~dajo tudi Železniki, pa deset mlinov, toda nobena žaga! V Železnikih se omenjata prvič tudi dve fuži- ni »Ober harner« in »Nyder hamer«. Urbar iz 1501. leta sicer predpisuje, da morajo pod- ložniki les posekati, razžagati in pripeljati na Trato pri Loki deske, podnice, late in drugi gradbeni material za vzdrževanje loškega gradu. V endar na osnovi tega še ni mogoče trditi, da je že pred tem letom v obeh dolinah obratovale celo 44 žag na vodni pogon, kar bi odgovarjalo času ob koncu 19. stoletja. Podložniki so takrat lahko manjše količine predpisanih dajatev v deskah, podnicah in latah nažagali z dvo ali troročno žago grušte- rico, ne da bi potrebovali za to žago na vodni pogon. Najstarejša znana listina iz leta 1354 se na- naša na dodelitev petih kovačij peterim ko- vačem železarjem in njihovim dedičem v po- sest in uživanje proti letni dajatvi 6 mark in 40 oglejskih vinarjev, plačljivo v štirih obrokih. Druga listina iz leta 1368 dodeljuje zemljiš- ča ob Sori Jerneju Zassu in njegovemu po- močniku Andreju, razen njive ob Časovem saku (bei dem wazzer des Zassen sag) ter zemljišča ob Dašnici Zaschu in Muronu za po- stavitev kovačije, pravico poti do doline in užitek lesa okoli poti. V tretji listini iz leta 1379, v kateri sta pre pisani prej navedeni lis- tini, ki v originalu nista ohranjeni, se dajatve plačajo enkrat letno, podložnike lahko zasli- šuje in kaznuje le grof ali pisar, na njihovo za- htevo so podložniki dolžni oboroženi braniti njihovo loško oblast. V nobeni od teh listin niti v urbarju ni govora o obstaianju kakih daja- tev za žage. Tako so trditve Zumra in Kranjca in prevoda Globočnika in Blaznika brez os- nove in so namenjene bolj za krajevno uvelja- vitev in »problematično« turistično propa- gando. S temi podatki sem se obrnil še na upoko- jenega univ. prof. germanistike dr. Dušana Ludvika, ki me je sprejel z obširno razlago besed seg, sege, sag, Sagemiihl in Wazzersaga. Ko sem dal prebrati nemški tekst listine iz 1368. leta iz Blaznil>Soča« Nova Gorica 1977 DAS: Državni arhiv Slovenije, Ljubljana P AM: Pokrajinski arhiv, Maribor Fotografija traktorja llv1T-56l (vir: prospekt IMT Glej članek na str. 208) 199 OXF.: 425.1 : 425.3 : 581/584 : 971 O umiranju gozdov Poročilo o udeležbi na drugem zasedanju programske delovne skupine za ocenitev in spremljanje posledic onesnaženega zraka na gozdove pri ECE (Ekonomska komisija UN) za Evropo Kot vodja Jugoslovanske delegacije sem se 21. in 22. maja udeležil v naslovu omenje- nega zasedanja. Spremljal me je dr. Franc Batič od l. 4. 1986 soeelavec IGLG po spe- cialnosti botanik - taksonom in lihenolog. Zasedanja so se udeležili predstavniki 14 držav, član sekretariata ECE g. Dovland, predstavnik EEC (Evropska gospodarska skupnost) g. G. Kremer in številni opazovalci. Zasedanje je avtoritativno vodil g. E. Wehrmann iz nemškega zveznega ministr- stva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo iz Bonna. Osnovni namen zasedanja je bilo izdelava enotne metodike za oceno in spremljanje po- sledic onesnaženega zraka na gozdove. Skrajna akutnost propadanja gozdov v ev- ropskem prostoru narekuje enoten metodo- loški pristop ocenjevanja in spremljanja feno- mena umiranja gozdov tako na državni (nacionalni) kakor tudi regionalni ravni pod pokroviteljstvom ECE. Zgradba sistema: l. UNECE - Ekonomska komisija ZN za Evropo 2. EB- (Executive Body)- izvršilno telo o konvenciji prekomernega onesnaževanja (deluje pri UNECE) , 3. ICP - (International cooperative Pro- gram). Naloga: ocenjevanje in spremljanje učinkov onesnaženega zraka na gozdove ECE regije ICP se deli na: a) PCE -programski center vzhod, sedež Praga, vodstvo J. Matema; zajema 9 držav Qugoslavija se je sama odločila, da bo v tem centru) 200 b) PCW - programski center zahod, se- dež Hamburg, vodstvo K. F. Pantzer, zajema 26 držav. V vsaki državi obstoji še pristojni upravni organ in odgovorna oseba, v našem primeru je to Zvezni svet za varstvo okolja in urejanje prostora in M. Slavnic. Neposredno pa se ta svet navezuje na Zvezni sekretariat za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano (dr. S. Butulia). Vsaki posamezni državi je prepuščeno, da strokovno vodstvo izbere določeno razisko- valno organizacijo. 1GLG je bil zaradi dose- danjega dela na tem strokovnem področju iz- bran za strokovnega nosilca programa, kar je po eni strani priznanje za naše delo, po drugi strani pa velika ter zahtevna in odgo- vorna delovna naloga. Oba programska centra sta izdelala svoje koncepte metodike, katere smo v dveh de- lovnih dnevih uskladili, do tolikšne mere, da bo po še nekaj bolj lepotnih korekturah do 1 S. julija možno izdelati dokončno metodike ocene in spremljanja posledic onesnaženega zraka na gozdove, ki bo obvezna za članice ECE. V razpravi sva z dr. F. Batičem aktivno so- delovala. Pripombe so bile upoštevane, na- našale so se na vprašanja epifitske bionidika- cije, citogenetike in nekaterih tehničnih detaj- lov metodike. Pomembnejše poante razprave: Veliko je bilo govora o oblikovanju stopenj osut osti (S%, 20% lestvica). Dolgo smo raz- pravljali o plosko vnem ali-drevesne števil č­ nem zajetju vzorca. Razprava o terestični in aerofotogrametrični inventuri je v tej fazi da- la prednost terestični. Nedorečena je ostalo vprašanje referenčnih vrst, mehaničnih po- škodb debla in nadomestnih dreves. Najbolj drzen in politične pomisleke vzbu- jajoč je bil predlog, da bi l . stopnjo poškodo- vanosti prišteli zdravemu drevju, čeprav ta predlog ni brez praktičnih strokovnih osnov. Razprava je včasih zašla v podrobnosti, ki ne spadajo na nivo takšnega zasedanja. Posa- mezne države so zagovarjale metodiko po kateri so že delali, odnosno delajo. Stališča so utemeljevali s svojimi specifičnirni prirodnirni in gozdnogospodarskimi pogoji. Ugotovili smo, da je naša metodika praktič- . no identičria s predpisano, v veliko primerih je bistveno bolj popolna. Z morda malimi ko- rekturami bomo lahko pričeli z delom. Pome- ni, da smo po strokovni plati dobro priprav- ljeni, vprašanje je samo izvedba popisa in vse, kar je predhodno in naknadno s tem v zvezi. Tu mislim uvajanje ekip, poenotenje kriterijev in izvrednotenje podatkov. V dis- kusiji je bilo večkrat poudarjeno, da je treba tem problemom posvečati veliko pozornosti. V drugem delu zasedanja je bilo veliko govora o raziskavah višjega nivoja na stalnih poskusih ploskvah, o vrsti, periodičnosti in poglobljenosti raziskav. Naš program na osnovni 4 x 4 krn mreži (ta gostota ostaja osnovna po ECE zamisli), pred- vsem pa na 16 x 16 krn bioindikacijski mreži že zajema velik del raziskav tako imenovane- ga II. nivoja (tla, epifiti, citogenetika, fitoceno- logija, kemične analize, kvaliteta padavin, bolezni, škodljivci ... ) posega v proučevanje vzročnosti. Manjka nam samo del III. nivoja, to je nivoja posebnih, visoko zahtevnih raziskav (fiziologija, genetika, virusi, rnikoriza .. . ), ki zahtevajo visoko usposobljene specialiste in posebno laboratorijsko opremo. Pomembnejši zaključki in termini: Vsa nacionalna kakor tudi regionalna po- ročila naj bodo izdelana po številu drevja in ne po površini. Napisana naj bodo v enem iz- med uradnih jezikov ZN (angleščina, franco- ščina, nemščina). Poročilu naj bodo priložene metodološke posebnosti in nacionalni oziroma regionalni delež drevesnih vrst. Eventualne pripombe na metodologijo je treba PC dostaviti do 15. junija 1986. 15. julija dobimo dokončno metodike popisa umiranja gozdov. l. decembra 1986 je rok za oddajo poročil pripadajočim PC-jem. PC mora gra- divo obdelati do decembra, skupno ECE po- ročilo pa naj bi bilo narejeno do marca na- slednjega leta. Disku sija: Jugoslavija je v stanju takoj PCE (programski center vzhod) dostaviti sloven- sko poročilo o urniraju gozdov, imelo bi sta- tus regionalnega poročila. Po dogovoru s predst~vniki odgovarjajo- čih zveznih upravnih organov, raziskovalnih ustanov in visokih šol na sestanku v Ljubljani dne 13. 5. 1986 Jugoslavija sprejema (seveda z lokalnimi dopolnitvami) slovensko metodo popisa umiranja gozda, s tem avtomatsko tu- di ECE metodike. Popis naj bi že v letu 1986 zajel čimveč regij ali republik - pokrajin, v letu 1987 pa moramo imeti kompletno nacio- nalno poročilo. Strokovno vodstvo popisa in verjetno tudi izvednotenje naj bi prevzel IGLG. Pri vsem tem imam osebno nekaj pomisle- kov, ki so v prvi vrsti administrativne, v drugi vrsti pa tudi strokovne narave. Kontaktiranje z vzhodnim PC (kjer trenutno smo, upam pa da se bo dalo narediti premestitev v PCW), bo verjetno vzelo več časa kot kontaktiranje s PCW. Menim tudi, da če je rnetodika enot- na, je pač vseeno, kje smo pristojni. Edini op- ravičljivi razlog za našo opredelitev v PCE je, da je tam manj držav (9, v PCW 26). Tudi glede celotne poti nekega podatka imam določene pomisleke. Podatek, dobljen z vestnim delom na določeni točki, se bo sto- pil najprej v območnem prikazu, nato v re- publiškem - regionalnem, nato v nacional- nem, v PCE prikazu in končno v prikazu ECE. Verjetno pa je to usoda vseh podatkov, ki ro- majo v določeno makro poročilo. In čisto na koncu povedano. V Freiburgu je bila na vržena misel, da bi podatke dali do- ma v javnost šele, ko bi se po pravkar naka- zam poti vrnili nazaj domov!? Poročilo sestavil: Marjan Solar 201 OXF.: 30 ( 437) Gozdarska ergonomija na Češkoslovaškem Gozdarska fakulteta v Brnu je priredila ko- nec aprila konferenco z naslovom »Doprinos ergonomije in prognoze njenega razvoja pri kompleksni racionalizaciji gozdarstva« z mednarodno udeležbo. Povabili so sicer strokovnjake iz vse Evrope, vendar se je po- leg češkoslovaških strokovnjakov udeležilo konference le 7 tujcev (F AO, Švedska, NDR. Madžarska in Jugoslavija), med njimi M. Li- poglavšek z VTOZD za gozdarstvo BF. Tako konferenco prirejajo na Češkoslovaškem vsakih pet let in na njej posredujejo gozdar- jem rezultate petletnega raziskovalnega de- la na področju ergonomije. Hkrati postavijo te rezultate pred kritično presojo domačih in tujih raziskovalcev na tem področju. Tokrat so na konferenci sodelovali tudi številni zdravniki, ki se ukvarjajo z medicino dela v gozdarstvu ali sodelujejo pri gozdarskih er- gonomskih raziskavah. Dvajset referatov, ki so publicirani v zborniku, je obravnavalo naj- različnejša področja ergonomije v gozdar- stvu: nove metode ergonomskega razisko- valnega dela in varstva pri delu v gozdar- stvu, ergonomske značilnosti strojev in tehno- logij, obremenitve delavcev, preventivne zdravstvene preglede, zdravljenje in rehabi- litacijo gozdnih delavcev z zdravstvenimi ok- varami ipd. Najboljšo sliko o bogati vsebini konference daje pregled naslovov: SLAMA, 0.: Znanost- ra.Ziskave- praksa v gozdarski ergonomiji KONRAD, V.: Fizične zmogljivosti gozdnih delavcev LUKAČKA, M.: Potrebni čas za oddihe in njegovo vključevanje v norme SLAMA, 0 .: Nekateri rezultati raziskav subsistema človek v obdobju 1981-85 SIEGELOV A, J.: BRAZDOV A, Z.: Nove ugo- tovitve in metode preventivnih zdravstvenih pregledov učencev v gozdarstvu HUZL, F.: Preventiva vibracijskih obolenj v gozdarstvu BRAZDO VA, Z.; SIEGELOV A, J.: Nove ugo- tovitve in metode preventivnih zdravstvenih pregledov vietnamskih učencev v gozdar- stvu Češkoslovaške 202 PETR, J.: Ergonomske analize tehnologij pridobivanja lesa, integriranih v gojitvene ukrepe ST AREK, E.; RUSNAK, A.: Izguba sluha pri sek ačih LIPOGLAVŠEK, M.: Obremenitev šoferjev z ropotom pri prevozu lesa FILO, F.: Določanje nevropsihičnih delov- nih obremenitev pri nekaterih poklicih v goz- darstvu PETR, J.: FIALA, A.: Ergonomsko vrednote- nje mehaniziranih metod pri pogozdovanju na gorskih terenih SLOVNEK. L.: Ergonomsko vrednotenje dela strojnikov zgibnika LKT 120 B in zgibne polprikolice VKS-160-c FRYKMAN, B.: Sistematski model za ugo- tavljanje ergonomskih potreb pri raziskavah, treningu in šolanju ONDRUŠ, V.: Spoznanja raziskav dejavni- kov, ki povzročajo nesreče pri uporabi nove tehnike pri pridobivanju lesa PODMOLIK, L.: Generacijski problemi po- klicev v gozdarstvu in njihova delovna aktiv- nost ŠEMRINEC, J.: Sociološka tipizacija goz- darskih obratov CSSR UHLIG, S.: Ocena vsebine dela v gozdarski proizvodnji JABLONKA Y, Z.: Sistem računalniškega načrtovanja in kontrole pridobivanja lesa SZASZ, GERZSENYI, SAGI, SKULTETY: PReventivne in kurativne metode pri vibra- cijski bolezni motoristov - sekačev BOSTRAND, L.: TehD.ika proizvodnje in de- lovno okolje Pregled referatov pokaže, da so se dotika- li prav vseh področij ergonomije, tudi na psi~ ho logi jo in sociologijo dela niso pozabili. Prav tako vsestranski je raziskovalni program na področju ergonomije na Češkoslovaškem. Za to imajo vse možnosti: kadre, opremo, sred- stva. Najmočnejša skupina raziskovalcev je na gozdarski fakulteti v Brnu. Tu se S ljudi uk- varja samo z ergonomskimi raziskavami, eden pa opravlja tudi pedagoško delo. Poleg njih sta še po dva »ergonoma« v Bratislavi in Zvolenu, pa tudi državna postaja za varnost- no testiranje gozdarskih strojev se ukvarja z ergonomijo. Brnska fakulteta ima svoje ergo- nomske laboratorije v Krtini, kjer je tudi stroj- na postaja za tehnološko preizkušanje oziro- ma konstruiranje novih strojev. Oboje so nam pokazali v okviru enodnevne ekskurzije po končani konferenci. Opremljeni so za vse vr- ste ergonomskih raziskav. In§trumenti niso vsi najnovejši vendar oprema je popolna. Imajo fiziološki laboratorij oz. opremo za tele- metrijsko merjenje pulza, za ugotavljanja po- rabe kisika, za testiranje delavčeve zmoglji- vosti. Ekološki laboratorij ima inštrumente za ugotavljanje obremenitev z ropotom, trese- njem, plini, klimo. Kompleten psihološki tes- timi program z vsemi aparaturami vodi psi- holog, ki deluje izključno v gozdarstvu. Veči­ na instrumentarija je češkoslovaške izdela- ve, vmes so tudi njihove lastne konstrukcije. Tudi sredstev za raziskave jim ne manjka, saj ergonomiji posvečajo na Češkoslovaškem veliko pozornost. Tudi zelo dodelana zako- nodaja in standardizacija varstva pri delu ka- že na to. Močna domača proizvodnja gozdar- skih strojev tudi vedno znova zahteva najbolj- še ergonomske rešitve. Opisano lahko češ­ koslovaškim kolegom samo zavidamo in od njih se lahko marsičesa naučimo. Tudi njiho- ve tehnološke rešitve so često zanimive, ori- ginalne in uporabne. Tako so nam npr. poka- zali metodo pogozdovanja, kjer vrta jo jamice s pomočjo agregata, ki je obešen na žični žer- jav, s katerim so pred tem spravljali les. V strojni postaji Krtina prvič poizkušajo avto- matizirati spravilo lesa s traktorjem. Nastaja prototip stroja, mešanica med zgibnikom in žičnim žerjavom, ki ga v celoti krrnilijo radij- sko ali avtomatično s pomočjo žične vrvi. Do- bili smo vtis, da v Brnu res velikopotezno raz- iskujejo nove tehnologije in njihovo prilagoje- nost človeku. Tudi celotna gozdarska fakul- teta učinkuje na obiskovalca mogočno. Golih sten hodnikov velike, sicer že stare stavbe ne poznajo. Vsaka katedra predstavlja na svoj način dejstva in dejavnosti na svojem področju s številnim slikovnim materialom in v lepo oblikovanih vitrinah. Na področju er- gonomije iščejo možnosti za intenzivnejše so- delovanje z gozdarskimi ustanovami v vseh deželah. Menijo, da bilateralno sodelovanje lahko pripelje do boljših rezultatov kot več­ stransko mednarodno sodelovanje. Vsem, tu- di nam, ponujajo sporazum o brezdevizni iz- menjavi strokovnjakov. Marjan Lipoglavšek· -~---------~·--·- ---·-- - - . ·-. OXF.: 377 Gozdarski dnevi Agrotehnike - Grude V Portorožu je 23. in 24. 4. 1986 Agrotehni- ka- Gruda pripravila informacijo za gozdar- je o svoji ponudbi zunanje in notranje trgovi- ne. K sodelovanju so povabili profesorja dr. Edvarda Rebulo in dr. Stanislava Severja, ki sta s svojima referatoma otvorila prvi in drugi dan. Prvi je imel referat o osnovah za odloča­ nje o vrsti spravila. Primerjal je učinkovitost in gospodarnost spravila lesa z gozdarskim traktorjem IMT-561, adaptiranim kmetijskim traktorjem IMT-S60, goseničarjem Fiat-605 in zgibnimi traktorji Timberjack, LKT-81 in GV- 50. Naslednji dan je dr. Sever govoril o stra- tegiji razvoja proizvodnega inženirstva v goz- darstvu. Opisal je razvoj mehaniziranega spravila lesa in težave, ki so se pri tem pojav- ljale. Poudaril je, da je vedno bolj nujna po- vezanost domačih proizvajalcev strojev za gozdarstvo z gozdarji samimi in obenem tudi s trgovino. Le združeni in s smiselnimi proiz- vodnimi programi lahko pričakujemo na- predek v pridobivanju gozdnih proizvodov. Agrotehnika-Gruda je najprej predstavila ponudbo, ki jo ima v sodelovanju s Swedenmaschinen iz Celovca. Domači proiz- vajalci so dali veto na uvoz zgibnikov Tim- berjack. S tem pa je izredno osiromašena konkurenca na domačem tržišču. Podobno je tudi z japonskim zgibnikom Iwafuji, ki ga k nam ne morejo dobiti niti na preizkušanje. Ta stroj je za gozdarstvo izredno zanimiv za red- . čenja in za te rene, ki jih ne obvladuje traktor kolesnik. Predstavniki Krivaje iz Zavidovičev so predstavili proizvodnjo lupilnih strojev po licenci Nicholson. Sami proizvajajo že kom- pletno opremo, samo rotor jim izdelujejo Američani. Novost, ki jo je Gruda predstavila v Portorožu, so skladiščni nakladalniki Furu- kava, ki jih izdelujejo Japonci. Pri ponudbi Ig- landa je bil tudi daljinsko (kabelsko) vodeni vitel z vlečno silo 40 kN. Ostali vitli so bolj ali manj že poznani Predstavili so tudi kemična sredstva za zatiranje plevelov in prepreče­ vanje kalamitet lubadarja. Dr. Nada Zakič iz Gozdarske fakultete Sarajevo je referirala o. raziskavah in izkušnjah uporabe herbicida Glifosata v SR Bosni in Hercegovini. Sredstvo 203 se uporablja v glavnem za uničevanje pleve- la pri pomlajevanju z iglavci in v drevesni- cah. Informacije domačih proizvajalcev opre- me za gozdarstvo so podali v glavnem njihovi predstavniki sami. Belt iz Črnomlja bo poleg zgib nika GV -50 ponudil še zgibanik GV -70. Lesna iz Slovenj Gradca bo nadaljevala s proizvodnjo večbobenskega vitla Transvit. Poleg tega v sodelovanju z IGLG intenzivno delajo na razvoju večje žičnice in avtomats- kega hidravličnega vozička. IMT iz Beogra- da je predstavil svojo »rumeno linijo« spravil- nih sredstev za gozdarstvo. Riko iz Ribnice ima v proizvodnem programu, ki je že precej obsežen, naslednje proizvode: tri vrste snež- nih plugov, enobobenski vitel (30 kN, ki je primeren predvsem za zasebnike), gozdar- ski škripec (30 kN), ravnalno »greder<< des- ko, odrivno desko, prenosni vrtalni stroj z la- feto ali na traktorju, razne dvobobenske vitle (do 70 kN) in stroj za sekanice ter za ceplje- nje drv. LIV iz Postojne izdeluje že 9 tipov na- kladalnih naprav za gozdarstvo. Trenutno iz- delajo 400 vseh dvigal na leto, cilj pa jim je 1000 kosov. Proizvajajo tudi več tipov hidrav- ličnih vitlov, v razvojnem programu pa imajo tudi radijsko vodeni vitel. Livovi konkurenti, Tehnomehanika iz Marije Bistrice, delajo tri tipe nakladalnih naprav. Na koncu so pred- stavili že Tomosov program proizvodnje mo- tornih žag, ki trenutno osvaja proizvodnjo ža- ge tipa 266 SE. Na gozdarskih dnevih Agrotehnike - Gru- de so se srečali proizvajalci, porabniki in po- sredniki- trgovci. Zaradi problemov pri uva- žanju in devizne politike postajajo domači proizvajalci vedno bolj pomembni za nemo- teno proizvodnjo v gozdarstvu. Njih o vi proiz- vodni programi so dokaj ambiciozni, da pa bodo tudi uporabni, je izmenjava informacij z gozdarji in trgovinskimi zastopniki nujna. Del takšne izmenjave informacij predstavljajo tu- di gozdarski dnevi v Portorožu. · Mirko Medved 204 OXF.: 945.24 Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju Med 12. in 20. aprilom 1986 je bil v Kranju tradicionalni gozdarsko-kmetijski sejem. Ta- ko kot že leta nazaj je na njem prevladovala oprema za kmetijstvo. Gozdarsko opremo je predstavilo nekaj domačih proizvajalcev in zunanjetrgovinskih zastopstev. Slednji so predstavili tudi programe proizvajalcev mo- tornih žag: Jonsereds, Stihl in Husquarna. Rzastavljeno je bilo le po nekaj modelov si- cer širokega proizvodnega programa ome- njenih tovarn. Merkur iz Kranja je ponujal ne- kaj drobne opreme za gozdarstvo proizvajal- ca Sadwik iz švedske (vzmetne metre, pile, čelade, kline . . . ). Domače, plastične kline Stenplast iz Vrhnike smo videli na sejmu pr- vič. Zaradi ugodne ponudbe so ~h precej prodali in jih dah na prva preizkušanja na GG. Prvi rezultati uporabe klinov na GG Kranj so žal negativni in so pokazali, da je predvsem kvaliteta plastike slaba. Na razstavnem prostoru na prostem so do- kaj neugledne razstavljali svoje proizvode proizvajalci vitlov LIV Postojna, RIKO Ribnica in Tajfun iz Planine pri Sevnici. Livov najmoč­ nejši vitel (80 kN) je bil montiran na doma- čem zgibniku Belt. Postojnčani so predstavili tudi nakladne naprave, ki jih intenzivno raz- vijajo. Pri njih je bilo možno dobiti tudi po- drobnejše informacije, medtem ko pri marsi- katerem proizvodu dodatnih informacij ni bi- lo na razpolago. Novost na sejmu je bil gosenični traktor FIAT, ki ga je zastopnik, Pucarevo iz Saraje- va, opremil za delo v gozdu. Pri opremljanju niso imeli preveč uspeha, saj je bilo nekaj po- manjkljivosti vidnih takoj: - Montirali so preširoko in preveč naprej pomaknjeno odrivno desko. - Mehanski vitel je že zastarel in ga ni mo- goče upravljati iz kabine. - Kabina je »prenežna« za delo v gozdu in od spodaj preveč odprta. Žalski Hmezad je predstavil peč za avto- matsko kurjenje lesnih odpadkov PS - 70 kW. Peč je možno kuriti z žago vino, ob lan- ci in sekanci in drugimi lesnimi odpadki gra- nulacije do 30 mm. Tudi letos smo gozdarji odhajali s sejma verjetno ne preveč zadovoljni. Predstavljena je bila tačas najaktualnejša tema v gozdar- stvu o umiranju gozdov,* vendar smo še ved- no premalo storili za predstavitev naše stro- ke širši javnosti. Veliko uspešneje kot mi, so svoje stvari predstavili razni kramarji. V bo- doče mora organizator pritegniti k sodelova- nju čimveč proizvajalcev gozdarske opreme (drobne in strojne). Ti bi morali biti skoncen- triram na enotnem prostoru z osrednjo infor- macijsko službo za gozdarstvo. Gozdarji pa bi morali sejem izkoristiti za informiranje, predvsem zasebnikov, o možnostih in zahte- vah za delo v gozdu, o varnosti pri delu, teh- niki dela. Tako bi lahko ta sejem gozdarji iz- koristili za enoten nastop in pristavitev pred slovensko javnostjo. Mirko Medved, dipl. inž. gozd. * S strani Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo. OXF.: 971 Mednarodni posvet o ohranjanju naravnih teritorijev in njihovega genetskega fonda Informacija Letos poteka petnajsto leto delovanja mednarodnega, interdisciplinarnega pro- grama Človek in biosfera (Man and Biosphe- re, MAB), katerega je novembra 197 l. osno- val Unesco. Obsega 14 področij, ki raziskuje- jo posledice nenačrtnega izkoriščanja zemlje in neustrezno ravnanje človeka z bogastvi biosfere. V zadnjem času, v obdobju naraščajočih in zastrašujočih vplivov človeka na življenjsko okolje ima Unescov načrt št. 8 (»Ohranjanje naravnih teritorijev in nfihovega genetskega fonda«) vedno večji pomen. Raziskave v ok- viru osmega načrta potekajo v biogenskih re- zerva tih. Njihov namen je proučevanje meha- nizmov poteka in vodenje procesov v eko- sistemih, kakor tudi proučevanje optimalnih metod ohranjanja genetskega fonda rastlin- skega in živalskega sveta. Prerez celotne problematike ohranjanja biološkega ravnotežja je omogočil medna- rodni posvet, ki je potekal od 23. 09. do 28. 09. 1985 v Blagoevgradu v Bolgariji. Organizirala sta ga Bolgarski nacionalni komite MAB pro- grama in Raziskovalno-koordinacijski center za ekologijo in varstvo okolja pri Bolgarski akademiji znanosti. Udeležilo se ga je 209 strokovnjakov, predvsem iz vzhodnih socia- lističnih dežel, Kanade in Jugoslavije. Delo je potekalo v štirih sekcijah: a) Ohranjanje naravnih teritorijev: Problematika ohranjanja naravnih teritori- jev (nacionalni parki, biosferski rezervati, biogenski rezervati) je bila obravnavana teo- retično-metodološko (proučeni so bili princi- pi ustanovitve in delovanja mreže naravnih zavarovanih teritorijev). Prikazani so bili tudi rezultati konkretnih meteoroloških, fliristič­ nih, fitocenoloških, zooloških, ekoloških razis- . kav, ki so potekali v biosferskih rezervatih. Predstavljene so bile izkušnje razdelitve bio- 205 genskega rezervata na središčni (strogo za- varovani pas) in nevtralni pas, ki obkroža pr- vega. V zadnjem nemoteno potekajo tradicio- nalno izkoriščanje zemlje, skrbno nadzorova- ne športne aktivnosti (ki ne škodujejo okolju niti ga ne onesnažujejo), vzgoja nekaterih rastlin v nadzorovanih okoliščinah. Opazova- nje okolja vključuje stalno spremljanje pada- vinskega režima, temperaturnih sprememb in stopnje onesnaženosti zraka. Novost je predlog o vključevanju vodnih ekosistemov v mrežo zavarovanih naravnih območij. b) Genetski fond - naravovarstveni as- pekti: V tej sekciji so obravnavali vprašanja ses- tavljanja nacionalnih in regionalnih »Sezna- mov« in »Rdečih knjig« redkih in ogroženih živalskih vrst. vprašanja programa in meto- dologije spremljanja stanja vrst, vključenih v »Rdeče knjige« in demekološki pristop pri proučevanju ogroženih in redkih vrst. c) Ekološki monitoring: V oviru sekcije ekološkega monitoringa je bila predstavljena teoretična in metodološka problematika: - spremljanja antropogenih sprememb, · - talnega monitoringa, - ekološko-biološke spremljave vsebno- sti herbicidov v tleh, - ocenjevanja kvalitete deževnice v okvi- ru regionalnega monitoringa, - izkoriščani strukturnih analiz združb makrozoobentosa kot osnove monitoringa. Obravnavani so bili tudi rezultati konkret- nih raziskav vsebovanja radionukleidov in težkih kovin v organskih snoveh populacije insektov v zavarovanih območjih. d) Ekološko-osveščevalna vzgoja in kultu- ra. V zaključku posvetovanja je bil poudarjen poseben pomen raziskav v biosfersk:ih re- zervatih, ki se izvajajo po enotni mednarodni metodologiji, kar omogoča primerjavo rezul- tatov. Te raziskave so pomembne za razvoj teorij o globalnem ekološkem monitoringu. Udeleženci so ugotovili, da je nujno razširiti in poglobiti raziskave preteklega in sedanjega stanja genetskega fonda varovanih območij. Te raziskave bi v bodočnosti omogočile pro- gnoziranje sprememb in vplivanje na genet- ske spremembe v naravnem okolju. Poudari- li so velik pomen pripravljanja kriterijev sta- nja redkih in ogroženih vrst rastlin in živali. Oceniti bo treba njihov delež v skupnem ge- nofondu zaščitenih in nezaščitenih teritorijev. K temu naj bi pripomogla priprava nacional- 206 nih »Rdečih knjig« redkih in ogroženih vrst rastlin in živali in mednarodna izmenjava in- formacij o stanju teh vrst v posameznih deže- lah. Zato so predlagali, naj bi za Balkanski po- lotok izdelali »Rdečo knjigo« redkih in ogro- ženih vrst rastlin in živali ter »Zeleno knjigo« izginjajočih, ogroženih in redkih ekosistemov (biogeocenoz). Udeleženci so se obrnili na mednarodne organizacije s prošnjo, naj pospešijo nasta- nek mrež biosfernih rezervatov in drugih za- varovanih teritorijev. Ohranjevanje pomemb- nejših ekosistemov in njihovega genetskega fonda v Evropi bo pripomoglo k nastajanju na biogeografski osnovi temelječe mreže na- ravnih rezervatov. Povečanje in povezava naravnih območij bosta pripeljala do global- ne zaščite genetske osnove in preprečila prehitre in usodne genetske spremembe v naravnem okolju. Avtor: P. L. Gorčakovskij Ekologija, Moskva, 1985, 1, str. 90-92 Prevedla in prireclila: Maja Šku1j, dipl. inž. gozd. IGLG, Večna pot 2, Ljubljana DRUŠTVENE VESTI OXF.: 971 XIV. evropski simpozij študentov gozdarstva Gent, 2.-5. aprila 1986 Ker je število trinajst pač nesrečno, smo se slovenski študentje gozarstva udeležili šele štirinajstega srečanja evropske zelene bra- tovščine. Simpozij so vzorno organizirali štu- dentje gozdarskega oddelka fakultete za po- ljedelske znanosti v Gentu (Belgija), »Goz- darstvo in družba« je bila rdeča nit referatov. Časa za oddih je bilo bolj malo: dva in pol dneva predavanj, celodnevna in še ena pol- dnevna ekskurzija, ogled Genta, Bruslja in Antwerpna, družabni večer in sprejem pri županu Genta. Udeležencev je· bilo nekaj čez 60, pred- vsem iz zahodnevropskih fakultet, čez želez- no zaveso je uspelo priti le dvema Pol jakama (namesto povabljenih petih) in enemu Čehu - fakulteti v Varšavi in Zv6lenu. V pisani druščini je bilo mogoče najti še Američane, Kanadčane in lndijce, ki študirajo v Evropi. Da je koncept gospodarjenja z gozdom drugje krepko drugačen, je bilo videti in sli- šati iz predavanj in pogovorov s tujimi štu- denti Najini svetlo zeleni ekološki miselnosti je bilo tuje zgolj ekonomsko gledanje na gozd, saj je marsikdo govoril le o ekonomiki oziroma izkoriščanju gozdov kot povezavi med družbo in gozdarstvom. Od socialnih funkcij ima pomen predvsem rekreacijska (kaj bi zahodnjaki brez jogg1nga). Pa vendar je zaskrbelo mlade gozdarje ob umiranju gozda. Najin referat l>SLOVENSKI KRAS KOT DRUŽBENI IN GOZDNOGOSPODARSKI PROBLEM« (avtorja B. Počkar, J. Stritih) je na- letel na nepričakovano zanimanje. Mnogi so prvič slišali, da srno se tako uspešno spopri- jeli z naravno zapreke, kakršno predstavlja revščina kraških tal. Z malo pretiravanja bi lahko napisala, da so z odprtimi usti dočakali epilog: cilj gospodarjenja s sedanjimi borovi- . mi kulturami je premena v smeri avtohtone vegetacije, saj le-ta omogoča trajno ravnotež- je vseh funkcij, čeprav je ekonomsko manj zanimiva. Še nekaj besed o ekskurzijah. Le 20% Bel- gije je poraščene z gozdom, povsem urbani- zirani predeli obsegajo že 28 %vse površine. Vse to se odraža na gospodarstvu. V družbe- ni lasti je polovica gozdov in z njimi gospoda- ri državna gozdarska služba. Gozdarji goz- dove le nadzorujejo, načrtujejo dela in pro- dajajo les na panju. Izkoriščanje pa opravlja- jo kupci lesa sami. Na prvem izletu smo si ogledali Zonien- woud (»Sončni gozd«), kakih 4300 ha velik gozdni kompleks na robu Bruslja. Le-ta je pr- vovrstno rekreacijsko območje - v njem je npr. 80 km urejenihjahalnih poti. Večino pod- ročja so v času Marije Terezije zasadili z bukvijo, tako da danes na rastišču Quercetum Atlanticum raste kapitalen bu- kov gozd. Enodobno strukturo čiste bukve skušajo prevesti v skupinsko mešan gozd hrasta in bukve. Tla so glinasta na peskih in često zelo plitva, zato je hud problem stabil- nost bukovih orjakov. Proizvodna doba buk- ve je 15~ 180 let. Ker v gozdu ni vlak, pridejo kupci s traktorji k vsakemu drevesu in skoraj vsa tla so prepredena s sledovi koles. To prav gotovo povzroča zbijanje tal. Pomlajuje- jo praktično le umetno, ker naravno ni mogo- če zaradi golobov, od bukve degradiranih tal in agresivnosti zelišč. De belci sadik mora- jo obvezno zavarovati s plastično obloga - Belgija je raj za zajce. Druga ekskurzija nas je vodila na sever Belgije v gozd Pijnven, okrog 500 ha borovih nasadov na rastišču Querceto-Betuleturn na peščenih tleh. Največ je rdečega in korziške- ga črnega bora, med Iistavci pa prevladuje rdeči hrast. Pri obnovi raje sadijo novo pro- venienco bora, ki je bolj produktivna od prej- šnje, namesto da bi dopustili naravno pomla- jevanje. Korziški bor prirašča še enkrat bolje od rdečega, vendar bodo zadržali nekaj slednjega zaradi pestrosti vrstne sestave. Po- nekod, kjer se je rdeči hrast nasemenil pod bor, po poseku borovega sestaja nadaljujejo s hrastovim letvenjakom. V gozdu je vstop dovoljen le na 20 ha veliko površino, name- njeno rekreaciji. Tu so pešpoti, izsekanih je nekaj jas za piknike s paviljoni in klopmi, v majhni stavbi pa je urejen muzej, ki predstav- lja živalstvo in rastlinstvo območja. Na eni od jas nam je belgijska vojska pripravila izvr- sten prigrizek. Ogledi belgijskih mest so bili dokaj anar- hični, a kljub temu srno spoznali kar lep del 207 bogate zgodovinske in kulturne dediščine Belgije. Omembe vredno je tudi belgijsko pi- vo, ki ga je Približno 600 vrst, od katerih sva jih spoznala le 16,6 %. Ob koncu smo vsi, razen gostiteljev, ugoto- vili, da je bil simpozij prekratek, saj bi se lah- ko še o marsičem pogovorili. Udeležence je zanimal tudi kongres IUFRO septembra 1986 v .Ljubljani in srečanje študentov gozdarstva, k1 bo potekalo ob tej priložnosti (prijavilo se je že čez 30 študentov iz cele Evrope). Srečanja s tujimi študent~ fakultetami in gozdovi so za vsakega izmed nas zelo zanimi- va in koristna. Le tako se lahko naučimo res ceniti to, kar imamo in se zavzemati za ohra- nitev naših gozdov. Upajmo, da bo letošnja mednarodna dejavnost študentov naše fakul- tete spodbuda za tovrstno delo tudi v prihod- nosti. XV. simpozij študentov gozdarstva bo naslednje leto v Munchnu in upajmo, da bo- mo tudi tam imeli predstavnike našega od- delka. Posebej se zahvaljujeva vodstvu in peda- goškim delavcem VTOZD za gozdarstvo, ki ~o.narna omogočili udeležbo na tem simpozi- JU m nama pomagali pri pripravi najinega pri- spevka o Krasu. 208 Jernej STRITIH Peter BERDEN IZ DPMAČE IN TUJE PRAKSE Demonstracija traktorjev Kubik V Postojni sta proizvajalec traktorjev IMT iz Beograda in GG Postojna 23. 4. 1986 pripra- vila predstavitev gozdarskega traktorja IMT- 561, lffienovanega tudi Kubik. Demonstracijo na terenu so pripravili v revirju Hrušica. Ob- jekt je bil zelo dobro izbran, saj srno v dveh vožnjah videli spravilo navzdol in navzgor. Obakrat je traktor pripeljal preko 5m3 jelo- vih hlodov. Traktor je bil na preizkušanju v Postojni od lanskega maja. Ugotavljali so njegovo učinko­ ~tost in uporabnost za delo v gozdu pri spra- vilu lesa. · Ugo!ovitve je po demonstraciji predstavil v GSC inž. Franc Vengust. Te so naslednje: - Traktor IMT-561 je učinkovito spravilno sredstvo. - Za delo v gozdu je ustrezno opremljen. - Ni še kot celota ergonomsko in tehnično testiran. - Njegovi učinki pri spravilu lesa med prezkušanjem so bili dobri in v primerjavi z IMT-560 približno 20% večji, ob upoštevanju skupne vrednosti normativa . . - Pogon na dve osi, večja teža na pred- ?Jem rn?stu, mu omogoča premagovanje več­ Jih nagibov kot IMT -560 (na demonstraciji 35%, med testiran jem maksimalno 42 %). - Ocenili so, da obvladuje 10% več tere- .nov kot IMT-560. Takšna preizkušanja gozdarskih strojev, preden se pojavijo na trgu, so zelo koristna, tako .. za proizvajalca kot tudi za gozdrje, ki dobiJO tako osnovne informacije, kako se stroj obnaša pri delu v gozdu. VIR; Veng':15t. F.: Rezultati proučevanja učinkovitosti pri spravtlu lesa s traktorjem IMT-661. GG Postojna 1986 (tipkopis) ' 'V e d. ka i·s apil 1 ue naga, p ·pelie gozdar i zgibnik li-liU 5 Najzahtevnejša gozdarska opravila zahtevajo stroje posebnega kova. Brezhibno mora delo- vati v vseh vremenskih razmerah in na kakršnemkoli zemljišču. Gozdarski zgibn ik BELT-GV- 50 je takšen stroj . Primeren je za delo v razmerah, kjer prilagojeni kmetijski traktorji odpovedo, težki zgibniki pa niso primerni. Zgibnost traktorja (± 38°) in nihajni nosilec prednjega mostu (15° ali 450 mm) omogočata stabilno in varno vožnjo po traktorskih vlekah . Vsa štiri kolesa so poganska, pogonski mostovi imajo avtomatsko diferencialne zaporo s 40% učinkovitostjo. Na vsa štiri kolesa delujejo hidropnevmatske zavore in pnevmatsko vodena ročna zavora, ki zavre tudi samodejno, če tlak v napeljavi pade. Porazdelitve mase na mostove (-60%) na prednjem mostu pri neobremenjenem taktorju, hid rostatično krmiljen volan , hidravlično amortiziran in oblazinjen sedež ter atesti rana kabina zagotavljajo varno in, kolikor je to mogoče , tudi udobno spravilo debel in hlodovina. c!RNOMELJ agrotehnika- gruda n.solo., ljubljana, titova 38 -40 PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI Gozdarski vt~slnlk 6/86 STROKOVNA REVlJ.A Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 6 Ljubljana, avgust 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 209 Alojz Leb: Pozdrav 18. kongresu IUFRQI 210 Dušan Mlinšek. Svetovni kongres m razmiš- ljanje o raziskovalnem delu pri nas 215 18. svetovni kongres IUF'RO je pred nami 216 Hubert Dolinšek: Organizaci jske priprave na XVIII. svetovni IUF'RO kongres 217 Franc Firšt Razmišljanje ob IUFR0-86 219 Niko Torelli: Komisija za mlade znanstvenike 221 Analiza raziskovalnega dela za obdobJe 1981- 1985 in raziskovalni program goz- darstva Slovenije za obdobje 1986- 1990 229 InformaciJa o nekaterih posebnostih populari- zacijskega programa pred IUFRO kongre- som 232 Ma1jan Kotar: Kongresne ekskurzije v Slove- niJI 233 Igor Smolej: Razstava znanstvenega tiska 234 Srečko Peterlič: Kako gleda Cankarjev dom na kongres 235 Sonja Horva t-Marolt, jernej Stritih: Prispevek študentov gozdarstva tz evropskega pro- stora k lB kongresu IUFRO 237 jože Curk: Domišljija arhitekture 238 Edvard Rebula:Opravljeno delo na področju razvoja gozdarstva v predkongresnem razdobju 243 Marjan Kotar: Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Sloveniji Slika na naslovni strani: Razmislimo, če je to poslednje drevol Foto: Vmko Šeška Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana- Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cm1peršek Jože Čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Koštr Bons Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec MarJan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boštian Anka dr . Janez Bož1č Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana ErJavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur acc ZDIT GL Slovenije Ljubljana, ErJavčeva 15 50 lO 1-678-48407 Letno izide 1 O številk lO 1ssues per year Letna inctividualna naročnina l 000 din za OZD in TOZD 4000 din za dij ake in študente 400 din za inozemstvo 50 OM posamezna številka 250 din Ustanoviteljic! revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ier Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kuLturo (št 42 1-1174 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa protzvodov. OXF. 971 :972.2 IUFRO Pozdrav 18. ·kongresu IUFRO! Mednarodna zveza gozdarskih razisko- valnih organizacii ki ima že 4. leto sedež v jugoslav1)i- v Ljubljani, deluje častitljivih 95 let. V svetu so gozdarji pred 95 leti ugotovili potrebo po sodelovanju, primerjanju in skupnem izboljševanju raziskovalnega dela, kar so izrazili leta 1890 v obllki resolucije takratnega kmetijskega in gozdarskega kongresa na Dunaju. V nemškem Ebers- waldu so_leto kasneje gozdarji Nemčije, Av- stnj'e in Svice ustanovili Mednarodno zvezo gozdarskih raziskovalnih ustanov - pred- hodnica JUFRA (International Union of Fo- restry Research). Z Jeti delovanja Zveza narašča -njenih članic -raziskovalnih organizacij je že pre- ko 300, v n]i'h pa sedaj dela več kot 10.000 znanstvemkov- in je sedaj edina splošna m najbolj obsežna svetovna organizac1ja, ki se ukvarja z generalnimi ali strateškimi pro- blemi svetovnega gozdarstva. Njen 18. kongres je v jli.goslav1ji, v Ljublja- m v septembru leta 1986; a priprave zanj so se pričele leta 1982, izvajajo pa jih tudi inže- nirji in tehmki gozdarstva in lesarstva, člani društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in predelave lesa iz cele jugoslav1je; velik del nalog pa opravljajo člani teh društev iz Slo- venije. Pozdravljamo emmentne osebnosti iz vsega sveta, ki bodo govorile na kongresu o tem, kaj se velikega dogaja v znanstvenih krogih gozdarstva in v gozdovih in ki bodo govorile o tem, kaj se dogaja v znanstvenih . krogih zunaj gozdarstva a v povezanosti z odnosi med družbo m prirodo. Pozdravljamo raziskovalce iz 70 držav, ki bodo na kongresu predstavljali znanstveno raziskovalne dosežke v svetu na področju genetike, zaščite gozdov in njihovo stalnost, faune, flore, hudournikov, izkoriščanje goz- dov ob humanizaciji dela, ekonomike in or- ganizacije, kvalitete lesa, zaščJle lesa, izbolj- ševanje lastnosti lesa, itd. Pozdravljamo udeležence kongresa; želi - mo, da izkoristijo kongres v največji možni meri, da študirajo gradivo kongresa - skup- no preko 5000 strani. V njem je zbrano ve- liko bogastvo znanja, v kollkor bo prenese- no v življenje kjerkoli na svetu, bo predstav- ljalo skupni prispevek k izboljševanju kvali- tete življenja in bivanja človeka na zemlji. Za inženirje in tehmke gozdarstva in pre- delave lesa v jugoslaviji in Slovemji je 18. kongres IUFRA v jugoslav1)i in Slovem)i en- kratna pnložnost v stoletju pozdraviti veliki svetovni zbor strokovnjakov, jih videt1 in sli- šati, ter študirati njihove dosežke. Alojz LEB predsednik Zveze društev inžerurjev in tehmkov gozdarstva m lesarstva Slovenije 209 OXF.: 945.4:971:972.2 IUFRO Svetovni kongres in razmišljanje o raziskovalnem delu pri nas Dušan Mlinšek* Kritično vrednotenje raziskovalnega dela v pri- pravah na IUFRO kongres zahteva spopolnjeno strategijo raziskovalnega dela: l. Raziskovalno delo mora sloneti na spoznanju, da se narave ne da posiljevati. 2. Gozdni laboratorij v naravi ima prednost pred klasičnim laboratorijem. 3. Pre- verjanje znanstvenih izsledkov mora biti naravi gozda prilagojeno. Kongres je pred vrati. Zakaj smo ga spre- jeli pod streho, smo že razlagali. V toku pri- prav zanj pa se utmejo marsikatere dodatne misli o raziskovalnem delu. Če smo se odlo- čili organizirati to svetovno prireditev, potem kaže od nje imeti tudi koristi za gozd, za stro- ko, za gospodarjenje z gozdom in ne naza- dnje tudi za priznanje gozdarskih strok pri nas. Več kot imamo težav, bolj spoznavamo, ka- ko potrebna sta raziskovalno delo in ob njem skrbnejše delo z gozdom. Naivno je misliti, da bo gozd - takšen, kot smo ga naredili, in v okolju, ki ga stalno ogroža - lahko »samo- hodno« uspeval. Gozd bo le, če bo prava člo­ vekova pomoč nenehno prisotna v njem, ne *Dr. D. M., dipl. inž. prof., Biotehniška fakulteta, V TOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljublja- na, YU 210 pa v pisarni. Ta človekova pomoč mora biti posebej razvita na dveh področjih a) v temu primerno prirejenemu raziskovalnemu delu in b) v čuteči roki v gozdnem sestoju. Da bi vse to uspelo, so potrebni najmanj trije, in to raziskovalec, praktik in primerna klima za raziskovalno delo in njegov prenos v vsakda- njo prakso. Vse troje se mora ujemati podob- no kot pri nastajanju novega gozda: drevesna vrsta, oziroma njen osebek mora imeti pri- merne dedne lastnosti. Hkrati se mora ta dre- vesna vrsta in njen osebek ujeti z danim ras- tiščem. Razvoj obojega pa mora biti usklajen z našim gozdnogojitvenim oziroma gozdno- gospodarskim ciljem. V naravi se te tri stvari ujemajo. Po tej poti nastajajo sestoji, kjer vrsta delno vpliva na rastišče in si ga delno prila- godi oziroma lahko naše cilje danim razme- ram le delno prilagodimo. Z drugimi beseda- mi, gozdarstvo je močno vezano na naravo- slovne osnove. Naša pot ni tehnična pot. To pa se močno odraža na vse, še· posebej na raziskovalno delo v gozdarstvu. RAZISKOVALNO DELO MORA SLONETI NA POSEBNIH TEMELJIH Pri nas dozdaj včasih drugače razmišlja- mo. Raziskovalno delo mnogokrat drugače oblikujemo. Jemljemo ga kot nujno zlo ali pa se ga otresemo s pripombo: bo že šlo. Reci- mo pa, da je to preteklost. V eč raziskovalne- ga dela postaja nujnost, če hočemo ohraniti današnje pridobitve od gozda in če hočemo gozd, ki je v veliki nevarnosti, varovati s pri- pomočki, s katerimi lahko razpolaga gozdar- stvo. Pri tem ne gre le za obseg raziskovalne- ga dela, bolj gre za karakter in za kakovost raziskovalnega dela. Mislim, da moramo tudi raziskovalno naravnanost nasloniti na neka- . tera temeljna izhodišča gozdarstva. Med ta izhodišča spada na prvo mesto zahteva: Ne po~iljujmo narave, pač pa jo usme.rjajmo Gre za gozdarsko spoznanje v Srednji Evropi. Izoblikovala se je v zadnjih dvesto le- tih na podlagi stoletnih izkušenj pri delu z gozdnimi sestoji, ko je gozdar hotel eno, na- rava pa je naredila povsem drugače . Goz- darstvo je doživljala bridke izkušnje, ker se mora ukvarjati z gozdom kot dolgoživo tvor- bo. V dolgi življenjski dobi gozdnega sestaja nas čaka namreč vrsta razočaranj. Zato prav v gozdarstvu to zgodnje spoznanje in odpor do svetovnonazorske dominantne ideje indu- strijskega sveta, ki je prežeta s prepričeva­ njem, da je naravo možno obvladati. Danes vidimo, da je vse več glasov, ki temu.. več ne pritrjujejo. Katastrofe v Cmobilu in drugod so podrle vero v nezmotljivost človeka. Vse bolj nemarno okolje kontinentov to le še potrjuje. V vsakem od naših protinaravnih in zanikrnih posegov v gozd, kot so nemame sadnje, brezglava gradnja transportnih sledi, neod- govorna organizacija itd. je v bistvu kanček črnobilske katastrofe. Ena sadika kot nad- omestek za l OO ha uničenega gozda na svetu in podobno, govore vse o dimenzijah člove­ kove neodgovornosti. Nagel gospodarski razvoj prinaša tudi nagle streznitve. Duali- zem »naravo obvladati : naravi se podrediti« je povsod prisoten in tudi v gozdarskih kro- gih najdemo še vedno, kljub bridkim izkuš- njam, zagovornike teorije o obvladovanju na- rave. Ekonomika zahoda in vzhoda je padla na izpitu, ker ni sposobna upoštevati v svojih kalkulacijah vseh pomembnih parametrov, od katerih so nekateri za obstoj družbe in človeka pomembnejši od tistih, ki jih najdemo v obstoječih izračunih. Mnogih med njimi se ne da kvantificirati; zanje je potrebno iskati nadomestilo v izkušnjah, v zgodovinskih dej- stvih in v človekovi modrosti. Evropsko goz- darstvo ima dovolj izkušenj, da se lahko v ce- loti postavi na stališče zagovornikov narave in njenega usmerjanja in odklanja ekonom- ska razmišljanja, ki slane na kratkoročno na- JAKOST FLUKTUACIJE ravnani presoji. Opravka imamo z gozdom, kot trajnejšo tvorbo. Njeno bistvo je stroka nekoč drugače celostno dojemala in bila sposobna razvijati med drugim tudi usmerja- nje narave z »usmerjevalnimi koncepti« eko- nomike. Če smo torej dojeli, da narave ne moremo obvladati, pa tudi zato, ker bi to bilo sicer ne- smotrno početje, potem smo primorani izbi- rati drugačne poti, poti in metode usmerjanja narave v praksi in v raziskovalnem delu. Na- ša goznata Slovenija predstavlja mozaik enk- ratnih krajin. Toda v tem prostoru prehodov in meja je polno ujm, katastrof, »škodljivcev«, neugodnega vremena, čudnih ekonomij, skratka nepredvidljivih dogajanj. Dežela na prepihu je torej podvržena številnim nepred- videnim vplivom v gospodarstvu, kulturi, po- litiki in med drugim tudi v gozdarstvu. Vsa naša predvidevanja, razmišljanja in ukrepi morajo zato našteto upoštevati in uporabljati z velikimi varnostnimi koeficienti, da bi lahko uresničevali relativno stabilne razvojne poti v gospodarstvu in v družbi. Fluktuacije, kot naravna zakonitost vsega dogajanja v naravi, so v našem prostoru še posebej izrazite. Slo- venski človek jih je vedno občutil in se temu primerno tudi ravnal. Od nekdaj smo si zato stabilizacijo vsak po svoje pred sta v ljali in jo tudi uresničevali; in to, kar se dogaja danes, je le še dokaz več, da je tako. Težko je razumeti tovrstna razmišljanja ne- komu, ki je doživljal svoj čas v relativno ugodnem obdobju. Nekdo, ki je bil nasprotno primoran preživljati obdobje gospodarskih ČAS Iz skice je razvidna nepredvidljivost fluktuacij 211 in podobnih depresij, katastrof v gozdovih bo takoj razumel ))teorijo visokih varnostnih koe- ficientoV« v našem udejstvovanju. V našem primeru bo A, ki je preži v ljal različna kritična obdobja, drugače upošteval varnostne koe- ficiente kot B, ki je večji del svojega časa pre- živel v relativno ugodnem obdobju (glej ski- co). Z drugimi besedami, potrebno je biti do- volj časa gozdar, da dojameš moč naravnih fluktuacij in da znaš temu primerno z veliko mero varnosti kreirati gospodarjenje z goz- dom. Raziskave v naravi vse povedano potr- jujejo. Vse naše raziskovalno delo mora biti z naštetimi dejstvi prežeto, čim dlje stran od kratkoročnosti špekulacij in spremljajočega besedičenja, ki pripeljeta svet na rob kata- strofe. Čemu vsa ta razmišljanja pred kongre- som? Kongres je nedvomno dogodek, ki nas sili, da z distanco in iz različnih zornih kotov ocenjujemo naše delo tudi na raziskovalnem področju. Pri takšnem opazovanju pade v oči umetno ustvarjena konfrontacija pogledov kot so: usmerjati - obvladati, dolgoročnost - kratkoročnost, celostno gledanje - parcialno gledanje in podobno. Našteta nasprotja se še povečujejo, če hotenja postanejo prestižna, če zmanjka idej za originalne rešitve, če skratka nismo toliko samostojni, da bi se za- vedali, da imamo opraviti z gozdom, za kate- rega je vsako kopiranje tehnologij nevarno. Pri vsem tem pa se ne potrudimo, da bi v de- lu z gozdom posnemali sam gozd in njegovo naravo. Prestavimo raziskovalru laboratorij v gozd Razmišljanja o našem raziskovalnem delu v povedani smeri in primerjave naših razis- kav s tehnološko razvitimi deželami nas pri- vedejo do utrjevanja zanimive poti, ki jo pri nas že utiram o. Težišče našega raziskovalne- ga dela, ki je v naravnem laboratoriju v goz- du. To naravnanost bo potrebno v bodoče še močneje razvijati in do perfektuiranosti izob- likovati. Naj poskušam to razložiti po stranpo- teh. Zanimiva je primerjava med raziskoval- nim delom v Evropi in v Združenih državah Amerike. Medtem ko je ameriško raziskoval- no delo v gozdarstvu močno in pretežno na- . slonjeno na drago laboratorijsko opremo, si Evropa pomaga z razmeroma enostavnimi la- boratoriji in z »gozdnim laboratorijem«. Re- zultati raziskav enih in drugih se po kakovosti bistveno ne razlikujejo. Ena od razlik je v tem, da so raziskovalni stroški v Evropi neprimer- no manjši za podobne raziskovalne izsledke 212 kot pa v ZDA. V konceptu evropskega razis- kovalnega dela je mnog.okje prisotna zgodo- vinska izkušnja, ki pa se je kupiti in plačati ne da. V Sloveniji nimamo sredstev za drago la- boratorijsko opremo. Imamo pa enkratne možnosti za raziskovanje naravnih gozdnih laboratorijev- posebno kovačnica znanstve- nih izsledkov. Ugotavljamo, da smo se tega že dozdaj delno zavedali. Mislim pa, da vsa na- ša dosedanja raziskovalna strategija ni bila dovolj zavestno v tej smeri izoblikovana. Na- črtno naštudirana raziskovalna strategija za ))gozdni laboratorij« postaja s tem ena od os- rednjih nalog v raziskovalnem delu. Tehnični pripomočki za opremljanje »gozdnega labo- ratorija v naravi« so povsem drugačne nara- ve, kot pa je instrumentarij v klasičnem labo- ratoriju. Tudi o tem nismo dovolj razmišljali. Podobno je z raziskovalnimi metodami; le te temelje na dolgotrajnejših opazovanjih, pred- vsem pa zahtevajo skrbno opazovanje in ve- liko sposobnost celostnega opazovanja. Prav ta zahteva odvrača mnoge raziskovalce od naravinega laboratorija in pristanejo v klasič­ nem laboratoriju, kjer naj bi možnosti za na- tančne meritve zamenjale opazovanja v nara- VI. Bilo pa bi narobe razumeti, da klasičnih la- boratorijev in raziskav v njih sploh ne potre- bujemo. Mnogo je raziskav, na nekaterih področjih pa so lahko popolne le, če jih spremlja raziskovalno delo v laboratoriju, ki si ga zaradi dragega instrumentarija ne mo- remo privoščiti. Se posebej so tu pomembne temeljne raziskave iz drugih laboratorijev razvitih dežel. Za to kategorijo znanstvenih iz- sledkov, kije za nas prav tako pomembna, se bomo v bodoče morali obračati na literaturo iz tujine. Predvsem pa se bomo morali uspo- sobiti, da bomo znali iz poplave znanstvenih izsledkov izluščiti zrno resnice in po tej poti dopolnjevati oziroma kritično vrednotiti delo iz naših gozdnih laboratorijev. Preverjanje raziskovalnih izsledkov - posebna naloga Podani predlogi so naravi dela z gozdom in našim možnostim blizu. Imajo pa še druge prednosti: raziskovalno delo ostaja tudi mi- selno bliže praksi dela z gozdom, vrednote- nje izsledkov raziskav je kompleksnejše, prenašanje izsledkov v praktično delo je laž- je in je učinkovitejše. Našteto lahko potrdimo na podlagi domačih izkušenj pa tudi sicer. Bil sem v razvitih deželah, kjer je .laboratorijsko delo na zavidljivi višini, delo z gozdom pa ni podobno ničemur. Povedano opozarja na dodatni del v strate- giji raziskovalnega dela pri nas, to je prever- janje raziskovalnih izsledkov s praktičnim delom. Res je, da to ni vedno možno, včasih pa tudi ni potrebno. Vendar je narava našega dela z gozdom takšna in toliko je bilo storje- nih spodrsljajev, ki se nam maščujejo, da smo v bodoče primorani bolj kot doslej »preskus izsledkov raziskav« preverjati v naravi, preden jih bomo priporočili praksi. Pri tem se moramo zavedati, da zahtevajo tovrstna preverjanja, kot v gozdu nasploh, mnogo ča­ sa. Čas je tisti kritični selektor, ki osvoji ali pa zavrže rezultate raziskav. Čakalna doba je pri tem lahko različno dolga. Naj navedem primer izredno dolge čakalne dobe prever- janja znanstvenih izsledkov na primeru medi- teranskih pogozdovanj. Raziskovalno delo je svetovalo pogozdovanje. V zadnjih desetlet- jih je mediteranski prostor mnogokje ozele- nel (Španija, Italija itd.). Danes vsi ti gozdovi gorijo in vse kaže, da ni v človekovi moči, da bi jih zavarovali pred ognjem. Ugotavljamo, da je človek nalepil ogoleti mediteranski krajini »borov obliž«, ki pa se je po dolgem času pokazal kot neprimeren. Narava z og- njem odstranjuje ta obliž in se sili z drugimi rastlinskimi vrstami V gozdarskem razisko- valnem delu, ki ni, ne more in ne sme biti mar- ketinško usmerjeno, so poti preverjanja raz- iskav svojevrstne. Ta del strategije razisko- valnega dela prav tako ni dodelan, zato mo- ramo zanj predvideti v bodoče posebno po- glavje. Res je, da tega poglavja nismo po- vsem zanemarjali dozdaj, načrtno pa se mu nismo posvetili. Naravni gozdni laboratoriji že po svoji naravi olajšujejo delo na prever- janju znanstvenih izsledkov. Splošne razmere za uveljavljanje skicira- nih raziskovalnih poti so pri nas razmeroma ugodne. Lahko trdim, da smo si v tesnem so- delovanju s prakso ustvarili klimo sodelova- nja med raziskovalnim delom in prakso v takšni meri, da je možno na teh temeljih na- daljevati in se vsestransko spopolnjevati. KONGRES IN NJEGOVI UDELEŽENCI Kongres prihaja v času dokončnega spoz- nanja, kako gnili so koncepti napredka, ki naj bi se razvil na razvalinah narave pa tudi nje- nega gozda in da ni bega v bodočnost, če ne bomo poravnali starih računov. To spoznanje je -'vedno bolj prisotno tudi v gozdarskih vr- stah širom po svetu. Kongres je mesto za kon- frontacije, srečanja, razprave, razmišljanja, nove poglede, spopolnjevanje naših pogle- dov, nove načrte, kristalizacijo lastnih kon- ceptov itd. Tega se nadejamo mnogi. Mi kot gostitelji lahko pričakujemo še kaj več. Ra- zumljivo, če imamo lastno izdelano stališče in če znamo opazovati, vprašati in se pogovar- jati. Zato med drugim tudi spredaj navedena razmišljanja. Mnogo bo najrazličnejših raz- prav. Ne bo lahko sortirati med gradivom, ki je za nas bolj ali manj pomembno. Treba bo znati čitati med vrsticami. Bodo primeri, ko bomo doživeli samopotrditev; upam da tega ne bo tako malo. Zagotovo pa lahko pričaku­ jemo tudi razočaranja z opazko: saj bi mi to lahko tudi že zdavnaj storili. Da bo kongres zanimiv, pove že sama pestrost udeležencev in njihove dileme in pričakovanja, s katerimi raziskovalci prihaja- jo na kongres. Naj naštejem nekaj primerov, brez reda, kot mi pač pridejo na um. Prihaja Avstralec, ki se je ustrašil vsega, kar je avst- ratski gozdar s spreminjanjem eukaliptuso- vih gozdov počel, ko jih je zamenjal z naglo- rastočimi srednjeameriškirni bori. Sprašuje se, kaj storiti in zahteva, da se mora razisko- valno delo močneje usmeriti k večnamen­ skemu gozdu. Novozelandec prihaja razdvo- jen. Gozdarju so odvzeli naravne gozdove, ker jih je vse preveč spreminjal po konceptu kmetijstva. Ne ve, kaj bi. Med drugim bi rad razpravljal o svojih obsežnih poskusih z red- čenji v umetnih nasadih, hkrati pa razmišlja, kaj se zna zgoditi, če mu bo narava prekriža- la račune . Prišli bodo gozdarji iz tropskih krajev, različno usmerjeni, z različno menta- liteto, toda vsi oropani za njihov tropski dežni gozd in tudi za nekdanjo savano itd. Nespoš- tovanje jeklenega zakona o lokalnosti in sle- po prenašanje tehnologij je iz tro po v naredilo reveže; pošasten primer za to je Afrika. Zg la- sili se bodo Kanadčani, z vlogo, da bi želeli· prevzeti in organizirati IUFRO kongres čez 5 let. Ponosni so na svoje raziskovalno delo in na nekaj svojih znanstvenikov. V tla pa pogle- dajo, ko morajo priznati, da je njihovo gozdar- stvo naslonjene na koncept »cut and run« (posekaj in beži). Njihov sosed Američan iz Združenih držav bo prišel ves zaverovan v svoj prav in v svojo High tech. Pa vendar bo- do med njimi različni. Eni, ki se zavedajo, kam v ZDA gozdarstvo s plantažami pelje (takšnih trenutno ne pošiljajo radi uradno po svetu) in takšni, ki jim je maksimiranje vsega še vedno edina zveličavna pot za napredek. Iz Azije 213 pričakujemo drugačne poglede na naravo in na svet. »Azija misli drugače« je nekoč nekdo zapisal od zgodovinarjev. V strahu. da niso na vrsti za Afričani sedaj oni, kar pa vse kaže, da bo tako, prihajajo na kongres z mešanimi občutki. Na tihem preklinjajo zapadno tehno- logijo. iščejo sami sebe, s strahom gledajo, kakšen demon postajajo njihovi hudourniki, ki drve s himalajskih pobočij. Pogozdujejo z eukaliptusom na velikih površinah in ustvar- jajo še večjo revščino na podeželju, ker odv- zemajo delo in drva lokalnemu revnemu pre- bivalstvu. Eukaliptus pa na mnogih mestih za- struplja zemljo in zmanjšuje pridelke v kme- tijstvu. Zadnje informacije so iz Indije. Tako obetavna agroforestry - torej kombinacija kmetijstva in gozdarstva sicer prinaša uspeh, pa vendar zadeva ni tako enostavna. Zato se bodo hoteli na kongresu tudi o tem pogovar- jati. Afričani iz različnih dežel so tudi prijav- ljeni, deprimirani so. ker so oropani. Iščejo politične rešitve in le počasi spoznavajo. da so skopi lateriti tisti, ki jim bodo dali kruh le, če bodo grehe storjene v zadnjih desetletjih popravili -toda kako? bodo vprašali na kon- gresu. Anglež z otoka, ki si je v zadnjih deset- letjih zasadil2 milijona hektarjev kultur iglav- cev, je pri naravovarstvenikih naletel na ve- lik odpor. Napadajo ga tudi kmetijci, ker jim odvzema pašnike. Prebivalstvo želi nazaj »domovini zveste listavce<(. Prišel bo na kon- gres, da bi še kar naprej propagiral »man made forests«, pri tem pa ne bo povedal, kakšne težave ga težijo doma. Evropski goz- dar s kontinentalnega dela, razcepljen med vplivom Amerike in svojo zgodovino, bo na kongresu in to iz vseh držav močno zastopan. Pri tem bo gozdar iz vzhodnega bloka le bolj »ex privata« opazoval, kot pa katero rekel. Saj mu bodo naročili. kaj sme oziroma kaj mo- ra povedati. Vse, Vzhod in Zahod Evrope pa bo tlačila umiranje gozdov, ki izničuje vse, lahko bi rekli edinstvene uspehe v zgodovini svetovnega gozdarstva. Tudi delegacija iz Sovjetske zveze bo pri- sotna. Morda bo kdo na skrivaj izdal skriv- nost, da so Sibirijo že pospravili. Sicer smo pa pri Sovjetih zaprosili za nekaj vrhunskih imen iz vrst znanstvenikov, ki naj bi poročali o te- meljnih bioekoloških raziskavah pri njih. Pri- čakujemo mnogo Skandinavcev. Mnogi med njimi se vračajo skesano v srednjeevropsko šolo gozdarstva po nekaj desetletjih slabih pa tudi dobrih izkušenj dela z gozdom. Vsi še ne gredo v Canosso, pa vendar so na najbolj- ši poti- in čas je tisti, ki bo to prinesel. Od njih 214 pričakujemo mnogo zanimivosti. Posebno po- glavje bodo predstavljali mediteranski goz- darji. Med njimi bomo našli zagovornike mus- limanske koncepcije raziskovalnega dela; perfektuirano delo Izraelca, zaskrbljenega Spanca pa tudi druge, ki jim bo rovi nasadi še kar gorijo. Naleteli bomo tudi na Arabca, ki zopet oživlja gospodarjenje s panjevci in vidi v tem načinu dela uspešne rešitve - tako ekološke kot gospodarske. Razumljivo, tudi gozdarji z Balkana bodo prisotni s svojim »ne- ma problema«. Še bi lahko našteval; tisoč petsto ljudi - tisoč petsto različnih razmiš- ljanj, gledanj, skrbi itd. Vsi ti ljudje bodo prišli v Ljubljano, pripovedovali, opazovali, poslu- šali. kritizirali in doma pripovedovali. V Ljub- ljani se bodo zbrali predstavniki znanstveno- raziskovalnega dela za nekaj milijard hektar- jev gozda, gozdnate savane, prerije in po- dobnih ekosistemov na svetu. Vsak med nji- mi z željo, da bi izboljšal gozd in gozdarstvo doma v Skandinaviji, tropih, savani, preriji itd. Vzporedno s kongresom, oziroma v njego- vem okviru, bodo tudi spremljevalne konfe- rence. Naj omenim FAO konferenco o vzgoji in o izobraževanju v gozdarstvu. Tu se Slove- nija posebej pripravlja. Poleg kongresa bodo lesarji organizirali še dodatne konference: predvsem društvo anatomov. Nasploh bo le- sarski del na kongresu močno zastopan. V se pa kaže. da bo ta prireditev šla ne povsem, vendar precej mimo naših lesarjev. kar je za čase znanstvenega razvoja komaj razumljivo. Kongres zahteva in nudi možnost, da kritično presodimo o našem lastnem raziskovalnem delu in na razmeroma dobrih začetkih razvi- jamo nove programe. Kaže potrkati na našo vest in na možnosti. ki se nam ob kongresu nudijo, tudi izkoristimo. Pri teh zadnjih pripra- vah mora vprašati vsak sebe: Ah znam vpra- šati?, Ali bom znal odgovoriti?, Bom znal izko- ristiti to prireditev?, Bomo znali predstaviti šolo, inštitut in našo prakso?. Izkušenj za to nam ne manjka. Podobne, toda mnogo manjše prireditve smo že uspešno pripravljali, to- da .. . Verjamem, da bo treba marsikomu premagati strah in potlačiti komplekse v sti- ku z ljudmi. zato je vaja še kako potrebna. Sicer pa, zakaj bi se skrivali. Imamo gozd, svojo zgodovino, zanimive raziskovalne izsledke, znamo biti vztrajni- na tem prosto- ru vmes med različnimi narodi. Pogled v svet tu doma nam bo pomagal odpraviti morebit- ne zaplotniške nesporazume, prestižne spo- drsljaje in še bolj uspešno povezal začeto de- lo med prakso - šolo - raziskovalnim delom. OXF.: 971:972.2 IUFRO 18. svetovni kongres IUFRO je pred nami S prispevkom želim informirati javnost o delu pri pripravi za izvedbo kongresa in po- kongresne dejavnosti. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel ZIS, na čelu s predsednikom Brankom Mikuličem. Predsednik IUFRO kongresa je prof. dr. D. Mlinšek, generalni sekretar pa je H. Dolin- šek, dipl . inž. V organizacijskem pogledu vo- di jugoslovanski organizacijski odbor M. An- drašek dipl. inž., predsednik izvršilnega od- bora pa je dr. ž. Ostojič. Predsedstvo YU komiteja za organizacijo kongresa so zaupali meni, predsednik re- publiškega organizacijskega odbora pa je M. Trebežnik, dipl. inž. V okviru YU komiteja za organizacijo kon- gresa delujejo naslednje delovne komisije, ki jih vodijo: - J. Ahačič, dipl. inž., komisija za kulturne prireditve; - Dr. B. Anko, mag. D. Robič, komisija za vsebinski strokovni tisk; - M. Kmecel, dipl. inž., komisija za propa- gando; - Dr. S. Horvat, komisija za delo s študenti; - Mag. J. Pogačnik, komisija za enodnevne in dopoldanske ekskurzije: - Mag. Smolej, komisija za knjige, učila in film; - Z. Zakrajšek, dipl. inž., komisija za interni tisk; - Dr. N. Torelli, komisija za vabljene tujce; - J. Temlin, M. čas, komisija za marketing; - Mag. Z. Otrin, komisija za izvedbo kon- gresa. Vodje posameznih delovnih skupin so vključile v delo več sodelavcev. O delu pri pripravi IUFRO kongresa je objavilo svoje prispevke že več sodelavcev. V večini pri- merov so se vsi zelo resno lotili dela. Operativno organizacijo kongresa ter teh- nična izvedbo smo zaupali Cankarjevernu domu v Ljubljani. Pri tem delu ima največji delež Srečko Peterlič s svojimi sodelavci. Ob tem želim poudariti, da je za CD organizacija takega svetovnega kongresa velika preiz- kušnja kljub temu, da je to kongresna hiša. V pripravah se je CD izredno anagaži.ral in za- služi pohvalo. Velike težave so v tem, da CD nima v celoti lastne infrastrukture in bi potre- bovali za uspešno izvedbo takih kongresov lasten hotel. V Ljubljani delujemo na rednih sestankih naslednji strokovnjaki: prof. dr. D. Mlinšek, H. Dolinšek, dipl. inž., prof. dr. S. Tomanjic iz Za- . greba, M. Trebežnik, dipl. inž., in jaz. Po po- trebi povabimo na sestanke tudi vodje delov- nih komisij in sodelavce - . umetnike (Pečko RTV Ljubljana, Studio ZNAK Ljubljana) in druge. Kljub veliki zagnanosti in prizadevnosti v tej skupini večkrat čutimo, da nismo za tako odgovorno in obsežno delo verzi:rani kot pro- fesionalci in se zato pri delu večkrat sami uči­ mo. Koncept izvedbe kongresa, ki smo ga po- stavili, ne dopušča nikakršne inprovizacije. Izdelali smo detajlni vsebinski in terminski program kongresa. Poleg strokovnega dela programa je še veliko drobnih stvari, o kate- rih do sedaj večinoma sploh nismo razmišlja- li. Izdelan je scenarij za otvoritveno in za- · ključno svečanost (Pečko), ki vključuje origi- nalno glasbo 0· Golob), izrazni ples in podob- no. Detajlno smo izdelali program sprejema gostov, z vsemi protokolarnimi zahtevami. Pred · začetkom kongresa, v nedeljo zve- čer, bo organizirana »spoznavalna priredi- tev,« na kateri naj bi se udeleženci »ogreli«. V ponedeljek bo svečan sprejem udele- žencev in ob koncu tedna v soboto slovesna zaključna prireditev. Pri tem delu smo se morali najaviti za spre- jeme pri vodilnih družbenopolitičnih delav- cih. Med njimi je pokazala veliko zavzetost predsednica skupščine mesta Ljubljane Nu- ša Kerševan v vlogi gostiteljice kongresa. Veliko smo razmišljali o izgledu mesta Ljubljane v času kongresa, o gostinskih po- nudbah, parkirnih prostorih, prireditvah v tem času in še o mnogih drugih drobnih re- čeh, ki bodo zagotovile dobro počutje udele- žencev kongresa. Že podatek, da bo v času kongresa 170 konferenc, nam pove, da je bilo potrebno ve- lik? organizacijskega dela. Pri tem je bilo po- 216 trebno tudi zagotoviti veliko tehničnih sred- stev, ozvočenje, video, itd .. V es material bo tiskan že pred kongresom. Obsega 4000 do 5000, ali celo več strani strokovnega tiska. Glavno breme pri tem delu nosita dr. B. Ank:o in mag. D. Robič. Zelo obsežno delo pri obdelavi prijav vab- ljenih udeležencev je opravil dr. N. Torelli s sodelavci. Na kulturnem področju se je zelo anagaži- ral J. Ahačič, dipl. inž. V času kongresa bo več razstav in kulturnih prireditev. Od raz- stav naj omenim »LESENO HIŠO«, ki pred- stavlja izdelke avtorjev iz celega sveta. Sodelovala bo tudi folklorna skupina Fran- ce Marolt. Akademski oktet se nam bo pred- staV1l na Bledu. Tudi mladina bo sodelovala z razstavo svojih umetnin, na Cankarjevi cesti pa bodo mladi risali v živo. Pri tem se je an- gažirala tudi ljubjansko društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, ki ga vodi dr. J. Božič . K sodelovanju smo povabili tudi akademsko slikarko Marjanco Božič. V CD bo demonstracija okrog 200 poster- jev, ki jo pripravlja mag. D. Robič. Zasluga dr. B. Anka je tudi ta, da bo do kongresa priprav- ljena potE 7. V spomin na prof. dr. ]esenka, bo pripravljena pot z njegovim imenom. Pri tem sta se najbolj angažirala dr. B. Anko in I. Žonta, dipl. inž. RTV Ljubljana je pripravila program oddaj za pred in medkongresno obdobje. Pri tem je vključena tudi Evrovizija. Več dobrih sugestij srno prejeli od RTV Ljubljana, ki si za to za- služi našo pohvalo. Še veliko del, ki jih nisem opisal, so opravili razni sodelavci, ki se jim ob tej priložnosti op- ravičujem, da jih zaradi omejenega teksta ni- sem imenoval. Pri obsežnih pripravah se je izredno anga- žirala gozdarska operativa, in sicer v stro- kovnem in materialnem pogledu, za kar ji gre posebno priznanje. Tudi v času kongresa bo- do številni strokovnjaki iz operative sodelo- vali pri strokovnem in organizacijskem delu. Udeležencem kongresa smo namenili tudi primerna darila. Vsak bo dobil lično torbo, v kateri bo poleg drugega tudi posebej izde- lan katalog »LESENA HIŠA«. Prepričan sem, da bomo znali to edinstve- no priložnost uspešno izkoristiti, ker bi bila si- cer velika škoda. Uspeh pa je odvisen od nas samih in zato vabim k sodelovanju vse gozdarje. mag. Zdenko Otrin 216 OXF.: 971:972.2 IUFRO Organizacijske priprave na XVIII. svetovni IUFRO kongres Petletne priprave XV111. svetovnega IUFRO kongresa so v zaključni fazi. Po XVII. IUFRO kongresu v KYOTU na Ja- ponskem je Jugoslavija kot gostiteljica na- slednjega XVIII. IUFRO kongresa postavila zvezni organizacijski odbor in republiške or- ganizacijske odbore s komiteji in komisijami za posamezna področja. Vsa ta delovna telesa so pod vodstvom Zveznega organizacijskega odbora in njego- vih izvršilnih teles skrbela za kar se da teme- ljite priprave kongresa. Postavljeni so bili cilji na področjih : - razvoja raziskovalnega dela v gozdar- stvu in lesarstvu - intenziviranju povezave znanosti s prak- so in šole s prakso - razvojnih nalog v gozdarski operativi - medrepubliškega strokovnega sodelo- vanja in drugo. O vsem tem je v preteklem obdobju GV podrobno že poročal in sproti seznanjal našo strokovno javnost. Ob zaključku predkongresnega obdobja , ki smo ga želeli izkoristiti za nove, sveže po- bude ugotavljamo, da je veliko bilo storjene- ga, da pa seveda vseh zastavljenih ciljev ni- smo uresničili. To bomo morali nadoknaditi v pokongresnem obdobju. Za vsebinske priprave je med obema kon- gresorna skrbela IUFRO organizacija s svoji- mi 6. divizijami in nekaj sto delovnimi skupi- nami. Izvršilni odbor IUFRO organizacije je vsako leto na svojih 14 dnevnih zasedanjih skrbel in preverjal ter usklajeval te vsebin- ske priprave kongresa. Naš organizacijski odbor je imel tu vedno prisotnega svojega predstavnika, ki je povezoval organizacijske priprave obeh teles. Posebej velja omeniti prispevek Jugoslavi- je, ki bo skupno z IUFRO organizacijo in dru- gimi omogočila udeležbo na kongresu v Ljubljani 100 priznanim znanstvenikom iz de- žel v razvoju. IUFRO je poskrbela za letalske karte, naša naloga pa je, da omogočimo biva- nje v Ljubljani. Za izvedbo te naloge je skrbe- la komisija organizacijskega komiteja pod vodstvom Prof. dr. N. Torelhja. Svetovno gozdarsko javnost je komite za organizacijo kongresa obvestil o pripravah in vsebini kongresa v dveh broušurab, ki sta bi- li razposlani po svetu v razmaku enega leta. V zadnji Il. brošuri je objavljen urnik zase- danj, avtorji in naslovi prispevkov, natančen razpored zasedanj po dvoranah, urnik vseh satelitskih prireditev, družabnih prireditev in druge informacije. Ta komite skrbi tudi za kulturne prireditve ob kongresu, med kate- rimi je posebnost razstava in katalog idejnih projektov enodružinske hiše v lesu, kjer so udeleženi avtorji številnih dežel vsega sveta. Kot zanimivost velja omeniti odločitev Or- ganizacijskega komiteja, da organizira v času kongresa »PRESS CENTER«. V dogovoru z znanimi novinarji predvsem iz evropskih de- žel, ki se poklicno ukvarjajo z gozdarsko pro- blematiko, želimo na ta način poskrbeti za neposreden prenos aktualnih dogajanj in za- ključkov kongresa v javnosti. Z istim namenom pripravljamo v sodelova- nju z RTV Ljubljana >>okroglo mizo« s sodelo- vanjem najvidnejših znanstvenikov na kon- gresu. V se kaže, da bo to prenašala Evro vi- zija. Drugi, terenski del kongresa prične ne- posredno po zaključku zasedanj v Ljubljani tj. v soboto 13. oziroma nedeljo 14. septembra z enotedenskimi ekskurzijami, ki bodo orga- nizirane po celi Jugoslaviji. Največ jih bo v Sloveniji in na Hrvaškem. Komite za ekskur- zije je skupaj s svojimi komisijami tudi te pri- prave uspešno pripeljal h kraju. Naštel sem le mah delček aktualnih pri- prav na kongres, s katerimi želimo prispevati k nadaljnji popularizaciji gozdarstva in po- udariti večnamensko vlogo gozda in moto kongresa »gozdarske znanosti v službi člo­ veštva« o dilemah, spodrsljajih in stranpoteh v času organizacijskih priprav pa bomo raz- pravljali po kongresu, ko bo na voljo še ana- liza vseh dogajanj. Hubert DOLINŠEK, dipl. inž. gozd. OXF.: 90 Razmišljanja ob IUFR0-86 Kakorkoli razpredamo misli, vedno znova se vračamo k ugotovitvam modreca, kako »vse teče« (Cuncta fluunt) . Kar je včeraj ve- ljalo za sveto, danes to ni več. Kako nesmi- selno je vztrajati pri načinu dela ali usmerit- vah, ki jih je pregazil čas. V primerih takega obnašanja nastopi krizna stopnja, ki povzroča pretrese in zlome nekega stanja. V naravi se ni ohranilo ničesar živega, kar ni sledilo evo- luciji- vse kar obstaja, je samo delček tega velikega sistema. Ko človek načrtuje in usmerja svoje delo, bi moral računati na zakonitosti narave. Pro- blem bi ostal tudi v tem primeru dovolj velik, saj spoznanja te vrste tudi niso prepogosta. V · gozdarstvu, kjer imamo opravka z živo nara- vo neposredno, seveda vemo, da gozda, ki je čudovita živa tvorba dolgotrajnega delova- nja naravnih sil, ne moremo dolgo posiljevati s človekovimi muhastimi posegi, ki so v na- sprotju z razmerji, pridobljenimi v toku evo- lucije gozda. V vsakdanjih ukrepih že goz- darji sami čestokrat premalo to dejstvo upoš- tevamo. V edno znova smo nekako presene- čeni in nočemo biti krivi, če ugotavljamo, da smo gozdu - velikemu naravnemu sistemu, povzročili hudo zlo in je zato klonil. V takih primerih je bil rezultat tudi za človeka vedno porazen; za gozdom je često klonil tudi člo­ vek, pa najsi je šlo le za pretirana krčenja gozdov. Kar počne človek danes, ko je oborožen s tehničnimi sredstvi velikih zmogljivosti, a tudi obsežnih škodljivih učinkov na naravo, pre- sega meje zdravega razuma. Preprosto nera- zumljivo je, kako nismo pripravljeni zaustaviti trenda negativnih posegov v naravne danosti tudi, ko je očitno, da nam jemljejo zdravo ozračje, vodo, hrano -in gozd. Ko so pred ne- kaj leti gozdarji in naravovarstveniki s severa 217 dvignili alarm, smo mi kar mirno nadaljevali in načrtovali delo, kakor da se nič ne dogaja, čeprav nam je Jelka že nad dvajset let izred- no intenzivno izginjala iz gozdov, pred našimi očmi. Danes, menim, da pri nas ni mogoče najti gozda iglavcev, ki ne bi kazal močnih znakov hiranja; stabilnost gozda, tudi narav- nega, je močno načeta. Hodimo skozi gozdove, jih opazujemo in razmišljamo o našem vsak danu: kriza gozdov in kriza družbe stopa ta ena z drugo v korak. Kaj nam je storiti, nam gozdarjem? Kaj je z ekološko osveščenostjo nas samih, kaj naše širše družbe? Svetovni kongres gozdarske znanstvene misli bo letos, pri nas v Ljubljani; Pevropska« akcija je stekla. Poslali srno vabila na vse evropske fakul- tete, kjer naj bi mentorji izbrali eno ali dve dipl?mi, katerih raziskovalno delo je toliko kvahtetno, da zasluži predstavitev na kon- gresu. Odmev je bil izreden! Iz 15 evropskih držav, z 20 gozdarskih in lesarskih fakultet bo tvorno sodelovalo 32 kandidatov. Udele~ ženci prihajajo iz naslednjih držav in fakultet Gozdarska Število Država fakulteta udelež. Francija Nancy 2 Belgija Gent 2 Madžarska Sopron 2 Avstrija Dunaj 2 Velika Britanija Edinburgh l Aberdeen 1 Ban gor 2 Zvezna republika Nemčija Munchen 2 235 Gozdarska število Država fakulteta udelež. Norveška As 2 Poljska Krakow 2 Warszawa l Švedska Umea l Švica Zurich l Italija Viter bo l Padova l Nemška demokratična republika Tharandt 2 ČSSR Zvolen 2 Turčija Trabzon 2 Jugoslavija Ljubljana 2 Osrednja točka programa študentskega zasedanja je posterska predstavitev, na ka- teri bodo udeleženci predstavili diplomska ali raziskovalna dela. Izdelava, predstavitev in pisna dokumentacija posterjev v enem od jezikov IUFRO bo po zahtevnosti enakovred- na prispevkom gozdarskih strokovnjakov in znanstvenikov iz vsega sveta. V okviru kongresa se bodo študentje ude- ležili še nekaterih ključnih predavanj, sicer pa je pripravljen povsem samostojen pro- gram zasedanja. Sem sodijo družabna sreča­ nja, pogovori o študijski problematiki, pred- stavitve posameznih dežel, dve strokovni ek- skurziji in vikend na morju. Gostje bodo bivali pri naših študentih, kar bo skupaj z družabno dejavnostjo in biva- njem na morju omogočilo nastanek trajnejših prijateljskih vezi. To bo omogočilo sodelova- nje med udeleženci tudi v prihodnje, ko se bodo v poklicu ubadali s problematiko goz- dov, ki je v Evropi in svetu iz dneva v dan bolj mednarodna. Pogovori o študijski problematiki bodo služili predvsem boljšemu medsebojnemu poznavanju, lahko pa se zgodi, da se bo utr- nila tudi kakšna ideja za izboljšave na tem področju. Boljšemu poznavanju evropske problematike in širjenju obzorij so namenje- ne tudi predstavitve gozdarstva in gozdov posameznih dežel. Našo deželo in njene gozdove bodo udele- ženci spoznali na dveh ekskurzijah. Prva bo vodila po raznolikih gozdovih Kamniške Bi- strice. Njen namen je prikazati pestrost flQre in združb v našem prostoru in način.~gospo­ darjenja, ki iz tega izvira. Na drugi ekskurziji čez Kras in snežniške gozdove bodo spoznali posebnosti gozdarstva na krasu, zgodovino 236 in problematiko pogozditve krasa, problem propadanja jelke in problematiko odnosov med gozdom in divjadjo. Da se bo srečanje primerno izteklo, pri- pravljamo še dvodnevno bivanje ob naši obali. Tu se bodo udeleženci lahko sprostili in skupaj potegnili črto pod dogajanjem na srečanju. Priprave na zasedanje vodi organizacijski odbor študentov pod vodstvom in s požrtvo- valno pomočjo mentorice dr. Sonje Horvat- Marolt. Pri izvedbi in organizaciji bodo sode- lovali še: VTOZD za gozdarstvo, GG Ljublja- na, GG Postojna, GŠC Postojna in druge orga- nizacije. Nekaj finančne oziroma materialne pomoči pa pričakujemo od ostalih GG in ne- katerih drugih organizacij. Menimo, da bo satelitsko zasedanje štu- dentov gozdarstva in lesarstva 18. kongres IUFRO obogatilo, osvežilo in pomladilo. Sonja Horvat-Marolt, Jernej Stritih l OXF.: 833 Domišljija arhitekture Les lahko ustvari hišo, ki bo njene uporab- nike bivalno zadovoljevala in osrečevala. V okviru mednarodne likovne prireditve Mi za mir pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja Združenih narodov Pereza de Cuellarja je bila v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu postavljena razstava lesc- reza in drobne plastike, ki je trajala od 20. ok- tobra lanskega leta do 31. januarja letos. Že prej, poleti 1985, pa je bil v sodelovanju z re- vijo Sinteza razpisan mednarodni natečaj Enodružinska hiša v lesu, ki je potekel 5. ok- tobra, tako da je režija 5 strokovnjakov, Fin ca, Italijana in 3 Jugoslovanov, mogla do 19. ok- tobra odbrati lO del (3 nagrajene in 7 pohva- ljenih), ki so bila prikazana na že omejneni razstavi. Seveda pa je bil odziv na razpis mnogo večji, saj je kar 318 posameznikov in skupin iz 27 držav in vseh kontinentov razen Avstralije poslalo na okoli 500 listih svoje za- misli o predlagani temi. V se to bogastvo idej in predlogov je bilo med 18. aprilom in 25. majem na ogled v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu, septembra pa bo izbor pr.edstavljen v Can- karjevem domu v Ljubljani ob mednarodnem kongresu IUFRO. Organizatorji se trudijo, da bi udeležencem kongresa ponudili tudi kata- log razstavljenih projektov. Ker je bil natečaj anonimen, so seveda razstavljena dela signi- rana, vendar pa označena mesta in države, iz katerih so avtorji. Med nagrajenci so Vladan Citlučanin iz Beograda, Tor ben Bregenhjej iz Kopenhagna in Heino Partenen iz Lahtija, med pohvaljeni- mi pa je pet projektov iz SZ, po eden pa iz Ro- munije in Finske, kar jasno govori o tradiciji lesenega stavbarstva v teh državah. Razstavljeni idejni projekti in njih zasnove, ki večkrat zajemajo tudi hišno opremo, nam poleg čisto projektantskih in oblikovalskih rešitev .ponujajo tudi svojo likovno dognanost in iz nje izvirajoče vizualno komunikativnost. Zato nekateri med njimi učinkujejo kar deko- rativno, če ne celo grafično. Pri tem pa nam ponujajo pogled v društveno in socialno strukturo okolij, iz katerih in za katere so na- stali. Določila razpisa so bila namreč ne- dvoumna, raba lesa pri izdelovanju indivi- dualnih enodružinskih hiš naj se uveljavi po- vsod tam, kjer je njegova uporaba smiselna, gospodama in ekološko upravičena, saj jo s svojimi zahtevami podpira tudi sodobni čas, ki želi ustvariti hišo, zasnovano po meri stano- valcev in ne obratno, zgolj zaradi oblikovne- ga učinka. Pri tem ni nujno, da je raba lesa izključna, vendar pa naj bo prevladujoča in oblikovno poudarjena. Les naj prispeva k bivanju kva- liteto, ki jo lahko nudi s svojo toplo in slikovito naravo, zato naj ne bo omejen samo na kon- struktivno plat hiše, ampak tudi na funkcio- nalno in estetsko v smislu oblikovanja njene notranjščine in poglavitne opreme. Hiša naj ustreza življenjskim potrebam sodobne dru- žine, živeče v sodobnem okolju, in naj bo uresničljiva v prostoru in času, v katerem in za katerega je projektirana. Pri tem pa v našem primeru nikakor ne gr.e za izvedbene projekte, ampak le za idejne, ki naj pokažejo domiselne zmožnosti sodobne arhitekture na področju, ki je pogosto sen vseh tistih, ki morajo živeti v slabo rešenih stanovanjskih blokih in stolpnicah. Sodelavci natečaja so torej imeli trdno precizirana izho- dišča in jasno zastavljene cilje, ki so jih po- skušali doseči s tem, da so les uporabili kot temeljno gradivo in arhitektonsko izrazilo s ciljem, ustvariti hišo, ki bo njene uporabnike bivalno zadovoljevala in osrečevala . Kako se jim je to posrečilo z ozirom na živ- ljenjske navade in potrebe raznih narodov, civilizacij, kultur in klimatskih pogojev, lahko presoja le obiskovalec razstave, ki bo morda na njej našel tudi kako inspiracijo za lastno razmišljanje v tej smeri. Jože Curk 237 OXF.: 903:971:972.2 IUFRO XVII. Svetovni IUFRO kongres Republiški organizacijski odbor Yu-86 Komite za razvoj Opravljeno delo na področju razvoja gozdarstva v predkongresnem razdobju že leta 1982 smo v Sloveniji oblikovali Re- publiški organizacijski odbor za pripravo in izvedbo XVII. svetovnega IUFRO kongresa - YU-86. Sestavni del organizacijskega odbora je tudi komite za razvoj. Komite za razvoj formalno ni nikoli obstajal. Formalno ni bil nikoli oblikovan. Kljub temu je na temu področju delalo in še dela veliko gozdarjev, ki so opravili pomembno delo. To smo dosegli tako, da smo v vse aktivnosti že od samega začetka vključili vse organizacij- ske strukture gozdarstva v Sloveniji. Zlasti uspešna in posrečena je bila vključitev de- lavcev in vseh organov Splošnega združenja gozdarstva SR Slovenije. Strokovnjaki in od- bori združenja so bili pobudniki in nosilci akcije. Sestava odborov pa je zagotavljala in zagotovila uspešen prenos in izvedbo akcije na gozdnih gospodarstvih. To pa je bil tudi cilj vse dejavnosti. V sodelovanju z vsemi odbori Združenja smo že leta 1982 sestavili Program predkon- gresne aktivnosti za razvoj gozdarstva. Pro- gram je sprejela skupščina združenja in tako obvezala svoje člane za njegovo izvršitev. Na podlagi tega programa smo nato vsako leto sestavljali letne programe za posamezna 238 področja (gozdnogojitveno in urejevalno ter gozdnotehniško) dela v gozdarstvu. Naštevanje vseh akcij, ki srno jih izvedli gozdarji v zadnjih štirih letih, bi trajalo pre- dolgo, zato bom tu naštel le najpomembnej- še, izvedene za vso republiko ali pa pri ve- čini gozdnih gospodarstev. Žal ne moremo našteti vseh aktivnosti, ki so jih izvedla posa- mezna gozdna gospodarstva. Najpomembnejša dejavnost razvoja goz- darstva je brez dvoma prenos raziskovalnih dognanj in novih znanj v prakso. V ta namen je v TOZD za gozdarstvo izvedel3 visokošol- ske študijske dneve: Ar eh 83: Oblikovanje in reševanje proble- ma Portorož 84: Stabilnost gozda in gozdarstva Ljubljana 85: Pomen zgodovinske per- spektive v gozdarstvu. Izvedli smo 15 republiških seminarjev iz različnih področij gozdarstva. Naj naštejemo: Delnice 1983: Značaj pripreme proizvod- nje in izgradnje šumskih komunikacija. Bled 1883: Merjenje in vrednotenje dela neposrednih delavcev v gozdarstvu. Jezersko 1983: Ergonomsko oblikovanje dela. Črni vrh 1984: Učenje z delom- gozdnogo- jitveni seminar. Straža - Radlje 1984: Prenos znanstvenih dosežkov v prakso. Ljubljana 1984: Uporaba aerofotografije v gozdarstvu. Ljubljana 1984: Daljinsko pridobivanje podatkov o stanju in razvoju gozdnih sestojev in gozdnega prostora. Vrhnika 1984: Sekundarno odpiranje goz- da. Ljubljana 1984: Uporaba panožnega spo- razuma v gozdarstvu in uveljavljanje ZRRMD v gozdarstvu. Bled 1985: Gozdnogojitveno in sečnospra­ vilno načrtovanje. Glažuta 1986; odpiranje gozdov. Ljubljana 1985: Problemi pri pouku gojenja gozdov. Ljubljana 1986: Varovalni gozd. Radlje 1986: Spravilo lesa. Novo mesto 1986: Ergonomika in racionali- zacija prevoza lesa. Poleg teh je bilo posredovanih veliko no- vih dognanj skozi delo raznih odborov in ko- misij pri združenju in na raznih posvetovanjih. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS je v tem razdobju izvedla 7 strokovnih posvetovanj: Celje 1983: Pomen kvalitete v gozdarstvu in lesarstvu. Postojna 1983: Znanstveno raziskovalno delo v dolgoročnem razvoju gozdarstva in le- sarstva Slovenije. Kočevje 1984: Informacijska dejavnost v slovenskem gozdarstvu in lesarstvu. Rogaška Slatina 1984: Pomembni razvojni dejavniki slovenskega gozdarstva in lesar- stva v srednjeročnem obdobju 1986-90 Novo mesto 1985: Ustrezna organizacija pogoj za uspešno delo. Krško 1985: Kakovost življenja in bivanja. Bled 1986: Inovacije kot osnova za tehno- loški razvoj. Gozdarji smo v obravnavanem obdobju vložili veliko dela v posodobitev in dopolni- tev zakona o gozdovih in spremljajočih pod- zakonskih predpisov. Izdelali smo smernice za gozdnogojitveno in sečnospravilno načrto­ vanje in skoraj po vseh gozdnih gospodar- stvih izvedli seminarje o tem načrtovanju. V predkongresnem obdobju smo izdelali območne gozdnogospodarske načrte in dol- goročne (do leta 2000) perspektivne plane gospodarjenja z gozdovi. Oboji so solidna os- nova našemu bodočemu delu. Načrtovanje in izvajanje gradbenih del v gozdarstvu je vse bolj pomembno področje. Gozdarji smo uspeli ohraniti to v svoji pristoj- nosti in tako zagotovili, da bo projektiranje in gradnja cest za gozd prizanesljiva. Uvajamo nove tehnologije, ki povzročajo manjše rane. Veliko naporov je bilo vloženih v usklaje- vanje gozdarstva in lovstva; od objektivnega ugotavljanja staleža in pogojev razvoja posa- mezne divjadi, zlasti jelenjadi, do objektivne- ga ugotavljanja in vrednotenja škod po divja- di. Uspehi tega dela se kažejo v dogovorih gozdarjev in lovcev o gospodarjenju z div- jadjo in odstrelu. Pomemben napredek beležimo pri zbira- nju in hranjenju raznih informacij o gozdar- stvu. Izdelani so novi sistemi, ki zagotavljajo zbiranje in hranjenje potrebnih podatkov za odločanje pri gospodarjenju z gozdovi. Zaradi različnih vzrokov moramo čedalje pogosteje intervenirati z ogozditvami. Tu je kakovost sadik zelo pomembna. Izdelan je predlog standarda za sadike, ki naj bi lajšal delo na tem področju. Gospodarski položaj nas je prisilil v razvi- janje domače strojne opreme. Ugotavljamo, da je naša industrija ponudila že vrsto strojev za delo v gozdu. Sproti jih preizkušamo, tes- tiramo in v sodelovanju s proizvajalci postop- no izboljšujemo. Tu smo posvečali posebno skrb varstvu delavcev. Vsi stroji so ergo- nomsko ovrednoteni. O rezultatih teh razis- kav so sproti obveščeni uporabniki in proiz- vajalci. Skrb je posvečena izboljšanju gospodar- nosti in proizvodnosti dela. Tu smo veliko de- la vložili v iskanje in oblikovanje meril za ugotavljanje uspeha dela in njegovo nagraje- vanje in zlasti motiviranje. Vse uspešneje de- lujejo razni solidarnostni mehanizmi od preli- vanja sredstev v okviru Republiške samoup- ravne interesne skupnosti do različnih soli- darnostnih akcij pri odpravi posledic narav- nih ujm, ki zadnja leta vse pogosteje pustošijo po Sloveniji. Pomemben napredek je pri obravnavi ne- donosnih in degradiranih gozdov. Tu se ka- žejo pozitivni rezultati dogovarjanja gozdar- jev in predelovalcev lesne surovine. Zadnja leta je opazen napredek pri ovred- notenju socialnih in estetskih funkcij gozda. Skozi razne prireditve in manifestacije, zlasti v zvezi z naravnimi ujmami in odrniranjem gozdov, smo uspeli v javnosti vzbuditi skrb za gozdove. Tu moramo omeniti popis goz- dov l. 1985 s katerim smo ugotovili ogrože- nost naših gozdov zaradi onesnaževanja oko- lja. Odmiranje gozdov, naravne ujme, pojav škodljivcev (zalubnikov) zahteva drugačno obravnavo gozdov. Tu iščemo primerne me- tode dela za gospodarno izrabo vseh vrst slučajnih pripadkov, ki ponekod presegajo že polovico etata. Kljub velikim motnjam v gospodarjenju z gozdovi (žled, vetrolom) smo uspeli izpolniti zelo visoko postavljene zahteve družbe po sečnji. Zaskrbljujoče pa je, da ne dosegama predvidevanj pri gojitvenih delih. Izboljšali smo delovne pogoje delavcev v gozdarstvu in povečali varnost pri delu. Poročilo ne more prezreti tudi naporov stroke za izboljšanje strokovnega šolstva in raziskovalnega dela. V predkongresnem ča­ su je gozdarstvo zbralo denar za razširitev in posodobitev vseh treh osrednjih gozdarskih inštitucij.: Gozdarskega šolskega centra v Po- stojni, Instituta za gozdno in lesno gospodar- stvo in VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fa- kultete. Posodobili smo tudi učne programe in razširili raziskovalno delo. Organiziranost gozdarstva v Sloveniji je ze- 239 lo pestra. Na osnovi proučevanja organizira- nosti in posvetovanja o tej problematiki srno izdelali napotke in priporočila za ustrezno organiziranost. Akcija je v teku. Ze v preteklem letu, še bolj pa letos smo naše aktivnosti osredotočili na samo pripra- vo in izvedbo kongresa. V ta namen smo delo osredotočili na dve področji: - Pripravo za sprejem ekskurzij. Poleg sa- me priprave objektov na terenu je tu zlasti pomembno očiščenje cest, njihovih robov in okolice raznih zgradb v gozdu. - Izdaja monografij, predstavitev območij ipd. S tem naj bi obdelali posamezne strokov- ne probleme, ohranili zanamcem v pisani be- sedi in podobi vse kar je zanimivega in se lahko pozabi in zgubi ter zbrali v najgostejši, pa še pregledni in nazorni obliki značilnosti posameznih območij. Na tem področju ježi- vahna aktivnost. Skoraj vsa gozdna gospo- darstva so pripravila zgoščen prikaz značil­ nosti svojih območij. V vseh območjih so pri- pravili tudi eno ali več monografij. Škoda je le, da jih večina ne bopravočasno končana. Z izpolnitvijo teh nalog lahko vsak brez za- drege pričaka ekskurzijo in s ponosom poka- že kaj je naredil. Poročilo ni popolno. Narejenega je bilo še veliko drugega in tudi pomembnega, ki tu ni zajeto. Že ta pregled pa kaže, da smo bili marljivi in smo naredili precej. prof. dr. Edvard REBULA 240 OXF.: 971 Interforst 1986 Mlinchenčani so po štirih letih spet ponovi- li svojo prireditev, povezali posvetovanje s sejmom razne opreme v gozdarstvu in dali celoti mednarodno obeležje. Po zagotovilu prireditelja je bila to pot udeležba večja kot pred štirimi leti. Sejem sam je prinesel nekaj novitet. Idejna zasnova pa je ostala v primer- javi z zadnjim sejmom nespremenjena. V raz- govoru z direktorjem »sejmišča« je bilo mož- no dojeti, da razmišljajo o svežih idejah, ki so za takšen tip prireditve nujnost. Posebno po- zornost sem posvetil kongresnemu delu. Gre pohvala bavarskim gozd arjem in še posebej munchenski gozdarski fakulteti, da so se tudi to pot zagrizli v delo z Nemcem poznano na- tančnostjo in kakovostjo, izbrali aktualno te- matiko, poiskali kvalitetne referente in po- skrbeli za prezhibno izvedbo posvetovanja. Petnajst referatov se je zvrstilo pod okriljem teh tematik: Sta.nje gozda v Evropi in progno- za razvoja·, razmere na lastnih trgih doma in v mednarodnih vodah, scenariji in strategije na temo kako mojstriti posledice umiranja gozdov. Referati so bili zelo zanimivi, z mnogo zamisli in bogato dokumentirani. Nastopali so znani strokovnjaki, med njimi tudi nekaj mlaj- ših, ki si šele ustvarjajo svoje ime. V toku predstavitev in pri diskusiji je prišlo do raz- ličnih rrmenj, kar je povsem razumljivo. Sama otvoritev na čelu z munchenskirn županom in bavarskim ministrom za kmetijstvo in gozdar- stvo, kakor celotno prireditveno vzdušje pa je v celoti izražala veliko bojazen za naš gozd, za to, kako bolje predelati les ter na od- ločnost, da je potrebno pod vzeti vse v stroki in zunaj nje, da rešimo naš gozd bodočim ro- dovom. Po posvetovanju so sledile ekskurzi- je v gozdarstvu in lesarstvu. V kratkem so posamezni referati prikazo- vali naslednje: Prof. Moosmayer iz Freiburga je prikazal stanje o umiranju gozdov v Evropi, kolikor je pač lahko to storil na podlagi nepopolnih podatkov. Slika je nepopolna tudi zaradi raz- ličnih metod snemanja. S ponovitvami, ki so »na dnevnem redu« pa ta podoba dobiva vse jasnejše obrise. Medtem ko so gozdovi v vzhodni Evropi na več mestih kompleksno uničeni, so škode v zahodni Evropi razsejane bolj na velikih površinah. Mnogi gozdovi v za- hodni Evropi pa so na kritični meji umiranja. Južna Evropa kaže pri tem razmeroma ugod- no podobo. Morda tudi zato, ker ni dovolj podatkov. Profesor Pollanschutz z Dunaja je prikazal prirastek, kot pomemben pokazatelj za umi- ranje gozdov. Opozoril je, kako raznotero drevje na osnaževanje reagira. Opazovanja je naslanjal na bogato gradivo iz zahodne Nemčije in Avstrije. Predvsem pa je opozoril na potrebo po permanentnem spremljanju sprememb na prirastkih. Profesor Glos iz Munchna je prikazal vpliv bolnega gozda na kakovost lesa. Vprašanje, ki v zadnjem času precej vznemirja go z darje. Zaenkrat pa so raziskave pokazale, da kako- vost lesa ni bistveno prizadeta in da ni razlik med lesom iz zdravega ali bolnega gozda. Z raziskavami nadaljujejo. Naj omenim, da bo temu vprašanju posvečeno posebno poglav- je na kongresu v Ljubljani. Povedano velja seveda, če les pravočasno spravimo iz goz- da in ga predelamo. Posebno pozornost je vzbudil referat dr. Bossharda iz Švice na temo: Socialni odraz umiranja gozdov. Ves njegov referat, ki je globoko prežet z idejo humanosti, kliče nazaj k prevzemanju nalog in odgovornosti tako pri posamezniku kot pri družbi. Globji vzroki umiranja gozdov ždijo v duhovnem odnosu človeka posameznika in družbe do narave. Dolgoročne rešitve je zato iskati v duhovnem odnosu posameznika do narave in njenega gozda. Načel je vprašanje .svobode, nap red- ka, življenjske ravni in laži, ki se za temi pa- rolami skrivajo. Gozdarstvo je obvezno svoj delež prispevati, ta pa se mora odigrati pri vsakem posamezniku in pri nastopanju stro- ke in njenega udejstvovanja na družbenopo- litični sceni. Gospod Peck iz Združenih narodov iz Že- neve je govoril o strukturi in razvoju trga z ža- ganim lesom do leta 2000. Referat je poln podatkov in zanimivih ugotovitev, mimo kate- rih naši gozdarji in lesarji ne bi smeli. Opozo- riti velja, da bo umiranje gozda imelo na ta trg svoj vpliv; kakšen - je težko ugotoviti, ker manjkajo podatki. Vendar kaže biti na preži. Dr. Glunz iz Zvezne republike Nemčije go- voril o gibanjih na trgu iveric. Kot eden veli- kih lastnikov tovrstnih tovarn je imel gotovo po svoje obarvan pogled. Posebej se je do- taknil varstva okolja iz vsega, kar je v zvezi na to temo z iverko. Njegov referat je zelo kri- tičen do administracije na področju varstva okolja. L. Strangh iz Švedske je poročal o strukturi in o razvoju zunanjega trga in o njegovem vplivu na Evropo. Danes je Evropa stičišče uvoznikov lesa iglavcev iz vsega sveta. Pri tej veliki konkurenci lahko Evropa profitira. Pri tem sem se vprašal, v kakšnih razmerah smo mi nasproti evropskemu lesnemu trgu. Profesor Schulz iz Munchna je govoril o možnih vplivih tehnologije in varstva okolja na lesni trg. V referatu omenja dejstvo, da se prognoza o povečani porabi lesa v Evropi ni uresničila. Podoba o prodaji lesa v Evropi je dokaj črno prikazana. V zadnjem času pa pri- haja do vznemirljivih sporočil, ki govore o bu- kovem in hrastovem lesnem prahu, ki naj bi bila povzročitelja raka. Kaj je resnica in kaj umazana propaganda se ne ve. Res pa je, da to že škodljivo deluje na lesnem trgu in v predelavi lesa. Prognoza o bodoči porabi le- sa bi lahko bila optimistična le, če bo v pošte- no propagando vloženo dovolj truda. Profesor Kroth je operiral v svojem refera- tu z novejšim terminom »scenariji« kot okvir za bodoča strateška razmišljanja. Pri tem je seveda vključil problem umiranja gozdov. Razmišljal je tudi o sami tehniki izdelave sce- narijev o bodočem razvoju gozdarstva, goz- da in lesarstva. Kakorkoli je referat zanimiv, je v diskusiji vzbudil dvom o planiranju in strategiji zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, tako na zahodu kot na vzhodu, še posebej pa zaradi vse večjega splošnega spoznanja o dejstvu, kako nepredvidljiva je narava. Riederer von Paar je govoril o ukrepih in o ravnanju gozdnega obrata v krizi, ki mu z umiranjem gozdov grozi. Bil je zelo kritičen do vlade in družbe. Z urniranjem gozda je na- čet osnovni kapital. Kdo bo poravnal izgube v načeti in z lastnimi silami ustvarjeni glavnici, je bilo osrednje vprašanje. Država vendar z ustavo zagotavlja nedotakljivost lastnine v neki demokratično urejeni družbi. Pri orien- taciji kaj konkretno storiti v gozdu, je avtor z obžalovanja vredno ugotovitvijo prišel do . spoznanja, da nam ne preostaja drugo, kot že klasična pravila o ravnanju z gozdom kot so: red v gozdu, pravočasno pospravljanje, izbi- ra drevesnih vrst, pravočasna podsadnja itd. Izvajanja moža, ki ima mnogo praktičnih izku- šenj, so izzvenela pesimistično. Profesor Liese iz Hamburga je govoril o 241 strategiji shranjevanja in konzerviranja ok- roglega lesa glede na večji posek pri suše- nju gozdov. Nemške izkušnje povedo, da je najprimernejše shranila okroglega lesa škropljenje na zato pripravljenem skladišču. Kemične spremembe v takšnem lesu so raz- meroma majhne, stroški shranjevanja razme- roma nizki. Zame je bilo predvsem zanimivo opazovanje, kako se Evropa vsestransko pri- pravlja na neugodne posledice, ki jih prinaša sušenje gozdov. Dr. Grieder iz Zuricha je govoril o meto- dah, kako povečati porabo lesa. Z natanč­ nostjo in s solidnostjo Švicarja se je lotil tega problema v korist gozda, varstva okolja in v korist takšne družbene nravnanosti, ki ne po- zna uničevanja. Apeliral je, da je v predelavi in porabi lesa potrebno upoštevati veliko raznoterost lesa, to izkoristiti na trgu pa ven- dar to po poti domiselnega homogeniziranja pri sami predelavi. Korenjak iz Krakovskega pragozda 242 Dr. Schotte iz Švedske je obravnaval stra- tegijo mednarodnega sodelovanja na lesnem trgu. Umiranje gozdov nas more tudi tukaj združiti, če hočemo ohraniti ta kontinent ze- len. Zaveda pa se vnaprej, da bo takšno so- delovanje ena od najtežjih preizkušenj. Profesor Plochmann je kot predsednik or- ganizacijskega odbora povzel v tričetrtur­ nem referatu celoto: sodelovanje med goz- darstvom in lesarstvom vendar na poštenih temeljih; vztrajanje na pridobitvah sred- njeevropskega gozdarstva- visoka lesna za- loga, dolge obhodnje, pronaravno grajen gozd - torej vse kar govori v prid varstva okolja in stran od »polgozdov« s kratkimi ob- hodnjami itd. V vsakem primeru pa bo iskati prirojeno podobo gozda in vložiti vse napore v gozdarskih vrstah kot v družbi, da z uniče­ vanjem narave prenehamo. Prof. dr. Dušan Mlinšek OXF.: 176.1 Fagus silvatica: 228:24 (497.12) Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Sloveniji Marjan Kotar* Kotar, M.: Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 44, 1986, 6, str. 243-252, v slovenščini. Povzetek v nemščini. V prispevku je obravnavana zgradba bukovih sestojev na najbolj razširjenih rastiščih v Sloveniji. Bukovi sestoji so navidezno enomerno, vendar pa so že na majhni površini zastopana različno stara drevesa. Razširjenost rdečega srca je povezana s starostjo in rastišči. V končni lesni zalogi sestaja je lahko zelo velik delež najbolj kakovostnega lesa. Proizvodne sposobnosti bukovih rastišč so iznad tistih, kot bi jih pričakovali po pripadajočem ras- liščnem indeksu. Bukev je zelo prilagodljiva dre- vesna vrsta. zato lahko z njo·gospodarimo z različ­ no dolgimi proizvodnimi dobami. Dolžina proiz- vodne dobe je pogojena z intenziteto redčenj in manj z rastiščem. Kotar, M.: Growth's and development's characte- ristics of beech forests in Slovenia, Gozdarski vest- nik. 44, 1986, 6, p. 243-252, in Slovene. Summary in German, Ref. 6. The structure of beech forests on the most widened sites in Slovenia is treated in this article. The site index is under the expected production possibility of beech forests. The beech is very adaptable tree species, therefore the management is possible in various production periods. The length of production period specially depends on intensity of thinning and less on sites. * Prof. dr. M. K., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU l. UVOD Na polovici površine slovenskih gozdov po naravi uspevajo bukovi sestoji. V teh gozdo- vih se pojavlja bukev kot edina vrsta ali pa je zastopana z večinskim deležem. Nadalje ima Slovenija na eni četrtini gozdne površine goz- dove, kjer se bukev po naravi pojavlja sku- paj še z drugimi drevesnimi vrstami. V teh sestojih je bukev zastopana z zelo različnim deležem, ki običajno ni manjši kot 30 %, po- gosto pa se ta delež povzpne celo do vred- nosti 70%. Zato upravičeno trdimo, da ima bukev na treh četrtinah površine slovenskih gozdov pomembno, če ne celo najpomemb- nejšo vlogo. V sedanjih gozdovih Slovenije pa je delež bukve manjši, kot bi ga sicer imela, če bi ohranili naravno sestavo teh gozdov. Bukev smo na velikih površinah izrinjali in jo nadomeščali z drugimi, gospodarsko bolj za- nimivimi drevesnimi vrstami in to predvsem z iglavci. V preteklosti so bukov les uporab- ljali predvsem za kurivo in manj za mehansko predelavo, zato ni bil cenjen in je bukev ve- ljala kot manj vredna drevesna vrsta. Poleg tega pa je veljalo prepričanje, da bukovi goz- dovi na istih rastiščih bistveno manj proizva- jajo tudi po količini in ne samo po vrednosti. V novejšem času pa je bukev pričela pri- dobivati na svojih rastiščih na pomenu, in si- cer zato, ker smo spoznali njeno ekološko vrednost pri ohranjanju stabilnosti gozdov in rastišč ter zaradi vse večje uporabnosti nje- nega lesa. Zato se bo njen delež v slovenskih gozdovih povečal in to predvsem v tistih goz- dovih, kjer je bila v preteklosti premočno iz- rinjena ter v jelovo bukovih gozdovih, kjer nam jelka peša in umira. V naslednjem se- stavku podajam ugotovitve raziskave sloven- skih bukovih gozdov na njenih najbolj razšir- jenih vegetacijskih enotah. 1 V analizi obrav- navam sestoje v optimalni fazi in sestoje, kjer so bila ukrepanja po človeku minimalna. Lah- ko bi trdili, da so bili analizirani sestoji - z redkimi izjemami - prepuščeni naravnemu razvoju. Pri izbiri sestojev za analizo smo te- žiti, da smo izbrali glede na kakovost debel najboljše - seveda na danem rastišču . Analizo sestojev smo izvedli na ploskvah velikosti 30 x 30 m, s petimi ponovitvami zno- traj vsake vegetacijske enote. 1 Predložen sestavek predstavlja prve analize, ki so bile izvedene v okviru raziskovalne naloge: Raziskava proizvodnih sposobnsoti gozdnih rastišč in ugotavljanje razvojnih zakonitosti gozdnih sesto- jev. 243 2. ZGRADBA BUKOVEGA GOZDA 2.1. Zgradba sestojev glede na starost dreves, velikost krošenj in višino dreves Bukovi gozdovi v optimalni fazi so glede vi- šine dreves znotraj sestaja precej enomerni. Izločena iri potisnjena drevesa so odmrla, za- to prevladujejo drevesa, ki imajo krošnje v strehi sestaja (stand canopy) oziroma dreve- sa, ki jih po klasifikaciji po Kraftu uvrščamo v l., 2., in 3. socialni razred. Večja pa je raznomernost glede prsnega premera. Drevesa z isto višino imajo zelo raz- lične prsne premere, ki pa so odvisni od ve- likosti krošnje. V enomernih bukovili sestojih prevladuje- jo drevesa s premajhno krošnjo ter drevesa z normalno veliko krošnjo, ki pa ni simetrična oz. je deformirana. Drevesa s preveliko kroš- njo se pojavljajo izjemoma. Do presenetljivih rezultatov pa srno prišli, ko smo analizirali starost dreves v teh navi- dezno enomernih delih sestaja. Na ploskvah 30 x 30m smo ugotovili naslednje standar- dne odklone. Podatki v tpbeli predstavljajo najnižjo in najvišjo ugotovljeno vrednost v ploskvah znotraj iste vegetacijske enote. Tako je sta- rost sestaja na rastišču vegetacijske enote Querco-Luzulq-Fagetum 129-134 let; to pa pomeni, da je bila najmanjša starost sestaja na eni izmed petih ploskev l29let, najstarejši sestoj v okviru teh petih ploskev pa je bil star 134. Analogno je imela ena izmed teh petih ploskev standardni odklon 4 leta, ena izmed ploskev pa lO let. Podane so vedno ploskve z najmanjšo in največjo vrednostjo (varia- cijski razmak za srednjo vrednost) . Kot je raz- vidno iz tabele so se ti sestoji pomladili zelo različno . Tako so se sestoji na rastiščih Querco-Luzulo-Fagetum (1) ter na rastiščih Luzulo-Fagetum (2) pomladili razmeroma hitro, nasprotno pa so sestoji na ostalih rasti- ščih nastali v zelo dolgih pomladitvenih do- bah. 2.2. Zgradba sestojev glede na kakovost debel Pri analizi kakovosti debel smo določili pri vsakem drevesu v sestoju (ploskvi) sorti- Standarni odklon pri starosti dreves na ploskvi 30 x 30 m (variacijski razmak za vrednosti iz posameznih ploskev) Tabela 1 Vegetacijska enota2 Nadmorska višina l. Querco-Luzulo-Fagetum 640-680 (Q-L--F) 2. Luzulo-Fagetum (L--F) 530-670 3. Hacquetio-Fagetum (H-F) 740-800 4. Querco-Fageturn Co-F) 510-520 5. Festuco 500-510 drymeiae-Fagetum (F-F) 6. Abieti-Fagetum dinaricum 980-1020 maianthemetosum (A-F maian.) 7. Lamio Orvalae-Fagetum 600-890 (L-0-F) 8. Abieti-Fagetum dinaricum 890-1010 typicum (-F- typ.) 9. Blechno-Fagetum (B-F) 490-500 lO. Luzulo-Abieti-Fageturn 880-1040 prealpinum (lr-A-F) 1 l. Adenostylo-Fagetwn 1230-1265 (Fagetum altimontanum dinaricum) (Ad-F) 2 Vegetacijske popise in vsa ostala dela v zvezi z uvrstitvijo analiziranili fitocenoz je naredil višji pred. mag. Dušan Robič, Biotelmiška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. 244 Starostna Standardni Geolo~ka podlaga sestava let odklon let 129-134 4-10 eocenski fliš 98-110 8-9 peščenjaki 130-159 17-40 dolomit 146-161 15--23 apnenec 94-132 16-27 peščenjaki 129-137 15-29 apnenec, dolomit 119-143 14-25 dolomit, apnenec 156-196 29-49 dolomit 184-190 7-48 perm o kar bonski skrilavci in peščenjaki 123-160 22-29 kremenov keratofir 143-154 ll-19 dolomit mentno sestavo. Tvorili srno štiri kakovostne razrede in sicer: l. razred: les za furnir in luščenje 2. razred: les za žago v ce (večje kakovosti) Kakovostna zgradba sestojev (odstotni delež) Vegetacijska enota l. kak razr. l. Querco-Luzulo-Fageturn 22-46% 2. Luzulo-Fagetum 19-32% 3. Hacquetio-Fagetum 10-25% 4. Querco-Fagetum 12-37% 5. Festuco drymeiae--Fagetum 14-34% 6. Abieti-Fageturn dinaricum maianthemetosurn 8-14% 7. Lamio Orvalae-Fagetum !4-23 o/o 8. Abieti-Fagetum dinaricurn typ. 7-26% 9. Blechno-Fagetum 24-44% lO. Luzulo-Abieti-Fagetum prealp. 9-20% ll. Adenostylo-Fagetum (Fagetum altimontanum dinaricum) 6-14% 3. razred: les za žagovce (manjše kako- vosti) 4. razred: les za kemijsko predelavo in dr- va. Sumarni podatki te analize so prikazani v tabeli 2. Manjša vrednost predstavlja vedno ploskev z najnižjim deležem lesa v obravna- vanem kakovostnem razredu, večja vrednost pa najvišjo vrednost v posamezni ploskvi (variacijski razmak za srednje vrednosti). Razlike med rastišči v kakovostni zgradbi so statistično značilne, velike pa so razlike tu- di znotraj rastišč. Te razlike znotraj rastišča nakazujejo, da imamo v bukovih gozdovih še velike možnosti povečevanja kakovosti z ne- go. Delež prvega kakovostnega razreda (zgornja vrednost variacijskega razmaka) kaže, da lahko na naših rastiščih dosežemo izjemno visok delež najkakovostnejšega lesa (furnir). Iz podatkov analize )ahko sklepamo, da je delež najbolj kakovostnega lesa v bu- kovih sestojih manjši na tistih rastiščih, kjer je bukev po naravi primešana drugim dreves- nim vrstam (Abieti-Fagetum). Slabša kako- vost v teh sestojih je posledica drugačnega razvoja in drugačne rasti, kot pa jo imajo se- stoji v čistih bukovjih. Prav tako imajo majhen del najbolj kakovostnega lesa bukovi gozdo- vi visokih gorskih leg (rastišče 11). 2.3. Gostota sestojev ter pojavljanje rdečega srca Pri zgradbi sestoje v ne smemo prezreti nji- hove gostote. Gostota je odvisna od rastišča, Tabela 2 2. kak raz. 3. kak. raz. 4. kak. raz. 9-28% 18-32% 18-32% ll-18% 29-45% 23-34% 5-17% 32-54% 22-41% 17-25% 22-46% 16-24% 9-18% 38--37 o/o 14-26% 10-29% 37-51% 19-25% 9-18% 39-53% 15-32% 8-26% 41-57% 14-19% 17-26% 24-38% 9-22% 9-26% 28---48% 26-35% 12-22% 36-45% 31-34% drevesne vrste ter gojitvenega ukrepanja v preteklosti. Ker smo analizirali sestoje, kjer so bila gojitvena ukrepanja minimalna ali pa jih ni bilo, lahko smatramo to gostoto sestojev kot naravno gostoto sestojev (maksimalna gostota sestojev). Gostota v tabeli 3 je prikazana z dvema ka- zalcema in sicer s številom dreves na ha ter z indeksom gostote Ik (Kotar 1985). Indeks gostote Ik je izračunan po nasled- njem obrazcu h =zgornja višina sestaja (po Pardeyu) N =število dreves na ha Pri obeh kazalcih smo upoštevali samo drevesa, ki imajo svojo krošnjo v strehi sesta- ja, torej drevesa prvega, drugega in tretjega socialnega razreda (po Kraftu). Poleg teh kazalcev pa je v tabeli prikazan tudi delež rdečega srca, ki predstavlja pre- cejšnjo napako lesa pri bukvi. Obseg rdeče­ ga srca je povezan s starostjo ter velikostjo krošnje. Velikost krošnje pa je v povezavi z gostoto sestoja. Indeks gostote sestaja je višji v višjih nad- morskih višinah zato sklepamo, da so gorski bukovi gozdovi gostejši. Pri pojavljanju rde- čega srca ugotavljamo, da delež te napake narašča s starostjo in da je povezan z rasti- ščem. Visokogorski bukovi gozdovi imajo manj rdečega srca kljub večji gostoti sesto- jev. 245 · Gostota sestoja in delež rdečega srca (variacijski razmak vrednosti za ploskve znotraj rastišč) Tabela 3 Vegetacijska enota l. Q-L-F 2. L-F 3. H-F 4. Q-F 5. F-F 6. A.-f maian. 7. L-0-F 8. A-F-typ. 9. B-F 10. L-A-F 11. Ad-F štev. dreves na ha (brez drev. 3. in 4. razreda) 211-389 244-356 28S-356 256-389 200-533 222-300 267-544 211-322 200-278 167-356 511-689 3. RAST IN RAZVOJ BUKOVIH SESTOJEV 3.1. Rast v višino Ker so bili analizirani sestoji glede starosti silno nehomogeni, smo pri višinski rasti pose- bej analizirali v vsaki ploskvi ter skupno za rastišče razvoj višine 1 OO najdebelejših dre- ves na ha. Povprečna višina teh dreves pred- Graf 1: Višinska rast bukovih sestojev (osnova je 100 najdebelejših dreves na 1 ha) Indeks gostote sestaja Ik (brez drev. 3. in 4. razreda) 0,86-1,04 0,89-l,lS 0,93-1,06 0,93-1,20 0,89-1,34 0,80-0,95 1,03-1,49 0,87-{),99 0,91-{),99 0,77-1,11 1,11-1,29 % rdečega srca 4-14% 1-10% 6-18 o/o 10-15% 2-12% 2-8% 7-13% 11-22% 8-19% 17-21% 4-7% stavlja tudi zgornjo višino sestaja. Domneva- mo, da so drevesa, ki so imela največji prsni premer v času analize, bila najdebelejša tudi v prejšnjih desetletjih. Zato nam razvoj višine sedanjih 100 najdebelejših dreves predstav- lja razvoj zgornje višine. V tabeli 4 so podane nekatere karakteri- tične vrednosti glede razvoja zgornJe višine. a) Vegetacijska enota: Festuco drymeiae - Fagetum (rastišče št. S - najboljše) h, i 45 1 40 35 30 25 20 15 3 JO 2 5 o a o 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 246 b) Vegetacijska enota: Adenostylo- Fagetum (rastišče št. 11 -najslabše) h, i 45 1 - rastna krivulja - višina 2 - tekoči letni višinski prirastek 40 3 - povprečni letni višinski prirastek h- višina 35 30 25 20 15 lO s i - prirastek a- starost 1 o ~~--~----~----~----_.----~------._----~----------~----~a o 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Starost. pri kateri so dosegla drevesa, kt. tvorijo zgornjo višino sestoja, višino 2,6 m, višino S,O m ter prsni premer ·di,3'= ~o cm Tabela 4 Vegetacijska enota Starost pri viši_ni 2,5 m Starost pri višini 5,0 rn Starost pri dl,3 =lO ern l. Q-lr-F 2. lr-F 3. H-F 4. Q-F S. F-F 6. A-F maian. 7. L-0-F 8. A-F-typ. 9. B-F 10. L-A-F 1l. Ad-F 14 14 21 20 19 20 15 28 17 24 20 Grafična predstavitev razvoja zgornje viši- ne, tekočega in povprečnega višinskega pri- rastka je podana na grafikonu l . Razlike med rastišči so vsekakor tudi poslectica načina, kako so ti sestoji nastajali, oziroma koliko ča­ sa so se prve razvojne faze (mladovje) razvi- jale pod okriljem starega sestoja. Da bi ugo- tovili, kolikšen je vpliv zasenčenosti, smo do- datno analizirali razvoj mladja na prostem. Starosti dreves, ki so se razvijala na pro- · stem, pa so bile naslednje: Rastišče 3. H-F pri višini 2,5 m 9 let; pri višini 5,0 m 18 let 6. A-F maian. 20 19 31 29 27 31 24 42 27 31 31 40 34 57 47 50 50 41 67 60 47 43 pri višini 2,5 -m 8 let; pri višini 6,0 m 16 let Pri višini mladja in gošče -če se je mladje razvijalo na prostem- ni bistvenih razlik med rastišči; te razlike postanejo izrazitejše v sta- rejših razvojnih fazah. Ugotavljene razlike med staros~o dreves pri vi~ini 6 m in to pri drevesih, ki so se raz- vijala pod zastorom starega sestoja ter dre- vesi, ki so se razvijala na prostem, so nam slu- žila za ugotavljanje razvojne (fiziološke) sta- rosti. Starost analiziranih sestojev smo morali zmanjšati za to razliko. To potrebno zmanjšanje starosti je prika- zano v tabeli S. 247 Število let, za katero moramo zmanjšati fizično starost dreves, da dobimo razvojno starost Tabela 5 Rastišče št. oznaka 1 0-lr-F 2 lr-F 3 H-F 4 o-r 5 F-F 6 A-F maian 7 L-0-F 8 A-F-typ. 9 B-F lO I.r-A-F ll Ad-F Razlika med dejansko in raz- vojno starostjo (pri višini 5 m) let 3 2 14 12 lO 14 7 25 lO 14 14 Iz tabele je razvidno, da so analizirani se- stoji, ki_ so imeli višino 5 m, izgubili zaradi za- strtosti matičn'ega sestoja na višinski rasti na rastišču l (Q-L-F) 3 leta, na rastišču 8 (A-F typ.) pa kar 25 let, oziroma da moramo pri sestoju, ko je imel višino 5 m, v prvem prime- ru fizično starost zmanjšati za 3 leta, v dru- gem primeru pa kar za 25 let, če hočemo, da so ti sestoji primerljivi glede na starost. V neposredni povezavi z višinsko rastjo je ugotavljanje proizvodnih sposobnosti rastišč oziroma rastiščnih indeksov (site index). Te vrednosti smo ugotavljali na dva načina. Pri prvem načinu smo ugotovili rastiščni indeks oziroma zgornjo višino sestoja pri starosti 50 let iz krivulj, ki ponazarjajo razvoj zgornje vi- šine v analiziranih sestojih. Pri drugem nači­ nu pa smo ugotavljali rastiščni indeks s po- močjo donosnih tablic (EAFV ( 1967, Zurich). Kot vhod smo uporabili zgornjo višino (razvojno) pri starosti sestojev v času analiZe. Poleg rastiščnih indeksov smo ugotovili tudi stopnjo proizvodnosti, ki jo predstavlja veli- kost povprečnega volumenskega prirastka v starosti l OO let in sicer s pomočjo donosnih tablic za bukev (Schober 1971). Kot vhod smo uporabili zgornjo višino sestoja v času analize. V si ti kazalci so prikazani v tabeli 6. Vrednosti po rastiščih so podane v varia- cijskem razmaku. Pri rastiščnem indeksu, ki smo ga ugotovili preko donosnih tablic (EAFV) je izračunana tudi srednja vrednost za rastišče, ki pa je podana v oklepaju. Ra- stiščni indeksi, ki smo jih ugotovili iz višinske rastne krivulje, so ugotovljeni na osnovi rasti v višino iz podatkov vseh ploskev znotraj istega rastišča. Na osnovi tabele 6 prihajamo do naslednjih ugotovitev: l. Znotraj iste vegetacijske enote variirajo vrednosti rastiščnega indeksa na sedmih rastiščih za en razred, to je do 2 m; na treh ra- stiščih za dva razreda ( 4 m) v enem primeru pa celo za tri razrede (6 m). Rastiščni indeksi v donosnih tablicah znašajo od 10 do 26m, in to po im. 2. Glede na stopnjo proizvodnosti pa je to · variiranje manjše, saj znaša v 8 primerih raz- lika med zgornjo in spodnjo vrednostjo samo en razred. V enem primeru pa leže sestoji znotraj istega rastišča kar v treh stopnjah proizvodnosti. V donosnih tablicah variirajo stopnje proizvodnosti za bukev od 3 do 9, in to ločeno za zmerna in močna redčenja. 3. Rastiščni indeks, ki smo ga ugotovili na osnovi krivulje višinske rasti najdebelejših dreves, izkazuje bistveno manjše vrednosti, čeprav smo kot vhodni kriterij uporabili raz- vojno strost SO let. 4. Na osnovi razlik med rastiščnimi indek- si, ugotovljenirni po obeh načinih in ker so te razlike vedno istega predznaka, lahko skle- Ugotovljene vrednosti rastiščnih indeksov ter stopnje proizvodnosti (variacijski razmak vrednosti za ploskve) Tabela 6 Rastišče Starost sest. h zg v SLsp SIE:AFV LS SI~Iso Št Oznaka v času analize času analize 1 0-L-F 129-134 27,8-34,7 17 18-22 (20) &-7 3 2 lr-F 9B-110 31,3-37,8 17 20-26 (23) 8-9 6 3 H-F 130--159 29,8-33,7 15 18-20 (18) 5-6 3 4 o-r 146-161 33,6-36,8 14 20 (20) &-7 6 5 F-F 94-132 31,6-39,5 16 22-24 (23) 8-9 7 6 A-r maian. 129-137 28,9-31.7 13 18-20 (18) 5-6 5 7 L-0-F 119-143 33,5-40,1 15 20-24 (22) 7--B 7 8 A-F-typ. 15&-196 29,B-35,9 12 18-20 (19) 5-7 7 9 B-F 184-190 34,1-40,0 13 16-18 (18) 3-6 5 lO lr-A-F 123-160 34,B-37.4 14 18-22 (20) 6-8 6 ll Ad-F 143-154 21,9-24,1 11 12-14 (14) 3--4 3 248 parno, da je bila večina dreves pri svojih 50 letih še vedno zastrta, vsi indeksi Slso so na- mreč manjši kot SIEAFV· Zato je pri ugotavlja- nju rastiščnega indeksa v starostno nehomo- genih sest o jih primernejša zgornja višina ses- toja, ko je ta že blizu svoje zrelosti in je višin- ska rast že skoraj zaključena. Na osnovi podatkov o priraščanju dreves, ki so osnova izračunu zgornje višine, ugotav- ljamo, da na večjem številu rastišč višinska rast še ni zaključena, pa čeprav znaša fizična starost dreves že preko 150 let. To prirašča­ nje v višino je upočasnjene vendar še vedno pomembno. 3.2. Priraščanje dreves v debeline Podobno kot obstajajo velike razlike med rastišči v priraščanju v višino, obstojajo razli- ke tudi v priraščanju v debelina. Z izjemo sestoje v na rastišču 6. A-F maian, še vsi ostali sestoji močno prirašča jo v debeline. Pri ana- lizi l OO najdebelejših dreves na ha znotraj vsakega rastišča smo ugotovili, da v nekate- rih sestojih še ni nastopila kulminacija po- vprečnega debelinskega prirastka. Istočas­ no pa moramo imeti pred očmi, da je debe- linski prirastek močno odvisen od gostote sestoja. Vendar imajo obravnavani sestoji razmeroma velike gostote glede števila dre- ves, zato lahko upravičeno domnevamo, da imajo analizirani sestoji še vedno zelo velik volumenski prirastek Dosežene debeline dreves kažejo, da je na vseh obravnavanih rastiščih bukovih gozdov možno proizvajati debele sortimente. Povprečna debelina teh dreves bi bila mnogo večja, če bi v analizira- nih sestojih izvajali redčenja. 3.3. Lesna proizvodnja sestoja ter volumenski prirastek sestoja Vpogled v rast in razvoj bukovih sestojev na posameznih rastiščihnam podaja tabela 7. Najbolj presenetljivo je to, da je tekoči vo- lumenski prirastek kljub visoki starosti sesto- je v še vedno zelo velik. Še vedno ni nastopila kulminacija povprečnega volumenskega prirastka, kar pomeni, da v teh sestojih še ne bi smeli pomlajevati. Izjema so le sestoji na rastišču št. lO (1-A-F). Tekoči volumenski prirastki znotraj rasti- šča so v pozitivni korelacijski povezavi z go- stoto sestoja po številu dreves. Pozno kulminacijo sestojnega povprečne­ ga volumenskega prirastka si razlagamo z velikimi gostotami teh sestojev. Če bi v teh sestojih zmanjševali število dreves s pravo- časnirni redčenji, bi ta kulrninacija že davno nastopila. Drugo, kar nas preseneča, so velike konč­ ne lesne zaloge bukovih sestojev. Delež končne lesne zaloge v celotni lesni proizvod- nji sestaja je tem manjši, čim starejši je sestoj in čimvečja je gostota sestoja. V gorskih predelih je ta delež višji (rastišče ll). Naj- manjši pa je ta delež tam, kjer so bukovi goz- dovi nastali s postopnim vraščanjem bukovih šopov v vrzeli starega jelovo bukovega goz- da (rastišče 6. A-F-maian., rastišče 8. A-F typ., rastišče 10. L-A-F). Kljub velikim razlikam v končni lesni zalo- gi sestaja znotraj istega rastišča, pa razlike med volumenskimi tekočimi prirastki niso velike. Iz tega sklepamo, da odvisnost med višino lesne zaloge in višino tekočega pri- rastka znotraj istega rastišča niso tesne. Kazalci rasti in razvoja bukovih sestojev (srednje vrednosti iz 5 ponovitev) Tabela 7 Rastišče St. sest. Lesna zal. Celotna les. Tek. prirast. Tek. prir. v Povpr. vol. let stoj. sest proizvodnja v zadnjem predzadnjem prirastek desetletju desetletju št oznaka m1/ha m3/ha ml/ha/leto ml/ha/leto m3/ha/leto 1 Q-L-F 132 775 ll42 13,9 13,1 6,8 2 1-F 104 838 1231 16,7 19,7 11,8 3 H-F 145 949 1296 14,6 16,5 8,9 4 Q-F 157 919 1299 10,0 11,2 8,3 5 F-F 114 1072 1284 18,0 18,7 11,3 6 A-F maian. 132 578 1010 10,9 ll,O 7,7 7 L---0-F 135 946 1331 11,3 11,4 9,9 8 A-F-typ. 174 787 1409 11,3 11,2 8,1 9 B-F 187 853 1390 11,2 9,3 7,4 lO 1-A-F 141 987 1542 10,7 13,3 10,9 ll Ad-f 146 619 744 9,7 9,0 5,1 249 4. PROIZVODNE SPOSOBNOSTI RASTIŠČ Ker smo v analizi obravnavali sestoje s pol- no zastrtostjo ter sestoje, ki imajo naravno gostoto in naravno temeljnico (izjema je ras- tišče 6 A-F maian.), lahko ti sestoji služijo za določitev proizvodne sposobnosti teh rastišč . Velikost povprečnega volumenskega pri- rastka v času njegove kulminacije nam poda tudi proizvodno sposobnost rastišča v m3 /ha/leto. Ker je večina sestojev še v fazi, ko ta kul- minacija še ni nastopila, smo jo ocenili ob na- slednjih predpostavkah: a) tam, kjer je tekoči volumenski prirastek večji od povprečnega volumenskega pri- rastka, predpostavimo, da bo kulminacija na- stopila v naslednjem desetletju oziroma v na- slednjih dveh desetletjih. Trend padanja te- kočega volumenskega prirastka je linearen, zato uporabimo za izračun vrednosti po- vprečnega volumenskega prirastka v času kulminacije tekoči prirastek v zadnjem de- setletju, tekoči ·prirastek v ~redzadnjem de- setletju, ter povprečni volumenski prirastek v času analize.· b) tam, kjer je tekoči prirastek zadnjega desetletja višji kot v predzadnjem desetletju predpostavimo, da bo ta v naslednjem deset- letju enak. Upravičenost uporabe teh dveh predpo- stavk je podprta z visoko starostjo analizira- nih sestojev, ki bi nujno privedla do kulmina- cije prirastka. Izračun višine povprečnega volumenskega 'prirastka v času kulminacije smo izačunali . po naslednjih obrazcih. ip, A . A + b(2itl0 - i~20) ip.k =·---~----------- A+B oziroma ip,A . A + b (~.JO) ip,k = -------------- A+b Prvi obrazec smo uporabili v primeru, ko je tekoči prirastek zadnjega desetletja nižji kot pa prirastek predzadnjega desetletja; drugi obrazec pa takrat, ko je prirastek za- dnjega desetletja višji ali enak prirastku predzadnjega desetletja. ip,k = povprečni volum. prirastek v času kulminacije ip,A =povprečni vol um. prirastek v času A (starost analiziranega sestaja) it, JO= tekoči volumenski prirastek v za- dnjem desetletju (0-10 let pred analizo) 250 it,20 =tekoči volumenski prirastek v pred- zadnjem desetl~.tju ( l 0-20 let pred analizo) A = starost sestaja v času analize b =razlika v Je tih med časom nastopa kul- minacije ter starostjo sestaja v času analize V našem primeru smo vzeli b =lO ter b = 20 za primere, ko kulminacija še ni nastopila, ter b = - lO, ko je kulminacija že nastopila. V tabeli 8 so podane izračunane proizvod- ne sposobnosti rastišča. Vrednost povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije (ip,k) pri b = 10 (-lO) ter b = 20 Tabela 8 Rasti~e ip.k (b =± lO)ipx (b = + 20) št. oznaka m3/ha/leto m3/ha/leto 1 Q-lr-F 9,0 9,3 2 L-F 12,0 12,2 3 H-F 9,2 9,4 4 Q-F 8,4 8,4 s F-F 11,8 12,2 6 A-F maian. 7,8 8,0 7 L-0-F 9,8 9,9 8 A-F-typ. 8,3 8.4 9 B-F 7,7 7,8 lO lr-A-F 11,0 11,0 11 Ad-F 5,4 5,7 Proizvodna sposobnost analiziranih buko- vih gozdov zna~a od 5,4 do 12,2 m3/ha/leto. V analizi nismo zajeli subalpskega bukovja, ki uspeva na rastiščih z znatno nižjo proizvodno sposobnostjo. V tabeli 8 prikazano proizvod- no sposobnost lahko izkoristijo le polno po- rasli bukovi sestoji v katerih ne prihaja do raznih vrzeli zaradi bolezni, ujm itd. V praksi bomo te proizvodne sposobnosti rastišč lah- ko izkoristili le na posameznih manjših povr- šinah, ne pa na celotni površini bukovih goz- dov. Kljub temu pa so nam te vrednosti do- ber kazalec, koliko lahko nudi posamezno rastišče, če bomo znali pravilno gospodariti. S. POVZETEK . Bukev je v Sloveniji gospodarsko po- membna drevesna vrsta; na polovici površi- ne slovenskih godzov je osnovna graditeljica sestojev, na eni četrtini gozdov pa se pojavlja v veliki primesi z ostlimi drevesnimi vrstami. Njen pomen narašča in to zaradi vse večje možnosti uporabe njenega lesa v lesno pre- delovalni industriji in zaradi nadomeščanja jelke v jelovo bukovih gozdovih kjer jelka umira. Bukovi gozdovi imajo velik delež viso- kokakovostnega lesa, če jih pravilno vzgaja- mo in negujemo. Nega bukovih sesto)ev je predpogoj za proizvodnjo visokokakovost- nega lesa. Bukov gozd, posebno tam, kjer je bukev dominantna dre vesna vrsta daje videz enomernosti, vendar pa se na zelo majhni po- vršini pojavljajo drevesa z zelo različno sta- rostjo. Kljub različnim starostim teh osebkov so ti kvalitetni, če so se v mladosti razvijali v polsenci, oziroma, če so bili utesnjeni. Ta pol- zastrta drevesa imajo manjši višinski in manj- ši debelinski prirastek, zato lahko medseboj- no primerjamo le sestoje pri isti razvojni sta- rosti. V gostih bukovih sestojih ima velik del dreves premajhne in deforrnirane krošnje. V tesno sklenjenih sestojih polnilni sloj bukve odpade, preživijo le drevesa, ki imajo svoje krošnje v strehi sestaja. Vrednotenje oziroma bonitiranje rastišč na osnovi zgornje višine sestaja je zaradi velike raznodobnosti sesto- jev problematično. Če že pristopimo k dolo- čevanju rastiščnih indeksov potem je dopust- na uporaba zgornje višine v sestojih, ki so v optimalni fazi to je v času, ko so blizu svoje zrelosti. Rdeče srce, ki je pomembna napaka bukve je v pozitivni korelacijski povezavi s starostjo ter rastišči. Kulminacija povprečnega volumenskega prirastka nastopi v sestojih, ki so bili prepuš- čeni naravnemu razvoju zelo pozno. V izjem- nih primerih celo pri 180-200 letih. Ker ima- mo v gospodarskih tj. red čenih gozdovih na- stop te kulrninacije v dosti mlajših letih lahko sklepamo, da je dolžina proizvodne dobe lahko zelo različno dolga in da je bolj odvisna od gojitvenih ukrepanj kot pa od rastišča . Za- to bomo v primerih, ko želimo gospodariti z dolgimi proizvodnimi dobarrii red čili manj in- tenzivno ter imeli bolj goste sestoje, nasprot- no pa bomo v primerih ko želimo gospodariti s kratkimi proizvodnimi dobami, redčili bolj intenzivno (večja jakost) in to že od letvenja- ka naprej. Proizvodne sposobnosti analizira- nih rastišč so iznad tistih, kot bi jih pričakovali na podlagi ugotovljenih rastiščnih indeksov. Na nekaterih rastiščih je proizvodna spo- sobnost rastišč precej višja, kot pa jo prika- zujejo sestoji donosnih tablic v najvišjih boni- tetnih razredih. Zgradba najbolj kakovostnih sestojev je pokazala, da ti nastajajo do kratkih kakor tudi dolgih pomladitvenih dobah. Pogoj pa je, da so osebki v mladosti (mladje, gošča, letve- njak) utesnjeni. V debeljakih, ko ima vsako drevo svoj prostor v strehi sestaja, naj se in- tenziteta redčenj močno zmanjša, in naj red- čenja dobijo značaj sanitarnih sečenj, tj . od- stranjevanje poškodovanih dreves. 6. LITERATURA 1. Kotar, M.: 1985 Povezanost proizvodne zmog- ljivosti sestaja z njegovo gostoto. Spominski zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 26, 1985, s. 107-125 2. Schober, R.: 1971 Die Rotbuche 1971. l. D. Sa- uerlander's Verlag, Frankfurt am Main 3. Schwappach, A.: 1911 Die Rotbuche. Neu- mann Verlag, Neudarrun 4. Sterba, H.: 1975 Assmanns Theorie der Grundflachenhaltung und die »Competition-Den- sity-Ru1e« der Japaner Kira Ando und Tadaki. Cbl. ges. Forstwesen. 92 (1975) l. s. 46-62 5. Sterba, H.: 1981 Nattirlicher Bestockungsgrad und Reinekes SDI. Cbl. ges. Forstwesen. 98 (1981), 2, s. 101 - 116 6. 1976 Ertragstafeln fur die Buche in der Schweiz. Anstalt ftir das forstliche Versuchswesen, Birmensdorf, Zurich ZUSAMMENF ASSUNG Die Buche ist in Slowenien eine wirtschaftlich bedeutsame Baumart. Auf der Halfte der Waldflache Sloweniens ist sie von Natur aus die dominierende Bawnart. auf einem Viertel der Flache kommt sie als beigernischte Art var. Ihre Bedeutung nimmt wegen der imrner grasser werdenden Be- und Verarbeitungsmoglichkeiten ihres Holzes standig zu. Die Rolle der Buche nimmt auch deshalb zu, weil sie die absterbende Tanne in den Tannen - Buchenwaldern ersetzen wird. Buchenbestande haben einen hohen Anteil hoch- wertigen Holzes, wenn sie fachgemass gepflegt sind. Die Pflege der Buchenbestande ist die Vor- aussetzung fur die Produktion hochwertiger Holz- masse. Die Buchenbestande sind hinsichtlich der Baumhohe gleichmassig ausgebildet. Aber die Al- tersstruktur ist oft schon auf sehr kleinen Flachen stark inhomogen. Obwohl die Baume hinsichtlich ihres Alters sehr verschieden sind, ist die Qualitat der Stamme sehr gut wenn sie sich in der Jugend unter dem Schirm des Mutterbestandes entwickelt haben. In den Bestanden, die der Natur Uberlassen wurden, hat ein Grossteil der Baume zu kleine und deformierte Kronen. In dicht geschlossenen Be- standen iiberleben nur vorherrschende, herrsc- hende und mitherrschende Baume, also die Bau- me, die mit ihren Kronen ins Dach des Bestandes reichen. Die Bonitierung auf Grund der Oberhohe des Bestandes ist wegen der Alterszusarnmense- tzung sehr problematisch und belastet mit grossen Fehlern. Der Fehler ist kleiner, wenn bei der Boni- tierung das Alter und die Oberhčhe der alten Be- 251 standen (Optimalphase) verwendet wird. Der Rot- kern ist ein bedeutender Schadfaktor beim Bu- chenholz und eng mit Standort und Alter verbun- den. Der Zeitpunkt der Kulmination des durchschnit- tlichen Volumenzuwachses trittin den Bestanden. die der Na tur iiberlassen waren, sehr spat ein. Mit Ausnahmen geschieht das erst im Alter von 180-200 Jahren. Von gepflegte Bestanden, in de- nen Durchforstungen durcbgeflihrt werden, kon- nen wir behaupten, dass diese Kulmination schon in viel niedrigerem Alter erreicht wird. Die Lange des produktionszeitraumes hangt bei der Buche weniger von dem Standort als von der Starke der Pflegeeingriffe ab. Deswegen werden wir versuchen .:_ bei ent- sprechender Zielvorgabe - einen langeren Pro- duktionszeitraum zu erreichen und schwache bis Motiv iz gozdnogospodarskega območja Brežic 252 massige Durchforstungen ausfifuren. Wenn im Ge- genteil eine kurze Produktionszeit angestrebt wird, miissen starke und intensive Durchforstun- gen ausgefiihrt werden. Die Ertragsfahigkeit der analysierten Standorte liegt weit Uber der Leistrung der zugehorigen Bo- nitatsklassen, die wir mit der Hilfe der Bestandes- oberhohe errechnet haben. Die Spannweite in den bestehenden Ertragstafeln ist fUr die analysierten Standorte im Bestande zu eng und die obere Gren- ze dieser Spannweite zu niedring. Die Bestandesstruktur der besten Bestande hat gezeigt, dass die Bestande mit hochwertigen Starn- men in kurzen aber auch langen Verjungungszeit- raumen entstehen. Hierbei muss betont werden, dass die Individuen in den ersten Ent- wicklungsphasen (Jungwuchs, Dickung, Stangen- holz) beengt stehen mussen. Ini k · Gozdarski veslntk 7-8/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENJSCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 7- 8 Ljubljana, avgust- september 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 253 Srednjeročni plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990 261 Plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za leto 1986 273 Sklep o dodeli tvi sredstev udeležencem raz- pisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozd- nimi cestami v letu 1986 274 Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanci ranje dejavnosti posebnega dr užbenega pome- na na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju v letu 1986 275 Bilanca prihodkov in odhodkov za leto 1985 277 jztok Koren : Ugotavljanje raziskovalnih po- treb na SGG Tolmin 286 Marjan Lipoglavšek: Glqb ina zaseka pri po- dtranju drevja 291 j ože Maček: O gospodarjenju z gozdovi na dr- žavni gospoščini Štanof pri Gornji Radgoni na prehodu iz 18. v 19. stoletje 293 Društvene vesti Sltka na naslovni stram: Korenjak iz Krakovskega pragozda Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. janez Božič Mitja Cimperšek Jože ČermelJ Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Kra'3nov ]ože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr Boštjan Anko dr . Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlmšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo ln uprava Edttors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račw1 - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije LjublJana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letne tzide lO števtlk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 1000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo 50 DM posamezna številka 250 drn Ustanov1tel]ici revije sta Zveza dr uštev· mžen.ir jev in tehnikov gozdarstva m lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovemje. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto m kulturo (št 421-1174 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temelJnega davka od prometa p roizvodov OXF.: 903 (497.12) Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Srednjeročni plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 l. IZHODIŠČA IN OSNOVE ZA OPREDELITEV RAZVOJA TER DOLOČITEV CILJEV IN NALOG V skladu z nalogami in pooblastili, ki jih Sa- moupravni interesni skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: repub- liška skupnost za gozdarstvo) opredeljujeta zakon o gozdovih in samoupravni sporazum o njenem konstituiranju ter v skladu z odlo- kom o pripravi in sprejetju družbenega pla- na SR Slovenije za obdobje 1986-1990 (Ur. list SRS št. 6/84) je skupščina republiške skup- nosti za gozdarstvo na svojem zasedanju ju- nija 1984 sprejela sklep o pripravi in sprejet- ju srednjeročnega plana Samoupravne inte- resne skupnosti za gozd~rstvo Slovenije za obdobje 1986-1990. V sklepu je rečeno, da mora priprava srednjeročnega plana repub- liške skupnosti za gozdarstvo izhajati iz načr­ ta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji, dol- goročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1995/2000 in splošno orientacijskih opredelitev dolgoročnega plana gospodar- jenja z gozdovi v Sloveniji. Področja, ki jih mo- ra vsebovati in neposredno opredeliti sred- njeročni plan republiške skupnosti za goz- darstvo so ( l) izkoriščanje gozdov, (2) os kr ba z lesom, (3) vlaganja v gozdove in (4) vred- nostni obseg vlaganj v gozdove in viri fman- ciranja. Programiranje razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 mora temeljiti na pozitivnih izkuš- njah in doseženih ciljih dosedanjega razvoja, še zlasti razvoja v preteklih dveh petletnih obdobjih ter na opredelitvah dolgoročnega plana gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Pri tem je poudariti, da so prav z ustanovitvijo sa- moupravmh interesnih skupnosti za gozdar- stvo in njihovo aktivnostjo v obdobjih 1976-1980 in 1981-1985 bili doseženi in uve- ljavljeni pomembni izidi, kar narekuje, da se dosežena in uveljavljena praksa in usmeritve polno upoštevajo in nadaljujejo tudi v obdo- bju 1986-1990. V povezavi s tem je izpostaviti naslednja temeljna načela in izhodišča, na ka- terih je bil grajen plan za obdobje 1981-1985, ki pa so slej ko prej aktualna tudi za sedanje srednjeročno obdobje: - Stalna krepitev vseh splošnokoristnih funkcij gozdov kot pogoja za bioekološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje ob hkratni optimalni izrab1 naravnih proizvodnih zmogljivosti rastišč in sestojev za proizvodnjo kvalitetne lesne surovine ter doslednem upoštevanju načela trajnosti vseh funkcij goz- da in načela o racionalnem vlaganju dela in sredstev v gozdove. - Smotrna, racionalna in aktivno usmerje- na namenska raba gozdnega prostora, ki mo- ra biti rezultat usklajenih dejanskih interesov vseh vidikov družbene reprodukcije ter po- stopno vključevanje v gozdno proizvodnjo s prostorskimi plani za to določenih opuščenih kmetijskih zemljišč. - Določanje obsega posekov in obsega blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov na podlagi gozdnogospodarskih na- črtov in potreb po lesu v predelavi in drugih področjih porabe lesa, upoštevajoč pri tem dosedanjo stopnjo pokritja potreb po lesu z domačo lesno surovino in možnosti poveča­ nja proizvodnje lesa z dodatnimi vlaganji v gozdove. - Nadaljevati in še bolj čvrsto vzpostaviti medsebojno povezanost in soodvisnost med jakos~o poseganja in obsegom vlaganj v goz- dove ter za vse petletno obdobje zagotoviti stabilno in kontinuirano financiranje del na področju vlaganj v gozdove. Družbenogospodarska usmeritev in politi- ka razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 temelji na sis- temski ureditvi skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo znotraj gozdnogospodarskih območij v okviru ene gozdnogospodarske organizacije združene- ga dela in samoupavne interesne skupnosti za gozdarstvo. Zaradi tega je treba ob upoš- 253 tevanju vseh prvin skupnega gospodarjenja z gozdovi vsestransko krepiti temeljne orga- nizacije v obeh sektorjih lastništva gozdov, ta- ko da bo zagotovljeno optimalno uresničeva­ nje vseh nalog pri gospodarjeDju z gozdovi, racionalnost poslovanja in učinkovito odloča­ nje delavcev in združenih kmetov -lastnikov gozdov o posameznih samoupravnih pravi- cah, dolžnostih in odgovornostih. V tem okvi- ru je še posebno pozornost posvetiti temelj- nim organizacijam kooperantov, da bodo us- posobljene za opravljanje vseh del, ki sodijo v skupno gospodarjenje z gozdovi. Uresniče­ vanje planiranega razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom bo v veliki meri odvisno tudi od ustreznega razvoja družbe- noekonomskih odnosov v samoupravnih inte- resnih skupnostih za gozdarstvo gozdno- gospodarskih območij (v nadaljnjem besedi- lu: območne skupnosti za gozdarstvo). Pri določanju planskih ciljev in nalog na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 so kot osnove in izhodišča upoštevani dolgoročni plan go- spodarjenja z gozdovi v Sloveniji, analiza možnosti razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 in gozd- nogospodarski načrti območij za obdobje 1981-1990, kot tudi druge študije, raziskave in informacije s tega področja. Na podlagi in v skladu s temi osnovami in izhodišči so te- meljne organizacije v gozdarstvu in temeljne organizacije -porabniki gozdnih lesnih sorti- men! o v oblikovale in posredovale svoje us- meritve razvoja z elementi za sklepanje sa- moupravnih sporazumov o temeljih plana sa- moupravnih interesnih skupnosti za gozdar- stvo za obdobje 1986-1990. Celoten razvoj gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 temelji na teh usklajenih elementih temeljnih organizacij v gozdarstvu in temeljnih organizacij -porabnikov gozdnih lesnih sortimentov ter družbeni usmeritvi razvoja za to področje v tem planskem obdo- bju. Sprejeti samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni spora- zum republiške skupnosti za gozdarstvo) je temeljni planski akt na področju gospodarje- nja z gozdovi in oskrbe z lesom za obdobje 1986-1990, ki je po svoji zasnovi in vsebini sinteza usklajenih možnosti razvoja za pri- hodnjih pet let po gozdnogospodarskih ob- močjih in hkrati skupno dogovorjena osnova 254 za opredelitev in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov območnih skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1986 do 1990. Sarnoupravni sporazum republiške skupnosti za gozdarstvo je v svojih globalnih planskih ciljih in nalogah usklajen s temeljni- mi postavkami o gospodarjenju z gozdovi in oskrbi z lesom v dogovoru o temeljih družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 in družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Neposredno izvajanje nalog in uresničevanje ciljev določenih s sa- rnoupravnirn sporazumom pa bo za posa- mezno leto v obdobju 1986-1990 opredelje- no z letnimi plani, ki so temeljni izvedbeni akti srednjeročnega plana in osnova kontinuira- nega planiranja. Na podlagi navedenih splošnih izhodišč in strokovnih osnov ter upoštevajoč dosedanje trende in doseženo raven razvoja v pretek- lem srednjeročnem obdobju sta v samoup- ravnem sporazumu republiške skupnosti za gozdarstvo in republiških planskih aktih za obdobje 1986-1990 kot osrednja globalna planska cilja na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 postavljena: - uskladitev obsega poseko v in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortirnentov z zmogljivostjo gozdov, tako da bo stopnja po- kritja planiranih potreb po lesu z domačo les- no surovino iz SR Slovenije v letu 1990 znaša- la 7 4 % od tega z gozdnimi lesnimi sortimenti 64% in z lesenimi ostanki lO%, - zagotovitev vlaganj v gozdove v obsegu in strukturi, ki ustreza planirani intenziteti iz- koriščanja gozdov, od česar je neposredno odvisen planirani obseg blagovne proizvod- nje gozdnih lesnih sortimentov ustrezne de- belinske in kakovostne strukture. Ob ugotovitvi, da je v Sloveniji zaradi one- snaženega zraka že več kot polovica vseh gozdov poškodovanih ali v propadanju, sodi med globalne planske cilje v obdobju 1986-1990 tudi zahteva po takojšnjih ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti zraka do stop- nje, ki ne bo več ogrožala obstoja gozdov in njihovih lesnoproizvodnih in splošnokoristnih funkcij. Konkretizacija teh globalnih planskih ciljev sestoji iz ciljev in nalog na področju izkori- ščanja gozdov in oskrbe z lesom ter vlaganj v gozdove in zagotovitvi pogojev za njihovo izvedbo, kot tudi drugih srednjeročnih nalog, ki so neposredno ali posredno povezane s planiranim razvojem. 2. IZKORIŠČANJE GOZDOV IN OSKRBA Z LESOM 2.1. Izkoriščanje gozdov Pri izkoriščanju gozdov sta s tem planom za obdobje 1986-1990 postavljena dva cilja, in sicer povprečni letni posek 3.600.000 m3 in povprečni letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih lestnih sortimentov 2.500.000 m3: 1. Posek - iglavci - listavci 2. Gozdna proizvodnja - iglavci - listavci - Tehnični les - iglavci - listavci - Drva - listavci 3. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov - iglavci - listavci - Tehnični les - iglavci - listavci - Drva -listavci Povprečni letni posek 3.600.000 m3(iglavci 2.000.000 m3, listavci 1.600.00 m4) je posek na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ki ga sestavljajo osnovni posek 80 % (iglavci 88 %, listavci 70 %), posek v mladih in srednjedob- nih sestojih z redčenji 15% (iglavci Il%, lis- tavci 20 %) in posek v malodonosnih gozdo- vih, ki bodo meliorirani v tem srednjeročnem obdobju 6% (iglavci 1 %, listavci lO%). Med povprečnim letnim obsegom gozne proizvodnje in povprečnim letnim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov je razlika 600.000 m3 (iglavci 160.000 m3, listavci 440.000 m3), ki izhaja in je istovetna z neposredno porabo lesa iz zaseb- nih gozdov v gospodinjstvih in gospodarstvih lastnikov gozdov. 2.2. Oskrba z lesom Planirani obseg porabe lesa za celotno ob- dobje 1986-1990 znaša okoli 19.600.000 m3, pri čemer bo z lesno surovino iz SR Slovenije pokrito 74% te porabe, od tega z blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov 64 % in z reciklaža lesnih ostankov v industriji vlaknin in industriji lesnih plošč lO%. Za ce- lovito pokritje planirane porabe lesa v tem planskem obdobju bodo porabniki gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov manjka- joče količine zagotovili iz drugih republik v višini 18 % in iz uvoza v višini 8 %. Povprečni letni obseg 1986-1990 Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 000m3 000 m3 000m3 1560 2040 3600 960 1040 2000 600 1000 1600 1350 1750 3100 820 880 1700 530 870 1400 1200 1300 2500 800 880 1700 380 420 800 150 450 600 1350 1150 2500 820 720 1540 530 430 960 1200 1100 2300 820 720 1540 380 380 760 150 50 200 Upoštevajoč planirani obseg porabe lesa v letu 1990 v višini 3.930.000 m3 ter blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov v vi- šini 2.500.000 m3 in reciklaža lesnih ostankov v industriji vlaknin in industriji lesnih plošč v višini 400.000 m3 bodo stopnje pokritja posa- meznih vrst porabe lesa z lesno surovino iz SR Slovenije v letu 1990 naslednje (glej tabe- lo na strani 256): . Realizacijo takšnih lesno bilančnih raz111erij bodo gozdnogospodarske organizacije in porabniki gozdnih lesnih sortimentov zagoto- vili z dohodkovnim povezovanjem in združe- vanjem sredstev za vlaganje v gozdove po programu teh vlaganj v obdobju 1986-1990. Planirano oskrbo z lesnimi ostanki pa bodo zainteresirane organizacije združenega dela zagotovile z utrditvijo in razširitvijo medse- bojnega sodelovanja in povezovanja ter s sovlaganji v mehanizirana lesna skladišča v cilju pridobitve več lesnih ostankov za reci- klaža v proizvodnji vlaknin in lesnih plošč. 255 Pokri~e porabe lesa iz surovinskih virov Obseg v SR Sloveniji porabe Gozdni Lesni sortimenti ostanki Skupaj 000m3 000 m3 % 000m3 % 000 m3 % 1. Les za mehansko predelavo 1640 1390 85 1390 85 - ig1avci 1020 1000 98 1000 98 - listavci 620 390 63 390 63 2. Les za cel. in pl. ter teh. les za druge namene 2090 910 44 400 19 1310 63 - iglavci 1330 540 41 370 28 910 69 - listavci 760 370 49 30 4 400 53 3. Drva - listavci 200 200 100 200 100 Skupaj 3930 2500 64 400 lO 2900 74 - iglavci 2350 - listavci 1580 , 3. PROGRAM VLAGANJ V GOZDOVE Planirani obseg in struktura izkoriščanja gozdov in v povezavi s tem planirana oskrba z lesom v obdobju 1986-1990 so odvisni in pogojeni z obsegom in strukturo vlaganj v gozdove, ki obsegajo gojenje, varstvo in ure- janje gozdov ter odpiranje gozdov z gozdni- mi cestami. 3.1. Gojenje gozdov Področje gojenja gozdov obsega obnovo in nego gozdov, melioracije gozdov, pogoz- dovanje in odkazovanje drevja za posek. Ob- l. Obnova gozdov 2. Nega gozdov Planirani povprečni letni obseg 1986-1990 obnove in nege gozdov sestoji iz naslednjih del: Obnova gozdov - priprava tal - priprava sestaja -sajenje - setev in podsetev - spopolnjevanje -gnojenje 256 ha 5.600 1.700 1.600 1.750 20 280 250 1540 65 370 16 1910 81 960 61 30 2 990 63 seg in struktura del v gojenju gozdov sta do- ločena na podlagi gozdnogospodarskih na- črtov, pri čemer je pri melioracijah gozdov upoštevana premena malodonosnih gozdov in grmišč v povprečju 30 let in pri odkazova- nju drevja posek 3.600.000 m3 povprečno letno. 3.1 .1. Obnova in nega gozdov Planirani obseg obnove in nege gozdov za obdobje 1986-1990 znaša: Povprečni letni obseg 1986-1990 Družbeni gozdovi ha 2.800 13.400 Nega gozdov - obžetev -čiščenje - uravnavanje zmesi - prvo redčenje - drugo redčenje - obžagovanje vej Zasebni gozdovi ha 2.800 12.600 Vsi gozdovi ha 5.600 26.000 ha 26.000 8.400 9.500 800 4.500 2.500 300 3.1.2. Meliorac1je gozdov in pogozdovanje Planirani obseg melioracij gozdov in po- l . Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena 2. Pogozdovanje 3. Vzdrževanje nasadov Po ugotovitvah dolgoročnega plana go- spodarjenja z gozdovi je v Sloveniji med 1es- noproizvodnimi gozdovi 122.000 ha ali 13 % ma1odonosnih gozdov in grmišč, od katerih jih je 92.000 ha na boljših rastiščih z visoko proizvodno zmogljivostjo, ki so zanimiva za direktno in indirektno premene. Večina teb malodonosnih gozdov in grmišč, tj. 77.000 ha, je v zasebnem sektorju. Melioracije malodo- nosnih gozdov in grmišč so predvidene v po- vprečju 30 let, kar je upoštevano tudi kot iz- hodišče pri določitvi obsega direktne in indi- rektne premene v obdobju 1986-1990. Planirani obseg pogozdovanja v obdobju 1986-1990 zajema površine opuščenih kme- tijskih zemljišč, ki so s prostorskimi plani do- ločena za gozd. Med neposredne planske naloge pri me- lioracijah gozdov in pogozdovanju sodi tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Planirani obseg vzdrževanja nasadov v tem srednje- ročnem obdobju zajema nasade, ki so bili os- novani v preteklih obdobjih in nasade, ki bo- do osnovani v obdobju 1986-1990. 3.1.3. Gozdne sadike V obnovi gozdov ter melioracijah gozdov in pogozdovanju bo v obdobju 1986-1990 po- rabljeno povprečno letno 9.500.000 gozdnih sadik, od tega 8.750.000 sadik iglavcev in 750.000 sadik listavcev. Planirana povprečna letna poraba gozdnih sadik po drevesnih vr- stah je naslednja: 000 Iglavci - smreka -macesen - bor rdeči - bor črni - ostale vrste sadik 8750 7600 460 320 200 170 gozdovanja ter vzdrževanja nasadov za ob- dobje 1986-1990 znaša: Povprečni letni obseg 1986-1990 Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi ha ha ha 1400 3410 4810 270 590 860 1130 2820 3950 25 35 60 2600 5200 7800 Lista v ci 750 -javor 140 - jesen 200 - hrast 160 - jelša 100 - ostale vrste 150 Oskrbo s potrebnimi gozdnimi sadikami v obdobju 1986-1990 imajo gozdnogospodar- ske organizacije zagotovljeno 60 % (iglavci 60 %, listavci 65 %) iz drevesničarske proiz- vodnje v svojih gozdnogospodarskih območ­ jih in 40% (iglavci 40 %, listavci 35 o/o) iz drugih gozdnogospodarskih območij oziroma iz dru- gih izvenobmočnih virov. 3.2. Varstvo gozdov Obseg in struktura del v varstvu gozdov sta za obdobje 1986-1990 določena na pod- lagi gozdnogospodarskih načrtov, ki pa jih zaradi njihove narave in različnosti ni možno prikazati v flzičnem obsegu na skupnem ime- novalcu, ampak le vrednostno. Na področju varstva gozdov bodo poleg rednih del in de- javnosti gozdnogospodarske organizacije in samoupravne interesne skupnosti za gozdar- stvo v obdobju 1986-1990 namenile posebno pozornost in angažiranje pri usklajevanju od- nosov gozd- divjad ter ugotavljanju in ukre- panju v zvezi z vplivom imisij škodljivih snovi v gozdove. 3.3. Urejanje gozdov Na področju urejanja gozdov bodo v ob- dobju 1986-1990 opravljene redne obnove vseh gozdnogospodarskih načrtov gospo- darskih enot, ki se iztečejo v teh letih ter iz- delani gozdnogospodarski načrti območij za obdo~je 1991-2000. 257 3.4. Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami Uresničitev planiranih posekov in blagov- ne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov na vseh površinah ter celovita izvedba planira- nih gozdnogojitvenih in gozdnovarstvenih del Povprečni letni obseg 1986-1990 Gradnja gozdnih cest - novogradnja - rekonstrukcija V vsem srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 bo zgrajeno okoli 1600 km gozdnih cest, tako da se bo odprtost gozdov povečala za okoli 1,5 m na 1 ha in bo do konca srednjeroč­ nega obdobja znašala v povprečju za vso . Slovenijo okoli 16m na l ha. Ob taki dinamiki gradnje gozdnih cest bo po srednjeevrops- kih merilih optimalna odprtost gozdov v glo- balu za Slovenijo dosežena okoli leta 2000 oziroma v prvem desetletju po letu 2000. 4. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV IN UKREPI ZA URESNIČITEV PROGRAMA VLAGANJ V GOZDOVE I. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov l . Obnova, nega in varstvo gozdov - Obnova gozdov - Nega gozdov - Varstvo gozdov 2. Melioracije in pogozdovanje - Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena - Pogozdovanje - Vzdrževanje nasadov 3. Odkazovanje drevja za posek 4. Urejanje gozdov S. Ostala poraba sredstev za GBR II. Gradnja gozdnih cest Zagotavljanje sredstev za vlaganje v goz- dove bo potekalo na podlagi in v skladu s to- zadevnimi določbami zakona o gozdovili ter na osnovi že vpeljanih in razširjenih procesov združevanja sredstev v okviru samouprav- nih interesnih skupnosti za gozdarstvo. Za vse petletno obdobje bo namensko združe- 258 in ukrepov je pogojena z nadaljnjim odpira- njem gozdov z gozdnimi prometnicami. Za usklajen razvoj vseh dejavnosti gospodarje- nja z gozdovi bo v obdobju 1986-1990 zgra- jeno povprečno letno 326 km gozdnih cest, in sicer: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi km km km 153 172 325 117 139 256 36 33 69 Planirani obseg vlaganj v gozdove, na os- novi katerega bo omogočena realizacija pla- nirane blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov in na tej podlagi planirane oskr- be z lesom, bodo udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samouprctvnih interesnih skupnosti za gozdarstvo za obdo- bje 1986-1990 zagotovili z namenskim zdru- ževanjem sredstev povprečno letno v višini 7150 mio din oziroma v vsem petletnem ob- dobju v višini 35.760 mio din računano po ce- nah iz leta 1985. Upoštevajoč skladnost plani- ranega razvoja bodo deleži porabe teh sred- stev po porsameznih področjih in vrstah vla- ganj v gozdove naslednji: 4% 6% lO% 20% 4% 10% 6% 34 o/o 16% 11% 7% 3% 71% 29% vanje sredstev za vlaganja v gozdove v višini 37.760 mio din računano po cenah iz leta 1985 zagotovljeno iz naslednjih virov: V okviru območnili skupnosti za gozdar- stvo bo zagotavljanje namenskih sredstev potekalo na osnovi konkretnih programov vlaganj v gozdove z opredeljenimi pravicami l. Združena sredstva v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo - sredstva gozdnogospodarskih organizacij 70% 16% 86% - sredstva porabnikov gozdnih lesnih sortimentov 2. Združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo 13% 1% 3. Krediti bank in ostali viri in obveznostmi posameznih udeležencev sa- moupravnih sporazumov o temeljih planov. Temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v gozdar- stvu zagotovijo potrebna sredstva za obnovo, nego in varstvo gozdov, za odkazovanje drevja za posek in za urejanje gozdov ter za sovlaganje v melioracije gozdov in pogozdo- vanje s sredstvi za gozdnobiološko repro- dukcijo in druga lastna sredstva za sovlaga- nja v odpiranje gozdov z gozdnimi cestami. V skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 bo- do angažirale tudi kredite pri bankah za gradnjo gozdnih cest. Temeljne organizacije združenega dela - porabniki gozdnih lesnih sortimentov zagoto- vijo in v okviru območnih skupnosti za goz- darstvo združujejo z gozdnogospodarskimi organizacijami sredstva za sovlaganja v me- lioracije gozdov in pogozdovanje ter za sov- laganja v odpiranje gozdov z gozdnimi cesta- mi v skladu s sprejetim programom teh vla- ganj v gozdove v posameznem gozdnogos- podarskem območju in srednjeročnimi plani samoupravnih interesnih skupnosti za goz- darstvo .za obdobje 1986-1990. Za izvajanje skupnega programa meliora- cij gozdov in pogozdovanja v SR Sloveniji ter za sofinanciranje izvajanja dejavnosti poseb- nega družbenega pomenq na kraškem gozd- negospodarskem območju bodo gozdnogos- podarske organizacije v obdobju 1986-1990 združevale pri republiški skupnosti za goz- darstvo del sredstev za gozdnobiološko rep- rodukcijo v višini 3 % od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v gozdnogospo- darskem območju v posameznem letu. Iz združenih sredstev pri repubMki skup- nosti za gozdarstvo bo v obdobju 1986-1990 za sofinanciranje melioracij gozdov in pogoz- dovanja namenjeno 680 mio din povprečno letno računan o po cenah iz leta 1985 ali okoli 60% povprečnega letnega vrednostnega ob- sega teh vlaganj v gozdove v obdobju 1986-1990. Preostalih 40% potrebnih sred- stev za melioracije gozdov in pogozdovanje bodo v okviru območnih skupnosti za goz- darstvo zagotovile temeljne organizacije. V skladu z 20. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skup- nosti za gozdarstvo financira varstvo gozdov pred boleznimi in škodljiv ci, gradnja in vzdr- ževanje protipožarnih zidov in presek, obno- va gozdov na pogoriščih in odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdov na kraškem gozd- nogospodarskem območju ter urejanje goz- dov na kraškem gozdnogospodarskem ob- močju. Vrednostni obseg navedenih del na kraškem gozdnogospodarskem območju za obdobje 1986-1990 znaša 135 mio din pov- prečno računano po cenah iz leta l98S. Za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami se pri republiški skupnosti za gozdarstvo poleg priliva anuitet od kreditov za gradnjo gozd- nih cest iz preteklih let zbirajo tudi sredstva povračila za uporabo cest, vsebovano v ceni goriva, ki je bilo porabljeno z vozili gozdno- gospodarskih organizacij na njihovih gozdnih cestah oziroma je bilo porabljeno z drugo nji- hovo mehanizacijo. Računano po cenah iz leta 1985 povprečna višina znaša okoli l OO mio din. Oblikovanje, porabo in nadzor nad porabo sredstev za vlaganja v gozdove, ki se združu- jejo pri republiški skupnosti za gozdarstvo, uredi skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo s posebnim aktom »Osnove in merila za dodeljevanje sredstev Samouprav- ne interesne skupnosti za gozdarstvo Slove- nije za vlaganje v gozdove«, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma .. 5. PROPAD ANJE IN UMIRANJE GOZDOV ZARADI !MISIJ ŠKODLJIVIH SNOV( TER UKREPI ZA SANACIJO V zadnjih letih pri uresničevanju lesno- proizvodnih in splošnokoristnih funkcij goz- dov nastajajo resne motnje. Qre za pojav pro- padanja in umiranja gozdov, na katerega že nekaj let z veliko zaskrbljenostjo opozarjajo v razvitih deželah in ki je vse bolj prisoten tudi v naši republiki inJwjoslaviji. V podrobnostih so si hi poteze o vzrokih umiranja gozdov zelo različne, prav tako so različne tudi pojavne oblike tega fenomena v Evropi. Enotna je sa- mo o~ena vseh strokovnjakov, da so škodlji- 259 ve snovi v ozračju vzrok za umiranje gozdov ter da gre pri tem za bolezen z zelo različni­ mi oblikami propadanja gozdov. Pri propadanju in umiranju gozdov gre v bistvu za posledice našega razvoja, za pre- več prisotno tehnologijo, ki je v našem pro- storu v nekaj primerih že tako agresiven, da lahko v kratkem času povzroči pravo narav- no katastrofo, če se ne bo takoj pristopilo k sanaciji ekoloških pogojev. Samo gozdarstvo pa je pri tem nemočno in ne more preprečiti posledic. Gre za visoko odgovorno družbeno vprašanje, ki mora biti z vidika varovanja gozdov opredeljeno v družbenih in ra,zvojnih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti in organ.izacij združenega dela. Gozdnogospodarske organizacije, območ­ ne in republiška skupnost za gozdarstvo bo- do v sodelovanju z znanstveno raziskovalni- mi inštitucijami ugotavljale in spremljale vpliv irnisij škodljivih snovi v gozdove, stop- njo poškodovanosti oziroma ogroženosti goz- dov zaradi teh irnisij ter predlagale ukrepe za omejitev in odpravljanje virov teh imisij in druge sanacijske ukrepe v zvezi s propada- njem in umiranjem gozdov. V okviru repub- liške skupnosti za gozdarstvo je bila s tem v zvezi imenovana posebna strokovna komisija z nalogo in pooblastili, da v skladu s tozadev- nirni določbami zakona o gozdovih usmerja aktivnosti pri ugotavljanju vplivov škodljivih snovi na gozdove, in predlaga ukrepe za od- pravljanje posledic teh irnisij, kot tudi finanč­ ne obveznosti, ki iz tega izhajajo. 6. VZDRŽEVANJE NARAVNEGA RAVNOVESJA MED RASTLINSKIMI IN ŽIVALSKIMI VRSTAMI V GOZDU Divjad kot dobrina splošnega družbenega pomena je sestavni del gozdne biocenoze in mora zato biti tako po vrstah kot po številč­ nosti in strukturi populacij v skladu s pre- hrambenimi razmerami v njihovem okolju. Vzpostavitev in vzdrževanje naravnega rav- novesja med rastlinskimi in živalskimi vrsta- mi v gozdu ter na tej osnovi usklajevanje od- nosov pri opredeljevanju gozdnogospodar- skih in lovskogojitvenih ciljev je treba v tem srednjeročnem obdobju pospešeno in do- sledno zagotoviti z uresničevanjem določb zakona o gozdovih, zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč in z uresničevanjem vsebine sprejetih družbenih dogovorov po lovskogojitvenih območjih. Iz teh zakonov in družbenih dogovorov izhajajo- 260 če obveznosti za usklajevanje odnosov gozd - divjad morajo gozdnogospodarske organi- zacije vnesti v svoje gozdnogospodarske na- črte gospodarskih enot in lovske organizaci- je v svoje lovskogospodarske načrte lovišč in jih nato dosledno in v celoti izvajati. Območne skupnosti za gozdarstvo bodo redno spremljale izvajanje gozdnogospodar- . skih in lovskogospodarskih načrtov in pre- verjale, kako se uresničujejo načrtovane na- loge za usklajevanje odnosov gozd - divjad ter temu ustrezno ukrepale. Republiška skupnost za gozdarstvo bo sprejela enotno metodologijo za spremljanje usklajenosti od- nosov gozd- divjad v SR Sloveniji, obravna- vala smeri razvoja v teh odnosih ter na pod- lagi ugotovitev predlagala ustrezne ukrepe. 7. SEMENSKE PLANTAŽE GOZDNEGA DREVJA V cilju pravočasnega zavarovanja gene- fonda semen gozdnega drevja za potrebe gozdarstva Slovenije ter perspektivno trajne zagotovitve potrebnih količin teh semen ust- reznih drevesnih vrst bo v Sloveniji do leta 2000 osnovano okoli 1 OO ha semenskih plan- taž gozdnega drevja. Do sedaj je v Sloveniji bilo osnovano 15 ha semenskih plantaž gozd- nega drevja, nadaljnjih 26 ha pa bo osnovano v obdobju 1986-1990. Neposredni nosilci in izvajalci osnavljanja in go jenja semenskih plantaž gozdnega drev- ja so gozdnogospodarske organizacije, ki za te namene v svojih območjih zagotovijo po- trebna zemljišča . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije pripravi strokovne osnove za izdelavo izvedbenih načrtov os- navljanja in gojenja semenskih plantaž gozd- nega drevja, Splošno združenje gozdarstva Slovenije pa prek svojih strokovnih organov koordinira njihovo usklajeno, racionalno in strokovno realizacijo. Republiška skupnost za gozdarstvo sofinancira osnavljanje in vzdr- ževanje semenskih plantaž gozdnega drevja. 8. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELA VA LESA Zunajgozdna namenska pridelava lesa z osnavljanjem in gojenjem drevesnih nasadov hitrorastočih vrst iglavcev in listavcev pome- ni dopolnilno proizvodnjo lesa k že obstoječi , ki jo nudijo in zagotavljajo prirodni gospodar- ski gozdovi. Cilj dopolnilne proizvodnje lesa je pridobiti dodatne količine lesne surovine po zahtevah programirane porabe v tistih njenih sektorjih, ki so najbolj odvisni od uvoza lesa, tj. v industriji vlaknin. Namenski dreves- ni nasadi hitrorastočih vrst iglavcev in listav- cev bodo osnovani na neobdelanih kmetij- skih zemljiščih ali kmetijskih zemljiščih v za- raščanju, ki so v prostorskih sestavinah dolgo- ročnih planov občin opredeljena kot potencial- na zemljišča za namensko pridelavo lesa. V ok- viru zunajgozdne namenske pridelave lesa bo- do osnovani tudi vrstni drevesni nasadi hitro- rastočih listavcev ob vodotokih, cestah in mejah industrijskih objektov in kmetijskili posestev. Nosilec programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je industnja celuloze in papir- ja, ki načrtuje v naslednjih tridesetih letih os- novanje 36.000 ha namenskih nasadov hitro- rastočih drevesnih vrst, in sicer 30.000 ha na- sadov iglavcev in 6000 ha nasadov listavcev. V obdobju 1986-1990 bo osnovano 4000 ha zunajgozdnih namenskih nasadov hitrorasto- čih drevesnih vrst iglavcev in listavcev. 9. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI OBMOČIJ ZA OBDOBJE 1991-2000 Gozdnogospodarski načrti so obvezna strokovna osnova na področju gospodarjenja z gozdovi za pripravo, opredelitev in izvaja- nje srednjeročnih planov gozdnogospodar- skih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. To je praviloma vedno navedeno tudi v uvodnih besedilih teh srednjeročnih planskih aktov. Zakon o goz- dovih izrecno določa , da je izvrševanje gozd- nogospodarskih načrtov obvezno. Vse te ugotovitve pa imajo močn9 vprašljivo aplika- tivno veljavo, saj izdelava in verifikacija gozdnogospodarskih načrtov rokovne pravi- loma zelo kasnita, kar hromi tudi učinkovitost gospodarjenja z gozdovi. Tako npr. so gozd- nogospodarski načrti območij za obdobje 1981-1990 verificirani šele v letu 1986, tj. s šestletna za!l}udo. Zato je med planske cilje in naloge v tem. sredn)eročnem obdobju uvrstiti tudi zahtevo, da morajo gozdnogospo- darski načrti območij za obdobje 1991 - 2000 biti izdelani in predloženi v potrditev Republi- škemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v prvih šestih mesecih leta 1990 in biti še istega leta tudi verificirani, tako da bodo de- jansko lahko polnoveljavno uporabljeni kot strokovna osnova v pripravi in opredelitvah srednjeročnih planov na področju gospodar- jenja z gozdovi za obdobje 1991-1995. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1986 Samoupravne organizacije in skupnosti so z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije zavezane za vsako leto pripraviti in sprejeti letne plan- ske akte, s katerimi določijo politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. Enako določi­ tev vsebuje tudi zakon o gozdovih za sa- moupravne interesne skupnosti za gozdar- stvo. To seveda velja tudi za leto 1986, čerav­ no srednjeročni planski akti samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo za obdo- bje 1986-1990 iz znanih razlogov (novi zakon o gozdovih, verifikacija območnih gozdno- gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1990) še niso sprejeti oziroma so še v pripravi. Ne glede na to, da ti srednjeročni planski akti še niso sprejeti, pa je hkrati tudi ugotoviti, da so globalna planska izhodišča ter cilji in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za obdobje 1986-1990 že opredeljeni in s tem tudi izho- dišča , cilji in naloge za pripravo in sprejetje planov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in gozdnogospodarskih organiza- cij za leto 1986. Planske cilje in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za leto 1986 globalno opredeljuje tu- di resolucija o politiki uresničevanja družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990 letu 1986, ki določa : »Gozdnogo- spodarske organizacije združenega dela bo- do ob optimalni izrabi naravnih proizvodnih zmogljivostih gozdne lesne sortimente zlasti namenjale izvozno usmerjeni lesnopredelo- valni industriji. Posebno pozornost bodo na- menile sanacije gozdnih sestojev, ki so jih po- škodovale ujme in onesnaženo ozračje ter varovalne gozdove pred vsemi škodljivimi ~plivi.« 261 Plan SIS za gozdarstvo SR Slovenije za leto 1986 sestoji iz ciljev in nalog na področju iz- koriščanja gozdov in lesnobilančnih razmerij ter vlaganj v gozdove, kot tudi drugih nalog, ki so neposredno ali posredno povezane s plan)ranim razvojem. Postavke v tem planu, tako količinske kot vrednostne, temeljijo na podatkih organizacij združenega dela in so usklajene z njihovimi plani. l. IZKORIŠČANJE GOZDOV Izvedba planskih nalog na področju izko- riščanja gozdov v srednjeročnem obdobju 1986-:-1990 zahteva dosledno upoštevanje določil območnih gozdnogospodarskih načr­ tov za obdobje 1981-1990 o obsegu in struk- turi eta to v po drevesnih vrstah in debelinskih razredih ter v skladu s tem dosledno stro- kovno aplikacijo v pogledu strukture odkazi- la in posekov v letu 1986. l.l. Posek Planirani posek za leto )986 znaša: Skupaj 3.625.000 m3 - iglavci 2.032.000 m3 ·- listavci 1.593.000 m3 Planirani posek za leto 1986 je posek na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ki ga sestavljajo osnovni posek 84 % (iglavci 89 %, listavci 78 %), posek v mladih in srednjedob- nih sest o jih z red čen ji 12% (ig lav ci lO%, lis- tav ci 14 %) in posek v malodonosnih gozdo- vih, ki bodo v letu 1986 meliorirani 4% (iglavci l %, listavci 8 %). Razčlenitev poseka je podana v tabeli št. 1, ki je sestavni del tega plana. Obseg porabe 1.2. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortirnentov V skladu s planiranim posekom za leto 1986 in upoštevajoč sečni odpadek 506.000 m3 (ig lav ci 303.000 m3, lista v ci 203.000 m1) ter neposredno uporabo lesa v gospodinjstvih in gospodarstvih lastnikov gozdov 583.000 m3 (iglavci 169.000 m3, listav- ci 414.000 m3) planirani obseg blagovne pro- izvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto 1986 znaša: Skupaj 2.535.000 m> - iglavci 1.560.000 m3 - listavci 975.000 m1 Razčlenitev gozdne proizvodnje in razčle­ nitev blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortirnentov po gozdnogospodarskih organi- zacijah sta podani v tabelah št. 2 in št. 3, ki sta sestavni del tega plana. Razčlenitev blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov po porabnikih lesa je po- dana v pianih srs za gozdarstvo gozdnogo- spodarskih območij za leto 1986. 2. LESNOBILANČNA RAZMERJA Planiran obseg porabe lesa v letu 1986 znaša 3.830.000 m3. Njegovo pokritje z lesno surovino iz SR Slovenije je predvideno v viši- ni 2.905.000 m3 ali 76 %, manjkajoče količine za celotno pokritje vse porabe lesa v letu 1986 pa bodo porabniki zagotovili iz drugih republik v višini 650.000 m3 ali 17 % in iz uvo- za v višini 275.000 m 3 ali 7%. Planirani obseg in stopnje pokritja posameznih vrst porabe lesa z lesno surovino iz SR Slovenije za leto 1986 so naslednji: Gozdni sortimenti Pokritje porabe lesa iz surovinskih virov v SR Sloveniji Lesni ostanki Skupaj 000 m3 OOOmJ % % OOOml % l. Les za mehansko predelavo - iglavci - listavci 2. Les za cel. in pl. ter teh. les za druge namene - iglavci -lista v ci 3. Drva (listavci) Skupaj - iglavci - listavci 262 1635 1030 605 1995 1210 785 200 3830 2240 1590 1390 1010 380 945 550 395 200 2536 1560 976 85 98 63 47 46 60 100 66 70 61 370 340 30 370 340 30 19 28 4 10 15 2 1390 85 1010 98 380 63 1315 66 890 74 425 54 200 100 2906 76 1900 85 1005 63 3. VLAGANJA V GOZDOVE IN ZAGOTOVITEV NJIHOVE IZVEDBE Vlaganja v gozdove obsegajo gojenje, var- stvo in urejanje gozdov ter gradnjo gozdnih c·est. 3.1. Fizični obseg vlaganj v gozdove 3.1.1. Obnova, nega in varstvo gozdov Planirani obseg obnove in nege gozdov za leto 1986 znaša: Obnova gozdov 5.690 ha Nega gozdov 26.300 ha Planirani obseg obnove in nege gozdov za leto 1986 sestoji iz naslednjih del: Obnova gozdov ha - priprava tal 1.600 - priprava sestoja 1.050 - sajenje 1.850 - podsajanje lO - setev 100 - spopolnjevanje 270 - gnojenje 400 - ostalo 410 Nega gozdov ha - žetev 7.900 - čiščenje 10.200 - uravnavanje zmesi 800 - prvo redčenje 5.250 - drugo redčenje 1.850 - obžagovanje vej 160 - ostalo 140 Obseg in struktura del v obnovi in negi gozdov sta določena na podlagi gozdnogo- spodarskih načrtov, vključujejo pa tudi sana- cijska dela v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme. To velja tudi za dela v varstvu gozdov, ki pa jih zaradi njihove narave in različnosti ni možno prikazati v fizičnem obsegu na skup- nem irnenovalcu, ampak le vrednostno. l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov l. Obnova, nega in varstvo gozdov - Obnova gozdov - Nega gozdov - Varstvo gozdov 2. Melioracije in pogozdovanje - Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena - Pogozdovanje - Vzdrževanje nasadov 3. Odkazovanje drevja za posek 4. Urejanje gozdov 5. Ostala poraba sredstev za GBR IL Gradnja gozdnih cest Razčlenitev del v obnovi in negi gozdov je podana v tabeli št. 4, ki je sestavni del tega plana. 3.1.2. Meliorac1je gozdov in pogozdovanje Planirani obseg melioracij gozdov in po- gozdovanja ter vzdrževanje že osnovanih na- sadov za leto 1986 znaša: Melioracije gozdov 3530 ha - direktna premena 940 ha - indirektna premena 2590 ha Pogozdovanje 70 ha Vzdrževanje nasadov 5940 ha Razčlenitev obsega melioracij ·gozdov in pogozdovanja ter vzdrževanja nasadov je podana v tabeli št. 5, ki je sestavni del tega plana. 3.1.3. Gradnja gozdnih cest Planirani obseg gradnje gozdnih cest za leto 1986 znaša: Skupaj 340 km - novogradnja 275 km - rekonstrukcija 65 km Razčlenitev obsega gradnje gozdnih cest je podana v tabeli št. 6, ki je sestavni del tega plana. 3.2. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove Celoten vrednostni obseg vlaganj v gozdo- ve planiranih za leto 1986 znaša 10.773 mio din, od tega za gojenje (obnova, nega, meHo- racije, pogozdovanje, odkazovanje), varstvo in urejanje gozdov 7662 mio etin in za gradnjo gozdnih cest 3111 mio din. V skupni vredno- sti 10.773 mio din vseh neposrednih in po- srednih vlaganj v gozdove planiranih za leto 1986 odstotni delež posameznih vrst vlaganj znaša: 4% 4% 11% 22% 5% 8% 4% 38% 12% ll% 7% 3% 71% 29% 263 Razčlenitev vrednostnega obsega vlaganj v gozdove je podana v tabeli št. 7, ki je ses- tavni del tega plana. 3.3. Zagotovitev izvedbe vlaganj v gozdove Pokritje vlaganj v gozdove v letu 1986 je planirano iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij, združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo, združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo in krediti ba!lk za gradnjo gozdnih cest ter ostala sredstva, ki niso vsebovana v prvih šti- rih virih. Odstotni delež teh posameznih virov v pokritju skupne vrednosti 10.773 mio din vseh vlaganj v gozdove planiranih za leto 1986 znaša: l. Lastna sredstva gozdno- gospodarskih organizacij 73 % 2. Sredstva porabnikov lesa 11 % 3. Sredstva SlS za gozdarstvo SR Slovenije l S% 4. Krediti bqnk in ostala sredstva l% Planirana sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo za vlaganja v gozdove v }etu 1986 znašajo 1620 mio din, od tega 1180 mio din za sofinanciranje izvajanja skupnega pro- grama melioracij gozdov in pogozdovanja, 240 mio din za sofinanciranje izvajanja dejav- nosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju ter 200 mio din za sofinanciranje novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest. 4. PROPADANJE IN UMIRANJE GOZDOV TER UJME Republiška in območne skupnosti za goz- darstvo bodo na osnovi zakonskih obveznosti in srednjeročnega plana v letu 1986 ugotav- ljale vpliv imisij škodljivih snovi v gozdove ter po enotni metodologiji organizirano in ce- lovito spremljale stanje in trende propadanja in umiranja gozdov zaradi teh imisij. V zadnjih letih, vključno z letom 1986, so naravne ujme katastrofalnih razsežnosti (žled, vetrolomi, snegolomi) v nekaterih gozdnogospodarskih območjih močno nače­ le trajnost in stabilnost gozdnih sestojev. Za ublažitev po teh ujmah povzročenih škod v gozdovih so na prizadetih gozdnogospodar- skih območjih sprejeli tako kratkoročne kot 264 dolgoročne sanacijske programe, katerih iz- vajanje je v teku. S. ODNOSI GOZD- DIVJAD Iz analize izvajanja srednjeročnih lovsko- gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1985 bodo območne skupnosti za gozdarstvo oce- nile smeri razvoja v odnosih gozd- divjad v gozdnogospodarskih oziroma lovskogojitve- nih območjih. Na podlagi ugotovitev bodo območne skupnosti za gozdarstvo predlaga- le ukrepe lovskim in gozdnogospodarskim organizacijam za doseganje uravnoteženih razmer v odnosih gozd-divjad. Na podlagi (začasnih) navodil za izdelavo gozdnogospodarskih nač~tov z~ . .P~dročje urejanja odnosov gozd -diVJad, ki. Jih Je tzde- lal Republiški komite za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano, bodo območne skupnosti za gozdarstvo ocenile načrtovane ukrepe za _to področje v mnenjih h gozdnogospodarskim načrtom gospodarskih enot ter v mnenjih k lovskogospodarskim načrtom lovišč. 6. SREDNJEROČNI PLAN 1986-1990 IN DOLGOROČNI PLAN 1986-2000 SIS ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE Priprave srednjeročnih planskih aktov sa- moupravnih interesnih skupnosti za gozdar- stvo za obdobje 1986-1990 so potekale in tu- di bile opravljene v postavljenih rokih. Zara- di znanih razlogov pa v postavljenih rokih ni bilo mogoče dokončno opredeliti planskih ciljev in nalog na področju gospodarjen~a z gozdovi za obdobje 1986-1990 m tako tudt ne dokončno oblikovati teh srednjeročnih plan- skih aktov že v letu 1985, ampak šele v prvi polovici leta 1986. V letu 1986 bo sklenjen sa- moupravni sporazum o temeljih plana SlS za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 in sprejet srednjeročni plan SlS za gozdar- stvo Slovenije za obdobje 1986-1990. Gradivo dolgoročnega plana SlS za goz- darstvo Slovenije za obdobje · 1986-2000 »Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji« je bilo pripravljeno v drugi polovi- ci leta 1985 in nato v razpravi do meseca feb- ruarja 1986. Dolgoročni plan SlS za gozdar- stvo Slovenije za obdobje 1986-2000 bo sprejet v letu 1986. cv (J) (JJ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 1 PLAN POSEKA LESA ZA LETO 1986 Družbeni gozdovi Iglavci Listavci Skupaj l. Tolm.in 60.500 73.900 134.400 2. Bled 87.900 9.900 97.800 3. Kranj 55.300 23.200 78.500 , 4. Ljubljana 62.600 32.300 94.900 5. Postojna 136.000 36.000 172.000 6. Kočevje 120.000 99.800 219.800 7. Novo mesto 62.900 89.400 152.300 8. Brežice 14.200 42.400 56.600 9. Celje 26.100 23.900 50.000 lO. Nazarje 45.700 17.600 63.300 ll. Slovenj Gradec 110.200 13.600 123.800 12. Maribor 111.000 58.300 169.300 13. Murska Sobota 6.600 28.400 35.000 Radgona 2.200 6.100 8.300 14. Kras 7.100 4.300 11.400 Skupaj 908.300 559.100 1.467.400 Gozdovi pri drugih OZD 49.400 46.200 95.600 Vse skupaj 957.700 605.300 1,563.000 mJ Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Ig1avci Lista v ci Skupaj Jglavci Li stavci Skupaj 32.400 91.600 124.000 92.900 165.500 258.400 76.000 23.200 99.200 163.900 33.100 197.000 106.100 85.700 191.800 161.400 108.900 270.300 177.400 151.100 328.500 240.000 183.400 423.400 83.000 41.000 124.000 219.000 77 .000 296.000 64.100 58.000 122.100 184.100 157.800 341.900 30.800 121.500 152.300 93.700 210.900 304.600 10.800 90.000 100.800 25.000 132.400 157.400 80.400 104.900 185.300 106.500 128.800 235.300 111.300 12.700 124.000 157.000 30.300 187.300 147.700 15.800 163.500 257.900 29.400 287.300 123.600 115.900 239.500 234.600 174.200 408.800 17.000 23.800 40.800 23.600 52.200 75.800 3.500 9.200 12.700 5.700 15.300 21.000 10.400 42 .700 53.100 17.500 47.000 64.500 1,074.500 987.100 2,061.600 1,982.800 1,546.200 3,529.000 49.400 46.200 95.600 1,074.500 987.100 2,06 1.600 2,032.200 1,592.400 3,624.600 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO m SR SLOVENIJE TABELA št. 2 PLAN GOZDNE PROIZVODNJE ZA LETO 1986 Družbeni gozdovi Iglavci Listavci Skupaj l. Tolmin 51.400 65.100 116.500 2. Bled 75.600 8.800 84.400 3. Kranj 46.800 19.700 66.500 4. Ljubljana 53.200 29.100 82.300 S. Postojna 115.600 31.700 147.300 6. Kočevje 102.000 86.800 188.800 7. Novo mesto 53.400 .78.7.00 132.100 8. Brežice 12.200 31.300 43.500 9. Celje 23.100 22.200 45.300 lO. Nazarje 38.900 15.500 54.400 Il. Slovenj Gradec 93.600 12.000 105.600 12. Maribor 94.300 49.600 143.900 13. Murska Sobota 5.600 25.000 30.600 Radgona 1.900 4.500 6.400 14. Kras 5.700 3.900 9.600 Skupaj 773.300 483.900 1,257.200 Gozdovi pri drugih OZD 42.000 40.500 82.500 Vse skupaj 815.300 524.400 1,339.700 Iglavci 27.500 65.400 91.700 149.300 70.600 54.500 26.200 9.300 68.400 94.600 125.500 105.100 14.400 3.000 8.300 913.800 - 913.800 m2 Zasebru gozdovi Vsi gozdovi Lista v ci Skupaj Iglavci Lista v ci Skupaj 80.600 108.100 78.900 145.700 224 .600 20.400 85.800 141.000 29.200 170.200 75.900 167.600 138.500 95.600 234.100 133.700 283.000 202.500 162.800 365.300 34.900 105.500 186.200 66.600 252.800 50.400 104.900 156.500 137.200 293.700 106.900 133.100 79.600 185.600 265.200 79.200 88.500 21.500 110.500 132.000 92.400 160.800 91 .500 114.600 206.100 11.200 105.800 133.500 26.700 160.200 13.900 139.400 219.100 25.900 245.000 98.500 203.600 199.400 148.100 347.500 21.200 35.600 20.000 46.200 66.200 7.100 10.100 4.900 11.600 16.500 38.400 46.700 14.000 42.300 56.300 864 .700 1,778.500 1,687.100 1,348.600 3,035.700 - 42.000 40.500 82.500 864.700 1,778.500 1,729.100 1,389.100 3,118.200 ' [\) O) .........:] SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 3 PLAN BLAGOVNE PROIZVODNJE GOZDNlH LESNlH SORTIMENTOV ZA LETO 1986 Družbeni gozdovi Ig lav ci Lista v ci Skupaj Iglavci l. Tolmin 51.400 65.100 116.500 23.700 2. Bled 75.600 8.800 84.400 56.000 3. Kranj 47.900 19.400 67.300 72.900 4. Ljubljana 53.200 29.100 82.300 149.300 5. Postojna 115.600 31.700 147.300 61.000 6. Kočevje 102.000 86.800 188.800 39.300 7. Novo mesto 53.400 85.100 138.500 11 .200 8. Brežice 12.200 37.300 49.500 3.500 9. Celje 24.200 22.200 46.400 44.900 10. Nazarje 39.200 15.800 55.000 79.500 11. Slovenj Gradec 93.600 12.000 105.600 114.400 12. Maribor 94.300 49.600 143.900 73.600 13. Murska Sobota 5.400 23.100 28.500 6.700 Radgona 1.900 5.400 7.300 400 14. Kras 5.700 3.900 9.600 7.400 Skupaj 775.600 495.300 1.270.900 743.800 Gozdovi pri drugih OZD 41.000 37.000 78.000 - Vse skupaj 816.600 532.300 1,348.900 743.800 m3 Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Lista v ci Skupaj Iglavci Lista v ci Skupaj 60.700 84.400 75.100 125.800 200.900 5.000 61.000 131 .600 13.800 145.400 30.200 103.100 120.800 49.600 170.400 74.300 223.600 202.500 103.400 305.900 12.000 73.0.00 176.600 43.700 220.300 21.300 6'0.600 141.300 l08.l00 249.400 54.800 66.000 64.600 139.900 204.500 42.700 46.200 15.700 80.000 95.700 67.300 112.200 69.100 89.500 158.600 6.300 85.800 118.700 22.100 140.800 5.600 120.000 208.000 17.600 225.600 33.700 107.300 167.900 83.300 251,200 2.100 8.800 12.100 25.200 37.300 3.200 3.600 2.300 8.600 10.900 23.500 30.900 13.100 27.400 40.500 442.700 1,186.500 1,519.400 938.000 2,457.400 - - 41.000 37.000 78.000 442.700 1,186.500 1,560.400 975.000 2,535.400 1:.'0 . SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO ~ SR SLOVENIJE TABELA št. 4 PLAN OBNOVE IN NEGE GOZDOV ZA LETO 1986 Obnova gozdov Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin 194 145 339 2. Bled 141 210 351 3. Kranj 130 482 612 4. Ljubljana 156 432 588 5. Postojna 601 575 1.176 6. Kočevje 223 57 280 7. Novo mesto 208 217 425 B. Brežice 46 45 91 9. Celje 72 167 239 10. Nazarje 136 138 274 Il. SlovenJ Gradec 139 171 310 12. Maribor 235 274 509 13. Murska Sobota 69 Il 80 Radgona 54 26 80 14. Kras JI 100 111 Skupaj 2.415 3.050 5.465 Gozdovi pri drugih OZD 226 - 226 Vse skupaj 2.641 3.050 5.691 ha Nega gozdov Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 960 687 1.647 823 661 1.484 701 1.215 1.916 1.068 2.073 3.141 1.426 1.246 2.672 1.045 413 1.458 1.993 1.184 3.177 696 436 1.132 634 1.300 1.934 494 441 935 1.005 932 1.937 1.541 1.489 3.030 400 129 529 263 48 311 142 203 345 13.191 12.457 25.648 655 - 655 13.846 12.457 26.303 N (J) (D SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 5a PLAN MELIORACIJ GOZDOV IN POGOZDOVANJA TER VZDRžEVANJA NASADOV ZA LETO 1986 Direktna premena Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin 15 50 65 2. Bled l - 1 3. Kranj 12 68 80 4. Ljubljana 22 96 118 5. Postojna 22 38 60 6. Kočevje 76 17 93 7. Novo mesto 19 68 87 8. Brežice 2 177 179 9. Celje 38 44 82 10. Nazarje 4 15 19 11 . Slovenj Gradec 12. Maribor 1 19 20 13. Murska Sobota lO 18 28 Radgona 7 5 12 14. Kras 12 62 64 Skupaj 241 667 908 Gozdovi pri drugih OZD 30 - 30 Vse skupaj 271 667 938 Družbeni gozdovi 344 5 18 - 40 63 26 - - - 5 80 - 394 975 30 1.005 ha Indirektna premena Melioracije gozdov skupaj Zasebni Vsi Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi 598 942 359 648 1.007 - 5 6 - 6 85 103 30 153 183 8 8 22 104 126 72 112 62 110 172 55 llB 139 72 211 138 164 45 206 251 150 160 2 327 329 64 64 38 108 146 - - 4 15 19 79 84 6 98 104 100 180 90 118 208 3 3 7 8 15 234 628 406 286 692 1.586 2.561 1.216 2.253 3.469 - 30 60 - 60 1.586 2.591 1.276 2.253 3.529 C0 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO ~ SR SLOVENlJE TABELA~- Sb PLAN MELIORACIJ GOZDOV IN POGOZDOVANJA TER VZDRŽEVANJA NASADOV ZA LETO 1986 Pogozdovanje Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin - - - 2. Bled 3. Kranj - 10 lO 4. Ljubljana - - - 5. Postojna - - - 6. Kočevje· - - - 7. Novo mesto - - - 8. Brežice 8 20 28 9. Celje 3 4 7 10. Nazarje - - 11. Slovenj Gradec - - 12. Maribor 26 - 26 13. Murska Sobota - - Radgona - l 1 14 . Kras - - - Skupaj 37 35 72 Gozdovi pri drugih OZD - - - Vse skupaj 37 35 72 ha Vzdrževanje nasadov Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 41 185 226 161 426 587 41 168 209 151 180 331 607 130 737 86 305 391 51 1.533 1.584 253 297 550 20 53 73 - 12 12 91 174 265 32 60 92 158 20 178 83 471 554 1.775 4.014 5.789 150 - ISO 1.925 4.014 5.939 cv lo-..J ,......... SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE TABELA št. 6 PLAN NOVOGRADENJ IN REKONSTRUKCIJ GOZDNIH CEST ZA LETO 1986 Novogradnja Družbeni Zasebni Vsi Družbeni gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi l. Tolmin 11,6 9,2 20,8 2,0 2. Bled 12,0 12,0 24,0 - 3. Kranj 6,2 10,S 16,7 1.1 , 4. Ljubljana 14,3 23,0 37,3 1,5 5. Postojna 10,0 10,0 20,0 - 6. Kočevje 14,1 18,8 32,9 0,3 7. Novo mesto 8,0 6,0 14,0 2,0 8. Brežice 3,6 9,0 12,6 5,0 9. Celje 12,0 11,0 23,0 4,0 lO. Nazarje 9,8 6,7 16,5 0,8 11 . Slovenj Gradec 12,7 10,8 23,5 2,2 12. Maribor 9,8 6,2 16,0 3,0 13. Murska Sobota - - l,S Radgona - - - 14. Kras 2,0 16,0 18,0 - Skupaj 126,1 149,2 275,3 23,4 Gozdovi pri drugih OZD - - 3,0 Vse skupaj 126,1 149,2 275,3 26.4 km Rekonstrukcija Vse skupaj Zasebni Vsi Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi 0,8 2,8 13,6 10,0 23,6 - - 12,0 12,0 24,0 9,0 10,1 7,3 19,5 26,8 4,8 6,3 15,8 27,8 43,6 - - 10,0 10,0 20,0 1,5 1,8 14,4 20,3 34,7 4,0 6,0 10,0 10,0 20,0 - 5,0 8,6 9,0 17,6 5,0 9,0 16,0 16,0 32,0 2,3 3,1 10,6 9,0 19,6 5,5 7,7 14,9 16,3 31,2 5,0 8,0 12,8 11.2 24,0 0,3 1,8 1,5 0,3 1,8 0,5 0,5 - 0,5 0,5 - - 2.0 16,0 18,0 38,7 62.1 149,5 187,9 337,4 - 3,0 3,0 - 3,0 38,7 65,1 152,5 187,9 340,4 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO N SR SLOVENIJE TABELA št. 7 VREDNOST PLANIRANIH VLAGANJ V GOZDOVE ZA LETO 1986 Obnova, Meho racije Odkazovanje, nega in gozdov in urejanje in varstvo pogozdovanje ostala poraba gozdov sred. za GBR l. SGG Tolmin 256.000 173.400 212.1 00 2. GG Bled 218.000 400 111.000 3. GG Kranj 359.100 96.000 195.200 4. GG Ljubljana 630.200 63.100 324.200 S. GG Postojna 394.200 69.300 96.800 6. GG Kočevje 177.200 100.400 232.200 7. GG Novo mesto 443.400 129.200 183.300 8. GG Brežice 142.500 229.800 152.300 9. GG Celje 247.500 80.300 104.300 1 O. GG Nazarje 181.800 20.500 166.200 ll. LESNA Slov. Gradec 254.100 1.400 133.000 12. GG Maribor 487.300 52.600 128.700 ' 13. GLG Murska Sobota 65.400 41 .800 9.600 KK Radgona 25.300 10.500 5.600 14. ZPMK Sežana 150.400 169.200 131 .800 Skupaj 4,032.400 1,237.900 2,186.300 Gozdovi pri drugih OZD 121.300 29.600 54.500 Vse skupaj 4,153.700 1,267.500 2,240.800 000 din Gojenje, var. Gradnja Vsa vlaganja in urejanje gozdnih v gozdove gozdov skupaj cest skupaj (1 + 2 + 3) (4 + 5) 641 .500 311.300 952.800 329.400 271 .800 601.200 650.300 238.000 888.300 1,017.500 273.200 1,290.700 560.300 260.000 820.300 509.800 375.600 885.400 755.900 204.000 959.900 524.600 100.900 625.500 432.100 195.800 627.900 368.500 193.700 562.200 388.500 241 .900 630.400 668.600 330.000 998.600 116.800 10.200 127.000 41.400 5.300 46.700 451.400 82.300 533.700 7,456.600 3,094.000 10,550.600 205.400 17.400 222.800 7,662.000 3,111.400 10,773.400 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Sklep o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1986 Udeleženci razpisa l. SGG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana 5. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GG Celje 10. GG Nazarje 11. LESNA Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. GLG Murska Sobota 14. KK Radgona 15. ZPMK Sežana 16. SNEŽNIK Koč. Reka 17. MERCATOR - Lj. mlekar. I. V skladu s finančnim načrtom skupnosti za gozdarstvo za leto 1986 se bo v tem letu po- rabilo za melioracije gozdov in pogozdova- nje 1.187,007.000 din in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami 200,000.000 din. Il. Sredstva za melioracije gozdov in pogoz- dovanja v znesku 1.187,007.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem razpisa, in si- cer v skladu s kriteriji, navedenimi v točki A 1.2. osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaga- nja v gozdove in upoštevanju, da znaša stro- šek za delovni dan, upoštevajoč pri tem 8 ur- ni delovni dan, za dela pri melioracijah goz- dov in pogozdovanj do 18.000 din. III. Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami ·v znesku 200,000.000 din se dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji, na- vedenimi v točki B 1.2. osnov in meril za do- deljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove. IV. V skladu z določili II. in Ul. točke tega skle- pa se posameznim udeležencem razpisa za mehoracije gozdov in pogozdovanja in za od- piranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1986 dodelijo sredstva do naslednjih znes- kov: Sredstva za melioracijo gozdov in pogozdovanje din 173.419.000 3.540.000 83.780.000 57.286.000 70.200.000 71.957.000 93.212.000 191.160.000 79.052.000 12.980.000 7.080.000 58.987.000 74.340.000 34.208.000 169.200.000 4.870.000 1.736.000 ~ 1.187.007.000 Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami din 24 .600.000 6.000.000 13.200.000 26.200.000 10.000.000 11 .800.000 19.000.000 16.200.000 12.200.000 9.000.000 5.200.000 15.800.000 11 .000.000 19.800.000 200.000.000 273 V znesku· sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanja je vštet tudi znesek 5.300.000 din za osnovanje semenske planta- že pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. v. Pogodbene pravice in obveznosti med po- sameznimi udeleženci razpisa in skupnostjo za gozdarstvo se v skladu z osnovami in me- rili za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove uredijo s posebnimi pogodbami. VI. Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja izvršilni odbor skupščine skupnosti za goz- darstvo. 274 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Ivan Videnič Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1986 l. Za varovalne in lesno-proizvodno manj po- membne gozdove na kraškem gozdnogospo- darskem območju 163.004.395 din in sicer za: l. Varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 2. Gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek · 3. Obnovo gozdov na pogoriščih 4. Odkazilo II. 1.929.708 din 83.747.787 din 7.738.947 din 69.587.953 din Za urejanje gozdov na kraškem gozdno- gospodarskem območju 76.860.606 din. III. Skupni obseg sredstev, ki jih bo za namene v točkah l. in IL v letu 1986 SlS za gozdarstvo SR Slovenije zagotovila Zavodu za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa, Sežana znaša 239.865.000 din. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Ivan Videnič Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV za leto 1985 l. PRIHODKI: - prenesem del presežka prihodkov iz preteklega leta - 20% prispevek TOZD po 12. členu zakona o gozdovih - 5% prispevek TOK po 13. členu zakona o gozdovih - l % prispevek TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa - obresti od kreditov za - gozdnobiološka vlaganja 517.960,50 - gradnjo gozdnih cest 6.377.743,50 - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih - 32. člen zakona - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih od JPB Beograd - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih- 27. člen zakona - obresti od vezanih sredstev pri ZHKS - drugi prihodki: - parske izravnave - obresti 84 od stran. prisp. - plač. prisp. Gral SKUPAJ PRJHODKI II. ODHODKI: - izplačana sredstva GG brez obveznosti vračila za gozdnobiološka vlaganja - sofinanciranje strokovnih revij GOZDARSKI VESTNIK in LES - izplačana sredstva po SS za MDB - izplačana sredstva po SS za varstvo okolja - pisarniški material - PTT storitve - znamke - tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev - fotokopiranje in razmnoževanje - študentje in raziskave - najemnina za poslovne prostore - opravljene storitve Splošnega združenja gozdarstva Slovenije - pogodbe o delu - voljeni funkcionar - pogodbe o delu - gozdarski inšpektorji - reprezentančni stroški - amortizacija - časopisi, revije, objave in druge publikacije 0,65 124,50 803,00 5.690.485,80 25.984.525,00 42.188.219,,50 149.331.944,45 6.895.704,00 156.401,50 47.592,00 374.981,50 2.327,517,50 928,15 232.998.299,40 133.843.162,00 3.366.000,00 2.630.921 ,OO 120.000,00 222.484,50 20.971,00 51.150,00 436.518,00 5.217.719,00 553.500,00 270.000,00 168.256,00 335.783,00 47.399,00 191.902,00 109.545,00 275 - bančne storitve - storitve SDK - plačane obresti od obroka po kreditu - 32. člen zakona 3. 382.683 ,SO 149.143,00 3.215,00 161.813,00 - dnevnice za službena potovanja . . _"... ... - nočnine v JugoslaVIJI - prevozni stro~ki za službena potovanja - nadomestilo za uporabo lastnih avtomobilov - nadomestilo zaslužka kmetom - nadomestilo stroškov za prevoz na delo in z dela 1.473,50 42.600,00 61.998,00 31.611,00 68.667,50 - izdatki za prehrano delavcev med delom 154.360,00 - drugi odhodki: - izplačana razlika Zavodu Sežana po kolavdaciji del za leto 1984 485.600,00 194,00 33,15 108.695,50 9.302.000,00 - priznane kreditne obresti - parske izravnave - dopolnilno delo - voljeni funkcionar - sredstva za delovno skupnost - prispevki iz prihodkov: - obrač. od dopolnilnega dela SKUPAJ ODHODKI PRESEŽEK PRIHODKOV 22.230,00 161.561.627,65 71.436.671,75 " Program gozdarskih radijskih oddaj za september in oktober 1986 l. Vegetalivno razmnoževanje topolov in drugih dre ve snih vrst 2. Varovanje pomladka pri sečnji in spra vilu lesa 3. Čas pogozdovanja 4. Načelo trajnosti pri gospodarjenju z gozdovi S. Razvoj našega gozdnega in lesnega gospodarstva 6. Naš odnos do gozda 7. Življenjski in delovni pogoji gozdnih delavcev, drvarjev na Pokljuki in jelovici 8. Pomen gozda za rekreac1jo 9. Izkoristek drv za kurja vo 276 Vlado Jenko, dipl. inž., Brežice, Trdinova 4 dr. Franjo Kordiš, Idrija, Volfovo stop. 3 mag. Vlado Eler~ek, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana dr. Franjo Gašperšič, Ljubljana, VTOZD Gozdarstvo, Večna pot Alojz Funkl, dipl. inž., Ljubljana, Bičevje 7 Igor Dakskobler, dipl. inž., Tolmin, Soško gozdno gospodarstvo Ivan Veber, dipl. inž., Bohinjska Bistrica, TOZD Gozdarstvo Anton Prelesnik, dipl. inž., Kočevje, TOZD Gozdarstvo prof. Zdravko Turk, inž., Ljubljana, Rožna dolina, C. XVII-21 Program pripravil Franjo Jurhar OXF.: 945.4 Ugotavljanje raziskovalnih potreb na SGG Tolmin Iztok Koren* Koren, 1.: Ugotavljanje raziskovalnih potreb na SGG Tolmin, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 7-8, str. 277, v slovenščini. Naloga ugotavlja, kaj meni o raziskovalnem delu vodilno in strokovno osebje na SGG, ter kako naj bo to delo organizirano. V OO obstaja velik interes za raziskovalno delo, različno po posameznih pod- ročjih gozdarstva. Raziskave bolj zanimajo mlajše strokovnjake. Raziskovalno delo je možno organizi- rati v okviru obstoječih oddelkov in TOZD gozdar- stva ali z ustanovitvijo posebnega raziskovalnega oddelka. Koren, I.: Research needness in SGG Tolmin, Gozdarski vestnik, 44, 1986, 7-8, p. 277, in Slovene. Management' s opinions about organization of re- search work is represented. In the enterprise is a great interesi for research, specially arnong Young ingeneers and experts. The research could be included in various BOALs of special research division could be organized. 1.0. UVOD l. l. · Opredelitev problema Na Saškem gozdnem gospodarstvu smo želeli podrobneje analizirati raziskovalno delo, katero naj bi se odvijalo v okviru delov- ne organizacije. Samo področje SGG je za raziskovalno delo zelo zanimivo, saj obstajajo trajne raziskovalne ploskve tu že desetletja. Republiške raziskovalne organizacije so op- ravile na našem področju vrsto zanimivih na- log od nega gozda do proučevanja žičnega spravila. Prav tako je Soško gozdno gospo- darstvo zaradi svojih posebnosti udeleženo tudi v večini nalog »republiškega« pomena. * I. K., gozd. inž., SGG Tolmin, 65220 Tolmin Sodelovanje strokovnjakov SGG z republiš- kimi raziskovalnimi ustanovami je vzorno. Manj pa je raziskav, ki jih opravijo strokov- njaki SGG znotraj delovne organizacije. Ne- kaj raziskav se opravi v okviru strokovnih na- log, sicer pa so ostale raziskave nastale kot rezultat nemirnega raziskovalnega duha po- sameznikov. Letno se izdelata le ena do dve nalogi, kar je v primerjavi s številom strokov- nega osebja zelo malo. V zadnjih letih sta bili pomembnejši dve nalogi in sicer raziskava pragozda Bukov vrh, kot rezultat nekajletne- ga opazovanja in zbiranja podatkov, ter širo- ka naloga, sestavljena iz več delnih nalog, o medsebojnem vplivu živalskega in rastlin- skega sveta na Trnovski planoti. V se kakor pa v delovni organizaciji ni izdelanega plana in prioritete raziskav, financiranje, rešena ni kadrovska problematika, način objave posa- meznih del itd. Rezultati pričujoče analize nam bodo po- magali bolje organizirati raziskovalno delo v delovni organizaciji: 1.2. Cilji raziskave Postavili smo si dva cilja: a) Splošni cilj: - ugotoviti, kaj strokovnjaki SGG menijo o raziskovalnem delu, če je le-to potrebno in kako naj bi bilo organizirano. b) Posebni cilj: - ugotoviti, na katerih področjih gozdar- stva bi opravljali raziskave, katere bi bile sa- mostojne, katere v povezavi z republiškimi raziskovalnimi organizacijami in katerim raz- iskavam bi se odpovedali; - izdelati katalog raziskovalnih nalog. 1.3. Delovna hipoteza Glede na poznavanje razmer v delovni or- ganizaciji smo postavili delovno hipotezo v treh delih: - na Saškem gozdnem gospodarstvu ob- staja zanimanje za raziskovalno delo; - zanimanje za raziskovalno delo se razli- kuje po posameznih področjih gozdarstva; - mlajši strokovnjaki SGG se bolj zanimajo za raziskovalno delo. 2.0. METODIKA 2.1. Raziskovalna metoda Nalogo smo izvedli z metodo ankete . . Anketo smo ~kušali sestaviti čim bolj enos- tavno. 277 Udeleženci so odgovarjali na tri vrste vprašanj: a) Na prvi sklop vprašanj se je odgovarjalo le z »da« ali »ne«. Poleg odgovora ))da« ali »ne« so udeleženci lahko zraven pripisali svoje mnenje o vprašanju oz. odgovorili na vprašanje tudi s tekstom. Večina vprašanj je bila tega tipa. b) Drugi sklop vprašanj so predstavljala »dodatna« vprašanja, na katere so udeležen- ci odgovarjali pisno. Ta vprašanja so se nana- šala na prvi sklop, če je bil tam odgovor »da«. c) Tretji sklop vprašanj so bili predlogi za konkretne raziskovalne naloge oziroma pro- bleme, odgovarjalo se je pisno. 2.2. Anketni list Anketni list je obsegal štiri strani teksta in je sestavljen iz treh delov: a) Glava obsega podatke o anketirancu, poleg imena in priimka vsebuje podatke o delovnih nalogah in podatke o temeljni orga- nizaciji. b) Splošni del je obsegal 6 vprašanj. Tri vprašanja so kombinacija prvega in drugega sklopa vprašanj, tri iz prvega sklopa vpra- šanj. S splošnim delom ankete srno hoteli do- seči splošni cilj raziskave. c) Posebni del je obsegal štiri področja gospodarjenja z gozdom, kjer bi lahko 'vršili raziskave: - ekologija, gojenje gozdov, - urejanje gozdov, - organizacija' in ekonomika, - pridobivanje lesa in gradnje. 2.3. Udeleženci ankete Anketo smo razdelili vsem vodjem TOZD, vodjem priprave dela in vodjem oddelkov na DSSS. Udeleženci ankete so tako popula- cija strokovnega kadra z visokošolsko izo- brazbo v delovni organizaciji Takšen izbor je logičen, saj bi imel z raziskovalnim delom največ opravka prav anketirani strokovni ka- der. Omenjeno populacijo srno razdelili na dve delni populaciji in sicer mlajši in starejši strokovni kader, kjer se je upoštevala pred- vsem delovna doba posameznega strokov- njaka. Takšno delitev nam narekuje delovna hipoteza. Populacijo je bilo enostavno razde- liti, enot katere ne bi mogli uvrstiti v eno od delnih populacij ni bilo. 2.4. ·obdelava podatkov Podatki so obdelani ročno. V anketi je za- jeta celotna populacija strokovnjakov, zato 278 rezultatov nismo statistično testirali Od sta- tističnih metod smo uporabili le absolutne in relativne frekvence odgovorov na vprašanja. 3.0. REZULTATI 3.1. Uspeh ir\. odzivnost na anketo Na anketo je odgovorilo 27 povabljenih, štirje na anketo niso odgovorili. Uspeh anke- te je tako 84 %. Opravka imamo z veliko ve- likostjo vzorca, zato borno vseeno naš vzorec obravnavali kot populacijo. Delna populacija mladih obsega 15 anketirancev (66 %), delna populacija starih obsega 12 anketirancev (44 %). Poleg uspeha ankete nas je zanimala tudi odzivnost anketirancev, oziroma kako inten- zivno so udeleženci ·odgovarjali na vpraša- nja. Kot merilo smo v:zeli število posameznih mnenj pri odgovorih »dao:, »ne«, število do- datnih odgovorov in predlogov. Na mnenja, odgovore in predloge udele- žencu ankete ni bilo treba nujno odgovoriti, še posebno to velja za mnenja, katere so an- ketiranci sarnoiniciativno pripisovali k »sko- pim« odgovorom »da« in »ne«. Odzivnost ozi- roma zainteresiranost za anketo smo tako ocenili prav iz teh »nenujnih« odgovorov. Relativni odgovori so izračunani za vsako celico tako, da smo absolutne frekvence pri- merjali s skupnim številom možnih mnenj, do- datnih odgovorov oz. predlogov. Skupna odzivnost je 21 %. Odzivnost na splošni del je visoka 34 % v primerjavi s po- sebnim delom - 17 %. Po vrsti odgovorov prednjačijo dodatni odgovori, kar je posledi- ca same metodologije izdelave ankete (69 %), sledijo predlogi (36 %) in mnenja (7 %), katera pa so bila, kot smo že omenili, neob- vezna. Če podrobneje analiziramo odzivnost na posebni del ankete, vidimo da poteka po sle- dečem zaporedju: l. urejanje gozdov SS % 2. pridobivanje lesa in gradnje 14% 3. ekologija in gojenje 13% 4. organizacija in ekonomika 9% Daleč najvišji odstotek odzivnosti je pri urejanju gozdov, to pomeni, da so vprašanja iz sklop·a urejanja najbolj aktivirala udele- žence ankete. Odzivnost pri pridobivanju in gojenju je podobna, dočim je pri sklopu vprašanj iz organizacije in ekonomike manj- ša. V smislu delovne hipoteze smo analizirali odzivnost v primerjavi obeh delnih populacij anketirancev. Po skupni odzivnosti prevladu- Odzivnost na anketo Delna Skupaj Področje populacija področja Frekvenca f % Skupaj mladi 106 23 odgovori stari 70 19 skupaj 176 21 Splošni mladi 37 35 del stari 27 32 skupaj 64 34 Gojenje mladi 21 18 stari 6 6 skupaj 27 13 Urejanje mladi 25 56 stari 20 56 skupaj 45 56 Ekonomika mladi 9 9 stari 8 10 skupaj 17 9 Pridobivanje mladi 14 16 stari 9 13 skupaj 23 14 je mlajša populacija- 23%: 19 %. Tudi po vr- stah odgovorov prevladuje mlajša populaci- ja, prevladuje v posebnem delu- 19 % : 15 % in splošnem delu - 36 % : 32 %. V posebnem delu prevladuje odzivnost mlajše populacije na vseh področjih razen pri ekonomiki Vse razlike med odzivnosijo mlajše, nasproti sta- rejši populaciji anketirancev so majhne. 3.2. Splošni del V tabeli 2 so prikazane. absolutne in rela- tivne frekvence prvega sklopa vprašanj, to so tista, na katera odgovarjamo z »da« ali »ne«. Relativne frekvence so izračunane za vsako delno populacijo posebej in posebej za celotno populacijo. Vprašanja so sledeča: l. Ali smatra te, 9-a so v okviru SGG potreb- ne aplikativne raziskave? 2. Ali menite, da SGG potrebuje razvojno raziskovalni oddelek? 2 a. Ali mislite, da imamo ustrezne kadre v okviru SGG? 2 b. Ali mislite, da je za ljudi v razvojno- raziskovalnem oddelku potrebno dodatno znanje? 3. Ali smatrate, da je raziskovalno delo možno organizirati v okviru obstoječih oddel- kov in TOZD gozdarstva? Tabela 1 Odgovori Mnenja Dodatni Predlogi odgovori % % f % 29 9 54 72 23 38 15 6 39 65 16 33 44 7 93 69 39 36 5 8 32 71 4 B 23 64 9 8 55 68 13 12 8 53 1 l 5 42 14 7 13 48 22 73 3 20 16 67 4 33 38 70 7 26 4 4 s 33 5 7 3 25 9 6 8 30 7 9 7 47 5 B 4 33 12 9 11 41 3 a. Ali menite, da je potrebno namestiti človeka, ki bi usmerjal in koordiniral tako or- ganizirano raziskovalno delo? 4. Ali mislite, da bi bilo dobro, da pri raz- iskavah; ki jih izvajata Inštitut in Fakulteta, so- deluje tudi SGG? 6. Ali na AOP potrebujemo gozdarskega inženirja? 6. Ali menite da potrebujemo ekonomsko usmerjenega gozdarskega inženirja, ki bi se ukvarjal z ekonomiko poslovanja? Če na splošno vzamemo odgovor »da« za nekaj pozitivnega v smislu raziskovalnega dela, oziroma da velja tak odgovor za zani- manje za raziskovalno delo, lahko rečemo, da za raziskovalno delo vlada zanimanje, saj je kar 71 % odgovorov pozitivnih. Pri delni po- pulaciji mladih vlada za raziskovalno delo nekoliko večje zanimanje (73 % : 69 %). Večina anketirancev je mnenja, da so v ok- viru SGG potrebne aplikativne raziskave in da moramo sodelovati z republiškimi razis- kovalnimi organizacijami. Pri delu na AOP pa potrebujemo gozdarskega inženirja. Ta sklop vprašanj ima najmanj negativnih odgo- vorov. Smiselno sta povezani vprašanji 2 in 3. Na vprašanje kako naj bo organizirano razisko- valno delo, ali kot samostojen oddelek ali v 279 Frekvence odgovorov (Splošni del) Tabela 2 Odgovori Delna Skupaj Ni št. vprašanja populacija vprašanja Da Ne odgovora Frekvenca % % % f % Skupaj mladi 135 98 73 19 14 18 13 stari lOB 100 74 69 23 21 ll 10 skupaj 243 172 71 42 17 29 12 mladi 15 13 87 1 7 6 stari 12 100 11 92 l 8 skupaj 27 24 89 2 7 4 mladi 15 11 73 4 27 2 stari 12 100 4 33 8 67 skupaj 27 15 56 12 44 mladi• 15 Il 74 4 27 2a stari 12 100 8 67 8 3 25 skupaj 27 19 70 4 7 26 mladi 15 Il 73 4 27 2b stari 12 100 7 58 2 17 3 25 skupaj 27 18 67 2 7 7 26 mladi 15 9 60 5 33 7 3 stari 12 100 9 75 3 25 skupaj 27 18 66 8 30 4 mladi 15 6 40 4 27 s 33 3a stari 12 100 4 33 3 25 5 42 skupaj 27 10 37 7 26 lO 37 mladi IS 14 93 7 4 stari 12 100 ll 92 8 skupaj 27 25 92 4 mladi 15 14 93 7 5 stari 12 100 ll 92 8 skupaj 27 25 92 4 4 mladi 15 9 60 5 33 7 6 stari 12 100 9 75 3 25 skupaj 27 18 66 8 30 4 v okviru obstoječih oddelkov, je najtežje od- mnenja deljena. Več anketirancev pa smatra, govoriti, saj obe vprašanji vsebujeta največ da je koordinator potreben (37 % : 26 %). negativnih odgovorov. Do takega rezultata V pozitivnih oziroma negativnih odgovorih pridemo tudi zato, ker vprašanji izključujeta enkrat prevladuje ena, drugič druga delna druga drugo. Rekli bi lahko, da je raziskoval- populacija. Izjema je drugo vprašanje, ki go- no delo možno organizirati v okviru SGG na vori o samostojnem raziskovalnem oddelku, oba načina. Podobne odgovore je doživelo starejša delna populacija je odločno proti us- tudi 6. vprašanje - ekonomsko usmerjenega tanovitvi takega oddelka. gozdarja potrebujemo, čeprav 30 % anketi- Na dodatno vprašanje, kaj anketiranci pri- rancev meni, da ga ne potrebujemo. čakujejo od aplikativnih raziskav v okviru Večina anketirancev, ki je odgovorila na SGG, smo izločili tri sklope odgovorov. vprašanji 2 a in 2 b je mnenja, da imamo na a) 59% anketirancev pričakuje racionali- SGG ustrezne kadre za raziskovalno delo, le zacijo, optimizacijo gospodarjenja, večjo iz- da ti kadri potrebujejo tudi dodatno znanje. koriščenost oz. manjše stroške poslovanja. O umestnosti koordinatorja raziskovalne- b) 30% anketirancev je dalo širši odgovor: ga dela, če bi bilo le to organizirano v okviru pričakuje reševanje vseh strokovnih proble- obstoječih oddelkov in TOZD gozdarstva, so mov iz prakse, oziroma delo v praksi. 280 c) ll % anketirancev pričakuje izboljšanje stanja gozdov, večje znanje o naravi gozda in upa, da bomo s pomočjo raziskovalnega dela pustili boljše gozdove zanamcem. O velikosti in kadrovski strukturi razisko- valnega oddelka so mnenja različna, največ odgovorov se zavzema za 2-3 gozdarske in- ženirje, katerim bi bila v pomoč gozdarski tehnik in operativa. Zanimivi so tudi dodatni odgovori o tem, kako naj izgleda sodelovanje pri raziskoval- nem delu med SGG in republiškimi gozdar- skimi raziskovalnimi ustanovami: a) 30 % anketirancev meni, da bi bilo sode- lovanje le pri zbiranju podatkov, objektov, te- matike in pomoč pri obdelavi podatkov. b) 30% anketirancev meni: - da mora biti sodelovanje enakopravno v vseh fazah raziskav; - da bi sodelovali le na področjih, ki so za nas zanimiva (aplikacije); - da bi republiške ustanove sodelovale le pri delu problema, ki ga sami ne moremo rešiti; - da bi republiške ustanove sodelovale s strokovno pomočjo, mentorstvom, izobraže- vanjem in nudile svoje laboratorije. c) 19% odgovorov je manj zanimivih in jih ne moremo uvrstiti v neke sklope. d) 21 %anketirancev na vprašanje ni odgo- vorilo. Na vprašanje če potrebujemo koordina- torja raziskovalnega dela in gozdarskega in- ženirja na AOP smo dobili dva mnenja in si- cer: niti za koordinatorja, niti za inženirja na AOP ne potrebujemo celega človeka. Če združirno ta dva mnenja, dobimo zanimiv predlog, da bi potrebovali gozdarskega in- ženirja, ki bi delal na AOP in bil koordinator raziskovalnega dela. Na vprašanje, če potrebujemo ekonomsko usmerjenega gozdarja, ki bi se ukvarjal z ekonomiko poslovanja, smo dobili nekaj mnenj. Naj omenim najzanimivejše: ekonom- ske analize naj bi vršil vodja TOZD, ki je že po stroki gozdarski inženir, saj bi se le-ta mo- ral bolj zanimati za ekonomsko plat poslova- nja TOZD. 3.3. Posebni del 3.3.1. Ekologija, gojenje gozdov V tabeli 3 so podobno kot v predhodni ta- beli podane absolutne in relativne frekvence posameznih vprašanj. Vprašanja so obliko- vana kot naslovi raziskovalnih nalog, udele- ženci ankete so odgovarjali na splošno vpra- šanje ali smatrajo, da so potrebne domače raziskave, z »da« ali »ne«. · l. Pomladitvena ekologija glavnih dreves- nih vrst v posameznih gozdnih združbah. 2. Uravnavanje odnosov na relaciji gozd-divjad. 3. Analiza umestnosti vnašanja iglavcev na tipična rastišča listavcev. 4. Analiza kvalitetnega stanja naših sesto- jev (število nosilcev funkcij in konkurentov in s tem povezani negovalni ukrepi). 5. Kako obnavljati pionirske gozdove lis- tavcev? 6. Ali je fitocenološko potrebno raziskati celotno območje? "7. Optimalna gostota sadik na različnih ras- tiščih. Pozitivnih odgovorov je 65 %, kar pomeni, da obstaja interes za raziskavami na biološ- kem področju. Nekoliko preseneča, da kar četrtina udeležencev ni odgovorila na vpra- šanja. V ed eti pa moramo, da so v anketirani populaciji določeni profili ljudi, ki z biološkim področjem gozdarstva nimajo nič opraviti. Pri delni populaciji mladih vlada za razis- kovalno delo s tega področja dosti večje za- nimanje kot pri konkurenčni delni populaciji. Odgovori so si močno podobni, z veliko ve- čino pozitivnih odgovorov. Zaključimo lahko, da so anketiranci enotnega mnenja, da bi bilo potrebno raziskati vse probleme s področja ekologije in gojenja gozdov, kateri so nave- deni v anketi. V pozitivnih odgovorih, z izjemo četrtega, prevladuje mlajša delna populacija. Pri mla- dih je z večjim deležem negativnih odgovo- rov bilo deležno sedmo vprašanje. Sedmo vprašanje - optimalna gostota sadik na raz- ličnih rastiščih- ima največ negativnih odgo- vorov tudi pri starejši delni populaciji. Pod- obno izstopata tudi drugo in šesto vprašanje -odnosi gozd-divjad in fitocenološke razis- kave. Vseeno pa je tudi večina starejše del- ne populacije za raziskave z biološkega dela gozdarstva. Zanimiva so nekatera mnenja o raziskavah gozd -divjad, saj lepo pokažejo, da nekateri zelo dobro poznajo to problematiko, po drugi strani pa nekateri o teh problemih in raziska- vah nimajo jasnih predstav. Za raziskave, kako obnavljati pionirske gozdove listavcev in raziskave o optimalnih gostotah sadik na različnih rastiščih, so neka- teri mnenja, da bi se te raziskave morale vr- 281 Frekvence odgovorov (Ekologija, gojenje gozdov) Tabela 3 Odgovori Delna Skupaj Ni št. vprašanja populacija vprašanja Da Ne odgovora Frekvenca % f % % f % Skupaj mladi lOS 73 70 9 8 23 22 odgovori stari 84 100 49 58 Il 13 24 29 skupaj 189 122 65 20 10 47 25 mladi 15 12 80 3 20 stari 12 100 8 67 4 33 skupaj 27 20 74 7 26 mladi 15 Il 73 1 7 3 20 2 stari 12 100 6 50 3 25 3 25 skupaj 27 17 63 4 15 6 22 mladi 15 11 73 1 7 3 20 3 stari 12 100 8 67 4 33 skupaj 27 19 71 l 4 7 25 mladi 15 8 53 2 13 5 34 4 stari 12 100 7 58 l 8 4 34 skupaj 27 15 56 3 11 9 33 mladi 15 11 73 7 3 20 5 stari 12 100 9 75 3 25 skupaj 27 20 74 4 6 22 mladi IS 11 73 1 7 3 20 6 stari 12 100 6 50 3 25 3 25 skupaj 27 17 63 4 15 6 22 mladi 15 9 60 3 20 3 20 7 stari 12 100 5 42 4 33 3 25 skupaj 27 14 52 7 26 6 22 šiti centralno, saj je to vseslovenski problem. rnestila. 52 % anketirancev je na končno vprašanje Predlagatelji teh tem so si edini, da bi te podalo svoje predloge drugih raziskav, ka- probleme morali raziskati na republiški ra v- kor tudi različna mnenja in zanimive predlo- ni. ge. Tak predlog je, da bi morali izdelati pri- 3.3.2. Urejanje gozdov ročnik za ocenjevanje gozdov po vrstah po- škodb (snegolomi, vetrolomi, sušenje, požari, Na področju urejanja srno postavili eno divjad) z metodami ugotavljanja poškodb. vprašanje: Iz Dolina smrti~< v Žeqavu - v opomin družb, (FotO' Miran Cas !986) Tisk. Tiskarna Tone Tomšic. LJublJana Gozdarsld vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet maq. Zdenko Otr in, predsedmk clr j anez Božič M 1tj2 C1mperšek jože ČermelJ Franc Fur lan 1'--·'larko Kmed janez Košir Bons Krasnov jože Kova c~ič: Tone Modic Tone Šepec .vlar]an Trebežnik Uredniški odbor dr. Bošnan Anko dr. ]Emez Božič: Marko Kmecl dr Dušan M linšek dr MarJan L1pog!a v;:; c;k mag. Zdenko Otnn Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo m up rava Edlf:)rs ' address YU 61000 Ljub ljana ErJavčeva cesta 15 ~3Jro račun - Cur. acc ZOlT GL SloveniJe Ljubl jana. ErjavčE::'·.I <:l 15 30101 ·678-484 07 Letno 121de lO številk l O issues per yea r Letrta individuctlna n i:l.I oc':n ma l 000 dm za OZD in TOZD 4000 dm za dijake !n !;rud(-;rli e 400 dtn za inozemsrvo 50 OM possmezna števil k<.\ 2SO dm UstanD\' lteljiCJ rev· Ile sra Zveza društev mžemqe>.' m lehntko-..i C;) ()Zdarstva !!1 k~sarstvc1 SloveniJe ter Samoupr a\;na interesna skupnost za ·;_!ozclarstvo Slovenije:. Poieg npju denarno po ~pna 1.zhajanje revi je tudi f>V gozdnogospodarskih načrtih območij mo- ra biti zlasti podana ekonomska osnova za pospeševanje gozdne proizvodnje, in sicer glede izboljšanja biološkega stanja gozdov, tehnične opremljenosti in gradnje gozdnega prometnega omrežja.« Terjal je tudi usklaje- nost teh načrtov s splošnimi regionalnimi na- črti. Zakon je še določal, da so gozdnogospo- darski načrti gozdnogospodarskih enot pod- laga za neposredno gozdno proizvodnjo, ni imel pa ničesar o povezavi med načrti gozd- nogospodarskih enot in gozdnogospodarskih območij. Na tej zakonski podlagi so bili v naslednjih letih izdelani prvi območni gozdnogospodar- ski načrti. V času njihove izdelave so bili gozdnogospodarski načrti dejansko edini družbeni regulativ za gospodarjenje z goz- dovi. Bili so sinteza strokovnih in družbenih interesov pri gospodarjenju z gozdovi. Pre- soja njihove realnosti je bila poverjena upravnim organom. Prvi območni gozdnogospodarski načrti so imeli tudi mnogo sestavin, ki so bile oprede- ljenje s širšimi družbenimi pogoji in možnost- mi gozdnogospodarskih organizacij, reguli- rane oziroma usmerjene pa predvsem s planskimi dokumenti. Najbolj je posegal v planske odločitve ekonomsko-finančni del načrtov, saj je podrobno predvideval celotna materialna gibanja v območju. Prognoziranje za obdobje desetih let pa je bilo nerealno in je kaj malo lahko služilo kot podlaga za us- merjanje tekočega gospodarjenja. Prepletanje gozdnonačrtovalnih in plan- skih elementov v območnih gozdnogospo- darskih načrtih pa je bilo v tem času razum- ljivo in utemeljeno. Sistem družbenega plani- ranja ni bil dograjen, gozdnogospodarske or- ganizacije niso imele srednjeročnih planov, itd. Takšna usmeritev je bila vgrajena tudi v novi zakon o gozdovih leta 1974: »Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti. Z njimi se zago- tavlja tudi uresničevanje splošnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi in določajo ob- veznosti gozdnogospodarske organizacije pri tem gospodarjenju. Ti načrti morajo biti sestavljeni za vse gozdove, razen za gozdove s posebnim namenom. Sestavljajo se za dobo desetih let, izjemoma tudi za eno leto. Gozdnogospodarski načrti so: gozdnogo- spodarski načrti območij, gozdnogospodar- ski načrti gospodarskih enot in letni gozdno- gospodarski načrti. Gozdnogospodarski načrti so obvezni za gozdnogospodarske organizacije. Gozdnogospodarski načrti območij morajo biti sestavljeni v skladu z regionalnim pro- storskim planom SR Slovenije in z družbenim planom razvoja SR Slovenije. Sestavljeni morajo biti tako, da zagotavljajo trajno ohranjevanje in izboljševanje gospo- darskih in splošno koristnih funkcij gozdov. Z njimi se določi najvišja dopustna stopnja izko- riščanja gozdov (etat), ki mora biti usklajena z načelom trajnosti gozdov in donosov, s pro- izvodno zmogljivostjo gozdov - tako po koli- čini kot strukturi donosov- in z obsegom vla- ganj v gozdove. Gozdnogospodarski načrti območij morajo vsebovati tudi ekonomsko-fi- nančni program, s katerim se ugotovijo raz- položljiva in potrebna sredstva za izboljšanje biološkega stanja gozdov, njihove tehnične opremljenosti in gradnjo gozdnih prometnih zvez. Neposredna podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdnogospodarski načrti gospo- darskih enot, ki morajo biti sestavljeni v skla- du z gozdnogospodarskimi načrti območij. Ti načrti morajo obsegati opis stanja gozdov in cilje gospodarjenja, vrsto in obseg del ter uk- repe za dosego teh ciljev in ekonomsko-fi- nančni program.« (27). Zakon o gozdovih 1985 pa vrača funkcijo gozdnogospodarskih načrtov v nekdanje - naturalne okvire: »Z gozdnogospodarskimi načrti se ugotav- lja stanje gozdov ter na podlagi bioloških za- konitosti razvoja gozda določa biološko opti- malno izkoriščanje, gojenje in varstvo goz- dov, ob pogojih in načinu, da se zagotavlja trajnost gozdov in njihovih funkcij . Izvrševanje gozdnogospodarskih načrtov je obvezno. Gozdnogospodarski načrt se v času veljavnostl spremeni ali dopolni, kadar se ugotovi, da ga ne bi bilo mogoče izvrševati zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali ker niso zagotovljeni ekonomski, tehnološ- ki ali kadrovski pogoji, predvideni s planski- mi akti« (31). Razščiščevanje odnosov med gozdnogos- podarskim načrtovanjem in družbenim plani- ran jem je bilo v zadnjih letih tudi predmet strokovnih obravnav. Gozdarski študijski dnevi leta 1977 so si- cer vsestransko obravnavah problematiko gozdnogospodarskega načrtovanja, vendar na dileme - odnos med gozdnogospodar- skim načrtovanjem in planiranjem -niso dali jasnega odgovora. Še več, pomenijo v bistvu nadaljevanje in krepitev nejasnega odnosa. Tud1 pripravljeni referati niso ponudili dovolj jasnih alternativ, bili so le prvo razmišljanje o teh vprašanjih. In kot vsako iskanje so bili še nedodelani in sem ter tja tudi napačno us- merjeni. Podobno posvetovanje, ki ga je leto kasne- je organizirala ZIT gozdarstva in lesarstva, je pravilno ugotovilo (12), da »gozdnogospo- darskega načrtovanja kot strokovno-tehnič­ nega instrumentarija gospodarjenja z gozdo- vi po vsebini in postopku ni mogoče v celoti istovetiti z družbenim planiranjem. Soodvis- nost in povezava obeh oblik načrtovanja vse- kakor obstajata in se torej brez dvoma kaže potreba po njunem usklajevanju, vendar v tem smislu, da pomenijo območni gozdno- gospodarski načrti kot zakonska regulativna institucija obvezno dolgoročno osnovo in orientacijo družbenega načrtovanja v dolo- čenem planskem obdobju«. Poudarjeno skli- cevanje, da so gozdnogospodarski načrti »Zakonska regulativna institucija«, kaže na bojazen, da bi v nasprotnem prišlo do zniže- vanja etatov. Zato so nekateri še vedno po- stavljali gozdnogospodarski načrt nad plan..:... kot obvezo, za katero je treba v procesu pla- niranja obvezno ustvariti pogoje. Na slabosti in neučinkovitost gozdnogos- podar"skih načrtov in posebej na slabosti ve- 299 !javnega koncepta obnove območnih gozd- nogospodarskih načrtov in tehničnih navodil za obnovo načrtov je leta 1981 opozorila Bio- tehniška fakulteta, vtozd za gozdarstvo (14 ). Čeprav imajo ta opozorila tudi nekaj slabosti, zlasti v preširokem pojmovanju vloge in vse- bine gozdnoggspodarskih načrtov, pa v te- meljih opozarjajo na prave vsebinske pro- bleme gozdnogospodarskega načrtovanja . Območni gozdnogospodarski načrt ima mnogo elementov, zlasti glede dejavnosti po- sebnega družbenega pomena, ki so nujni sestavni del dolgoročnega plana gospodar- jenja z gozdovi, ki ga mora sprejeti območna samoupravna interesna skupnost za gozdar- stvo. Območni načrt je torej tudi ena izmed strokovnih podlag za pripravo dolgoročnega plana gospodarjenja z gozdovi. Zveza med območnirni načrti in dolgoroč­ nimi plani je torej zelo tesna in obojestranska. Logično se zato postavlja vprašanje, ali je res nujno, da imamo vsebinsko dva podobna do- kumenta oz. ali bi ju bilo mogoče združiti. Ta- ko tezo smo postavili že pred leti. Današnje vedenje o vsebini sredjeročnih in dolgoročnih planov daje na to dilemo ne- gativen odgovor. Vse sestavine območnega gozdnogospo- darskega načrta niso take narave, da bi so- dile v dolgoročni plan oz. v srednjeročne pla- ne. Mnoge med njimi so le strokovna usmeri- tev in pripomoček za strokovno delo pri gos- podarjenju z gozdovi. So tudi izhodišče us- meritve za izdelavo načrtov gozdnogospo- darskih enot. Dolgoročni plan bi torej po ne- potrebnem obremenjevale. Zato je smotrno črpati iz območnih načrtov za dolgoročni ali srednjeročne plane samo tiste sestavine, ki so nujno potrebne. In obratno. Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi daje na podlagi splošnih družbenih razvojnih usmeritev tudi dolgoročne gozdno- gospodarske cilje za gospodarjenje z gozdo- vi v območju. S tem je ustvarjeno tudi gene- ralno izhodišče za pripravo območnih gozd- nogospodarskih načrtov. Plane, zlasti srednjeročne pa pripravljajo in sprejemajo tudi gozdnogospodarske orga- nizacije. Pri tem črpajo informacije in strokov- ne usmeritve iz gozdnogospodarskih načr­ tov, vendar ne mehanično, saj se območje, ki ga vključujejo gozdnogospodarski načrti, ne pokrivajo vedno in v celoti z območjem, ki ga pokriva posamezna gozdnogospodarska or- ganizacija. Območni gozdnogospodarski načrti ob- 300 ravnavajo gozdove na določenem območju ne glede na to, kdo gospodari s temi gozdovi. Tudi načrti gozdnogospodarskih enot vklju- čujejo vse gozdove ne glede na lastništvo na določenem območju in ne glede na to, katera temeljna organizacija združenega dela ali te- meljna organizacija kooperantov gospodari z njimi. Plani pa so dokumenti, ki jih sprejemajo or- ganizacije združenega dela in sisi za dejav- nosti, ki jih opravljajo. Samo v nekaterih (redkih) primerih gospodari z gozdovi v gozdnogospodarskem območju res samo ena gozdnogospodarska organizacija. Rekli bi torej lahko, da obravnavajo gozd- nogospodarski načrti gozdove na določe­ nem območju , plani pa so zadeva organizacij združenega dela ali sisov, ki gospodarijo z gozdovi. Med njimi je tesna in obojestranska zveza, ni pa jih mogoče poistovetiti. POSKUS RAZMEJITVE NEKATERIH SESTAVIN OBMOČNIH GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV IN PLANOV Tesna povezanost območnih gozdnogos- podarskih načrtov in planov zahteva med drugim tudi jasno in nedvoumno razmejitev, kaj sodi v območni načrt in kaj v dolgoročni plan ter kaj en dokument črpa iz drugega. Kljub načelno jasni izhodiščni opredelitvi, da sodijo v območni načrt tiste informacije in za- ključki, ki se nanašajo izolirano na gozd, usklajevanje teh informacij s kadrovskimi, tehnološkimi in ekonomskimi pogoji pa je stvar plana, pride pri konkretnem opredelje- vanju do vrste nejasnosti in dilem. Razmejitev ni tako ostra, da bi bila sama po sebi ned- voumna. Tipične sestavine območnega gozdnogo- spodarskega načrta so analiza proizvodnih dejavnikov, ocena gospodarjenja v pretek- lem obdobju ter opredelitev temeljnih ob- močnih problemov. Nato pa načrt na podlagi sprejetih oz. družbenoverificiranih gozdno- gospodarskih ciljev določa temeljne usmerit- ve za razvoj gozdov v območju, gozdnogojit- vene cilje, smernice za gospodarjenje z goz- dovi ter program etata in gozdnogojitvenih del oz. drugih vlaganj v gozdove. Izhodiščni del dolgoročnega plana gospo- darjenja z gozdovi pa so družbenoekonom- ske predpostavke razvoja gospodarjenja z gozdovi v območju in dolgoročni cilji gospo- darjenja z gozdovi v območju. Oboje temelji L na analizi stanja in dosedanjega razvoja go- spodarjenja z gozdovi (povzeta iz območnih gozdnogospodarskih načrtov), pa tudi na šir- ših družbenih razvojnih usmeritvah. Temu sledijo v dolgoročnem planu smeri razvoja (strategije) gospodarjenja z gozdovi po posa- meznih dejavnostih (glej podrobneje GAŠ- PERŠIČ-WINKLER 6). Pri našem dosedanjem opredeljevanju metodologije dolgoročnega planiranja v gozdarstvu smo se namreč opre- delili na t. i. celovito dolgoročno planiranje, tj. da v dolgoročnih planih opredelimo smeri razvoja vseh gozdarskih dejavnosti in ne le tistih, ki so posebnega družbenega pomena (in sodijo v neposredno odgovornost sisov za gozdarstvo). Ob takem pristopu dobijo dol- goročni plani gospodarjenja z gozdovi nara- vo skupnih razvojnih programov vseh sa- moupravnih organizacij in skupnosti, ki go- spodarijo z gozdovi. Opredelitev etata Etat je definiran kot najvišja dopustna stop- nja izkoriščanja gozdov. Pri določanju etata izhajamo oz. upoštevamo med drugim tudi gozdnogospodarske in gozdnogojitvene cilje in smernice. Upoštevamo torej naravno spo- sobnost gozdov, izhajamo pa vendarle tudi iz družbeno verificiranih gozdnogospodarskih ciljev. Pri določanju etata ne upoštevamo tehno- loških možnosti za dejansko realizacijo etata niti ne ekonomske upravičenosti sečnje v konkretnih pogojih. Prav to pa povzroča ne- kaj težav tudi pri opredeljevanju etata v gozdnogospodarskih načrtih. Ker so določila načrtov o etatu obvezna, so sestavljalci načr­ tov jasno opozorili, da v nekaterih primerih etata ni mogoče realizirati. Tak etat so ozna- čili kot pogojni. Kriteriji za določanje pogoj- nega etata pa so zelo različni , pogosto tudi subjektivno obarvani. Nekateri štejejo med pogojni tisti etat, ki ga je mogoče doseči le z dodatnimi finančnimi sredstvi (npr. s poseb- nimi sredstvi za premeno gozdov ali za grad- njo cest). Pri tem pa nimajo pred seboj nobe- nih realnih pokazateljev, ali res potrebujejo dodatna sredstva in kolikšna. Ravnajo po občutku, čeprav pogosto pra- vilno ocenjujejo možnosti. S tem pa delajo že nekakšne presoje, ki gotovo ne sodijo v gozd- nogospodarsko načrtovanje, ampak so izraz- ito planske. Ustreznejše bi bilo, če bi sestav- ljalci načrtov v etatu posebej označili tisti nje- gov del, ki je vezan na naložbe v gozdove (ceste, premene). Tako bi posebej poudarili, kaj je treba v gozdove vlagati, da bi lahko uresničili postavljene etate. Ta del etata bi lahko imenovali pogojni etat ali bolje: novi etat ali dodatni etat. Uresničljiv je le, če bodo ustvarjeni materialni pogoji za njegovo reali- zacijo. Tako prikazan etat- v celoti in tisti del, ki je pogojni - bi znatno olajšal aktivnost v procesu planiranja. Obveznosti določb območnih gozdnogospodarskih načrtov in njihovo razmerje do planskih postavk Zakon o gozdovih določa, da so določbe gozdnogospodarskih načrtov obvezne. Pri tem izhaja iz zakonske določbe, da je treba gozdove uporabljati in z njimi gospodariti ta- ko, da je zagotovoljena trajnost gozdov in nji- hovih funkcij , naraščanje prirastka in dono- sov, medsebojna ukslajenost gojenja in izko- riščanja gozdov, trajna in racionalna regene- racija gozdov, najustreznejše izkoriščanje zmogljivosti gozdnih rastišč v okviru narav- nega razvoja gozdnih združb. Gozdnogospodarska organizacija, ki go- spodari z gozdovi, mora torej ustvariti po- trebne pogoje - tehnološke, kadrovske in ekonomske -da uresniči postavljene obvez- nosti. Če v procesu planiranja ugotovi, da to vendarle ni mogoče, se lahko obveznosti iz načrta spremenijo. Obveznost temelji torej že na naravnih možnostih, dodatno pa se preverja oz. potrju- je še z oceno družbenih potreb ter kadrov- skimi, tehnološkimi in ekonomskimi možnost- mi gozdnogospodarske organizacije. Takšna pozicija gozdnogospodarskega načrta in obveznosti, ki iz njega izhajajo, daje na prvi pogled vtis o absolutiziranju naravnih možnosti in preveč predpostavlja, da je na- ravne možnosti vedno tudi možno ali smotrno v celoti izkoristiti. Čeprav lahko na podlagi presoje spremenjenih družbenih potreb ali spremenjenih ali nezagotovljenih tehnolo- ških, kadrovskih ali ekonomskih pogojev ob- veznosti iz načrta spremenimo, so naravne možnosti postavljene kot trdna obveza, ki jo je treba v celoti uresničiti. Obveznosti iz gozdnogospodarskih načr­ tov pa je treba vseeno razumeti kot obvez- nosti, ki predpostavljajo skladnost naravnih možnosti, družbenih potreb ter tehnoloških, kadrovskih in ekonomskih možnosti. če eden od teh elementov odpove, je treba presoditi o spremembi načrta. Planski proces v gozd- 301 negospodarskih oganizacijah in samoup~av­ nih interesnih skupnostih za gozdarstvo 1ma pri tem odločilno vlogo. Sedanje zakonske formulacije so naravna- ne v to smer, vendar pa so še premalo jasne in nedvoumne. Načrtovanje in planiranje izgradnje gozdnih cest Načrtovanje izgradnje gozdnih cest je ne- dvomno eno izmed strateških vprašanj gos- podarjenja z gozdovi. Zakon o gozdovih nala- ga, da načrtujemo gozdne ceste celovito v vsem območju in postavlja posebne pogoJe za projektiranje in gradnjo. Območni gozdnogospodarski načrt mora dati dolgoročno vizijo potreb po gozdnih ces- tah, seveda ne opredeljeno načelno, ampak povsem konkretno z označbo generalnih tras. Podrobno mora tudi opredeliti za vsako traso posebej posebne zahteve oz. omejitve glede posega v gozdni prostor oz. okolje. Da- ti mora jasne usmeritve za uporabo take teh- nologije gradnje, ki bo zagotavljala čimmanj boleče posege v gozd in bo čimmanj ogroža- la celotno naravno okolje. Območni gozdnogospodarski načrt mora tudi, upoštevaje načrtovani razvoj gospodar- jenja z gozdovi, dati oz. določiti prioriteto gra- denj gozdnih cest. Označiti mora tudi tiste projekte novih gozdnih cest, ki so pogoj za realizacijo v načrtu določenega etata. Koliko gozdnih cest in katere ter s kakšno finančno konstrukcijo pa bomo dejansko gra- dili, lahko določi le srednjeročni planski akt gozdnogospodarske organizacije. Ekonomska komponenta v načrtovanju in planiranju Največ razprav je doslej povzročila dilema, ali je treba pri gozdnogospodarskem načrto­ vanju upoštevati tudi ekonomsko dimenzijo. Stališča so zelo skrajna: od tistih, ki trdijo, da v načrt ne sodi ničesar o ekonomiki, do tistih, ki hočeJO v načrt vključiti tudi vse tiste eko- nomske elemente, ki sodijo izrazito v plane gozdnogospodarskih organizacij. Obe skraj- ni stališči sta nesprejemljivi. Če pra v je območni gozdnogospodarski načrt v bistvu načrt, ki na podlagi splošnih družbenih usmeritev za gospodarjenje z goz- dovi (gozdnogospodarski cilji) opredeljuje naravne možnosti za gospodarjenje z gozdo- vi v konkretnem območju, menimo, da je prav, da vključuje vsaj analizo ekonomske 302 stabilnosti območja oziroma presojo, ali je ob- močje ekonomsko sposobno samo pokrivati potrebe po enostavni gozdnobiološki repro- dukciji. Da bi se izognili nevarnosti posega- nja v tiste elemente, ki resnično sodijo v plan- ske odločitve delavcev in združenih kmetov- lastnikov gozdov, je mogoče ekonomsko ana- lizo izraziti tudi v relativnih razmerjih in v njej pred vsem opredeliti, kolikšen del prodaj~e vrednosti lesa bo treba nameniti za vlaganJe v gozdove. Iz izkušnje vemo, da taka razmer- ja držijo tudi daljše časovno obdobje in da in- flacijska gibanja nanje ne vplivajo tako nega- tivno. Ekonomski elementi pa·so bistveni sestav- ni del srednjeročnih planov, s katerimi delav- ci OZD določajo med drugim pogoje za po- večanje dohodka na podlagi učinkovite in smotrne uporabe in upravljanja z njimi druž- benih sredstev, za zmanjšanje stroškov, po- večanje proizvodnje in produktivnosti dela, uporabo nove tehnologije, produktivno zapo- slovanje ter osvajanje nove proizvodnje in prilagajanje tržnim pogojem. V pla nih določi­ jo tudi medsebojne odnose pri pridobivanju dohodka, odnose pri razporejanju dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo, zboljšanje in razširjenje ma- terialne osnove dela in za rezerve, pogoje za krepitev materialne osnove dela in združe- vanje sredstev, pogoje za varstvo Življenjske- ga okolja, okvire in možnosti za zadovoljeva- nje skupnih potreb za razvoj družbenih de- javnosti ter za zadovoljevanje splošnih druž- benih potreb. Urejanje odnosov gozd - divjad Gozdnogospodarski načrti morajo z vidika potreb in možnosti gozdov in gozdarstva dati strokovno podlago za urejanje odnosov z drugimi uporabniki gozdnega prostora, z~a­ sti podlago za urejanje odnosov gozd - div- jad. Celovit razvoj gozdnih biogeocenoz se sicer ureja z dolgoročnimi dogovori med lov- ci in gozdarji, vrsta in številčnost divjadi pa se morata uskladiti v gozdnogospodarskih na- črtih območij in gozdnogospodarskih enot ter v lovskogospodarskih načrtih . Razvoj tehnologije gozdne prc;>izvodnje Razvoj gozdnogospodarskih organizacij na tehnološkem področju opredeljujejo pred- vsem plani gozdnogospodarskih organizacij. Gozdnogospodarski načrti območij in gozd- nogospodarskih enot se lahko spuščajo v vprašanja tehnologije gozdne proizvodnje le toliko, kolikor morajo opredeliti omejitve pri uporabi posameznih tehnologij zaradi mož- nih negativnih vplivov na gozd in naravno okolje sploh. Kadrovski razvoj Kadrovski plani so tipična sestavina pla- nov gozdnogospodarskih organizacij in so usklajeni v planskih aktih samoupravnih inte- resnih skupnosti za zaposlovanje ter vzgojo in izobraževanje. Gozdnogospodarski načrti tega področja ne vključujejo. Pač pa bi bilo koristno, da bi v gozdnogospodarskih načrtih opozorili na nekatere specifične zahteve po znanju, ki ga morajo imeti posamezne skupine strokovnih delavcev, da bi lahko uspešno uresničevale postavljene razvojne usmeritve za gospodar- jenje z gozdovi. Ta opozorila bi morala dobiti svojo konkretizacija v kadrovskih delih plan- skih aktov gozdnogospodarskih organizacij in v vsebini izobraževalnih programov. Načrt kot vir pobud za raziskovalno delo Obsežno strokovno delo pri pripravi ob- močnega gozdnogospodarskega načrta sa- mo po sebi izlušči mnoga odprta strokovna vprašanja, ki terjajo znanstvenoraziskovalno obdelavo. Zato je prav, da območni načrt re- gistrira te probleme in jih gozdnogospodar- ska organizacija kasneje v procesu planira- nja raziskovalne dejavnosti uveljavi kot svoje raziskovalne interese. Območni gozdnogospodarski načrt in usmeritve za delo na področju gozdnogospodarskega načrtovanja Območni gozdnogospodarski načrt mora dati strokovne usmeritve za delo na področ­ ju gozdnogospodarskega načrtovanja v gozdnogospodarski organizaciji in imeti pro- gram obnove načrtov gozdnogospodarskih enot. Potrjevanje gozdnogospodarskih načrtov Gozdnogospodarski načrti so še eden red- kih razvojnih načrtov, kjer samoupravno or- ganizirano združeno delo in drugi za gozdo- ve zainteresirani subjekti nimajo nanje odlo- čilnega vpliva. Odločanje o ustreznosti načr­ tov je prepuščeno upravnemu organu, ob- močne samoupravne skupnosti za gozdar- stvo dajejo k načrtu le mnenje. Taka ureditev je logična posledica ustavne določbe, da so gozdovi dobrina splošnega pomena in pod posebnim varstvom. SKLEP Gozdnogospodarski načrti opredeljujejo ob upoštevanju globalnih družbenih ciljev in usmeritev predvsem naravne možnosti za gospodarjenje z gozdovi, usklajevanje teh možnosti s konkretnimi kadrovskimi, tehno- loškimi in ekonomskimi možnostmi pa je predmet planskih aktov samoupravnih orga- nizacij in skupnosti, ki gospodarijo z gozdovi. Tipične sestavine območnih gozdnogospo- darskih načrtov so analiza proizvodnih de- javnikov, ocena gospodarjenja v preteklem obdobju, temeljni območni problemi, temelj- ne usmeritve za razvoj gozdov, gozdnogojit- veni cilji in smernice za gospodarjenje z goz- dovi. Iz teh sestavin izhajata obseg etata in program gozdnogojitvenih del, ki sta obvez- na podlaga za srednjeročne plane gozdno- gospodarskih organizacij. Območni gozdno- gospodarski načrti pa vsebujejo še druge sestavine, ki so nepogrešljiva usmeritev tudi za srednjeročne plane: omejitve v razvoju tehnologije zaradi okolja, usmeritve za iz- gradnjo gozdnih cest in vlak, opredelitev do- lgoročnih potreb po izgradnji gozdnih cest in vlak, opredelitev problemov, ki zahtevajo raziskovalno osvetlitev in proučitev, poseb- ne zahteve po novih strokovnih znanjih, itd. V dolgoročne plane sodijo predvsem opredelitve gozdnogospodarskih ciljev na podlagi širših družbenih razvojnih usmeritev in opredelitve smeri (strategije) razvoja po- sameznih gozdarskih dejavnosti. V srednjeročnih pianih pa delavci gozdno- gospodarskih organizacij začrtaj o predvsem vizijo razvoja svojih organizacij združenega dela. Gozdnogospodarski načrt ni nadrejen pla- nu, čeprav so nekatere njegove določbe - zlasti o etatu in gozdnogojitvenih delih-ob- vezne. Če se v procesu planiranja ugotovi, da zaradi kadrovskih, tehnoloških ali eko- nomskih pogojev teh določb ni mogoče ures- ničiti, se načrt spremeni. Splošna družbena orientacija pa mora biti, da ustvarimo vse po- trebne pogoje, da bodo naravne možnosti lahko optimalno izrabljene. 303 ..._ __________________________ --- . ---- - ------------------ VIRI l. Fabjančič, Z., Plan ali načrt, Ekonomska revija 33,.1982, l-2. 2. Fabjančič, Z., Planiranje/Načrtovanje, IB 16. 1982, 7--8. 3. Funkl, L., Teme~ne poteze v razvoju urejanja gozdov na Slovenskem, v knjigi: Gozdnogospodar- sko načrtovanje- integralni del družbenega plani- ranja, Ljubljana 1979, s. 15-24. 4. Gašperšič, F., Gozdnogospodarsko načrtova­ nje na načelih dinamičnega usmerjanje procesov, ibid, s. 65-106. 5. Gašperšič, F., Gozdnogospodarsko načrtova­ nje (študijsko gradivo), Ljubljana 1982. 6. Gašperšič, F.,- Winkler, 1., Prispevek k meto- dologiji dolgoročnega načrtovanja v gozdarstvu, Zbornik gozdarstva in lesarstva 24, 1984. 7. Gozdnogospodarsko načrtovanje - integralni del družbenega načrtovanja (Ugotovitve in stališča z Gozdarskih študijskih dnevov 1977), Gozdarski vestnik 33, 1977, 10. 8. Kardelj, E., O sistemu samoupravnega planira- nja, Ljubljana 1977. 9. Kardelj, E., Svobodno združeno delo, Ljublja- na 1978. 10. Košir, Ž., Prispevek k razpravi o vlogi stro- kovne komisije za obravnavanje gozdnogospodar- skih načrtov, Ljubljana 16. 3. 1972, razmnoženo. ll. Košir, Ž., Dileme o funkciji gozdarskega na- črtovanja v procesu planiranja družbene repro- dukcije, Ljubljana 14. ll. 1978, razmnoženo. 12. Ocena gospodarjenja z gozdovi ter naloge gozdarstva v družbenem planiranju (Ugotovitve in skepi s posvetovanja Z1T gozdarstva in lesarstva SRS 1978), Gozdarski vestnik 37, 1979, s . l-3. 13. Pipan, R, Nastanek in premagovanje proti- slovij na področju urejanja gozdov, Zbornik IGLG 5, 1967, Ljubljana 1967. 14. Pismo Biotehniške fakultete, vtozd za -goz- darstvo RK za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, l. 6. 1981. 15. Planiranje/Načrtovanje, IB 14, 1980, ll. 16. Planiranje/Načrtovanje, IB 15, 1981, l. 17. Sirotkovic, ].. Planiranje u sistemu samoup- ravljanja, Zagreb 1966. 18. Stojanovic, R., Planiranje u samoupravnom društvu, Beograd 1976. 19. Winkler, 1., Družbenoekonomska izhodišča za sodoben koncept gozdnogospodarskega načr­ tovanja, v knjigi: Gozdnogospodarsko načrtovanje - integralni del družbenega planiranja, Ljubljana 1979. 20. Zakon o gozdovih 1929. 21. Zakon o gozdovih, Ur . l. LRS št. 20-103/ 50. 22. Zakon o gozdovih, Ur. l. LRS št. 22-78/53. 23. Temeljni zakon o gozdoVJh, Ur. l. FLRJ št. 16/61. 24. Zakon o gozdovih, Ur. l. LRS št. 30-262/61 . 25. Temeljni zakon o gozdovih, Ur. l. SFRJ št. 26-470/65. 26. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS št. 30-309/65. 304 27. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS št. 16-135174. 28. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. l. SFRJ št. 6-46176. 29. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Slovenije, Ur. l. SRS št 1180. 30. Zakon o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. l. SFRJ št. 46-557/85. 31. Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS št. 18--870/85. 32. Predlog za izdajo zakona o Sistemu družbe- nega planiranja m o družbenem planu SR Sloveni- je, Poročevalec 11 (1985) 33. THE RELATIONSHIP BETWEEN FOREST MANAGEMENT PLANNING AND SOCIAL PLANNING (Summary) On Slovene forestry, forest management has a long tradition. By introducing regional forest mana- gement plans, it has gained a new quality and a broader dimension. Yet at the same time it ha s also began to include some other elements which be- long to the system of social planning. With the de- velopment of the social planning system, in particu- · lar after 1976, it has come to a discrepancy in un- derstanding the roles of forest management plan- ning on the one hand and social planning on the other. Forest management plans determine- taking in consideration the global social goals and orienta- tions- above all the natural conditions in forest ma- nagement, white the coordination of these with con- crete personnel, technological and economic con- ditions remains the subject of planning docwnents of selfmanaging organizations and communities which manage the forests. Some typical components of regional forest ma- nagement plans are: the analysis of production, the evaluation of past management. the basic regional problems, the basic orientations in forest develop- ment, the silvicultural goals and directives for fo- rest management. The extent of the annual cut and the programme of forest management works are a result of this, and are thus a compulsory basis for mid-term planning in forest management organiza- tions. The regional forest management plans also inc- lude other components which are indispensable orientations for mid-term planning: restrictions in import of technology due to the environment, orien- tations in building forest roads and skidding tracks, determination of long-term needs in buil- ding forest roads and skidding tracks, deternuna- tion of problems which demand research and in- vestigation, special demands for new, scientific knowledge, etc. Above all, a long-term plan must have the deter- minations of forest management goals, based on broader social orientation and determination of development strategy of individual forestry activi- ties. In mid-term plans, the workers of forest mana- gement organizations outline above all the vision of development of their organizations of associated labour. A forest management plan is not superior to the plan although some of its regulations- in particular those concerning annual cut in silviculture - are compulsory. If during the process of planning it is established that due to personnel, technological or economic conditions these regulations cannot be carried out, the plan ist altered. The general social orientation is compulsory m order to create all ne- cessary conditions to enable maximal utilization of what nature offers. V 7--8 številki Gozdarskega vestnika je bilo ob poročilu o delu in poslovanju Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije izpuščeno na- slednje besedilo: Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije je na svojem 15. zasedanju dne 18. ju- nija 1986 obravnavala zaključni račun Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije - delovne skupnosti za leto 1985 in o tem sprejela naslednji SKLEP Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije sprejema zaključni račun Samouprav- ne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije -delovne skupnosti za le- to 1985, katere prihodki in odhodki so v letu 1985 znašali 9,302.000 din. Predsednik skupščine skupnosti za gozdarstvo Ivan Videnič Za pomota se opravičujemo. OXF.: 839.81/.82:831 Briketiranje in peletiranje - možnost gospodarne predelave in uporabe biomase za energijske namene Lojze ŽGAJNAR* l. UVOD V zadnjih letih, v obdobju vse dražje ener- gije in pomanjkanja energijskih virov, name- njajo po svetu veliko pozornosti bioenergiji, to je energiji iz biomase. Zaloge fosilnih goriv so omejene, pridobivanje postaja vse dražje. Nafta in njeni derivati postajajo predragoce- na surovina za kurjavo, uporaba premogov pa povzroča tudi številne ekološke proble- me. Dogodki v zadnjem času so tudi omajali zaupanje v drago jedrsko energijo. Na drugi strani pri različnih dejavnostih nastajajo velike količine raznih organskih os- tankov in odpadkov, ki jih premalo izrablja- mo. Njihovo odstranjevanje in odlaganje po- vzroča dodatne stroške, ekološke probleme in je zanemarjanje pomembnega v1ra energi- je. Raznovrstnost biomase in velika volumi- noznost sta glavna dejavnika, ki povzročata tehnične in ekonomske probleme pri racio- nalnejši in večji uporabi biomase za energij- s~e namene. Prav tej problematiki se v zad- njem desetletju namenja največ pozornosti. Rezultat prizadevanj so številne izpopolnje- ne in nove telmološke rešitve pri pridobiva- nju, predelavi in uporabi različnih vrst bio- mase, od neposredne uporabe za kurjavo v nespremenjeni obliki, prek preproste me- hanske predelave (razžagovanje, rezanje, sekanje, drobljenje, stiskanje) pa vse do viso- * L. Ž., dipl. inž. gozd., In.štitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 3, YU. 305 kih tehnologij biološko-kemične predelave v plinaste in tekoče proizvode. Z višjo stopnjo predelave seveda naraščajo tudi stroški in cena proizvodov. Glavni namen teh tehnolo- ških postopkov je nadomestiti čimveč nafte in zmanjšati odvisnost od uvožene energije. Med preprostejše tehnološke postopke predelave biomase za kurjavo lahko štejemo tudi postopek stiskanja- briketiran ja, ki je v uporabi že pol stoletja. V zadnjem času je tu- di ta postopek močno izpopolnjen, tako da je izdelovanje briketov gospodarnejše in se v svetu, pa tudi pri nas, vse bolj uveljavlja. Gle- de na naše sedanje ekonomske, energijske in ekološke razmere ter s predpostavka, da je tudi v gozdarskih strokovnih krogih, zlasti pri mlajših strokovnjakih, briketiranje le malo poznano, menim, da mu je vredno nameniti nekoliko pozornosti. Namen pričujočega pri- spevka je podati osnovne informacije o mož- nostih, tehnologiji in pomenu briketiranja pri izrabi ostankov in odpadkov biomase za energijske namene. 2. NAJPOMEMBNEJŠI VIRI BIOMASE ZA IZDELA VO BRIKETOV Pri pridobivanju, predelavi in uporabi sno- vi organskega izvora za najrazličnejše name- ne nastajajo poleg uporabnih proizvodov tu- di velike količine odpadkov in ostankov, ki jih pri sedanjih tehnologijah lahko še najkorist- neje in najgospodarnejše uporabimo za pri- dobivanje energije. Največ takšnih ostankov in odpadkov nastane v kmetijstvu, gozdar- stvu, lesnopredelovalni industriji, industriji celuloze in papirja, živilski industriji, komu- nah idr. Za nas so predvsem zanimivi gozdni in zunajgozdni sečni ostanki, ostanki in od- padki pri dodelavi sortimentov na mehanizi- ranih skladiščih in pri primarni predelavi. Ostanki finalne predelave lesa se danes že v veliki meri (50-60 %) uporabljajo kot tehno- loška surovina, ostalo pa v energijske name- ne. Poleg sečnih ostankov v gozdu predstav- ljata lubje na centralnih mehaniziranih skla- diščih (CMS) in v celulozni industriji ter žago- vina največji delež neizkoriščenih ali slabo iz- koriščenih odpadkov, ki nam povzročajo precejšnje preglavice. Na mehaniziranih skladiščih bomo v Slove- niji kmalu letno olupili l milijon m3 hlodovine. Pri tem bo napadlo blizu 100.000 m3 lubja. Skupaj z drugimi odpadki (očelki, odrezki, poškodovani in bolni deli) bo količina odpad- 306 le biomase še precej večja. Po ocenah sedaj pokurimo le približno polovico, to je 50.000 m3 lubja, ostalo polovico pa še vedno odvažamo v različna odlagališča. Ta količina zračno suhega lubja je ekvivalentna 9000 to- nam kurilnega olja, to je 360 TJ (tera joulov) ali 108 x 103 MWh energije. Najmanj tolikšna količina lubja in žagovine nastane tudi v ce- lulozni in žagarski industriji. Skratka, gre za pomembne količine potencialnih virov ener- gije, ki jih ne bi smeli zanemariti. Osrednji problem, zlasti pri lubju, je velika voluminoznost, vlažnost ter primes nečistoč anorganskega izvora, kar vse zmanjšuje nje- govo neposredno uporabnost za pridobiva- nje tehnološke energije ali za ogrevanje. To so tudi odločilni dejavniki, ki onemogo- čajo , da bi ti ostanki in odpadki postali v ne- spremenjeni obliki tržno blago. Zaradi pre- velikih količin jih v celoti tudi ni možno upo- rabiti na mestu nastanka ali v njegovi nepos- redni bližini. S predelavo v brikete vse navedene po- manjkljivosti odpravimo ali vsaj občutno zmanjšamo. 3. TEHNOLOGIJA IZDELA VE BRIKETOV Briketiranje različnih vrst biomase za kur- javo ima že bogato tradicijo. Prve stiskalnice so bile konstruirane na ročni mehanični po- gon in so imele majhno kapaciteto (100-150 kosov briketov na uro) ter majhen pritisk. Iz- delani briketi so bili slabe kakovosti in neob- stojni, saj so pod vplivom vlage in pri tran- sportu hitro razpadli v prvotno sestavino. Za- to je bila nujna uporaba veziv in lepil, ki so omogočila večjo obstojnost briketov. Kot ve- zivna in lepilna sredstva so uporabljali različ­ na sredstva, ki gorijo (premogov prah, bitu- men, smola, lesni katran, sulfitna lužina) pa tudi negoreča veziva (vodno steklo, gips). Stroški nabave teh veziv, mešanje med os- novni material, večja vlažnost izdelanih bri- ketov in počasnejše stiskanje je močno zmanjšalo učinkovitost in gospodarnost bri- ketiranja. Pri novejših tehnologijah dodajanje lepil in veziv ni več potrebno. Visoki pritiski stiska- nja, tudi do 2 x 108 Pa (do 2000 barov) in pri- merna priprava materiala pred stiskanjem (mletje, drobljenje ali sekanje na primerno velikost delcev - največ do 3 cm, homogeni- ziranje materiala, naravno ali umetno pred- sušenje do vlažnosti 10-20 %), omogoča izde- lavo visokokvalitetnih in obstojnih briketov z _ j . . • ' • • • ~ • • ~ .\ '· • .. ·, , ' i • • • • ..... •• : 1 • , • • • ' t • 1 1 ~. ; l ~ ·. ~ • • • • • ' 1 • • 1 • ' Sl. l: Različne vrste in oblike bnketov in pelet (levo spodaj) i2 btomase. (Foto: J Smolej) maso 1150-1300 kg/ m3, celo do 1450 kg/ m3 in kalorično vrednostjo med 17 m 18 MJ / kg. Kot kun vo so torej enakovredm kakovostneJ- šim premogom. Zaradi visokega pritiska in povečane temperature, ki pri stiskan ju dose- že do 200 "C, postane stisnJen material plas- tičen ter se reaktlvira adhezivna sposobnost ltgnina, ki je naravno vezivo cellc in lesenih vlaken, a je b1la z razžagovanjem, droblje- njem ali drugačno obdela vo pretrgana Pri lubju iglavcev pa imaJO pomembno vlogo lepljenja tudi primešane smole Shcrnatiziriln !'r>kaz razhčni.h tohnl.k sti~Jc.anja bicmasc v bnkcte (pclete ) Starejša tehnika za briketiranje, kt Je zmog- la le majhne pritiske, je bila prireJena pred- vsem izdelovanju briketov večJih dimenzij, velikosti opeke. Takšni bnketi so bili primer- ni le za ročno kurjenje. Vsa sodobna tehnika pa je konstruirana za lZdelovanJe briketov manjših dimenzij, največ do premera lO cm, poprečno od 5-7 cm. Najpogostejša oblika briketov Je valj dolžine od nekaj cm tja do 30 cm. Pn nekaterih napravah je možno di- menzije briketov po potrebi tudi spreminjati. Pri takšnih manjših briketih se dosežeta veli- ka trdnost in obstojnost, omogočena je popo- lna avtomatizacija kurjenja (slika 1). V novejšem času se v svetu vse bolj uve- ljavlja nova tehnologija stiskanja biomase, to je t. i. peletiranje (Izdelava pe letov) Tehnolo- gija je poznana tudi pri nas, predvsem v far- briket b1o.rnasa bat hidravli!en ali rnehani~en pogon Ski ca t . Bat.na stlskaln~ca b!o~asa. briket koničen ViJak Sklca 2. Stiskalnica .s lconičnim vijako rn 5ktca 3 . Stiskal nica za pe lete 307 Diagram l :Vpi iv pri tiska na gostoto (maso) izdelanih briketov pri razi ičnih tehnikah stiskanj>Problem je namreč v dejstvu, da sta se ta- ko proizvodnja kot tudi poraba električne energije razvijala neodvisno od dejanske ce- ne proizvodnje, kaj šele od svetovne cene energije, od katere je postajalo naše gospo- darstvo vse bolj odvisno. Ker cena električne energije za velike porabnike ni pokrivala niti ene čertrtine cene proizvodnje, je bila seve- da električna 'žeja' porabnikov nenasitna. Po- sledica tega dejstva je bila strahotna struk- turna deformacija našega gospodarstva. Energetsko intenzivne proizvodnje - alumi- nij, petrokemija, železarstvo, papirna indust- rija itd. - so povečevale svoje obratovanje in se celo usmerjale v izvoz, ob tem pa so živele od 'skrite subvencije', ki so jo dobivale z do- cela nerealno ceno električne energije. Di- menzije, ki jih je ta proces zajel, lahko sodimo po podatku Svetovne banke, ki navaja, da porabi Jugoslavija za povprečno enoto konč- 314 nega izdelka dva krat več energije kot sosed- nja Avstrija ali ZRN, in celo šestkrat več kot mala Švica. 'Energetiki' si niso zastavili vprašanja, za- kaj povpraševanje po energiji raste v Jugo- slaviji hitreje od stopnje rasti celotne proiz- vodnje, zadovoljevali so se z ugotovitvijo, da so takšne pač 'objektivne tendence', in v tem smislu tudi načrtovali svojo bodočo ekspan- zijo. Vse ostalo so prepuščali 'ekonomistom' in mogoče še 'politikom'. Tako prihajamo do absurda, da dolgoročni plan do konca tega stoletja predvideva gradnjo dodatne zmoglji- vosti 19.000 MW instalirane moči, torej toliko, kot smo je zgradili v preteklih 40 letih. Taka investicija pa bi nas stala kar 30 milijard do- larjev.« (Dnevnik, l. 3. 1986) In ta plan naj bi uresničili z gradnjo jedr- skih elektrarn? ' KVALITETA ZRAKA V JUGOSLAVIJI IN EVROPI Primerno temu razvoju se je spreminjala tudi kakovost zraka, posebno v regionalnih industrijskih centrih, kjer se kritično stanje še dodatno poslabšuje zaradi ogrevanja stano- vanj in lokalnega reliefa. Onesnaženost zraka je v nekaj povojnih desetletjih dosegla neslu- tene razsežnosti. Po ocenah Hidrometeorološkega zavoda Jugoslavije je v letu 1980 onesnaženost z žveplovim dvokisom v Jugoslaviji dosegla že 1.285.000 t. Všteti so naslednji glavni izvori emisij: termoelektrarne s 530.000 t S02, ostala industrija in ogrevanje prav tako s 530.000 t S02, kemijska industrija s 180.000 tin promet s 45.000 t S02. Sorazmerno je naraščala tudi onesnaže- nost zraka z drugimi strupenimi emisijami, kot so: dušični oksidi (NOx), ogljikovodiki (neizgorele organske spojine), ozon (03) in prah. Vse večja je tudi prisotnost zelo strupe- nih težkih kovin v zraku (Pb, Cd, . . . ), ki so močno kancerogene. Nezadržno pa se povečuje onesnaženost potokov in rek z industrijskimi in komunalni- mi odplakami (Sava, Savinja od pritoka Pake naprej, Drava, Mura, Reka, . . . ). Redke so re- ke ali pritoki, ki so se ohranili čisti ali pa so jih ljudje okoli njih z dovolj osveščenosti in odgovornosti očistili. Ena od redkih očiščenih slovenskih rek je reka Meža, kamor sta se zo- pet vrnila bistrina in življenje. Žal pa sama Meža ne more spremeniti ne videza ne kriv- de zaradi strupenih plinov umirajoče, nekoč bujno rastoče Mežiške doline. Sramotno zrcalo »razvitosti« občin so v glavnem povsod prav reke in potoki. Redke so občine, ki vidijo zrcalo svoje kulture in raz- voja v čistosti rek in zraka. Neugoden relief in slabe meteorološke razmere v nekaterih industriJskih središčih (zaprte doline s pojavom in verzije) pa so ob- remenjenost z emisijami še povečali . Okoli takšnih industrijskih središč se začenja opa- žati postopno sušenje gozdnega drevja, ki je v bližini dimnikov in drugih izvorov emisij po- nekod popolnoma odmrlo. Tako so bili dani vsi pogoji za delovanje erozije, katere posle- dice so danes vidne kot gola, s kalna pobočja. Na večjih razdaljah pa so plini in tudi onesna- žene vode počasi in vztrajno zastrupljati zem- ljo in vse živo. Povzročili so postopno umira- nje ekosistemov. Z graditvijo visokih dimnikov konec šest- desetih let je bil problem za nekaj časa zakrit in pozabljen, dokler se ni pojavil v veliko večjem obsegu vsepovsod. Strupeni plini so se preko megle in oblakov v vse hujših obli- kah prenašali na velike razdalje, se usedati po vsej zemeljski površini in povzročili zače­ tek postopnega umiranja gozdov. Pojav je močneje opazen v okolici velikih industrijs- kih središč in na poteh zračnih tokov, pred- vsem na sedlih in grebenih. Še posebno moč­ no pa se pokaže ob zaostrenih klimatskih raz- merah, ki oslabelim drevesom še dodatno zmanjšujejo preživetveni prag. V srednji in zahodni Evropi je tako pone- kod uničenih že nad 60 % gozdov. Po po- datkih o količini emisij z S02 se Jugoslavija med drugimi evropskimi državami uvršča nekje na začetek druge polovice v razpre- delnici držav. Jugoslavija je v letu 1980 erni- tirala 1.285.000 t S02, razvita ZRN pa v letu 1982 3.469.000 t S02 oziroma v letu 1975 3.630.000 t S02. Stanje pri nas je bilo v letu 1975 ugodnejše kot danes predvsem na ra- čun manjše porabe in proizvodnje energije ter uporabe boljšega premoga z manjšo vsebnostjo žvepla. V Nemčiji pa se je stanje od leta 1975 do 1982 že izboljšalo za okoli 200.000 t S02 ali za ca. 8 %. še večje emisije pa dosega Velika Britanija, ki je v letu 1975 dosegla skoraj S mi- lijonov t žveplovih emisij. Za primerjavo poglejmo, kakšne so bile ' emisije po državah, preračunane na isto eno- to površine, na km2. V ZRN je bila ta količina 14,6 tlkm2, v Jugoslaviji 5,3 t/km2, v Grčiji 4,6 t/km2, v Veliki Britaniji pa kar 20,3 t/km2. Zelo drugačna pa je razpredelnica žvep- lovih depozitov po državah. Po podatkih nemških strokovnjakov je razpored držav po letnih količinah usedlega žvepla naslednji: - DDR 8,5 g / m 2 - CSSR 7,6 g/m2 - Belgija 6,7 g/m2 - Madžarska 6 g /m2 - ZRN 5,5 g/m2 - Jugoslavija 5.4 g/m2 - Poljska 5,3 g/ m2 - Velika Britanija Letni razpored odloženega žvepla velja za obdobje 1979-1982. Različnost med razpredelnico držav po iz- puščenih emisijah in razpredelnico držav po odloženih depozitih žvepla nam govori o ve- likem vplivu zračnih tokov in drugih mete- oroloških pojavov na količine žveplovih usedlin v kaki deželi. Zahodni vetrovi odna- šajo onesnažen zrak proti vzhodu. Tako je npr. Velika Britanija v razpredelnici odlože- nih depozitov med zadnjimi, pa čeprav pro- izvede največ S02. Zato tudi umiranja gozdov ne pozna v tako hudih oblikah kot sicer dosti čistejše skandinavske ali druge manj umaza- ne vzhodnejše dežele. Vidimo, da razdalje pri tem ne igrajo nobene vloge in da pred strupenimi primesmi zraka niso popolnoma varni niti najbolj odmaknjeni predeli Evrope. Ce pregledamo izvore žveplovih in neka- terih drugih strupenih emisij, ki so jih v letu 1982 preučili v ZRN, vidimo, da so deleži po izvorih naslednji: - za žveplov dvokis (S02) - skupno 3,47 milijona ton- 62% energetski obrati, 25% in- dustrija, 9% individualno gretje, 3% promet; - za dušične okside (NOx) - skupno 3,1 milijona ton - 55 % promet, 28 % energetski obrati, 14% industrija, 4% individualno gret- je; - za ogljikovodike - skupno l ,6 milijona ton- 39% promet. 32% individualno ogreva- nje, 28% industrija, l% energetski obrati; - za prah- skupno 0,7 milijona ton- 60% industrija, 22 %energetski obrati, 9 %promet, 9 o/o individualno gretje. GLAVNI ONESNAŽEVALCI ZRAKA V SLOVENIJI Po ocenah HMZ Slovenije iz leta 1984 pro- izvede Slovenija letno 165.000 t S02. Zanima 315 nas, kdo so povzročitelji emisij. če bomo zna- li pokazati nanje, bomo vedeli, kje odstranje- vati izvor zla oziroma iskati rešitve za zmanj- šanje emisij. Tako bomo upočasnili proces propadanja, degradacije našega naravnega prostora in ohranili naše sožitje z njim. Ce je namen dela blagostanje, mora postati varo- vanje zdravega okolja sestavni del vsake gospodarske dejavnosti. Glavni onesnaževalci zraka z žveplovim dvokisom po občinah SR Slovenije v letu 1984 so po ocenah HMZ Slovenije bili: l. T. Velenje (TE Šoštanj 59.700t S02) 2. Trbovlje (TE Trbovlje 23.600 t S02) 3. Ljubljana Moste (Toplarna Ljubljana 16.100 t S02) 4. Ptuj (TGA Kidričevo 5.850 t S02) 5. Ravne na Koroškem (Rudnik in topilnica Mežica 5.200 t S02, Železarna 520 t S02) 6. Krško (Papirnica 4.500 t S02) 7. Celje (Cinkarna 3.400 t S02) 8. Jesenice (Železarna l.350 t S02) 9. MB-Ruše (Tovarna dušika 1.570 t S02) 10. Zagorje ob Savi (IGM 970 t S02) 11. Laško (Papirnica Radeče 820 t S02, Pi- vovarna 240 t S02) 12. Ilirska Bistrica (Lesonit 650 t SOz) 13. Kranj (Tekstilindus 570 t SOz, Opekar- na 100 t S02), itd. Poleg emisij S02 se v večini primerov po- javljajo tudi emisije prašnih delcev in druge neocenjene vrste emisij. Zaradi različne onesnaženosti zraka po ob- činah, različne konfiguracije tal in različnih meteoroloških razmer so povprečne koncen- tracije S02 v posameznih krajih Slovenije raz- lične . Lestvica najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji, ki kaže povprečno koncentracijo S02 v zraku v kurilni sezoni, je naslednja: - nad 20 mg S02/m3 zraka: Trbovlje, Hrastnik, Črna, Ljubljana, Maribor, Krško, Celje: - nad 10 mg S02/m3 zraka: Kamnik, Žer- jav, Zagorje, Žalec, Mežica, Škofja Loka, Med- vode, Kranj, Štore, Rimske Toplice, Tržič; - nad 5 mg SOz/m3 zraka: Litija, Ptuj, Slo- venj Gradec, Slovenska Bistrica, Jesenice, Vrhnika, Šentjur, Radeče, Sevnica, Domžale, Kidričevo, Murska Sobota, Idrija, Šoštanj, Ravne, Novo mesto, Ruše; - pod 5 mg S02/m3 zraka: Titov o V elenje, Kanal, Črnomelj, Izola, Ankaran, Koper, Ko- čevje, llirska Bistrica. 316 EMISIJE IN NASTOP IMISIJSKE GOZDNE MEJE KOT ZNANILKE EKOLOŠKE KATASTROFE Poleg naravnih, rastiščnih dejavnikov, ki določajo znane gozdne meje, se pojavlja nov omejujoč dejavnik okolja; to so strupene emi- sije, ki uničujejo oziroma preprečujejo rast gozdnega drevja in grmovja. Tako se v za- dnjih desetletjih opaža nastop wnetno po- vzročene imisijske gozdne meje. Imisijska gozdna meja predstavlja zaradi drugih de- javnikov okolja kritično črto med sklenjeno gozdno vegetacijsko odejo (z vsemi stopnja- mi oziroma oblikami ohranjenosti) in razkrita zemeljsko površino, izpostavljeno eroziji. Po- javlja se okoli znanih izvorov onesnaževanja zraka. Gozdno vegetacijsko odejo lahko ohranja- mo s pravilnimi, prilagojenimi gojitvenimi pri- stopi, upoštevajoč odpornost posameznih drevesnih in grmovnih vrst. Erozije in drugih negativnih sprememb na ogolelih gozdnih pobočjih pa ne moremo preprečiti brez pre- grad in drugih izredno dragih tehničnih ukre- pov, ki jih pri nas vsekakor nismo zmožni iz- peljati. Dober primer nezmanjšanih emisij in širje- nja imisijske gozdne meje ter s tem poveča­ nja že preko 360 ha velikega erozijskega ob- močja, je zgornja Mežiška dolina ob Topilnici svinca v Žerjavu. Tam opravljamo številne gozdarske in biološke raziskave, s katerimi se želimo čim bolje seznaniti s procesi propa- danja gozdov in obvarovanja vegetacijske zelene odeje na prizadetih območjih. KONVENCIJA O ZMANJŠANJU ŽVEPLOVIH EMISIJ ZA 30 % DO LETA 1993 Kaže, da se Jugoslavija še vedno ni zaved- la posledic vse večjega onesnaženja, saj ni podpisala konvencije držav o zmanjšanju žveplovih emisij. V Helsinkih so zadnjega julija 1985 ministri za okolje iz 21 držav podpisali tako imenova- ni Protokol v žveplovih emisijah. To je legalno potrjen dokument, s katerim so se vse te dr- žave obvezale zreducirati emisije ali preko- merne izvore S02 za najmanj 30 % v najkraj- šem času, najkasneje do leta 1993. Toda 14 držav tega dokumenta ni podpisalo, čeprav je v vsakem primeru tudi 30 % redukcija za tako dolgo periodo premajhna. Še težja pa bo pot k naslednjemu dokumentu o zmanjšanju onesnaženja zraka z dušikovirni oksidi. Srečanje v Helsinkih je bilo označeno kot 10. obletnica konference o varnosti in sode- lovanju v Evropi, ki je bilo praktično tretje srečanje, EB III., izvršilnega telesa za dogo- vor o čezmejnih zračnih polucijah na dolge razdalje. Dokument so podpisale: Švedska Švica Norveška Avstrija Danska Ceškoslovaška Finska SZ Belgija Ukrajina Nizozemska NDR Luksemburg Bolgarija Lichtenstein Madžarska ZRN Italija Kanada Dokumenta niso podpisale: Grčija Jugoslavija Španija Islandija Portugalska Irska Turčija Vatikan Malta ZDA Ciper V elika Britanija Romunija Poljska (Acid magazine - autumn, 1985) KAJ LAHKO STORIMO? Ali se ne umaknem o prevečkrat v gozd, k svojemu vse manjšemu »kubiku«? Ob pro- blemih onesnaževanja velikokrat dvignemo roke in ne storimo ničesar . Po svoji strokovni izobrazbi smo prvi poklicani, da opozarjamo delavce različnih gospodarskih in družbenih dejavnosti na napake v odnosu do okolja in na njihove daljnosežne posledice. Marsikate- re Krupe ali doline smrti ne bi bilo, če bi se pojavili pravočasno na pravem mestu. l . S predavanji in osveščanjem po šolah in drugod v javnosti moramo vzpostaviti bolj hu- man odnos do narave. Glasno moramo poka- zati na kršitelje in na posledice brezbrižnega odnosa do človeka in okolja. Dovolj časa smo izgubili, ko smo tri desetletja mirno gledali umiranje jelke, ki je bila nekdaj ponos naših gozdov! 2. Doseči moramo zmanjšanje emisij jn podpis konvencjje v celotnem jugoslovan- skem prostoru. 3. Gospodarjenje z gozdovi v teh območjih moramo prilagoditi posebnim imisijskim raz- meram. Naš cilj je ohranjati in pospeševati preživelo, odpornejšo primes v poškodova- nih gozdovih in jo tvoriti v stabilno, sklenjeno sestojno zmes novo nastajajočega raznodob- nega gozda. Pri različnih stopnjah ogroženo- sti gozdov se naši gojitveni cilji spreminjajo od še splošnih gospodarskih k popolnoma varovalnim, protierozijskim. Ti pristopi pa v sebi, z ohranjanjem vitalnejšega naravnega mladja, še vedno omogočajo povratek k pr- votnemu naravnejšemu načinu gospodarje- nja, kolikor bi se emisije zmanjšale oziroma odpravile. V nasprotnem primeru pa so tudi vse raz- iskave zaman. IJTERATURA: l. Statistični letopisi SR Slovenije 2. Dnevnik, l. marca 1986 (Naš program jedrske energije, Janez Stegnar) 3. Poročilo HMZ Slovenije iz leta 1985 4. Poročilo HMZ JugoslaVlje iz leta 1985 5. Was ist los mit unserem Wald? l. avgust 1985 6. Acid magazin, autwnn 1985. Obveščamo bralce in sodelavce, da ima uredništvo Gozdarskega vestnika ter Zveza društev inženirjev in tehni- kov gozdarstva in lesarstva novo tele- fonsko številko (061) 224 080. Uredni.štvo 317 OXF.: 945.26 Zmaga v Račkovi dolini Na letošnjem XV. svetovnem prvenstvu gozdarjev Drevorubač '86, ki se je odigrava- lo v Račkovi dolini blizu Liptovskega Hrado- ka na Slovaškem od 14. do 16. septembra, so naše državne barve zastopali Marko Leme- šic iz Hrvaške, Ratko Došič iz Vojvodine in mladi 23-letni Bogdan Ambrožič iz Slovenije. Med ll udeleženirni narodi tega zanimivega tekmovanja _so naši fantje dosegli lep uspeh, saj so med Cehoslovaki, Finci, Svedi, Poljaki, Norvežani, Madžari, Sovjeti, Romuni, Danci in Bolgari zasedli četrto mesto, Bogdan Ambro- žič pa je v disciplini precizno rezanje debla osvojil prvo mesto med 34 tekmovalci in v tej disciplini postal tudi svetovni prvak. Tokrat je poleg vodje našega moštva Kazi.mirja Ku- movca in še nekaterih Jugoslovanov lepo de- lo in uspeh reprezentance imelo priložnost opazovati tudi šest Slovencev. Peterica med njimi: Ivan, Jernej, Dušan, Karel in Lojze, se je podala na pot tudi zavoljo opazovanja orga- nizacijskih fines, kajti za organizacijo nasled- njega svetovnega prvenstva gozdarjev se poteguje tokrat tudi naša država, in če bo šlo vse po sreči, bomo imenitne znalce gozdar- skega poklica nemara lahko prihodnjič po- zdravili celo v naši Postojni. Šesti udeleženec pa je bil avtor tega zapisa. Ceškoslovaško mejo smo prestopili na prehodu Petržalka, tik pred Bratislavo. Pri- jazni, a odločni obmejni organi so nam nemu- doma pobrali potne liste in začelo se je dveurno brezplodno čakanje. Nehote srno pomislili, da če bodo Čehoslovaki kdaj na ši- roko odprli mejo za obisk turistov, bodo mo- rali dolgotrajne postopke zanesljivo skrajša- ti. Kadilce odbijajo tudi vsepovsod nalepljeni napisi »Zakazan fajčit« ali po naše »Prepove- dano kaditi«. Po ne prehudem brskanju po kovčku med srajcami in spodnjicami so nam vrnili dragocene potne liste in mimo vojaških straž smo se odpeljali v Bratislavo. Namestili srno se v lepem hotelu Bratislava. V mislih smo hvalili Ivana, ki se je že v Mariboru do- 318 mislil kupiti hlebec kruha. Tudi na Slovaš- kem se namreč brez denarja ne dobi nič, kron pa nismo imeli. Na želeno pivo je bilo pač potrebno počakati do naslednjega dne, ko srno po manjših zapletih vendarle uspeli zamenjati dovolj denarja v češkoslovaško na- cionalno valuto. V nekoliko kislem vremenu smo jo z našim kombijem ubrali v smer Nitra, Banjska Bistri- ca, Donavaly, Ružemberok, Liptovsky Bra- dok. Motor je lepo brnel, požirati smo kilo- metre in kilometre dobre avtoceste, levo in desno pa so za nami ostajala lepo obdelana polja. Globlje in slastneje smo vdihavali zrak na prvih pobočjih Nizkih Tater v smeri Dona- valyja. Tod imajo Slovaki številna lepo ureje- na zimskošportna središča, bregovi so prav posejani z žičnicami in lepimi hoteli. Oblaki so se razkadili, za nas pa težave pravzaprav šele začele. Nikjer namreč ni bilo mogoče stakniti nafte za našega kovinskega konjička, pot do nekakšnih bonov za to dragoceno te- kočino pa bi morali začeti že na prehodu v Bratislavi, kjer je po daljših tekanjih po ban- kah nafto vendarle mogoče zagotoviti. Z listi- nami, ki jih je posedoval naš Karel, tudi ni bilo pri vstopu v Račkovo dolino mogoče prepri- čati odločnega miličnika. S strogo kretnjo je vozilo usmeril na parkirišče, mi pa smo vzeli pot pod noge in se po strmi poti podali k pri- bližno štiri kilometre oddaljenemu tekmova- lišču. Trud je bil poplačan, okoli doma slo- vaških gozdarjev je bilo živahno, pripravljala se je otvoritev. V roke smo še uspeli seči na- šim fantom, ki so bili v modrih enotnih oble- kah res imenitni. Zbralo se je kakih 3000 ob· iskovalcev. Domačini so prispeli iz vseh kra- jev, veliko je bilo tudi povsem posvetnih firb- cev, pa zastopnikov gozdarskih priprav, oro- dij. Kot je v navadi, se je na častni tribuni zbralo dosti domačih in tujih odličnikov. Opa- zili smo rnožaka, ki se je z neko napravo v ro- kah vse tri dni tekmovanj silno trudil, da bi se funkcionarji in običajni ljudje med seboj ne pomešali. V glavnem mu je namera uspeva- la, jezil se je nekoliko le na novinarje, ki so se pač po svoji dolžnosti lahko vendarle prebi- jali tudi skozi vrste odličnikov. No, otvoritev je bila lepa zadeva, čeprav Jugoslovanov, ne kot tekmovalcev in ne kot delegacije, sploh niso omenili. Zanimivo pa je, da je govornik z odra pozdravil skoraj vsa- kogar, ki je drobencljal mimo tribune. Zato pa smo večje spoštovanje uživali za domom, kjer so se pod ceradami in na prostem ob do- brem in poceni pivu sklepala nova znanstva ali pa obnavljala stara. Tu ni bilo nikakršnih uradnih ovir in opazili srno, da so Jugoslovani pravzaprav zelo priljubljeni, številni Slovaki namreč zelo dobro poznajo našo domovino, posebej obmorske kraje. Prvega tekmovalnega dne sta bili na spo- redu dve disciplini: podiranje drevja na klin in kleščenje vej. Tu so bili našl fantje solidni, obstali so na šestem mestu. Podiranje m bilo slabo, debla so švistala komaj kaj mirno belo obarvanih klinov. Slabše so se odrezali pri kleščenju vej, kajti, kot je povedal vodja na- šega moštva, Kazimir Kumovec, so fantJe na treningih v nekem gozdu v bližini Vinkovcev trenirali na topolih in klestili veje zelenega bora. Še najbolje se je pri kleščenju odrezal Ratko Došic, ki je sicer porabil mnogo časa, zato pa je s kakovostjo osvojil lepo števtlo točk. Kazimir Kurnovec je tudi dejal: »Jutri bo zanesljivo bolje, saj bodo sledile tekmovalne discipline, ki jih naši fantje mno- go bolj obvladajo. Res pa nimamo enakih možnosti kot tuji tekmovalci. Manjka nam žag, sodobne opreme, vse premalo dajemo za reprezentanco sredstev, kakor da fantje niso navsezadnje predstavniki jugoslovanske gozdarske industrije. Še skromnih darilc ni- smo premogli, s katerimi so nas denimo pre- senetile druge reprezentance.« Bogdan Ambrožič pri preciznem rezanJU debla, kjer je postal svetovni prvak. Foto: B. Šefic Takole so udeleženci in gledalci čakali na okrepčilo na prireditvenem prostoru. Foto· B. šefic 319 Bogdan Ambrožič na zmgigovalnem odru. Sprejem čestitke po prejemu zlate kolaJne za d1sciplino pre- cizru rez debla Foto: B. Sefic Bogdan Ambrožič pri podiranJu debla. Foto: B. šefic 320 No, to zagrenjenost so fantje resnično po- pravili naslednjega dne, ko so se povzpeli na skupno četrto mesto, posamezno pa so osvo- jili 9., ll . in 23. mesto. Bogdanu Ambrožiču, kot smo že zapisali, pa se je posrečil čudovit dosežek, prvo mesto v disciplini preciznega reza debla. Neverjetno lepo je bilo slišati na- šo hirrmo in gledati na najvišjem jamboru na- šo zastavo. Nemo smo stali in prsi nam je raz- ganjalo od ponosa. Še bolj smo se veselili, saj je tudi naša šesterica v kombiju uspela rešiti naftne težave. Poslej smo, dobro založeni z gorivom, lahko potovali tudi nekoliko proč od utrjenih smeri. Kakorkoli že, srečen je bil tudi absolutni svetovni prvak Miroslav Ger- ža, ki mu je na sklepni slovesnosti segel v ro- ke sam češkoslovaški minister za gozdar- stvo. Zanimivo je, da Miroslav Gerža ni bil zmagovalec v nobeni posamezni disciplini. Pohvaliti moramo organizacijo prvenstva, ki se je odvijalo brez posebnih zamud, pošteni so bili tudi sodniki, vsaj tako so udeleženci zatrjevali. Naš klub šesterice se je neposred- no po uradnem zaključku odpeljal v smeri Donavalyja. Zgodaj zjutraj smo se napotili proti domo- vini. V Bratislavi so nas zadržali še zadnji na- Svetovni prvak Karel Križ iz ČSSR, deveto mesto Marko Lemešic (ju) 11. mesto Bogdan Ambrožič in 23. Radko Došic. l. ČSSR 3991 točk, 2. Finska 3927, 3. ŠVed- ska 3687, 4. Jugoslavija3416, 5. Poljska 3393, 6. Norveška 3384, 7. Madjarska 3342, 8. SSSR 3163, 9. Romunija 2866, 10. Danska 2623, 11. Bolgarija 2473. kupi, saj pravijo, da si s kronami zunaj Češko­ slovaške ni kaj dosti pomagati. V veliki, z be- lim marmorjem obloženi veleblagovnici je moč vse prihranke kar dobro vnovčiti. Blago ni drago, prej poceni. Še to naj povem, kako ljudje uganejo, da si tujec. Zanimajo se za na- še dinarje, čeprav se človeku milo stori, ko vidi, da ima krona na Češkoslovaškem velja- vo, dinar pa pri nas . .. Mesto Bratislava je le- po in urejeno. Tam nekje pred magistratom smo opazovali poroko. Svatje so se smejali in narnigovali ženinu, nevesta je zaupljivo gle- dala, njena mati smrkala, oče pa je z negoto- vim korakom ubral smer proti okrašenim vo- zilom. Tako kakor drugod po svetu ... Mi pa na prehod Petržalko in potem po avstrijskih avtocestah do domovine. Lepo je ubrati na- vsezadnje smer proti domu ... Bogomir Šefic OXF.: 302:306:377,45 Ergonomika in racionalizacija prevoza lesa V Straži pri Novem mestu je bil dne 8. julija 1986 seminar z naslovom Ergonornika in ra- cionalizacija prevoza lesa. Seminar so prire- dili Splošno združenje gozdarstva Slovenije, B T -V TOZD za gozdarstvo in Gozdno gospo- darstvo Novo mesto. Izvedbo seminarja je za- gotovil prof. dr. Marjan Lipoglavšek s sode- lavci. Udeležili so se ga predstavniki vseh gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, poleg tega pa še predstavniki firme TAM - Maribor -razvojna služba, DO servis vozil in mehanizacije Ljutomer in LIV Postojna- raz- vojna služba. Na seminarju so bile obravna- vane naslednje teme: Delovni čas in hitrosti vožnje pri prevozu lesa - prof. dr. Edo Rebula Poraba goriva pri prevozu lesa - Jože K ure Tresenje in obremenitve šoferjev s trese- njem pri prevozu lesa - Milan Trkman Obremenitve voznikov z ropotom - prof. dr. Marjan Lipoglavšek. V okviru programa so si vsi udeleženci tudi ogledali in ocenili gozdarski kamion, izdelan po zahtevah ergo- nomskih kriterijev. Med snemanjem je bila nazorno predstavljena tudi vsebina strokov- ne publikacije z naslovom Obremenitve šo- ferjev gozdarskih kamionov, katere avtorja sta prof. dr. Marjan Lipoglavšek in asist. Mi- lan Trkman. Na seminarju je bilo ugotovljeno, da je bil osnovni namen vsebine v celoti dosežen. Ta se kaže tudi kot usmeritev za nadaljnje delo v naslednjem: - iz grobih, sedaj znanih podatkov preiti na podrobnejšo obravnavo posameznih pro- blemov prevoza lesa, - zagotoviti celovito oblikovanje enovitej- še nadgradnje gozdarske prevozne garnitu- re, - predstavitev raziskave obremenitev voznikov gozdarskih kamionov, 321 - - možni ukrepi racionalizacije pri prevozu lesa. V razpravi so prišli do veljave tudi povsem konkretni predlogi, ki naj bi jim pri bodočem obravnavanju prevozov lesa sledili: Kako zmanjšati porabo goriva, ki predstav- lja pomemben delež stroškov v tej fazi goz- darske proizvodnje? Veliko opravil, ki temu lahko služijo, je po- znanih, toda potrebno jih bo uveljaviti. Taka opravila so: - ogrevanje (priprava za delo) motorja vo- zila, - nastavitev (vzdrževanje) šob, - tehnika (usposabljanje) vožnje, - izbor optimalne moči (konstrukcija) mo- torja, - zavarovanje (tehnika kontrole) goriva, - izgradnja oziroma kategorizacija cest. Vplivati je možno tudi na obremenitve: - pri nadgradnji gozdarskih prevoznih garnitur je potrebno dosledno upoštevati po- znane ergonomske zahteve, - kabina vozila, komandne ročice in dru- ga sredstva morajo ustrezati zahtevam po- čutja voznika, - izgradnja in vzdrževanje gozdarskih cest morata upoštevati tudi počutje voznika med vožnjo, - z organizacijo dela je možno razbreme- niti voznika in podaljšati delo vozila. Pomembno je, da so na seminarju sodelo- vali tudi predstavniki firm, ki izdelujejo vozila ali nadgradnjo. To je bila prva tovrstna izme- njava mnenj o prevozu lesa na tako široki in poglobljeni osnovi. Upravičeno je pričakovati, da bo zato bo- doče sodelovanje pripomoglo k upoštevanju ergonomskih in drugih zahtev, ki lahko o~itno izboljšajo delovne razmere in učinke pri pre- vozu lesa. Pavle Kumer 322 I. UVOD OXF.: 946,1:902 Od sekcije do društva in zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Kratka zgodovina Zdravko TURK* Gozdarstvo in lesna industrija Slovenije sta po vojni spadala najprej do leta 194 7 pod ad- ministrativno-operativno vodstvo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Nato, v času petletke planskega gospodarstva, v letih 1947-1951, so se pristojni nadrejeni resorji za gozdarstvo in lesno industrijo pogosto menja- vali ali preimenovali, bodisi da so bili za na- vedeni stroki skupni ali ločeni, kot Ministr- stvo za gozdarstvo in lesno industrijo, Minis- trstvo za gozdarstvo, Ministrstvo za lesno in- dustrijo, Generalna direkcija za lesno indu- strijo in podobno. Po letu 1951, ko so bila z rastočo decentra- lizacijo državne uprave ministrstva ukinjena, se je pričelo obdobje demokratizacije in sa- mouprave. V gospodarski operativi je delovalo Zdru- ženje lesnoindustrijskih podjetij Slovenije, ki je vključevalo 16 lesnoindustrijskih podjetij (LIP) in 21 tovarn. LIP so v letih 1950-1953 za- jemali tudi sektor izkoriščanja gozdov z 52 gozdnimi manipulacijami. Leta 1954 je bilo iz- koriščanje gozdov integrirano z gozdar- stvom. Zanimivo je, koliko pomislekov je bilo * Prof. v p. Zdravko Turk, dipl. inž., 61000 Ljub- ljana, YU proti tej reorganizaciji in vendar se je lesar- stvo, osredotočeno le nase, razvilo nad priča­ k?van~i. gozdarji pa so z blagovno proizvod- ~!o pnšh do boljšega stika z gospodarskim ZIVlJenJem na tržišču. Gozdna gospodarstva so bila prvotno usta- nove. Povezana so bila v Zvezi gozdnih gos- podarstev in podjetij gozdarstva (7 GG in 5 podjetij). Nekaj pozneje, ko so gozdna gospo- darstva postala podjetja, je bilo tudi pri njih ustanovlJeno Združenje gozdnih gospodar- stev Slovenije. V letih 1954-1960 je obstajala tudi Uprava z~ gozdarstvo LRS, ki je pospeševala reševa- nJe prob.1emov te gospodarske panoge. Od naJpomembnejših novih ustanov za raz- voj gozdarstva in lesarstva je bil leta 194 7 us- tanov}i~.n Gozdarski inštitut Slovenije, to je danasnJl Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo Slovenije, leta 1948 pa fakultetni študij gozdarstva v okviru takratne Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, p~edhodnika današnje Biotehniške fakultete, kjer .sta vključena tudi oddelka za gozdar- stvo m lesarstvo. Obstajalo je že in se širilo nižje, na novo pa ustanavljala srednje in višje šolstvo tako na področju gozdarstva kot le- sarstva. . Gozdarstvo Slovenije je imelo že precejš- nJO strokovnodruštveno tradicijo, saj smo leta 1975 proslavili 100-letnico ustanovitve Kranj- ~ko-primorskega gozdarskega društva. Ceprav je bila takrat pa vse do konca prve svetovne vojne večja gozdna posest in goz- darsko osebje v rokah tujcev, je imenovano društvo prispevalo k razvoju gozdarstva zlasti pri pogozdovanju krasa. Leta 1919 se je preimenovalo v Gozdarsko društvo Sloveni- je, toda že leta 1922 v podružnico Jugoslovan- skega šumarskega udruženja s sedežem v Zagrebu. V .iu_9oslovanskem merilu je imelo največjo tradlCt]o gozdarstvo na Hrvaškem, ki je že le- ta 1846 ustanovilo svoje prvo šumarsko društvo. Uveljavilo se je tudi med obema voj- nama z Jugoslovanskim šumarskim udruže- njem v Zagrebu, ki je tedaj združevala vsa šumarska društva Jugoslavije kot svoje pod- ružnice. Njihovo strokovno glasilo Šumarski lis~, ki je izhajal že od leta 1877 kot eno najsta- reJših gozdarskih glasil v Evropi, je postalo en?tn? gla~ilo imenovanega udruženja. Ud- ruzenJe se Je leta 1940 preimenovalo v Savez šumarskih društava Jugoslavije, podružnica v Sloveniji pa v Slovensko gozdarsko društ- vo. Med vojno je oboje utihnila. IL INŽENIRSKO-TEHNIŠKE ORGANIZACIJE l. Obdobje sekcije inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije Inženirji in tehniki vseh strok Slovenije so po končani vojni. leta 1946, ustanovili skupno D.ruštvo inženirjev in tehrukov (DIT) LRS, da b1 organizirano razvijali in krepili svoje stro- kovne delovne moči v prid našemu gospo- darstvu. Po~amezne sodelujoče stroke so sestavlja- le (bile) sekcije imenovanega republiškega DIT. Nastajale so v naslednjih letih postopo- ma .z zbtr.an]em svojega članstva . Razumljivo, da Je aktlvnost sekcij prva leta počasi naraš- čala . V gozdarsko-lesni stroki je bila leta 1947 us- tanovljen.a Sekcija inženirjev in tehnikov goz- darstva m lesne industrije Slovenije (SlT - GLI). Takrat je bilo inženirjev in tehnikov v tej stroki še razmeroma malo, ker številnim pred vojno ni bilo lahko najti zaposlitev. Leta 1949 je bilo v Sloveniji zaposlenih 98 inženir- jev in 137 tehnikov ter okoli 820 logarjev in manipulantov. (Leta 1954 že 153 inženirjev in 256 tehnikov ter okoli 1050 logarjev in mani- pulantov). Zato so po vojni številna vodilna strokovna mesta zasedali kadri z nižjo stro- ko_vno izobrazbo, priučeni tehniki in sposob- neJŠllogarji, dokler niso prišli novi kvalificira- ni kadri iz šol. Sekcija ITGLI se je zato najprej razgibala v središču, v Ljubljani z okolico, kjer je bilo tudi največ njenih članov iz vrst inženirjev in tehnikov. Od tod je prodiraJo zbiranje član­ stva na podeželju in njihovo vključevanje v naloge Sekcije. Stevilo članstva je polagoma naraščalo (glej poglavje 4 o številu članstva). Aktivnost članstva je zajemala v glavnem sektor nalog iz poglavja 5 pod a. Aktivnost se je stopnjevala okoli leta 1950, ko je dozoreva- la ustanovitev samostojnega društva ITGLI. Podobna organizacijska oblika IT kot v Sloveniji je nastajala tudi v drugih republi- kah. Hrvaško šumarsko društvo IT je priredi- lo leta 1947 ob veliki proslavi 100-letrrice hvaškega šumarstva posvetovanje šumar- skih IT iz vse Jugoslavije. 2. Obdobje Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (DIT GLI) Slovenije (1961-1961) Ko se je članstvo v sekciji razgibalo in je postopoma, z naraščanjem odprtih vprašanj, 323 naraščala tudi njegova strokovna in gospo- darska aktivnost, je nastala potreba po večji organizacijski utrditvi in osamosvojitvi. To po- trebo je uvidelo tudi dotedanje republiško DIT Slovenije in priporočilo ustanavljanje društev IT po strokah pa tudi medstrokovnih društev po tedanjih okrajih ali bazenih. Sledi- lo je ustanavljanje samostojnih DIT po stro- kah. Gozdarji in lesnoindustrijci, ki so bili s svojo Sekcijo IT GLI že od tedaj med najbolj aktiv- nimi, so prvi, na ustanovni skupščini 14. l. 1951 ustanovili Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (DIT GLI) Slo- venije. Sledilo je desetletje največjega raz- maha in vsestranskega uveljavljanja društve- nega članstva v stroki in javnosti. Ustanovitev in Društva smernice njegovega delovanja v prid gospodarstva so bile nakazane v javnih občilih. Prvi predsednik imenovanega Društ- va je bil dotedanji predsednik Sekcije IT GLI Slovenije, inž. Zdravko Turk, ki je nato pred- sedoval DIT GLI do leta 1954. Društvo je takoj izdelalo in sprejelo svoja društvena pravila ah statut. Upravni odbor z mandatno dobo dveh let se je delil na podod- bora za gozdarstvo in lesno industrijo, ki sta bila posebej voljena, medtem ko je bil skupni predsednik voljen izmenično iz vrst gozdar- jev in lesarjev. Društvo je po svojih področjih ali bazenih ustanovilo svoje področne Sekci- je IT GLI, ki jih je bilo v začetku 9, nato pa 14. Pri tem je bilo v okviru organizacijskih smer- nic poudarjeno tudi, da si področne sekcije glede na razvoj in aktivnost svoj upravni od- bor delijo na pododbore za gozdarstvo in lesno industrijo ali da celo lahko osnujejo lo- čeni sekciji tako za gozdarstvo kot za lesno industrijo. Te smernice so prihajale postopno do uresničitve, kakor so se sekcije razvijale. Aktivnost DIT GLI je zajemala vse naloge, naštete v poglavju 5 pod a - c . Dotedanje splošno republiško DIT Slove- nije se je reorganizirala najprej v Zvezo DIT Slovenije, nato pa v Zvezo IT (ZIT) Slovenije. Nova ZIT je vključevala poleg strokovnih DIT tudi okrajne ali bazenske DIT. Slednja pa niso bila posrečena, ker je glede na teren- ske sekcije strokovnih društev motilo dvojno članstvo in bi se bile določene bazenske po- vezovalne potrebe uspešneje dosegale s po- vezavo strokovnih Sekcij. Podoben razvoj organizacij IT je potekal tudi v drugih republikah Jugoslavije. Novo osnovana DIT GLI po republikah vse Jugoslavije so leta 1952 na svojem I. kongresu 324 v Sarajevu ustanovila Savez šumarskih druš- tava FLR Jugoslavije. Ta Savez si je zadal na- logo koordiniranega delovanja v vsej Jugo- slaviji. Sprejet je bil ustrezni statut. Pri tem velja pripomniti, da je bila takrat v drugih re- publikah pod pojmom šumarstva všteta tudi lesna industrija, ki še ni bila tako razvita kot v Sloveniji. Šele na III. kongresu gozdarskih društev IT leta 1958 na Bledu je bilo sprejeto novo, popolnejše ime in sicer Savez IT šu- marstva i drvne industrije Jugoslavije oziro- ma nekaj pozneje Savez IT šumarstva i in- dustrije za preradu drveta Jugoslavije. Tako ta Savez povezuje in predstavlja vse inženir- je in tehnike gozdarstva in lesarstva Jugosla- vije. V vsedržavnem merilu pa je bil osnovan za vse inženirje in tehnike vseh strok in republik Save z inženjera i tehničara Jugoslavije (SITJ), ki povezuje vse inženirje in tehnike Jugosla- vije. 3. Obdobje Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije (1961 do 1985) oziroma Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije (1985 do danes) Z naraščanjem društvenih aktivnosti, s či­ mer se je hkrati dvigal tudi ugled Društva in s prilivom novih članov IT iz strokovnih šol, so določene društvene aktivnosti, zlasti glede prirejanja strokovnih izpopolnjevalnih teča­ jev, sarninarjev in poučnih ekskurzij ter ob- ravnavanja področnih strokovnih problemov praktično presegle zmogljivosti upravnega odbora DIT GLI, tj. centralizirano prirejanje za vso Slovenijo, kot je bilo umestno prej. Tre- ba je bilo najštevilnejši del teh akcij prenesti na področne sekcije ter jih tako močneje na- sloniti na njihovo področna članstvo. Zato je bila, in sicer po lO letih delovanja DIT GLI Slovenije, 4. 3. 1961 ustanovljena Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (ZIT GLI) Slovenije. Izdelana in sprejeta so bila ustrezna nova pravila. Up- ravni odbor je obstajal iz pododbora za goz- darstvo in pododbora za lesno industrijo, enako kot prej DIT GLI. Poleg upravnega od- bora se je občasno sestajal tudi plenum kot razširjeni upravni odbor, v katerem so sode- lovali še nadzorni odbor, predsedniki ali de- legati področnih DIT GLI in po en delegat strokovnih šol, ki vzgajajo inženirje in tehnike. Dotedanje področne sekcije IT GLI so hkrati prerasle v društva IT GLI. Njihov up- l. ravni odbor je bil sestavljen iz pododborov za gozdarstvo in lesno industrijo. Poudarjena je bila tudi težnja, da glede na svojo potrebo in aktivnost osnujejo ločena, samostojna društva tako za gozdarstvo kot za lesno in- dustrijo. Nekatera razvitejša društva so temu priporočilu kmalu sledila, da bi se tako mog- la uspešneje posvetiti vprašanjem svoje ožje stroke. Nova ZIT GLI Slovenije se je tako lahko po- svetila obravnavanju širših problemov in tudi medrepubliškirn prireditvam, še posebej pa reprezentiranju gospodarskih interesov ce- lotne stroke v okviru družbenogospodarskih dogajanj, to je nalogam, naštetim v poglavju S pod d. Na ta sektor nalog se je Zveza vse bolj usmerjala tudi zato, ker je bilo delo IT orga, nizacij družbeno manj upoštevano kot prej. ZIT GLI Slovenije ie na izrednem občnem zboru Il. 5. 1973 v Skofji Loki sprejela nov statut. ki je med drugim vključil tudi izpopol- njeni naslov svoje zveze in sicer v ZIT goz- darstva in lesarstva Slovenije. Tako je lesar- stvo z novim, popolnejšim izrazom, namesto izraza lesne industrije, zajeto s podobno po- jmovno širino kot gozdarstvo. V začetku je bi- lo nekaj pomislekov, dokler se ni uho priva- dilo, nato pa je novo ime popolnoma zaživelo in se utrdilo. Leta 1986, ko je bil sprejet nov statut (9. 12. 1985), pa se je imenovana zveza preimenova- la v Zvezo društev inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva (ZDIT GL) Slovenije. Splošna republiška ZIT Slovenije pa je os- tala ali postala koordinator vseh ZIT posa- meznih strok Slovenije in reprezentant IT, to je tehnične inteligence Slovenije. 4. Število čla..'Lstva v IT organizacijah gozdarstva in lesarstva Slovenije Število članstva je postopoma naraščalo bodisi s popolnejšim vključevanjem ali s pri- livom novih IT iz strokovnih šoL Člani so bili redni, tj. inženirji in tehniki in izredni iz drugih ali pomožnih poklicev, kot npr. na delu uve- ljavljeni logarji in manipulanti. Poleg teh so bili vključeni še člani iz gospodarstva, kamor so štela gospodarska podje~a, ki so s svojo članarino nudila materialno pomoč. Skupno število rednih in izrednih članov je znašalo po letih: 1947-30, 1948-86, 1949- 148, 1950- 160, 1951 - 495, 1952-536, 1953-740, 1954 -839. Na redne člane odpade okoli polovica naštetih. Članov iz gospodarstva je bilo 26 do 30. Število članov je pozneje še hitreje naraš- čalo, tako da je bilo leta 1977 skupaj zaokro- ženo 2400 članov, medtem ko je danes, po poročilu iz občnega zbora ZIT GL Slovenije leta 1985, v 21 društvih 3335 članov. Občasno so bili in so še vedno v znak pri- znanja imenovani tudi častni in zaslužni člani. Prvi naš društveni častni član je bil leta 1962 Avgust Kafol Iz Komna in sicer za zasluge ob 50-letnem delovanju na pogozdovanju Krasa. Do danes je bilo imenovanih skupaj že 63 častnih in 56 zaslužnih članov . Pri višjih IT organizacijah kot so Savez IT Jugoslavije, Savez IT šumarstva i industrije za preradu drveta Jugoslavije in ZIT Slovenije, so si člani slovenskih IT organizacij pridobili do danes skupaj 20 diplom častnih in 22 za- služnih članov . 6. Vrsta ali vsebina delovanja IT organizacij Slovenije Društveno strokovnogospodarsko delova- nje je zajemalo v glavnem naslednje 4 sek- torje nalog: a) Dviganje delovne zavesti in strokovne sposobnosti strokovnih kadrov pri opravlja- nju njihovih službenih nalog in sicer s pomoč­ jo naših strokovnih glasil in brošur, dalje s številnimi, občasnimi posveti, seminarji in te- čaji ter s poučnimi ekskurzijami, posebej s pripravo na pripravniške strokovne izpite pripravnikov. Pomembne so bile tudi gozd- no-lesno popularizacijske akcije, kot npr. gozdarski tedni in poučne razstave. b) Urejanje in izdajanje lastnih strokovnih glasil, Gozdarskega vestnika in Lesa, ki jih je Društvo prevzelo takoj po svoji ustanovitvi od tedanjih izdajateljev, Ministrstva za goz- darstvo in Generalne direkcije za lesno in- dustrijo. Ta strokovna glasila so bila ves čas glavno sredstvo in pot posredovanja strokov- no-gospodarskih obravnav in obvestil stro- kovnim kadrom in javnosti. Pri glasilih se je razvijala, vsaj občasno, tudi založniška dejav- nost ali izdajanje strokovnih navodil. brošur in priročnikov . c) Sodelovanje pri obravnavanju in reše- vanju strokovno-gospodarskih vprašanj pri različnih organih ali v gospodarsko-upravnih komisijah, posebej pri obravnavi osnutkov zakonov, uredb in drugih predpisov in ukre- pov na področju gozdarstva in lesarstva. d) Prirejanje širših strokovnih prireditev, posvetovanj in razprav ter oblikovanje sta- lišč o aktualnih vprašanjih gozdnolesnega gospodarstva na podlagi predhodno pri- pravljenih referatov in utemeljitev. Sodelova- nje na podobnih medrepubliških in zveznih 325 posvetovanjih in prireditvah in pri razčišče­ vanju stičnih točk z drugimi strokami. Uprav- ni plenumi in občni zbori so bili navadno združeni s pomembnejšimi posvetovanji. Težko je na kratko predočiti vso strokov- nogospodarsko in pospeševalna pestrost, s katero so se uveljavljale naše organizacije IT različnih stopenj in v različnih obdobjih. Ena- ko je težko odtehtati v kolikšni meri so pri- spevale k reševanju odprtih vprašanj v svoji stroki in spodbujale ter dvigale delovno za- vest in sposobnost naše tehnične inteligence v prid našega splošnega gospodarskega na- predka. Razumljivo, da je obseg delovanja rastel z organizacijsko stopnjo in s številom članstva. Uspeh in ugled prostovoljne organi- zacije pa sta bila v veliki meri odvisna, tako kot marsikje, od požrtvovalnosti in nesebič­ nosti funkcionarjev, ki so znali premostiti te- žave in k delu pritegniti tudi članstvo. Za majhno podkrepitev tega naj spotoma nave- dem, da Društvo do marca 1953 sploh ni ime- lo svojega prostora in da so zato bile seje up- ravnega odbora zvečer v različnih prilož- nostnih prostorih. Eno največjih strokovnih posvetovanj leta 1954 v Celju »O gospodar- jenju z lesom v Sloveniji«, o čemer je izšla po- sebna edicija, je potekalo npr. v soboto od 19. in v nedeljo do 18. ure. Požrtvovalnost in de- lavoljnost ob vsakem času sta bili tedaj, ob skromnih sredstvih, neprimerno večji ali bolj čislani kot dandanes. V veliki meri pa so bili aktivnost članstva in uspehi njegovega kompetentnega posega- nja v bistvena dogajanja v stroki odvisni od splošnih družbeno-upravnih razmer. Tako so npr. v desetle~u po letu 1950, to je v obdobju rastoče decentralizacije in demokratizacije državne uprave, strokovna društva imela ši- roko možnost svojega sodelovanja pri vseh važnejših strokovnogospodarskih vprašanjih socialističnega razvoja, uživala pa so tudi pri- merno družbeno upoštevanje. Delovanje Društva j tart osegalo naloge, kot so naštete v poglavju 5 o vsebini nalog pod a - c. To je bilo zlasti pomerpbno v gozdnolesnem gos- podarstvu, ki je nosilo največje breme povoj- ne obnove. Obremenitev gozdov je bila to- likšna, da se je tedaj, leta 1952, naše Društvo IT GLI obrnilo na predsedstvo vlade LRS s posebno, vsestransko utemeljeno spomenico o potrebnih ukrepih, da bi obvarovali osnov- no proizvodno moč gozdov. V poznejših letih se je obremenitev gozdov postopoma občut­ no zmanjševala. Pozneje, ko so se razrasli novi družbeni or- 326 gani in se je življenjski standard z inozemski- mi krediti prenaglo dvignil ter razvijala teh- nizacija življenja, se je v veliki meri namesto prejšnje delovne požrtvovalnosti med ljudmi razširilo hlastanje po materialnih dobrinah in lagodnem življenju. Tedaj je širši družbeni vpliv IT organizacij zelo oslabel. Nazadovalo je tudi družbeno upoštevanje in pomoč pri njihovem delu. Kmalu po letu 1960 je morala ZIT GLI iskati nova pota svojega delovanja in uveljavlJanja. Namesto na naloge v sektorju pod 5 c, se je v vse večji meri usmerjal na to- rišče nalog, naštetih v sektorju nalog pod 5 d, pri čemer ni smel zanemarjati naloge pod 5 a in b. Njen strokovni in inteligenčni potencial pa je hitro naraščal, kar se je poznalo na vse .višji kvaliteti prireditev, zlasti na temeljito pripravljenih posvetovanjih in znanstveno podkrepljenih referatih. Škoda le, da so zara- di splošnih razmer mnoga dognanja in sklepi ostajali le na papirju. To pa pomeni, da raz- položljivi strokovni potencial ni bil in ni pri- merno izkoriščen na delovnih mestih ali da iz- obrazbena investicija ne prihaja do ustrezne- ga učinka. 6. Materialne težave in skrbi Osebna članarina je bila v primerjavi z or- ganizacijsko-upravnimi potrebami neznatna. Prepičla je bila tudi naročnina na strokovna glasila, še zlasti, ker sta jih prej, preden je nji- hovo izdajanje prevzelo Društvo, neposred- no financirala Ministrstvo za gozdarstvo in Generalna direkcija za lesno industrijo, ki sta jih še nekaj časa finančno podpirali. Naročni­ na ni nikdar mogla dohiteti stvarnih stroškov in podražitev izdajanja glasil. čeprav so bili avtorski honorarji zelo skromni. Enaka usoda je spremljala tudi glasila drugih strok. Člana­ rina članov iz gospodarstva je bila za vse po- trebe preskromna in precej neredna. Zato je materialno poslovanje po predhodno spreje- tih, čeprav skromnih proračunih pomenilo za vodstvo organizacij veliko breme. Njena ak- tivnost je pogosto zadevala na težko pre- mostljive materialne ovire. Vendar je pomen in ugled IT organizacij sčasoma, vsaj med članstvom in v stroki, tako narastel, da so društveni apeli v stiski vedno uspeli najti na- jnujnejše finančno kritje. Pozneje je bilo premagovanje materialnih potreb precej olajšano z iznajdljivostjo, s ko- tizacijami gospodarskih organizacij pri prire- ditvah in z izdajateljsko dejavnostjo, zlasti z natisnjenimi referati v zvezi z visoko kvalitet- nimi strokovnogospodarskimi posvetovanji in Brez materialnih težav in tem posvečenih razpravami. naporov pa IT organizacije nikdar niso bile. 7. Predsedniki DIT in ZIT GLI Slovenije v obdobju 1950-1986 Zdravko Turk dipl. inž.- gozdar 19. ll. 1949- 6. 2. 1954 Lojze Funkl dipl. inž. -gozdar 6. 2. 1954 - 8. 3. 1958 Pavle Olip dipl. inž.- lesar 8. 3. 1968- 18. 3. 1961 Rudi Strohmayer dipl. inž. -gozdar 18. 3. 1962 - 26. 4. 1964 Ciril Remic dipl. inž. - gozdar 16. 4. 1964- 19. 3. 1966 Mirko Pečar dipl. inž. -lesar 19. 3. 1966- 12. 4. 1968 Milan Ciglar dipl. inž. - gozdar 12. 4. 1968 - 27. 3. 1970 Damjan Vindušnurer dipl. inž. -lesar 27. 3. 1970- 12. 5. 1972 Marjan Šebenik dipl. inž. -gozdar 12. 5. 1972 - 7. 3. 1975 Jože dr. Kovač dipl. inž. -lesar 7. 3. 1975-26. 3. 1977 Slobodan Rajic dipl. inž. - lesar 26. 3. 1977 - 20. 4. 1979 Zdenko mgr. Otrin dipl. inž. - gozdar 20. 4. 1979- 13. 5. 1981 Mirko dr. Tratnik dipl. inž.- lesar 13. 5. 1981 - 19. 5. 1983 Janez mgr. Pogačnik dipl. inž. - gozdar 19. 5. 1983- 6. 6. 1985 Alojz Leb dipl. oec - lesar 6. 6. 1985 - ... 8. Dosedanji uredniki Gozdarskega vestnika, strokovnega glasila gozdarstva Gozdarski vestnik je bil osnovan leta 1938 v Mariboru, kjer je obstajala že od leta 1931 gozdarska šola, tedaj edina v Sloveniji. Usta- novil in urejal ga je prof. Stanko Sotošek, qipl. inž. gozdarstva in sicer vse do vojne leta 1941, ko je Gozdarski vestnik utihnil zaradi okupacije. Tega leta so izšle le tri številke. Po vojni je Gozdarski vestnik zopet začel Urednik Stanko prof. Sotošek, dipl. inž. gozd. Miran dr. Brinar, dipl. inž. gozd. Milan Ciglar, dipl. inž. gozd. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd .. Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. 9. Dosedanji uredniki Lesa, strokovnega glasila lesarstva in Strokovno revijo Les je osnovalo leta -1949 ministrstvo. Zamišljena je bila kot skupno gla- silo za gozdarstvo in lesno industrijo, oziroma lesarstvo. Toda ta združitev se ni obnesla in Urednik Janez Jerman, dipl. inž. gozd. - gozdar Stanko prof. Sotošek, dipl. inž. gozd. - gozdar Marjan Pengov Oskar Jug, dipl. inž. gozd. - lesar Miloš Slavnik, dipl. inž. gozd. - lesar Oskar Jug, dipl. inž. gozd. - lesar Jože dr. Kovač, dipl. inž. gozd. - lesar izhajati leta 1946 v Ljubljani. Izhajal je redno do danes, le da je bil leta 1949 eno leto zdru- žen z revijo Les kot skupnim glasilom goz- darstva in lesarstva. Ta združitev ni zadovo- ljila, zato sta nadalje izhajali ločeni strokovni glasili, Gozdarski vestnik za gozdarstvo in Les za lesarstvo. Gozdarski vestnik je leta 1946-1949 izdajala za gozdarstvo pristojno ministrstvo, nato pa IT, organizacija gozdar- stva in lesne industrije. Uredniki so bili: od leta 1 štev. GV 1938 1946 1951 1973 1975/ 4 1985/6 do leta 1 štev. GV 1941 1950 1972 1975/ 3 1985/ 4 sta nato z letom 1950 izhajali ločeno Gozdar- ski vestnik kot glasilo gozdarstva in Les kot glasilo lesarstva. Les je do leta 1960 izdajala Generalna di- rekcija za lesno industrijo LRS, z letom 1951 pa DIT in ZJT gozdarstva in lesarstva Slove- nije. Uredniki so bili: . Od leta 1 št. Les Do leta 1 št. Les 1949 1951 1952/ 5 1961/5 19691 lO 1982/10 deloma 1950 1950 1952/? 196115 1969/9 1982/9 327 10. Sklep Iz podane zgodovine sledi, da so bile in so še vedno IT organizacije gozdarstva in lesar- stva Slovenije med najbolj prizadevnirni, de- lavnirni in uspešnimi tovrstnimi organizacija- mi. Zaslužijo priznanje za svoje strokovnogos- podarske prispevke in za dvig strokovnih kadrov tako s strani gospodarstva kot druž- be. Doslej je Zveza društev IT gozdarstva in lesarstva Slovenije prejela priznanje od Zve- ze IT Slovenije z njenim odlikovanjem »Pri- znanje 14. april« in sicer za aktivno, večletno strokovno delo, ki je prispevalo k povečanju in obogatitvi družbene vloge inženirjev in tehnikov. Inženirske in telmiške organizacije pa se kot širok strokovni forum čutijo prizadete ozi- roma jih moti, da kljub sedanjemu vsestran- skemu samoupravnernu in demokratičnemu političnogospodarskemu sistemu v občutni meri pogrešajo ustrezno družbeno upošte- vanje ali podporo, kar ovira njihov še večji ali koristnejši polet. Pobudo za prikaz te kratke zgodovine je dal sedanji predsednik ZDIT GL Slovenije, tovariš Lojze Leb, dipl. oec. 328 OXF.: 946.1 XIV. srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija '86 Letošnje srečanje gozdarjev Panonske ni- žine je bilo konec maja v okolici mesta Szom- bathely v Železni županiji ob avstrijski meji. Slovenijo srno zastopali trije gozdarji iz DIT Maribor in trije gozdarji iz DIT Murska Sobo- ta. Kolega Ladislav Nemesszeghy iz Murske Sobote, ki je bil pred 14 leti pobudnik teh srečanj, je bil naš odličen prevajalec. Čeprav je bil tridnevni program srečanja gozdarsko obarvan, moram omeniti, da so nam madžarski gozdarji pokazali tudi nekaj kulturnozgodovinskih spomenikov v mestu Koszeg z gradom, prelepo gotsko cerkvijo in obnovljenim starim delom mestnega jedra tik ob avstrijski meji ter čudovito romansko cer- kev v Szentmihalyfu. V glavnem pa so nam madžarski kolegi na tem srečanju prikazali gospodarjenje z zemljišči in gozdovi v obmej- nem pasu, kjer imajo poseben režim. Moram reči, da jim je to v celoti zelo uspelo. Prvi dan so nas peljali v strogi obmejni pas, omejen z ograjo in zavarovan z elektriko. Sta- re bukove in hrastove gozdove ohranjajo in negujejo z redčenji na vsakih 15 let. V začet­ ku dajejo ta red čenja okoli 40 m3 lesne mase na ha. Pri kasnejših redčenjih pred končno sečnjo pa dobijo na ha okoli 80 m3 lesne ma- se. Že takoj prvi dan našega srečanja je ma- džarska televizija kar v gozdu posnela krajšo informativno oddajo. Zanimivo je, da so vsi tri- je intervjuvanci skupaj z našim predstavni- kom in predstavnikom gradiščanskih goz- darjev odgovarjali na postavljena vprašanja v brezhibni madžarščini. Poučen je bil ogled 18 ha velike drevesni- ce v Bejcgyertyanosu. Tu imajo za gojenje sa- dik svojevrstno tehnologijo, edino v Srednji Evropi. Značilno zanjo je, da imajo mlade sa- dike razvit izredno močen in zavit koreninski sistem, ki omogoča, da sadika kasneje v na- ravnem okolju hitro raste in dobro uspeva. Sadike vzgajajo v drevesnici v plastičnih kontejnerjih ali gojitvenih ceveh v primerni Pogozdovanje s smrekovimi sadikami na njivi. Kmetijski traktor ima priključek za mehanizirana sajenje. Dve dela v ki podajata sadike v posebno režo, ena z gtunijastimi škornji tlači ob vsajeni sadiki zemljo, drugi dve pa še popra vita če je kaj treba. Takoj za tem traktorjem je novi nasad poškropil proti plevelu drugi traktor. hranljivi mešanici humusa in raznih mineral- nih dodatkov, ki pa so strogo varovana skriv- nost proizvajalcev sadik. V tej drevesnici proizvedejo letno 4 milijone sadik iglavcev in 1 milijon sadik listavcev. Prednosti takšne proizvodnje so: vzgojiti v drevesnici na majhni površini kakovostne sa- dike, zagotoviti dobre pogoje poznejši sadnji neodvisno od vremena, močno izboljšati ka- kovost in rezultate pogozdovanja in ekono- . mična vzgoja sadik. Videli smo tudi zanimive poskuse z vegetativnim razmnoževanjem hrasta. Drugi dan smo si ogledali plantažni sistem smrekovega gozda v kmetijskem kombinatu Rat6t in prikaz mehaniziranega pogozdova- nja v kmetijski zadrugi Kisnik6s. Madžarski gozdarji so nam pokazali obsežne smrekove monokulture in to na takšni zemlji, ki bi po mnenju večine udeležencev srečanja lahko služila v kmetijske rrarnene. Ker pa imajo na Madžarskem dovolj kakovostne zemlje za pridelovanje hrane v ravnini in ker je v bližini tovarna ivernih plošč so se odločili, da bodo vsa v bližini razpoložljiva in malo slabša zem- ljišča posadili z velikimi smrekovirni sadika- mi. Takšne sadike so velike do l m, sadijo pa jih v razmaku 2,8 x 2,8 m. Pogozdujejo tako, da saditvene linije natančno strasirajo zaradi strojnega vrtanja lukenj za sadnjo mladih sa- dik. Videli smo lepe, zdrave smrekove mo- nokulture, ki pa po zagotovilu madžarskih gozdarjev ne potrebujejo skoraj nobene ne- ge. Tudi škode po preštevilni divjadi v teh mladih gozdovih ni bilo opaziti. Prav tako so ugotovili v teh nasadih večji višinski in debe- linski prirastek pa tudi snegoloma ni. Drevje v takem mladem sestoju je skoraj enake ka- kovosti. Ugotovili so, da je lesna masa v lB- letnem nasadu na tej orni zemlji že tako ve- lika kot pri enakem sestoju na gozdnih tleh pri 25 letih. Vsa drevesa so lepa in ravna. Tudi kmetijske zadruge v bližini 6rsega se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo. Zanimivo je, da pogozdujejo smreko kar na njivah. Pre- cej zemlje odstopajo kmetijski zadrugi osta- reli kmetje. Tako dobijo velike površine na ravnem terenu, kjer pogozdujejo s traktorji s posebnimi priključki. Seveda je na tej orni zemlji kasneje precej plevela, ki ga uničujejo s kemičnimi sredstvi. Madžarski gozdarji skrbno pazijo na svoje 329 gozdove. Ne dovolijo, da bi ljudje križem ho- dili po njih in delali škodo. V ta namen so na določenih mestih v gozdu uredili prostore za oddih, piknike, rekreacijo in parkirne prosto- re za osebne avtomobile. Oprema na teh prostorih je lesena, preprosta ter se skladno vključuje v rta- rave. V slabem vremenu ali dežju lahko obiskovalci teh prostorov vedrijo v lič­ nih lesenih kočicah. Z najlepšimi vtisi smo se vrnili domov. Kar verjeti ne morem, kako skrbno ne- gujejo in pazijo madžarski gozdarji na svoje gozdove. Vsepovsod je red in čis­ toča, v medsebojnih odnosih pa spošto- vanje. Tudi odnosi nadrejenih do pod- rejenili gozdarskih uslužbencev so to- variški in korektni. Tu bi se mi lahko marsikaj naučili. Ko se peljem po obupno slabi asfalti- rani cesti (če se še sploh lahko tako imenuje) iz Hoč proti Arehu na naše Po- horje in se nato sprehajam po gozdovih okoli koče Planinka ne morem verjeti, da sem v svoji umazani deželi Sloveniji. 330 Besedilo: Branko štampar Slika: Peter Pinterič OXF.: 902 Še enkrat- Katera je druga najstarejša slovenska gozdarska knjiga? V lanski 1 O. številki Gozdarskega vestnika je Boštjan Anka v rubriki Kres- ničke predstavil Scheyerjeve Tablice, iz katerih se izve, kako se obsežek lesa v kubične metre prerajta. Pravi, da ni znano, da bi med leti 1869 (ko je izšla pr- va slovenska gozdarska knjiga) in 1872 izšlo kakšno drugo pomembnejše slo- vensko samostojno delo z gozdarsko vsebino in imamo Scheyerjeve Tablice po pravici za drugo slovensko knjigo z izključno gozdarsko vsebino. Trdi tudi, da Jiteratura tega dela ne navaja, izjema je Sivic v nekem članku . Žal vse te ugotovitve niso točne. Pre- gled bibliografij in leksikonov pa tudi druge literature nam hitro pokaže, da Scheyerjeva knjiga ni neznana. Najde- mo jo npr. zabeleženo v Slovenski bib- liografiji za obdobje 1551-1900 ah v za- pisu o M. Scheyerju v Slovenskem bio- grafskem leksikonu (9. zv., 1960, str. 127). Scheyerjeve Tablice pa tudi niso druga slovenska gozdarska knjiga. L. Dimitz je leta 1871 izdal svoj Potni pod- uk o krasu in pogozdovanju Krasa, delo, ki ga navajajo vsi, ki se kakorkoli vrača­ jo v zgodovino pogozdovanja našega krasa. To je druga doslej znana objav- ljena slovenska gozdarska knjiga. Iztok Winkler OXF.: 176.1 Domači oreh ijuglans regia) Pred prvo svetovno vojno, ko sem bil še majhen in komaj sposoben, da sem pasel tri repe, kolikor srno imeli živme pri hiši, je bilo ob naših vaseh in gmaj- nah vse polno orehovih nasadov. Nad polovica vsega sveta pri nas je pripada- lo občini, ostala polovica je bila last pri- vatnih kmetov. Sicer je bil občinski svet slabši kraški svet, ki se je uporabljal za pašnike in gozd za drva. Tehničnega le- sa v gozdu skoro ni bilo, tudi zato ne, ker je zlasti v višjih predelih prevladovala bukev, ki je kot tehnični les nobeden ni uporabljal. Po gmajnah pa je raslo veli- ko grmičevja skoro izključno leskove- ga. To je dajalo otrokom vedno veliko lešnikov, ki smo jih otroci pridno nabira- li, sušili in shranjevali za zimo. Okoli vasi in ob poteh pa so kmetje sadili orehe: posebno ob poteh so rasli pravi drevo- redi, dolgi tudi več kakor en kilometer. Ti drevoredi so stali vedno le na občin­ skem svetu, ker če je privatna last sega- la do ceste, je bil drevored prekinjen in se je pričel spet na občinskem svetu. Bi- la je namreč navada, da so kmetje sadili orehe na občinskem svetu in so postali oz. bili lastniki teh orehov, kakor da bi ti rasli na njihovi lastni zemlji. Jeseni, ko so orehi (sadeži) dozoreli, so jih oklatili in odnesli domov. Ob dozorevanju, poseb- no ko je zapihala burja in močno otresla orehe, smo jih otroci hiteli pobirati, tako da smo si vedno nabrali precejšnje ko- ličine in si jih shranili za čez zimo. Saj so tedaj orehi in lešniki predstavljali edine slaščice za nas otroke in gotovo bolj zdrave kot so današnji cukrčki. Prva svetovna vojna, ki je divjala v teh krajih dve leti in pol, je pa te nasade hu- do pokvarila. Kjer niso bili orehi podrti od granat, so bili polni ran in drobcev, uničeni za nadaljnjo rast. Ker je Italija po vojni zasedla naše kraje in je rabila ve- liko lesa, so se pojavili trgovci in začeli odkupovati les. Kmetje so vse te orehe od kraja posekali in prodali, a skor o nih- če se ni več zanimal, da bi nasadili dru- ge. Tako so propadli vsi orehovi nasadi, verjetno za vedno. Ker je oreh naš najbolj žlahten in dra- gocen les, bi bilo več kot prav, če bi za- čeli močneje spet gojiti orehe, saj od oreha poleg lesa dobimo še dragocene sadeže, ki nam povečajo dohodek. Večkrat smo se že menili med kmeti, kako naj bi povečali orehove nasade. Med drugim je nekdo predlagal, da bi začeli saditi orehe ob cestnih drevore- dih. Ker pa oreha ne moremo primerjati z lipo, divjim kostanjem ali platano, smo se zamislili, da bi v takih drevoredih iz- menično sadili en oreh potem eno lipo itd. ah pa en oreh, nato en divji kostanj, itd ... Tako bi bila rešena estetika in do- sežena velika korist za gospodarstvo. Seveda so tudi drugi primerni kraji za orehove nasade, ki bi jih lahko koristno uporabili v ta namen, a jih žal ne. Kdaj bo do tega prišlo? Na koncu naj omenim še tale dogo- dek. Leta 1954 smo imeli gozdarji iz go- riškega okraja ekskurzijo na Postojn- skem in v Ilirski Bistrici. Na žagi na Pivki smo opazovali žaganje orehovih hlodov, ki so jih uvažali iz Bosne. Bilo je veliko orehove hlodovine m mislim, da nobe- den teh hlodov ni imel manj kot en me- ter premera. Gotovo so morali biti ti hla- di zelo stari. Ta les so plačevali na kg, vsak kilogram je stal nekaj nad 30 di- narjev, toliko, kolikor je tedaj stala pše- nica. Pokazali so nam tudi hlade, ki so bili zaradi starosti že votli na sredini. Da bi tudi te hlade prodali za zdrave, so jih na vsakem koncu zadelali s primernim kosom lesa, sredmo pa napolnili s ka- menjem in tako prodali hlod za zdrav. Ob pogledu na to je marsikdo rekel, da moderne tehnike še ne poznajo, ali sle- parit znajo. P. S. Tako sem ta članek napisal kot bivši gozdar, ker mi je res pri srcu na- predek v korist bodočim rodovom in sploh bodočnosti, če ga boste objavili. Ivan Jug 331 OXF.: 902.1 Ob smrti prof. dr. Riharda Erkerja Iztekla se je ž1vljenjska pot profesorJa Riharda Erkerja. Tako tiho, kot je med nami bival in delal, se je tudi poslovil od nas. Rihard Erker se Je rodil 6. aprila 1912 v Starem logu pri KočevJu v učiteljski družim, v kateri je bilo lO otrok. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v svojem rojstnem kraju, mu je bila pot v srednjo šo- lo zaprta, saj ga straši ob tako šteV1lni družini niso mogli vzdrževati v mestu. Toda vztraJnost, ki Je bila ena IZmed odlik prof Erkerja, ga je vendarle pri- peljala na realno grrnnazijo v Novo mesto. Kljub te- mu, da je sleherrn dan prepešačil 14 km dolgo pot do hiše učenosti in da je zaradi prekinitve šolanja moral opravljati tudi pnvatne izpite za 5. in 6. raz- red gimnaz1je, je leta 1934 opravil zrelostni izpit. Življenje ga je skalila v rani mladosti in že tedaj si je izoblikoval življenjski nauk, ki ga je kot srednje- šolski m visokošolski uč:ttelj ob raznih priložnostih posredoval svojim slušateljem vztrajno delo bo us- peh imelo. Prvinska navezanost na gozdnato okolje Kočevske, v katerem je odraščal in zanimanJe za življenje gozda ter za vsa dogajanja v njem ga je us- merilo v študij gozdarstva. Na Poljedelsko gozdar- ski fakulteti Vseučilišče v Zagrebu je diplomiral le- ta 1939. Kot študent je bil član naprednega Aka- demskega društva »Triglav«. Ker so bile tedaj možnosti zaposlitve slovenskih gozdarskih strokovnjakov v ožji domovini zelo sla- be, se je napotil na prakso v Gospic. Tudi po od- služenju vojaškega roka ni dobil zaposlitve in je v pnčakovanju štiri mesece brezplačno delal pri Za- časni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, pri kateri je bil leta 1940 končno name- ščen. Opravljal je posle materialnega knjigovodje, pomočnika upravitelja in upravltelja gozdne upra- ve ter ves čas okupacije kot pošten narodnjak ak- tivno podprral OF ter tako v težkih razmerah lZpol- nil svojo narodno dolžnost. Najtežja leta po vojni, Je- ta velikih sečenj in frontnih brigad, ko sta gozdar- stvo m les reševala naše gospodarske probleme, se je R. Er ker kot izoblikovan strokovnjak pojavljal na odgovorrnh dolžnostih in premnogokrat s tež- kim srcem pristajal na nestrokovno gospodarjenje z gozdom. V letih 1946 in 1946 Je bli upravitelj gozd- ne uprave Črne na Koroškem, nakar je bil preme- ščen na Ministrstvo za gozdarstvo v Ljubljano za šefa odseka za gozdarsko šolstvo, kasneje pa za šefa plana kadrov. Ko je bil leta 1948 v Ljubljani us- tanovljen gozdarski tehnikum, je bil imenovan za 332 njegovega prvega ravnatelJa. Toda že leto kasneje je moral na novi službem dolžnosti, najprej za po- močnika dlrektorja na Gozdno gospodarstvo LJub- ljana m nato za šefa plana na poverjeništvo za goz- darstvo oblastnega ljudskega odbora Ljubljane. Nekoliko rrurne)e je zadihal. ko se je leta 1950 kot srednješolski profesor ustalil na gozdarskem teh- mkumu, kjer se )e dela lahko lotil bolj poglobljeno m sproščeno SvoJe bogato znanje iz dendrologije, gojenja gozdov, semenarstva in drevesničarstva ter tehnične mehamke je s pretehtane besedo po- sredoval generaCIJam gozdarskih tehnikov. Pn svojem pedagoškem tn vzgojiteljskem delu je po- kazal vse svoje sposobnosti in veljal pri dijakih za enega najbolj priljubljenih učiteljev m vzgojiteljev. Ob pedagoškem delu se je začel prof. Erker uvelJaVljati tudi na pubhcishčnem področju. Napi- sal je sknpta 12 go]enJa gozdov m dendrologije, na- kar je izdal knjigo Gozdno semenarstvo in dreves- ničarstvo. Leta 1955 ga Je pot vodila na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, kJer je delal kot strokovni sodelavec v sektorJU za gojenje gozdov. Z vso vnemo se je lotil proučevanja hitrorastočih listavcev in tujerodruh drevesruh vrst. Kot vodjam nosilec zvezne teme )e v letu 1963 v elaboratu »Ekološka. biološka in tehnološka svojstva vrst gozdnega drevJa, ki se mtroducirajo« objavil rezul- tate svojih raziskovanJ o razširJenosti m uspevanju štirih tujerodnih drevesmh vrst v naših klimatskih razmerah V tem času je izšla tudi nJegova publika- ctja v oblila. priročnika »GOJenJe gozdov« Objavil Je tud1 več strokovruh člankov v razrnh domačih in tujih strokovnih reVIJah. Kot uveljavljen strokovnjak na področju dendro- loglje in žlahtnjenJa gozdnega drevja je bil leta 1957 izvoljen za visokošolskega učitelja na gozdar- skem oddelku tedanje Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. V kratkem času je osnoval prepornembno den- drološko zbirko in nap1sal prvi učbenik iz den- drografije. Do leta 1964 je bil predstojnik katedre za gojeje gozdov in za tem dve leti tudi predstojnik gozdarskega oddelka Rezultat raziskovanj črnega gabra v Kamniški Bistrici je doktorska disertacija z naslovom >>U šum- skiro zajednicama područja Karrrniške Btstrice i njegov šumsko uzgojni značaj«, ki jo je leta 1971 ubranil na univerzi v Sarajevu. Več kot dve desetletji je svoje znanje, ki ga je bo- gatil s specializacijo doma in v tujini, nesebično in s prizadevnostjo posredoval slušateljem gozdar- stva. Delo je bilo prof. Erkerju smisel življenja. Za svoj prispevek na visokošolski ustanovi je prejel priznanje ob njeni 30-letnici. Leta 1980 je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Žal, jeseni(svojega življenja ni užival dolgo. Svoj mir je našel avgusta letos na ljubljanskih Zalah. Prof. Er ker je bil zaradi svojega šm ... kega znanja, skromnosti, plemenitega in klenega značaja ter prešerne domačnosti cenjen in spoštovan tako pri študentih kot pri sodelavcih. Vsi, ki smo ga poznali, črpali od njega znanje in z njim sodelovali, njegovi dijaki, študenti in sodelavci, ga bomo ohranili v le- pem spominu. Janez Titovšek 333 OXF.: 902.1 Božo Šarler, in memoriam Sredi julija 1986 smo se na mariborskem poko- pališču poslovih od BožidarJa šarlerja, diplomira- nega inžemrja gozdarstva, tajnika območne sa- moupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Ma- ribor. Rodil se je 25. avgusta 1928 v Baošiču pri Her- cegnovem v Črnogorskem primorju. V domačem kraju je obiskoval osnovno in meščansko šolo. šo- lanje je prekinil, ko je bil januarja 1942 s starši pre- seljen na Štajersko. Tu ga je nadaljeval in leta 1948 maturiral na mariborski realki. Odločil se je za štu- dij gozdarstva in aprila 1954 diplomiral na gozdar- ski fakulteti v Zagrebu. Po diplomi se je zaposlil pri gozdnem gospodar- stvu Maribor kot projektant za ruzke gradnje. Ob svojem delu se je srečeval s pohorskimi drvarji, kmetJ., gradbenimi delavci in izobraženci; to priča iz kako bogatega človeškega znanja Je zajemal spoznanja o gozdu, o ekologiji, o telmiki in tehnolo- giji, o človeku in družbi. Kot mlad intelektualec Je vsrkaval znanje z njemu znano neučakana, vehe- mentno in ukaželjno naravo. V gozdovih Pohorja in Kozjaka se je spopadel z ledino gozdarske projektive m gradbeništva. Čas do leta 1961 je bil čas njegovega zorenja, v kate- rem je rastel v velikega strokovnjaka, ki je znal po- vezovati svet izkušenj s svojo razumsko in s teorijo dopolnjeno inteligenco, kar ga je povzdignila v enega najboljših poznavalcev moderne projektive in ekologije ter enega najboljših ustvarjalcev goz- darskega gradbeništva. Vse Žil/ljenje je posvetil delu v naših gozdovih. S sodelavci je pripravtl prvi celovit investicijski program izgradnje cestnega omrežja za Pohorje in Kozjak, ki Je še danes osnova za načrtovanja gozdnih prometnic. Nato je pet let delal kot gozdarski inšpektor, se zopet vrnil v našo delovno orgaruzacijoin pnjel za povsem novo pod- ročje - projektiranje centralhega mehaniziranega slcladišča v Limbušu. Tako smo pod njegovun vod- stvom zgradili prvo centralno mehanizirane skla- dišče v Sloveniji in Jugslaviji. Po izgradnji skladišča je prevzel leta 1971 mesto direktorja TOZD za gradnje in mehanizacijo ter s posluhom izrednega organizatorja vodil in preobrazil to temeljno orga- nizacijo v eno najboljših gozdarskih gradbenih te- meljnih organizacij v Sloveniji. Povsod kamor je prišel, je začel na novo. Njego- va spoznanja so izhaJala iz načela, da moramo vključevati v gozdno proizvodnjo le strokovnjake z 334 najVlŠjlm znanjem, kajti le tl bodo znail s pravo me- ro uravnavati tehnološke novosti z naravnimi zako- nitostmi gozdov, da bo ekos1stem ostal neokrnjen in kljub človekovlffi posegom tudi homogen in trajen. Ko razmišljam o Božu Šarlerju kot človeku lahko rečem, da so bili delavnost, poštenost ter vsa dru- ga moralna načela moto vsega njegovega ravna- nja. Z njimi Je dosegal uspehe in na koncu tudi pri- znanja. To ga je tudi izdvajalo in dVlgnilo iz po- vprečja ter ga izgradilo v velikega gozdarskega strokovnJaka. ZnanJe ga je sililo v nova raziskova- nja vsega neznanega, v še bolj zahtevna dela, nove naloge in novo ustvarjanje. Vse to izdaja prepnčlji­ vega strokovnjaka, ki pozna zakone narave in goz- da, a jih ne more spreminjati, temveč se jim z vsemi ukrept vse bolj prilagaja in podreja. Hkral:l pa Je v tem prepričanju kljuboval vsemu tistemu, kar og- roža človekov optim1zem za doseganje večjega in boljšega in bil proti brezbrižnosti in nestrokovnosti. Ob vsem svojem strokovnem delu je imel tudi svoj notranji svet, $Vet skrbi, radosti in njemu svojskega humorja, kar je prav tako vključeval v podobo svo- jega delovanja, v podobo svoje izjemne osebnosti. Božo šarler ni bil filozof, ni maral prisile ali lepo- rečja, vedno je gradil le na spoštovanju dela, reda in strokovne poštenosti ter je po teh kriterijih menl sebe in druge. Ljubil je svojo domovino, zato je bil zagnan družbenopolitični delavec, ki je delal med ljudmi in za njih dobro. Spomeniki njegovega sno- vanja so ceste, zgradbe, mostovi in vrsta drugih ob- jektov družbenega standarda, a le redko smo se vprašali, kdo je bil ta neutrudni mož, ki je nepres- tano vlekel voz napredka. Z izostrenim občutkom za napredno je znal še posebno tenkočutno pri- sluhniti mladim kadrom ter prenašal svoje bogato znanje in izkušnje tudi nanje. Vedno ga je vodilo prepričanje, da v tej družbi brez dobrih kadrov ne bo hitrega napredka in sodobnega gozdarstva, a tudi ne blagostanja, ki bi bilo trajno. S svojimi boga- timi izkušnjami in širino svojih nazorskih vizij je svo- je ideje in znanje prenašal na mlade, jim pomagal v vsakem trenutku in kjer so ga potrebovali. Za njim je ostala bogata dediščina, ki jo visoko cenimo. Z njegovim odhodom pa je nastala velika vrzel, ki jo čutimo že danes, še bolj pa jo borno jutri, tako njegovi najbližji sodelavci, prijatelji, kot tudi širša družbena skupnost. Za strokovnjaka, človeka in komunista, kot je bil Božo Šarler, ni potrebno na- števati vseh nalog in funkcij, ki jih je opravljal, pre- več jih je bilo. Delal je v sindikatu, SZDL, ZK in še posebno aktivno v krajevni skupnosti. Delež njego- ve ustvarjalnosti je viden v vsaki veji našega goz- darstva na Pohorju, Kozjaku pa tja do Slovenskih goric in Haloz, v obliki projektov, tehnologij, orga- nizacije in gradbenih objektov. Pa tudi v soseski, kjer je živel, je gradil mostove med človeškimi srci ter ustvarjal odnose zaupanja in spoštovanja ter ut- rjeval pridobitve naše socialistične stvarnosti. V svoje delo ni vlagal le razuma, dodajal mu je tudi srce in dušo. Samo s takšnim prepričanjem je lahko našel pravo pot skozi gozd in med ljudmi, pot, ki vedno vodi k novemu cilju. Predvsem pa je bil ing. Šarler dober človek, od- ličen strokovnjak in politik. Njegova dela ostajajo in nam bodo dober vodnik pri nadaljevanju njegove trdno začrtane poti, ki ne zavaja, je premočrtna in pravilna. Pogrešali ga bomo v preizkušnjah, ki nas čakajo. Za vse mu velja naša trajna zahvala in spomin. Jože AJDIČ: \ 335 TOMOS HUSQVARNA razširjata prodajni program profesionalne kvaUtete tudi preko konsignacije motornih žag Na voljo so naslednji tipi motorn.ih žag: TIP BENCINSKE MOTORNE 2A..GE 181 SE18" 266 SE 18" 266 SG 18" 154 SG 15" 238 SG 13" 61 18" MOTORNI OBREZOVALEC 165 R 244 RX TE2A BREZ MECA, VERIGE IN GORIVA 6,7 kg 6,0 kg 6,0 kg 5,4 kg 4,5 kg 5,8 kg 10,4 kg 8,7 kg ELEKTRICNE lAGE ELECTRIC 13" 3,8 kg MOC 4,0 kW 3,2 kW 3,2 kW 2,7 kW 1,9 kW 2,9 kW 2,9 kW 2,2 kW 1,4 kW CENA V SVEDSKIH KRONAH 2.410.- 2.240 .- 2.380.- 2.270.- 2 .185.- 2.065.- 2.895.- 2.690.- 770.- Na carinsko osnovo se plača še 26 do 28 % dinarskih dajatev. INFORMACIJE: TOMOS KOPER, Smarska c . 4 86000 KOPER Telefon: 066/31-111 - Konsignacija Husqvarna Gozda ski vesfnlk 10/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vt~slntk SLOWENISCBE FORSTZEJTSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 10 Ljubljana, december 1986 VSEBINA - INBALT - CONTENTS 338 1'v!arjan Lipoglavšek; Obremerutve šoferjev gozdarskih kamionov z ropotom 347 j ože Maček.· O gospodarjenju z gozdovt na dr- žavni C.JOSpoščtru Studenice na pr ehodu iz 18. v i 9. stoletje 351 Franc Perko: Medsebojna povezanost razllč­ nih nivojev načrtovanj a v gozdarstvu 355 Franci Avsec: Pravru promet z gozdovi 365 Marjan Lip oglavšek: Ergonomija na sejmu lnterforst 86 366 Marjan Lipogla všek· Ergonomi]a v gozdar- skem r aziskovalnem projektu SEV 367 B. Košir. M. Medved: Celovški veleseJem 1986 371 i0. Medved: Sestanek sekciJe za izkonščanJe gozdov 371 Vinko Korošak. NabiranJe gob kot ekološki p roblem 373 Igor Dakskobler: Nova združb a v .;!cven- skem gozdnem prostoru 374 Slavka Kavč1č: Kako dosegaJo uspešnost v nekaterih italiJanskih podJetjih Slika na naslovni strani Zima v LJubl]am T1sk: Ttskarna Tone Tom:~ič. Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag Zdenko Otnn, predsednik dr. Janez Božič Mltja Cimperšek Jože ČermelJ Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Bons Krasnov Joze Kov e~čič Tone Mod1c Tone Šepec MarJan Trebežnik Uredniški odbor dr. Bošijc:m Anko dr. Janez Božič Marko Kmec. dr . Dušan Mll.nšek dr . Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko OLrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Ed1tors' 2.ddress YU 6 l 000 LJubljana Enavceva cesta 15 Žiro račw1 - Cur acc. ZDIT CL Slovemje LJubljana. Erjavčeva 15 50 1 o! -678-48407 Letno 1z1de 1 O štev1lk JO tssues per year Lema md!v1dualna naročnma 1000 dm za OZD m TOZD 4000 dm za dijake i.n študente 400 dm za mozemstvo 50 DM posamezna štev1lka 250 dm st anovJte·l]lCl rev 1 je sta Zveza dru.štc--.. .. inžemrjev m tehmkov gozdarstva m lesarstva Sloveruje ter Samoupravna mteresna skupnos za gozdarst·.' O SloveniJe Poleg nJi u denarno podpira IZhajanJe revi je tudt RJ.Z1skovalna skupnost Sloveru]e Po mnenJU republiškega sekretariata za prosveto m kulturo (ši 421-1/'74 z dne 13 3. 1974) za GV ni treba plačan temeljnega avka od prometa proizvodov v recno novo leto 1987 ' \ 337 OXF.: 304:375.5 Obremenitve šoferjev gozdarskih kamionov z ropotom* Marjan Lipoglavšek** LIPOGLAVŠEK, M.: Obremenitve šoferjev goz- darskih kamionov z ropotom, v slovenščini, Goz- darski vestnik 44, 1986, str. 338-346, lit. l. Pri prevozu lesa v Sloveni~ smo s celodnevnimi merit- vami jakosti ropota ob ušesu šoferja ugotovili dnev- no obremenitev šoferjev z ropotom (ekvivalentno jakost) med 76 in 85 dB(A). V večini delovnih raz- mer so torej šoferji gozdarskih kamionov z ropotom preobremenjeni. Skupna obremenitev z ropotom je odvisna od uporabljenega tipa kamiona, od sesta- ve časa, prevozne razdalje, lastnosti tovora in dru- gih delovnih razmer, npr. cest. Obremenitev je raz- lična med posameznimi elementi dela in je največja med prekladanjem lesa, pa tudi med polno vožnjo po gozdnih makadamskih cestah. Delovne razme- re šoferjev bi v bodoče morale izboljšati bolje zvočno izolirane kabine. LIPOGLAVŠEK, M.: Lfumbelastung der LKW- Fahrer beim Holztransport, slowenisch, Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, pag. 33B-346, Lit. l. Mit den ganztagigen Messungen des Larmpegels ·am Ohr des LKW -Fahrers wurden beim Holz transport in Slowenien die Uigliche Larmbelastungen (equivalente Larmpegel) von 76 bis 86 db(A) fest- gestellt In rneisten Arbeitsverhaltnissen sind also auch die Fahrer der LKW mit dem Larm uberlas- tet. Die Gesamtbelastung hangt von LKW-Typ, von Arbeitszeitstruktur, von Transportentfernung, von Lasteigenschaften und von anderen Arbeitsver- haltnissen (z. B. Strassen) ab. Die Belastung ist unterschiedlich wahrend verschiedener Arbeits-·· elementen und liegt am hčchsten wahrend des Holzverladens und der Lastfahrt auf den Wald- strassen. Lfumisolierte Kabinen sollten auch beim Holztransport die Arbeitsbedingungen verbesse- ren. * Referat na seminarju »Ergonomika in raciona- lizacija prevoza lesa«, Straža 1986 ** Dr. M. L., dipl. inž. gozd., izredni profesor Bio- tehniške fakultete v Ljubljani, VTOZD gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 338 Na pobudo nekaterih gozdnih gospodar- stev smo pred leti za utemeljevanje benefici- ranega delovnega staža šoferjev zastavili raziskavo njihovih obremenitev. Pri transpor- tu lesa nastopajo poleg psihofizioloških, kli- matskih in socialnih obremenitev tudi obre- menitve z ropotom in vibracijami. Ker smo omenili, da so obremenitve z ropotom po- membne za zdravje šoferjev, smo jih podrob- no proučili. Hoteli smo tudi vedeti, kateri ka- mioni so glede ropota bolj neugodni in kateri dejavniki vplivajo na velikost obremenitev šoferjev. V letih 1981-1984 smo ugotavljali ropot 9 ti- pov v slovenskem gozdarstvu uporabljanih kamionov. Z instrumenti Briiel et Kjaer smo merili in beležili na papirni trak jakost ropota ob ušesu šoferja med vsemi produktivnimi delovnimi postopki. Kasneje smo izračunali za vsak postopek in za ves produktivni in de- lovni čas ekvivalentno jakost ropota in časov­ no porazdelitev ropota po jakostnih razredih. Obe vrednosti merita obremenitev delavca z ropotom in ju lahko primerjamo z dopustnimi standardiziranirni vrednostmi. Kot ergonomsko značilnost kamionov smo v njihovih kabinah naredili pri neobremenje- nem motorju frekvenčne analize ropota in ugotovili njegovo odvisnost od števila vrtlja- jev motorja. S pomočjo analize tahogramov, potnih nalogov, oddajnic in naših hkratnih ča­ sovnih snemanj smo se prepričali, da smo pri snemanju ropota tudi po učinkovitosti zajeli reprezentativni vzorec prevozov lesa. Frekvenčne analize ropota v slabo zvočno izoliranih ali pogosto zaradi zračenja tudi od- prtih kabinah kažejo, da ropot pri prostem te- ku leži med normativnimi krivuljami 58 in 72 NR, pri polnem plinu neobremenjenega motorja pa med 73 in 92 NR. Najvišje so jako- sti pri nizkih frekvencah, kjer presegajo celo 1 OO dB (grafikon 1 in 2). Glede na ropot v kabini pri neobremenje- nem motorju lahko tipe kamionov razvrstimo v naslednjem zaporedju (od najvišje do naj- manjše jakosti): TAM 170, Magirus 232, F AP 1314, MAN 16200, Magirus 310, Roman, Magi- rus 256, Magirus 270. Ropot v kabini je približno linearno odvi- sen od števila vrtljajev motorja in pri 2000 min-1 znaša, odvisno od tipa kamiona, od 77 do 85 dB(A). Vendar pa je med prevozom lesa ropot povprečno za l dB(A), ekstremno pa tudi za 5 dB(A) višji. To smo ugotavljali le pri kamio- nu Maginis 232 (Ilirska Bistrica), ki je vozil s Graf. l. FREKVENČNE ANAlJZE ROPOTA V KABINAH KAMIONOV TAM 170 (Freque.nzanalyse des Larms in der Kabine des LKW-s TAM 170) palmi plin delovi§če prosti tek PONIKVA --- TRi IČ 95 PTUJ (Arbeitsgebiet) (Leerlauf) 85 80 75 70 65 60 55 50 45 31,5 63 125 250 500 1 2 4 8 16 NR 90 80 70 60 so 32 kHz 339 - --- --------------------------- Graf. 2. FREKVENČNE ANALIZE ROPOTA V KABINAH KAMIONOV MAGIRUS (Frequenzanalyse des Larms in der Kabine des LKW-s Magirus) - polni plin 95 90 85 80 75 70 65 60 55 50 45 31,5 63 125 250 500 1 340 tip delov~če 310 BLED 270 OKROGLINA 2 4 . . prosti tek 8 NR 90 80 70 60 16 32 kHz sorazmerno visokim številom vrtljajev, kar se najbrž dogaja sicer pogosteje pri kamionih z motorji manjše moči (grafikon 3). Obremenitev šoferjev smo ugotavljali na 14 različnih področjih s pestrimi delovnimi razmerami ~udi med delovnimi ciklusi iste- ga dne so bile zaradi različnih relacij pogos- to precejšnje razlike. Med snemanji ropota je bila povprečna prevozna razdalja 24 krn ( 14 do 43 km), od te- ga 11 ,2 km po makadamskih gozdnih cestah. Kvaliteta in nagibi cest so bili različni. Vsi ka- mioni, razen Magirusa 31 O, so vozili s polpri- kolicarlli dolg les. Opremljeni so bili pretež- no z nakladalniki Jonsereds in Javornik. Po- vprečni tovor je bil od 11 do 27 ton, dnevno so kamioni prepeljali od 29 do 96 m3 lesa. Tu- di šoferji so bili različni, pa tudi njihov način vožnje, vendar tega vpliva na ropot nismo ugotavljali. Snemanja smo opravili v letnih delovnih razmerah. Dnevno smo za izračun obremenitev upoštevali l-3 cikluse dela (povprečno 226 minut produktivnega časa) . Sestava delovnega časa je bila tudi zelo pestra, odvisno zlasti od prevozne razdalje in velikosti tovora. V povprečju so kamioni po- rabili za prazno vožnjo 24 %, za polno vožnjo 31 % in za prekladanje lesa 21 % delovnega časa. Za pomožna dela in dodatni čas, ki ju nismo v celoti spremljali, smo pri izračunu obremenitev upoštevali 23,7 % delovnega oziroma 31% produktivnega časa (tabela 1). Meritve ropota so pokazale, da jakost ro- pota med prevozom močno niha že v kratkih časovnih intervalih od tišine do kratkotrajnih konic z največjo jakostjo 83 do l OO dB(A). Med produktivnimi delovnimi operacijami je nihanje najhitrejše med prekladanjem lesa. Razlike med sicer različnimi ciklusi dela so majhne, saj večinoma v izračunani srednji ek- vivalentni jakosti niso večje od 1 dB(A). Tudi ropot posameznih delovnih postopkov ne ka- že med ciklusi značilnih razlik. Med delovni- mi operacijami pa so nasprotno obremenitve šoferjev precej različne (tabela 2). V po- vprečju je obremenitev največja pri prekla- danju lesa in znaša 84 dB(A). Med polno vož- njo je nekaj večja (povprečno 82 dB(A)) kot med prazno vožnjo. Prav tako je obremenitev pri vožnji po makadamu nekaj večja kot pri vožnji na asfaltu. Med pomožnim časom in med zastoji šofer večinoma ni obremenjen z ropotom (20 % delovnega časa). Zaradi več­ jih jakosti ropota med prekladanjem lesa in med vožnjo po makadamu lahko pričakuje­ mo pri gozdarskih šoferjih večje obremenit- ve z ropotom kot pri šoferjih, ki bi z enakimi tipi kamionov vozili samo po javnih cestah. Graf. 3. ODVISNOST JAKOSTI ROPOTA V KABINI KAMIONA MAGIRUS 232 OD ŠTEVILA VRTLJAJEV MOTORJA (Abhangjgkeit des Larmpegels in der Kabine des LKW-s Magjrus 232 von der Drehzahl) dB(A) obremenitev- Lekv 90 85 80 75 100 v prod. tasu - razdalja 2Skm (Liirmbelastung) • • 150 200 moč motorja (Maschinenkraft) I' > ,.; li; o < .o z ~J ,ts .[j ~ z Ci 3' .N :z:: ~ ~ iii > ~ ~ t rfahrt Schorer.s!r • polna vol.n)a po rnak.adamu Lut/ahrl )( prem>lo (okno odp"o) Verst~\len • poln.a votnp po asfaltu Lasolahn Asphaltstr. 1000 1500 l. LIPOGLAVŠEK, M., TRKMAN, M.: Obremeni- tev šoferjev gozdarskih kamionov, Biotehniška fa- kulteta, VTOZD za gozdarstvo, IGLG; Strokovna in znanstvena dela št. 90, Ljubljana 1986. 346 2000 !iteVllo vrtljajev (Drehzahl) 2500 min- 1 OXF.: 902 O gospodarjenju z gozdovi na drlavni gospoščini Studenice na prehodu iz 18. v 19. stoletje Jože Maček* MAČEK, J.: O gospodarjenju z gozdoVI na držav- ni gospoščini Studenice na prehodu iz 18. v 19. sto- le~e. Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, str. 347-350. V slovenščin~ povzetek v nemščini. V razpravi je obde- lano gozdarstvo na državni gospoščini Studenice na podlagi Opisa posestev (Guterbeschreibung) iz leta 1 802. Gospoščina je imela 2540 oralo v gozdov, ki so bili raztreseni v različnih krajih, le 588 oralov je bilo primernih za posek. V gozdovih so imeli podložniki služnostne pravice do drv, paše in stelje in jim je zato gospoščina za njihov odkup namera- vala odstopiti 2/3 svojih gozdov. Gospoščina goz- dov še ni izrabljala na industrijski način ali za pro- dajo v druge kraje, temveč le za skromno prodajo drv lastnim in tujim podložnikom V žirovih in želo- dovih letih je bila v gozdovih zelo razširjena svinj- ska paša. K povprečnemu let.il.emu čistemu donosu gospoščine (5408 fllO kr v letih 1793-1801) je gozd prispeval3,14 %, od tega je odpadlo na les 0,76 %, 2,38 % pa na svinjsko pašo. Na tej gospoščini so umetno nasadili majhen hrastov gozd in majhen na- sad robinije. Sicer gozdov niso gojili. MAČEK, J.: Forest Management on the State Es- tate Studenice at the Turn of the 181h Century Goz- darski vestnik 44, 1986, JO, pag. 347--JSO. In Slovene, summary in German. The paper deals with fores- try on the state estate Studenice according to its specification from 1802. The estate posessed 2548 yokes of forest, widely scatter ed over a large area. Only 566 yokes were convenient for an exploita- tion by cutting dawn. Subjects had servitude rights in the forests (firewood, pasture, and strawing), therefore the estate was ready to sell 2/3 of its fo- rests to them. The es tate itself wasn't exploiting the forests at the time in question in an industrial man- ner or by trading with other places. The selling was moderate and limited to its own as well as fo- reign subjects. When beech-nuts and acorns were abudant pig pasture was wery popular. The fo- rests gave 3,14% 9f the average annual net inco- mings of the estate (5408 010 kr in the period from 1793 to 1801 ), wood participated with 0,76% and the pig pasture with 2,38 %. On this estate a little oak wood was planted as well asa small plantation of Robinia. Beside these no other forest cultivation took place. * J. M. red. prof.. dr. agr. zn., dr. ekon. zn., dipl. inž. agr., dipl. oecon. Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, Yu-61001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101 . Državna gospoščina, oziroma natančneje, gospoščina verskega sklada, v Studenicah, je nastala leta 1782 iz posesti ukinjenega sa- mostana dominikank. Prešla je v upravo ad- ministracije državnih posestev v Gradcu. Pod omenjeno administracijo je ostala do leta 1827, ko jo je kupil Alojz Sparovec. Nato je men jala še dva zasebna lastnika, dokler je ni- so leta 1886 ponovno kupile za samostan re- dovnice magdalenke. V njihovi lasti je ostala do leta 1945. Studenice je kot hospic leta 1237 ustanovi- la Zofija, vdova koroškega plemiča, ki je bila iz rodu Rogaških. Leta 1245 so Zofija in njeni sorodniki ustanovili tam ženski dominikanski samostan »Marijin studenec«. Pozneje se je uveljavilo ime Studenice. Ustanovniki in dru- gi plemiči so samostan obdarovali z zemljišči, sogorniki in podložniki v njegovi okolici, vzhodno od Pragerskega, južno od Maribora, na Koroškem in na Dravskem polju. Samo- stan si je od Henrika Rogaškega pridobil niž- je sodstvo. 1 Ker studeniška gospoščina, kot tudi druga bivša samostanska posestva v dr- žavni upravi, niso dajala pričakovanih do- hodkov, so pristojni deželni in državni organi (omenjena administracija ter gubernij v Gradcu in dvoma komora na Dunaju) več­ krat razpravljali o njihovih prodaji zasebni- kom. Za to pa je bilo potrebno gospoščine dobro opisati, natančno izmeriti njihova zem- ljišča, ugotoviti njih prihodke in izdatke ter pripraviti prodajno ponudbo. Po naročilu ce- sarja in nadvojvode Karla je graška admini- stracija v tej zvezi izdala nalog, da morajo up- ravniki z osebjem vseh gospoščin napraviti opise posestev (tako imenovane Giiterbe- scpreibung), od katerih nam najstarejši lahko rabijo kot prvovrsten zgodovinski vir za ob- dobje pred dobrimi stodevetdesetimi leti. Opis gospoščine Studenice2 ima priključe­ ne bilance z različnimi zanimivimi podatki za leta 1793 do 180 l. Tako lahko dobimo izvr- sten vpogled v gospodarjenje precej velike gospoščine, kot je studeniška tedaj bila, v strukturo njenih gospodarskih panog in nji- hov delež v končnih dohodkih. V tej razpravi 1 Pirchegger, H.: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gillten, Stadte und Markte. Buchreihe der Siidostdeutschen His- torischen Kommission, Bd. 10, Milnchen 1962, str. 137-138. 2 Historische Beschreibung des Guts zum steier- markischem Relig. Fonds gehčrigen Staatsherr- schaft Studenitz, 1802. štajerski. deželni arhiv v Gradcu, Herrschaft Studenitz Schuber 1, Heft l. 347 želimo prikazati stanje gozdov na podlagi po- glavja o gozdarstvu 3 iz omenjenega opisa in na podlagi prilog iz bilanc gospodarjenje z gozdovi na studeniški gospoščini. Opis goz- darstva je v izvirniku podan v obliki vnaprej postavljenih shematiziranih vprašanj, na ka- tere je upravnik gospoščine odgovarjal. So- razmerno podrobni podatki omogočajo pre- cej dobro rekonstrukcijo tedanjih razmer v studeniških gozdovih. Gozdove te gospoščine so gotovo prvič ocenili in opisali pri terezijanski davčni rek- tifikaciji, okoli leta 17 48, drugič pa so jih ma- nipulanti mehanično izmerili za predvideno jožefinsko davčno regulacijo v letih od 1783 do 1786. Geodetsko studeniški gozdovi do le- ta 1802 še niso bili izmerjeni. Izvirni podatki o njihovih površinah so bili v knjigah davčnih fasij omenjene davčne regulacije, ki so bile shranjene na sedežu nabornih okrajev, kjer so bili studeniški gozdovi, to pa so bili Stude- nice, Zbelovo, Zgornja Polskava in bivše po- sestvo dominikancev v Ptuju. Gozdovi so skupno merili 2548 oralov, 430 kvadratnih sežnjev. Sestavljali so jih tile gozdni komplek- si: Vothof, Stanosko, ? Dolgi vrh (Langen- gupD, Žabjek, Brežnica, Košnica, Verbole, Kočno, Brodnik, Pretrež, Stopno, Strug, Peč­ ke, Sesterše, Lošec, Varoš, Dežno, Premi ozi- roma Loke in Doklezen.4 Od teh gozdov je bilo prestarih za pridobi- vanje lesa normalne kakovosti 245 oralov, primernih za posek je bilo 566 oralov, pri- mernih za posek v obdobju krajšem kot 15 let je bilo 81 oralov, za posek čez 15 do 30 let 118 oralov, za posek čez 30 do 40 let 168 oralov, za posek čez 40 do 60 let 413 oralov, praznih gozdnih zemljišč brez drevja za posek je bilo okoli 957 oralov. Ocenjena zaloga je bila 107.162 klafter trdega in 6179 mehkega lesa. Možni letni posek bi bil 2392 klafter trdega in 123 klafter mehkega lesa. Za ta les bi bilo mogoče, ob drugačnih načinih izrabe lesa iz- tržiti letno 1420 O. Podložniki so letno dobivali po 915 bukovih dreves.s Gozdovi še niso bili razdeljeni v oddelke. Sekali jih niso na golo, temveč na prebiralni način, tako podložniki, ki so do lesa imeli služnostne pravice, kot tudi gospoščine za svoje potrebe in za skromno prodajo. Stro- kovne ocenitve gozdov še niso opravili. Po- 3 Von der Beschaffenbeit der Forste und Waldungen. Ibid. f. 21-28. 4 kot opomba2, str. 121-128. 5 istotam. 348 datki o lesnih zalogah in o možnem letnem poseku temeljijo na podatkih jožefinske davčne regulacije, na oceni ali pa na presoji gornjegrajskega nadgozdarja, ki je bil s stu- deniškimi gozdovi dobro seznanjen. Letni po- sek so dobili tako, da so domnevno lesno za- logo posameznih kompleksov delili s števi- lom let, v katerih bodo kompleksi zreli za po- sek. Gozdovi so se pomlajevali na naravni na- čin, brez setve semena ali saditve sadik. Iz- jemi pa sta tile: pred nekaj leti so poleg boč­ kih vinogradov zasadili poldrug oral s hras- tovimi sadikami, leta 1802 pa so po nalogu gubernija posejali 400 kvadratnih klafter s semenom akacije. Podložniki-upravičenci do lesa, so imeli dolžnost vsako leto posaditi šest hrastovih sadik; vendar pa tega niso oprav- ljali povsod in vsako leto. Umetno pomlajeva- nje gozdov je bilo po mnenju gospoščine nes- miselno dotlej, dokler služnostne (servitutne) pravice podložnikov niso bile urejene, do- kler gospoMina ne bi imela svojega, od pod- lažnikov ločenega gozda, na katerem bi uvedla urejeno gozdarjenje in dokler ne bi imela svojega gozdarja. V letih 1793 do 180 1 ni bilo nobenih gozd- nih požarov. V gozdovih je bilo prepovedano kajenje in '{letenje pastirskih ognje v. Do pros~ga lesa so bili upravičeni pod- ložniki tistih uradov, ki so bili v bližini gozdov. Pravica je temeljila na rabi od nekdaj, kot so izjavile redovnice in na davčnih napovednih tabelah od zadnje davčne regulacije, ki so jih v prepisu imeli na upravi gospoščine. Le podložniki iz urada Gorica, ki so bili oddalje- ni od gospoščinskih gozdov, so za potreben les plačali skromno ocenjeno vrednost. Pra- vica podložnikov do lesa sicer ni temeljila na določeni, vnaprej predpisani količini, ampak na omejeni količini, ki je bila potrebna za nji- hovo gospodarstvo. Če bi bili hoteli izračuna­ ti njihove služnostne pravice do lesa, bi mo- rali te potrebe ugotoviti pri vsakem podlož- niku posebej. Podložniki niso od gospoščine dobili nobenih nakazil za les. Oglasili so se le pri (kmečkem) logarju, ki jim je odkazal nji- hovim potrebam primerno število dreves. Koliko so podložniki letno resnično pose- kali lesa, ni. bilo mogoče ugotoviti, ker pozne- je omenjeni logarji dotlej niso vodili o tem no- benega pregleda. Služnostna pravica do le- sa se je nanašala le na les za kurjavo, pred- vsem na bukov les. Gospoščina je menila, da se teh pravic lahko reši le z dodelitvijo goz- dov v last podložnikom v razmerju z velikost- jo njihove posesti in glede na potrebe, s tem, da bi se ti odrekli vsem nadaljnjim služnost- nim pravicam. Morali pa bi se obvezati, da bodo z gozdovi gospodarili ustrezno, kar bi nadzoroval gospoščinski nadgozdar, da goz- dov ne bi opustošili in bi se potem ponovno pojavili kot prosilci za les pri gospoščini. Za odpravo servitutnih pravic do lesa v gozdo- vih je gospoščina predvidela razdelitev dveh tretjin svojih gozdov med podložnike, torej 1698 oralov, za povsem prosto gospo- darj.enje pa bi gospoščini preostalo 849 ara- lov. · Kraje lesa iz gozdov so bile zelo pogoste. Odkritje storilcev pa je bilo zelo težavno zato, ker gospoščina ni imela svojega stalnega, po- sebej nastavljenega, poštenega in od podlož- nikov neodvisnega gozdarja. Nadzor nad precejobsežnilni gospoščinskilnigozdoviso opravljali ))honorarno« kmečki logarji, ki so za to prejemali skromno nagrado od 4 do naj- več 1 O fi letno. Ti log arji so bili deloma revni, deloma sebični, bili so seveda v tesnih zve- zah s podložniki, in so zato gledali predvsem nase, potem so držali s sosedi-podložniki in šele na koncu so bile koristi gospoščine. Ve- čina tatov lesa je ostala v takih razmerah neodkrita. Po mnenju gospoščine so največ lesa pokradli ti logarji sami v soglasju s pod- ložniki (Die vielen Holzentfremdungen de- ren Thater nicht entdeckt werden, schreibt man grčsstenteils den Bauernfčrstern selbst und den mit Ihnen einverstanden Untertha- nen zu).6 Le z nastavitvijo pravega gozdarja bi bilo mogoče kraje preprečiti. Podložniki ali drugi ljudje drevja v gozdo- vih niso namerno poškodovali. Drevje so nor- malno podirali pold-rug čevelj visoko. Panjev niso izkopavali za kurjavo. Obsekavanje drevja za vejnik v studeniških gozdovih ni bi- lo znano. V vseh gozdovih so imeli podložniki pravi- co do paše in grabljenja stelje. Obe pravici so imeli predvsem seveda v bližnjih gozdo- vih. Paša ni bila omejena ne s številom glav ži- vine, ne s časom. Pasli so, ko so, in dokler so vremenske razmere dopuščale. Le podložni- ki urada Medinci gospoščine Zgornja Palska- va so poleg domačih podložnikov v gozdu Sesterše od nekdaj pasli lO do 12 konj proti dajatvi 45 krajcarjev ·za vsakega. Domači podložniki so skušali pašne pravice razširiti tudi na gozdne parcele, na katerih jih dotlej niso imeli. 6 istotam, str. 24. Skrivnih poti v gozdovih ni bilo, ker so pod- ložniki imeli pravico do drv, stelje in paše in zato ni bilo razlogov, da bi se skrivoma poda- jali v gozdove. Klateži se v gozdovih niso za- drževali; pač pa se je ob na borih dogajalo, da se je več mladeničev skril o v gozdove Boča. Lesa niso prodajali po vnq.prej določenih tarifah, temveč po presoji logarjev na kraju samem glede kakovosti lesa, možnostih spra- vila iz gozda in pod. Bukev so zaračunali l do 3 fl, hrast od 3 do 12, celo do 15 il Če bi go- spoščina hotela vpeljati prodajo drv, bi za sečnjo plačala za klaftro 36, za spravilo iz gozda in prevoz pa 45 do 51 krajcarjev. Za- nimivo je, da si je pri aboliciji tlake gospošči­ na pridržala obvezne dnine za pripravo drv in lesa za lastne potrebe. Vendar te vrste dnine ni izrabljala, ker jih je z normalnim pla- čilom drvarjem in prevoznikom dobivala do- sti ceneje. V zadnjih devetih letih (1793-1801) je stu- deniška gospoščina prodajala svojim podlož- nikom v uradu Gorica in drugim tujim pod- ložnikom največ bukovine in nekaj malega slabe hrasto vine za plotove. Največ je iztržila leta 1799, najmanj leta 1796. Razširjena je bila tudi še paša svinj v letih, ko je obrodil žir in želod. Zanjo so podložniki v povprečju plača­ li letno 129 fl. Gospoščina je imela v svojih gozdovih pravico nizkega in visokega lova, ki pa ju je dala v zakup. Zakupnina je v po- vprečju znašala 39 f1 letno. Za nadzor nad gozdovi je gospoščina ime- la nameščenih osem »honorarnih« kmečkih logarjev z že omenjenim skromnim plačilom. Poleg tega so prejeli od prodanih dreves še »Marque Stockgroschen« 7 neko nagrado, ki je na drugih državnih gospoščinah doslej še nisem zasledil. Prav tako tudi to vrsto logar- jev le še v Jurkloštru. Stroški za plačilo logar- jev so znašali letno 89 fl. Gospoščina je imela zelo majhne stroške z gojitvijo gozdov; v letih 1794, 1795 in 1801 povprečno letno 2 fl 53 kr. Glede na to, da je imela gospoščina majh- ne izdatke za gozdove, pravzaprav samo za plačevanje kmečkih logarjev, je bilo gozdar- stvo na njej skromno rentabilne. Za hlodovina je v povprečju 9 let ( 1793-180 l) iztržila 195 fl 11 kr, za drva lO fl 4 kr letno. Za podiranje in prevoz lesa je imela povprečno letno stroš- kov 167 fl46 kr. če k letnim dohodkom za les prištejemo še letne dohodke od svinjske pa- še 129 f1 in podobno kot na drugih go- spoščinah, tudi na studeniški ne štejemo nad- 7 ibid. fo dtr. 28. 349 zora nad gozdovi kot strošek gozdarske pa- noge, ampak kot strošek uprave gospoščine, tedaj se izkaže kot denarni prebitek pri do- hodkih iz gozdov približno 170 fl letno, kar znaša 3,14% povprečnega letnega čistega donosa gospoščine (5408 fl lO kr). Od tega odpade na dohodek od lesa 0,76 %, na doho- dek od svinjske paše 2,38%. Za primerjavo tedanje denarne vrednosti lahko služijo navedbe o cenah lesa in dnin, dodatno pa morda še tele: konj dobre pasme v najboljših letih je stal 130 fl, vozni vol 65 fl, tele 7 l/2 fl, funt (okoli 112 kg) govedine 6 112 kr, svinjine 7 kr, letna zakupnina za oral njive 40 fJ.S ZUSAMMENF ASSUNG In der Abhandlung wird die Waldwirtschaft der Staats (Religionsfonds) herrschaft Studenice (Studenitz) die ehemals dem Dominikanerinnen- kloster ebendort gehorte, anhand der Guterbe- schreibung aus dem]ahre 1802 vorgestellt. Diese Staatsherrschaft entstand aus den Besitzungen des 1782 aufgelosten Klosters. Ihr Waldbesitz belief sich auf 2548 ]och, der sich auf 19 Walder mit slo- wenischen Flurnamen in verschiedenen Ortschaf- ten erstreckte. Die geodatische Waldausmessung wurde bis 1802 noch nicht durchgefillnt Die Walder unter1a- gen praktisch keiner forstlichen Pflege, die Herr- schaft hatte damit praktisch nicht erwahnenswerte Kosten. Die Waldaufsicht war acht Bauernfčrstern mit geringer (4 bis hochstens 10 fl) Ent1ohnung ubertragen. Diese Art von Forstpersonal wurde bisher auf dem slowenischen Gebiet nur noch auf der Staatsherrschaft Jurklošter (Gairach) angetrof- fen. Diese Aufsicht funktionierte aber nicht, da nach Angaben der Herrschaft eben diese Fčrster die meisten Holzentfremdungen bewirkten. Die Walder waren mit den fur dieses Gebiet i.iblichen Baumarten bewachsen, weit vorherrschend mit Buche und im geringen Anteil mit Eiche. Die Walder wurden fUr keine industrielle Zwecke oder Bauho1z, sondern hauptsachlich nur fi.ir Brenn (Scheiter) ho1zanfertigung, jedoch nicht in der Herrschaftsregie, benutzt. Der Aushieb war gering, folglich waren auch die Reineinnahmen aus dem Waldbau bescheiden (41 fl29 kr jahrlich im Durchschnitt der Jahre 1793-1801). Fur die Schweinemast erhielt die Herrschaft durchschnit- tlich 129 fi jahrlich. Wegen der geringen Forst- personalausgaben war der Waldbau auf der 8 Maček, J.: O gospodarjenju z gozdovi na držav- ni gospoščini v Konjicah na prehodu iz 18. v 19. sto- le~e. Gozdarski vestnik XXXV, 4, 1977, str. 141-149. Die Wa1dwirtschaftauf der Staatsherrschaft Stude- nice am Ubergang aus dem 18. ins 19. Jahrhundert 350 Staatsherrschaft Studenice massig rentabel. Der Beitrag des Waldes zu den Reineinnahmen der Herrschaft (5408 fl jahrlich) belief sich auf 3.14 %, wobei aufHolz 0,76% und die Schweinemast 2,38% entfiel. Die Wš.lder der Herrschaft waren fast alle mit Passivservitutsrechten auf Holz, Weide und Streu zugunsten der eigenEin, in unbedeutenden Aus- mass auch zugunsten fremder Untertanen belehnt. Diese Herrschaft beabsichtigte zwei Dritte1 ihrer Walder an die Untertanen abzutretten um sich der Servitutsrechte zu entledigen. OXF.: 624 Medsebojna povezanost različnih nivojev načrtovanja v gozdarstvu Franc Perko* PERKO, F.: Medsebojna povezanost različnih ni- vojev načrtovanja v gozdarstvu, Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, str. 351-355, lit. 3. Prispevek obravna- va medsebojni vpliv in povezanost različnih nivo- jev načrtovanja v gozdarstvu: od gozdnogospodar- skega načrta območja prek načrta gospodarske enote do detajlnega gojitvenega načrta. PERKO, F.: Relationship between different levels of planning in the forestry, Gozdarski vestnik 44, 1986, 10, pag. 351-356, ref. 3. The relationship and influence between different levels of planning in the forestry is represented in this article: from the regional forestry plan to the unit forestry plan and finally to the detailed cultivation plan. l. UPORABA GOZDOV IN GOSPODARJENJE Z NJIMI O uporabi gozdov in gospodarjenju z njimi Zakon o gozdovih pravi: Gozdove je treba uporabljati in z njimi go- spodariti pod pogoji, ki zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje ter ohranitev in krepi- tev njihovih splošno koristnih funkcij (lesnoproizvodna, varovalna, hidrološka, lfha Pro1z.vodn.l dob:s. 120 let. c: LJ ; Skuplr.!iko f"a'tnodoben in ~ne.št.tn .Sc3t.oj 3mrl!ke:jclkc:l13t.avcev (60 : J0 : 30} 1 ro1zvvdnja iglavcev I . Li stavci I. IL Končna zalo&a 500m 3 /ha Proi~vodnn dob~ 120 let rroJ z.vodna doba 110 l~t 1 ~--~ Goji tveno načrtoval na enota A Cilj: Mešani se~t.oj ~mrekc;jelk:e llo~oveev (60:30: 10) ltavcev J. /L Končna zaloga 500 oo 3 /ha Prei z vodna doba 100-110 IH . Cojitvcno načrtovillna enota C Cli j: Meš~ n se~ t. oj ~mre~ e: gorskega Javor ja: os ta lth lista\'ccv (60: 30: 10) Kval1 t.e t. il proizvodnje !gl. I., li.:stavcev f./L Končna zaloga 500 rn::lfha Proi~vodna doM 1\0 let-. Gojitvcno načrtovalna. enot.11 D Jelov ~estoj ~ prime!ljo LL'tavcev (80:20) Kv~litet~ proavodnjc j glavc.cv I. r li~tavc~v 1. lVodna doba 140 lH Prikazan je primer medsebojne povezanosti in vpliva dolgoročnega gozdnogojitvenega cilja iz območnega gospodarskega razreda preko prilagojenih ciljev v načrtih gospodarskih enot do ciljev v gojitvene načrtovani enoti za gospodarski razred Ol jelovi sestoji na rastišču Abieti-Fagetum din. clematidetosum. Cilj na nižjem nivoju se postavlja ob upoštevanju cilja na VIšjem nivoju in konkretnih razmer. Pri tem se mora obvezno zasledovati cilje na višjem nivoju. Seveda v eni ali v vsaki gojitvene načrtovani enot~ ki je vezana na določen gospodarski razred načrta gospodarske enote tega ni mogoče doseči, obvezno pa je da s cilji vseh gosjitveno načrtovanih eno• -i"""''~Pmo dolqoročni gozdnogojitveni cilj v gospodarskem razredu na katerega se navezujejo. 3. OBLIKO V ANJE GOSPODARSKIH RAZREDOV IN MEDSEBOJNA POVEZANOST DOLGOROČNIH GOZDNOGOJITVENIH CILJEV OD NAČRTA OBMOČJA PREKO NAČRTA GOSPODARSKE ENOTE DO GOJITVENO NAČRTOV ALNE ENOTE Sestoji (odseki) na istem rastišču, enakega sestojnega stanja in istih razvojnih teženj, ki imajo isti dolgoročni gozdnogojitveni cilj, se združujejo v isti gospodarski razred (priloga 1 ). V isti gospodarski razred tudi ne moremo vključevati različnih vrst obratovanja (na pri- mer zastornega in prebiralnega, ker so ele- menti cilja raziični : zastorni končna zaloga in proizvodna doba, prebiralni optimalna lesna zaloga, poleg tega pa so popolnoma različna izhodišča za preverjanje trajnosti). Gospodarska Lastništvo enota na zalogo (%) ig l. list. SA Planina družbeni 24 16 22 Golobičev ec družbeni 41 31 41 Pivka jama družbeni 30 11 27 Baba družbeni 34 34 34 Škocjan družbeni 39 7 36 Unec družbeni 28 7 23 Menišija družbeni 29 22 28 Karlovica družbeni 28 8 27 Otok družbeni 32 7 30 Jezerščak družbeni 18 15 18 Gospodarski. razred Ol v območju družbeni 30 13 28 Pivka jama zasebni 30 13 27 Baba zasebni 27 ll 21 Jezerščak zasebni 14 li 13 Unec zasebni 29 8 25 Menišija zasebni 27 4 24 Otok zasebni 28 4 26 Kar1ovica zasebni 37 7 34 Gospodarski razred Ol v območju zasebni 30 14 28 Priloga 3: Gozdovi s posebnim namenom in varovalni gozdovi se združujejo v posebne gospodar- ske razrede (odvisno od namena, oziroma naloge, ki je postavljena pred ta gozd, od te- ga namena je odvisna tudi možnost posega- nja v te gozdove oziroma pogoji, pod katerimi je možno z njimi gospodariti) . Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna upo- rabljamo praviloma iste gospodarske razre- de tako v načrtu območja kot v načrtih go- spodarskih enot. Dolgoročni gozdnogojitveni cilji za isti gospodarski razred v območju in gospodarski enoti pa se lahko v določeni me- ri razlikujejo (priloga 2). Pri postavljanju ciljev v načrtu gospodar- ske enote je potrebno upoštevati usmeritve ciljev iz območnega načrta ter konkretne razmere in možnosti v sami gospodarski eno- ti (prilagoditev cilja iz območnega načrta) . Etat v odnosu Delež obnove v 1 O letih Veljavnost na prirastek(%) od površine gospodar. na trta razreda (v %) igl. list SA naravno sadnja skupaj 107 28 89 3 7 lO 1976-85 322 40 314 39 39 1983-92 108 26 90 15 16 1983- 92 168 53 107 4 25 29 1984-93 196 16 166 33 8 41 1984-93 104 15 73 6 21 27 1981-90 142 33 121 14 14 1981-90 147 22 130 6 6 1980-89 101 12 89 2 2 1980-89 93 23 81 l l 1976-85 115 30 103 11 25 36 1981-90 117 30 94 14 14 1983-92 135 22 71 11 12 1984-93 63 18 53 4 4 1976-85 104 17 79 4 18 22 1981-90 118 7 89 lO lO 1981-90 112 8 100 6 6 1980-89 171 22 151 14 14 1980-89 101 39 92 5 22 27 1981-90 Rezultat stanja in postavljenih ciljev so potrebni ukrepi v gozdovih (etat, gojitvena dela). Tudi potrebni ukrepi se iz nivoja območnega gospodarskega razreda prenašajo ob upoštevanju konkretnih razmer v gospodarski. razred gospodarske enote! Na primeru gospodarskega rareda Ol (Enomerni je1ovi sestoji) vidimo povezavo etata in obnove med načrtom območja in načrti gospodarskih enot. Razlike med opre- delitvijo območnega načrta in načrta gospodarske enote so lahko rezultat objektivnih okoliščin (konkretne razmere odstopajo od povprečja območja) ali pa niso usmeritve območnega še (ali v zado- voljivi meri) prenešene v načrt gospodarske enote. (V tem primeru bo potrebno pripraviti spremembe načrta gospodarske enote, če pa se načrt izteka izdelati po usmeritvah območnega načrta nov gozdno- gospodarski načrt.) Podobno se prenašajo usmeritve iz načrta gospodarske enote v Detajlne gojitvene načrte. 354 Ostaja pa možnost, da se tudi na nivoju go- spodarske enote pojavi nov gospodarski raz- red, ki ga v območnem načrtu ni. Pri detajlnem gojitvenem načrtovanju se poleg gospodarskih razredov, ki se pojavlja- jo v načrtu območja in načrtu gospodarske enote lahko pojavijo tudi novi (ki jih zaradi premajhnega obsega ali drugih razlogov v načrtu gospodarske enote ni bilo). Pri postavljanju dolgoročnih gozdnogojit- venih ciljev se upoštevajo usmeritve cilja iz gospodarskega razreda načrta gospodar- ske enote in konkretne razmere in možnosti v sami gojitveno-načrtovalni enoti. Pri detallnem gojitvenem načrtu sodijo v eno gojitveno-načrtovalno enoto (isto kar je v načrtu območja in načrtu gospodarske enote gospodarski razred) sestoji z istim dolgoroč­ nim gozdnogojitvenim ciljem (lahko so med seboj prostorsko ločeni). LITERATURA: l . Zakon o gozdovih 2. Gozdnogospodarski načrt za Postojnsko gozdnogospodarsko območje za obdobje 1981 do 1990 3. Gozdnogospodarski načrti gospodarskih enot GG Postojna OXF.: 921 Pravni promet z gozdovi Franc Av sec* AVSEC, F.: Pravni promet z gozdovi, Gozdarski vestnik 44, 1986, lO, str. 365-364, cit.lit. 11. Avtor na kratko prikazuje posebno ureditev pravnega pro- meta z gozdovi v Sloveniji. Na podlagi ustavnega načela, po katerem so gozdovi in druga naravna bogastva dobrine splošnega pomena, predpisi o pravnem prometu z gozdovi upoštevajo tudi last- ninska razmerja (družbena lastnina, lastninska pra- vica) ter povezanost med gozdarstvom in kmetij- stvom. AVSEC, F.: The legal transactions of forests. Goz- darski vestnik 44, 1986, 10, pag. 355-364, ref. 11. The author presents in brief the special regulation provided for the legal transactions of forests in Slo- venia. Based on the constitutional principle accor- ding to which the forests and other natural resour- ces are the goods of common interest, this regula- tion is taking into account also the property rela- tions (the social ownership and the right of pro- perty) as well as the connection between forestry and agriculture. l. UVOD 1.1. Pravni viri Po 86. členu zvezne oziroma 102. členu re- publiške ustave je šteti gozdove za naravno bogastvo oziroma dobrine splošnega pome- na. Te dobrine so pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. V 86. členu zvezne ustave je še predpisano, da zakon določa tudi način upravljanja in izkoriščanja (torej ne le upora- be!) gozdnih zemljišč in gozdov. Te določbe republiška ustava ne povzema, vendar jo de- jansko konkretizira v svojih določbah o sa- moupravnih interesnih skupnostih za gozdar- stvo (67. člen) in o obveznem skupnem go- spodarjenju z gozdovi ne glede na lastništvo (80. člen). Na ·podlagi navedenih ustavnih določb ureja gospodarjenje z gozdovi predvsem za- kon o gozdovih (Ur.l. SRS. št. 18/85 in 29/86) . Značilno je, da gospodarjenje z gozdovi po tem zakonu obsega ne samo izkoriščanje, pač pa prav tako varstvo, gojenje in urejanje *Franc Avsec, dipl. iur., Zadružna zveza Slove- nije, Miklošičeva 4, 61 000 Ljubljana, YU 355 gozdov, odpiranje gozdov z gozdnimi cesta- mi, gradnjo in vzdrževanje teh cest ter daja- nje gozdnih proizvodov v promet. V primerjavi s skoraj vsakodnevno menja- vo premičnih stvari, najsi bodo to potrošne dobrine, sredstva za delo ali predmeti dela, je promet z zemljišči mnogo počasnejši, lahko bi rekli celo sporadičen. Ne glede na njihov pravni režim namreč ponudbe zemljišč dolo- čene vrste (npr. gozdov) ni mogoče, zlasti ne kratkoročno, povečati preko meje, ki jo opre- deljujejo naravne danosti. Poleg tega pa pro- met z zemljišči, predvsem v individualni, za- sebni lasti, dodatno omejujejo š~ drugi, na- vadno subjektivni oziroma socialno-psiholo- ški razlogi (npr. navezanost na zemljo). Ker promet z zemljišči posredno vpliva na racionalno organizacijo kmetijske in gozdar- ske proizvodnje in na smotrno izrabo prosto- ra (za primarno proizvodnjo, industrijo, pro- metno-energetsko infrastrukturo, pose !ite v itd.) sploh, zakonski predpisi dokaj podrob- no urejajo ne le gospodarjenje z zemljišči, temveč tudi pravni promet oziroma razpola- ganje z zemljišči . Tako je npr. v drugem od- stavku 15. člena ustave SR Slovenije določe­ no, da pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon v skladu z njihovo naravo in namenom. Podob- no je v republiški ustavi predvideno za sfero zasebne lastnine: pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in nepremičninah sploh, določa za- kon (člen 97/5 oziroma 100/ 2). Že po 248. členu zakona o združenem delu (Ur. l. SFRJ, št. 53176 in 57/83) je pravni pro- met z gozdom oziroma gozdnim zemljiščem v družbeni lastnini močno omejen: odtujitev iz družbene lastnine ni dovoljena, razen če za- kon to izrecno dopušča. Gozd oziroma gozd- no zemljišče v družbeni lastnini se lahko od- plačne preneseta na drugo družbeno prav- no osebo le do višine vrednosti vlaganj v ta gozd oziroma zemljišče . Zakon o gozdovih vsebuje le malo določb, ki se neposredno nanašajo na promet z goz- dovi. V četrtem poglavju, ki ima naslov »Pro- met z gozdovi in arondacija, kornasacija in melioracija gozdov«, je najti le določbe o po- gojih za prodajo oziroma zamenjavo gozda v družbeni lastnini, o prepovedi zakupa gozda oziroma delitve gozdne parcele. Pač pa se za promet z gozdovi subsidiarno (nadomestno) uporabljajo predpisi o kmetijskih zemljiščih. Po tretjem odstavku 13. člena zakona o kme- 366 tijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo, Ur. l. SRS, št 17/ 86) določbe tega zakona smiselno veljajo tudi za gozdove, če ni z drugim zako- nom drugače določeno. Ker zakon o gozdo- vih ureja celovito predvsem gospodarjenje z gozdovi, določbe zakona o kmetijskih zem- ljiščih veljajo predvsem za promet z gozdovi pa tudi za druga vprašanja, povezana s tem prometom (npr. status kmeta, zemljiški mak- simum in podobno). Tudi zakon o dedovanju kmetijskih zem- ljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Ur. l. SRS, št. 26/73 in l/86) se smiselno,upo- rablja tudi za dedovanje gozdov. Posebno obliko prometa z gozdovi oziroma s kmetij- skimi zemljišči pa ureja zakon o preživnin- skem varstvu lanetov (Ur. l. SRS, št. 1179 in l / 86). To, da za promet s kmetijskimi zemljišči in z gozdovi v veliki meri veljajo isti predpisi, seveda ni naključje niti samo stvar zakono- dajne tehnike oziroma ekonomičnega normi- ranja. Vsebinsko utemeljitev za takšen način urejanja je mo.goče najti že v podobni funkciji, ki jo imata kmetijsko zemljišče in gozd v kme- tijski oziroma gozdarski proizvodnji. Poleg te- ga je za naše razmere značilno, da je v zaseb- ni lasti večji del kmetijskih zemljišč (83 %, ob- delovalnih zemljišč pa 88 %) kakor tudi goz- dov (62 %). Glede na obstoječo, zgodovinsko pogojeno agrarna strukturo je gozdarstvo tesno povezano s kmetijstvom. Že od nekdaj je bilo gozdarstvo za večino kmetov po- membna dopolnilna dejavnost in je to ostalo tudi potem, ko sta industrija in sodobni pro- met izrinila domačo obrt, prevozništvo ter druge vire postranskega zaslužka. V gorskih in hribovitih predelih pa spričo neugodnih razmer za kmetovanje gozdarska proizvod- nja marsikateremu kmetu pomeni celo glavni vir dohodka. Zato je logično, da zakon o de- dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kme- tijskih gospodarstev opredeljuje kmetijo kot kmetijsko in gozdnogospodarsko enoto, ki poleg kmetijskih zemljišč, stanovanjskih in gospodarskih poslopij obsega zlasti tudi goz- dove ( 4. člen) . 1 Povprečna kmetija v Sloveniji obsega približno 5,5 ha zemljišč, od tega 3,7 ha kmetijskih (obdelovalnih 2,6 ha) in l ,8 ha gozda.1a 1.2. Pravni promet- subjekti, predmet, instrumenti Uresničevanje družbeno sprejetih ciljev skuša zemljiška politika zagotoviti tudi s po- 1 sebnimi predpisi o prenosu zemljišč oziroma gozdov (a) med občani oziroma civilnimi pravnimi osebami (kot možnimi nosilci last- ninske pravice), (b) med družbenimi pravni- mi osebami (ki v pravnem prometu razpola- gajo z družbenimi sredstvi) kakor tudi (c) med lastniki in družbenimi pravnimi osebami (tako imenovani »rnedsektorski promet«). V širšem pomenu pa gre za pravni promet tudi, ko lastnik oziroma uporabnik družbenih sredstev svojih upravičeni v zvezi z določeno stvarjo ne prenese v celoti, temveč le delo- ma (npr. zakup). Gozd kot predmet tega prometa (oziroma pravic, ki se v prometu prenašajo) oprede- ljuje zakon o gozdovih kot zemljišče: - ki je poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestaja ne glede na to, kot kaj je vpisano v zemljiškem katastru (kriterij dejanskega sta- nja), ali - ki je z dolgoročnim planom občine na- menjeno za gozd (kriterij namembnosti). Vendar pa se za gozd ne štejejo skupine gozdnega drevja na manjših površinah (do pet arov) niti ne drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja (2. člen zakona o gozdovih). Za pravni promet z gozdovi so pomembne tudi nekatere statusne določbe zakona o gozdovih oziroma zakona o zemljiščih. Gre za določbe, s katerimi se ureja položaj, pravice in obveznosti gozdnogospodarske organiza- cije, kmeta ter kmetijske zemljiške skupnosti. Od tega položaja (statusa) je namreč odvisen obseg lastninske pravice na gozdu oziroma celo sam obstoj upravičenj gospodarjenja in razpolage v zvezi z gozdom, ki je v družbeni lastnini. Omenjeni subjekti imajo glede na svoj po- ložaj tudi nekatere povsem konkretne pravi- ce (npr. prednostna pravica do nakupa) ozi- roma obveznosti (npr. omejitev sklepanja da- rilnih pogodb). Tako ima krnet lahko lastninsko pravico na gozdu v večjem obsegu kot občan, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne šteje za kmeta. Medtem ko je maksimum gozda, ki ga ima lahko v lasti nekmet, predpisan enako za ravninske in hribovite ter gorske predele - polovico hektara, pa za kmeta maksimum gozda sploh ni določen neposredno (ekspli- citno). Zakon o kmetijskih zemljiščih namreč omejuje samo skupno površino kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima lahko kmet, na 45 ha, vendar je na podlagi ustreznega upravnega akta dopuščena tudi prekoračitev· tega maksimuma, če gre za zemljišča z izred- no slabo donosnostjo (59. člen) . 2 Na določenem območju gospodarijo z goz- dovi v družbeni lastnini delavci gozdnogo- spodarskih temeljih organizacij združenega dela (TOZD), z gozdovi v zasebni lasti pa združeni kmetje - lastniki gozdov in delavci v temeljnih organizacijah kooperantov (TOK). Te TOZD in TOK se obvezno povezu- jejo v območno gozdnogospodarsko delovno organizacijo (DO). Samo izjemoma lahko z gozdovi v družbeni lastnini gospodarijo tudi delavci v OZD, ki niso v sestavi gozdno- gospodarske DO, če so s temi gozdovi up- ravljali do 25. marca 1965. Pač pa po novem zakonu o gozdovih niso več upravičene up- ravljati z družbenimi gozdovi druge družbe- ne oziroma civilne pravne osebe (npr. obči­ ne, društva ipd.). Le-te· so morale najkasneje do l. 12. 1985 prenesti gozd na območno gozdnogospodarsko TOZD (87. in 93. člen za- kona o gozdovih). Čeprav upravlja predvsem s kmetijskimi zemljišči, pa lahko gozd v družbeno lastnino pridobi (npr. po zakonu o dedovanju kmetij) tudi kmetijska zemljiška skupnost v občini. To skupnost sestavljajo kmetijske, živilske in gozdnogospodarske OZD, krajevne skupno- sti in občine pa tudi druge organizacije in skupnosti, ki so zainteresirane za varstvo in pravilno rabo kmetijskih zemljišč. V 62. členu zakona o kmetijskih zemljiščih je predvideno, da kmetijska zemljiška skup- nost prenaša gozdove iz kmetijskega zemlji- škega sklada prvenstveno na gozdnogospo- darske organizacije, če to ni mogoče, pa jih lahko proda občanom, pri čemer imajo kmet- je prednost. Instrumenti (sredstva), s katerimi se ures- ničuje pravni promet, so pravni posli. Običaj­ no so ti posli dvostranski (pogodbe o prodaji, darilu, menjavi, dosmrtnem preživljanju ipd.), lahko pa tudi enostranski (npr. oporoka, od- poved lastninski pravici). Ker oporočno de- dovanje kmetij lahko samo izjemoma odstopa od ureditve zakonitega dedovanja, zaradi celovitosti prikaza v okviru pravnega prome- ta z gozdovi obravnavamo tudi dedovanje na podlagi zakona. 2. DEDOVANJE 2 .l. Na podlagi zakona Za dedovanje gozdov, ki niso sestavni del kmetije po zakonu o dedovanju kmetijskih 367 zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar- stev, veljajo splošni predpisi. Najpomemb- nejšo omejitev v tem primeru predstavlja zemljiški maksimum: dedič lahko obdrži podedovani gozd (oziroma kmetijsko zemlji- šče) v mejah zemljiškega maksimuma, ki je predpisan za kmete oziroma druge občane. Posebna ureditev dedovanja velja, če je gozd sestavni del kmetije, ki se po zakonu ne sme deliti. Takšno kmetijo namreč lahko de- duje- bodisi na podlagi zakona ali na pod- lagi oporoke- praviloma samo en dedič in si- cer tisti, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Če ta pogoj izpol- njuje več zakonitih dedičev (torej pri dedo- vanju na podlagi zakona), so za izbiro dediča kmetije predpisana še dodatna merila: - prednost ima tisti, ki je svoj namen, ob- delovati kmetijo z osebnim delom, že izkazal (s prejšnjim delom na kmetiji. z usposablja- njem za kmetijsko dejavnost ali z vlaganjem svojega zaslužka v ohranitev oziroma izbolj- šanje proizvodne zmogljivosti kmetije), - če je takšnih, upravičenih dedičev več, de- duje kmetijo zapustnikov zakonec, - če zapustnikovega zakonca ni ali se je de- dovanju odpovedal, deduje kmetijo tisti up- ravičeni dedič, ki ga soglasno določijo vsi up- ravičeni dediči, - če se upravičeni dediči v določenem (najdalj trimesečnem) roku ne sporazumejo, kdo izmed njih naj deduje kmetijo, določi de- diča kmetije sodišče, upoštevajoč vse okoli- ščine, ki so v posameznem primeru po- membne za odločitev. Po dopolnitvi zakona (iz decembra 1985) lahko kmetijo deduje tudi dedič iz dednega reda, ki sicer po splošnih predpisih ni bil po- zvan k dedovanju, če izpolnjuje pogoje za de- dovanje kmetije in noben od zakonitih dedi- čev iz dednega reda, ki je bil pozvan k de- dovanju, teh pogojev ne izpolnjuje. V primeru, ko nihče izmed zakonitih dedi- čev ne izpolnjuje pogojev za dedovanje kme- tije, se dedovanje odloži, dokler kmetijska zemljiška skupnost ne dobi prevzern.nik:a, najdalj pa za eno leto. Prevzemnik, ki je lahko fizična (kmet) ali pravna oseba (npr. kmetij- ska zadruga), plača dedičem prevzemne ce- no, katero dediči dedujejo po splošnih pred- pisih o dedovanju. Če do prevzema kmetije ne pride, sta v za- konu predvideni dve možnosti: - kmetija preide v celoti ali deloma v družbeno lastnino, za kar dedičem pripada ustrezna odškodnina, ki jo dedujejo- skupaj 358 s tistimi stvarmi in pravicami, ki niso prešle v družbeno lastnino- po splošnih predpisih o dedovanju, - izjemoma pa se lahko kmetiji tudi odvza- me poseben status, tako da se v celoti razdeli med dediče (po splošnih predpisih o dedo- vanju). Posebna ureditev dedovanja ne bi bila smiselna, če ne bi zakon poleg načela nede- ljivosti kmetije določal tudi olajšave za ob- veznosti dediča, ki deduje kmetijo, do njego- vih sodedičev . Dediči, ki ne dedujejo kmetije, so namreč upravičeni samo do denarne vrednosti nujnega deleža, ki je dv akra! manj- ši od deleža, ki bi ga dobili po splošnih pred- pisih o dedovanju. Na zahtevo prizadetih dedičev sodišče nujni delež tudi poveča, oziroma zmanjša, če je to utemeljeno glede na socialne razmere dedičev, ki kmetije ne dedujejo, oziroma gle- de na gospodarske zmožnosti kmetije. Nujni delež izplača dedič, ki deduje kme- tijo. Rok za izplačilo določi sodišče. Pravilo- ma traja ta rok največ pet let, v izjemnih pri- merih pa ga lahko sodišče na zahtevo dedi- ča, ki deduje kmetijo, podaljša do največ de- set let. Krog nujnih dedičev obsega samo najožje zapustnikove svojce: zakonca, potomce in posvojence ter starše. Tem osebam se ob- vezno, se pravi, ne glede na zapustnikovo vo- ljo, vračuna v nujni delež vse, kar so neod- plačno prejeli od zapustnika za njegovega življenja. 2.2. Na podlagi oporoke Za primer smrti lastnik razpolaga s svojim celotnim premoženjem tako, da izjavi posled- njo voljo v obliki oporoke. Da na ta način ne bi prihajalo do izigravanja posebne ureditve dedovanja kmetij, je zakon močno omejil svo- bodo oporočnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, z gozdovi oziroma s kmetijami v ce- loti. Od načela, da kmetijo kot celoto deduje samo eden od zakonitih dedičev, zakon do- pušča v primeru oporočnega dedovanja izje- me samo pod določenimi pogoji: - Oporočni dedič je lahko tudi oseba, ki ni zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedo- vanju, vendar mora izpolnjevati posebej predpisani pogoj za dedovanje kmetije. - Izjemoma lahko oporočitelj zapusti kme- tijo zakoncema oziroma dvema ali več zako- nitim dedičem, ki so po zakonu o kmetijskih zemljiščih kmetje in nihče od zakonitih dedi- čev nima namena kmetijo (kot celoto) obde- lovati z osebnim delom. Medtem ko se v sled- njem primeru kmetija lahko fizično deli, pa je ne smeta deliti oporočna dediča - zakonca. - Volila sicer načeloma niso prepoveda- na, vendar jih zakon omejuje tako, da se z nji- mi ne sme znatno zmanjšati gospodarska zmožnost kmetije . Če bi bil dedič, ki deduje kmetijo, s temi dajatvami preveč obreme- njen, lahko zahteva njihovo zmanjšanje. Pose- bej varovana so v tem pogledu kmetijska zemljišča, gozdovi, stanovanjski in gospodar- ski objekti, ki rabijo za redno kmetijsko pro- izvodnjo. Samo izjemoma sme oporočitelj iz upravičenih razlogov nakloniti kmetijsko neobdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo in leži v območju, kjer se lahko spremeni namembnost kmetijskih zemljišč . Oporoka, sestavljena v nasprotju z zako- nom o dedovanju kmetije, je nična . V tem pri- meru pride do dedovanja na podlagi zakona. Tudi pri o poročnem dedovanju imajo nujni dediči pravico do denarne vrednosti svojega deleža. Ta pravica jim gre v polnem obsegu, četu­ di jih je zapustnik v oporoki prezrl ali pa na- klonil manj, kot bi dobil z dedovanjem na podlagi zakona. 2.3. Dednopravne pogodbe V celoti oziroma deloma lahko lastnik raz- polaga s svojim premoženjem že za življenja. Pogodbe, ki imajo dednopravni značaj oziro- ma posledice, so predvsem: (l) izročitev in razdelitev premoženja, (2) pogodba o do- smrtnem preživljanju in (3) darilo za primer .smrti. Če je predmet teh pogodb kmetija, so po- godbe veljavne samo pod pogojem, da njiho- va vsebina ni v nasprotju z zakonom o dedo- vanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetij- skih gospodarstev. Takšna določba je bila nujna, sicer bi lahko prišlo do izigravanja ci- ljev zakona bodisi s prenosom kmetij za ose- be, ki ne izpolnjujejo posebej predpisanih pogojev ali/in z delitvijo celotnih kmetij (kot kmetijskih in gozdnih gospodarskih enot) tu- di že za življenja njihovega lastnika.3 3. PRAVNI PROMET MED ŽIVIMI 3.1. Prodaja Prodaja je najpogostejša oblika pravnega prometa z zemljišči med živimi. Značilno omejitev prostega razpolaganja pri tej po- godbi predstavlja predkupna pravica, ki so jo poznali že prejšnji (zvezni) predpisi o goz- dovih. Novost. ki jo je glede prednostne pra- vice do nakupa gozda uveljavil republiški zakon o kmetijskih zemljiščih leta 1973, pa je razširitev kroga upravičencev tako, da imajo to pravico ne le gozdnogospodarske organi- zacije, temveč tudi kmetje. Prednostno pravico do nakupa gozda ima po zakonu predvsem gozdnogospodarska organizacija oziroma kmet, katerega gozd meji na gozd, ki ga prodaja drugi kmet oziro- ma občan ali civilna pravna oseba. Šele če neposredni mejaši nimajo predkupne pravi- ce ali je ne uveljavijo, ima prednost pri naku- pu gozdnogospodarska organizacija oziroma kmet, katerega gozd leži v primerni oddalje- nosti. Ob enakih pogojih pa velja, da ima gozdnogospodarska organizacija prednost pred kmetom, med kmeti pa tisti, ki mu po- meni glavno dejavnost. Teoretično obstaja to- rej pri nakupu gozda šest prednostnih redov: (l) gozdnogospodarska organizacija - mejaš, (2) kmet -mejaš, ki mu kmetijstvo pomeni glavno dejavnost, (3) kmet - mejaš, ki mu kmetijstvo pomeni dopolnilno dejavnost, (4) gozdnogospodarska organizacija, ki ima gozd v primerni oddaljenosti, (5) kmet, ki ima gozd, v primerni oddalje- nosti in mu kmetijstvo pomeni glavno dejav- nost, (6) kmet, ki ima gozd v primerni oddalje- nosti in mu kmetijstvo pomeni dopolnilno de- javnost. Upravičenec iz določenega prednostnega reda na ta način izključuje vse druge, ki so v naslednjih prednsotnih redih. V primeru, ko bi prodajno ponudbo spre- jela dva ali več upravičencev iz istega pred- nostnega reda, prodajalec prosto izbira, s ka- terim od njih bo sklenil pogodbo. 4 Posebej velja opomniti, da je navedena za- konita predkupna pravica predvidena samo za primere, ko se prodaja gozd, na katerem je lastninska pravica. Zakon o kmetijskih zemljiščih podrobno ureja tudi postopek za uveljavljanje te pravi- ce. Lastnik (kmet, drug občan oziroma civilna pravna oseba) mora ponudbo z oznako goz- da, s ceno in z drugimi pogoji prodaje objaviti na razglasni deski krajevnega urada oziroma 359 občine. En izvod ponudbe se pošlje tudi kmetijski zemljiški skupnosti. Prednostni upravičenec do nakupa lahko svojo pravico uveljavi tako, da v roku 30 dni potem, ko je ponudba prejela kmetijska zem- ljiška skupnost, s priporočeno pošiljko spo- roči sprejem ponudbe prodajalcu in pristoj- nemu krajevnemu uradu oziroma občinske­ mu upravnemu organu, pristojnemu za pre- moženjskopravne zadeve. če prednostni upravičenec meni, da cena v ponudbi znatno presega vrednost gozda, lahko sproži postopek za ugotovitev vred- nosti gozda pri občinskem upravnem orga- nu, pristojnem za premoženjsko pravne zade- ve. Vrednost gozda se ugotavlja po enotni me- todologiji, ki jo predpiše republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo oziroma goz- darstvo. V tem primeru lahko prodajaiec prekliče objavljeno ponudbo v 15 dneh po- tem, ko je bil obveščen o ugotovljeni vred- nosti gozda, sicer se šteje, da ponuja gozd za ceno, ki je enaka tej vrednosti. Če v predpisanem roku noben prednostni upravičenec ne sporoči, da sprejema ponud- bo, se lahko gozd proda drugi osebi, vendar ne pod ugodnješimi pogoji od tistih, ki so bili navedeni v ponudbi. Potem, ko je preteklo šest mesecev od izteka roka za sprejem po- nudbe mora lastnik gozda objaviti novo po- nudbo, če gozd še želi prodati. Poleg navedenih pa zakon o kmetijskih zemljiščih vsebuje tudi druge določbe, s ka- terimi se skuša preprečiti izigravanje pred- nostne pravice do nakupa kmetijskega zem- ljišča oziroma gozda. Tako je pogodbo o pro- daji mogoče overiti, gozd pa zemljiško-knjiž- no prenesti samo na podlagi potrdila pristoj- nega krajevnega urada oziroma občinskega upravnega organa, da je bil predhodno izve- den postopek za uveljavitev predkupne pra- vice. Če pa je bila prednostna pravica do na- kupa vendarle kršena, lahko upravičenec s tožbo spodbija sklenjeno pogodbo oziroma zahteva, da se gozd pod enakimi pogoji, kot je bil prodan drugemu, proda njemu. Rok za vložitev tožbe traja trideset dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za prodajo oziroma spis (subjektivni rok), vendar največ eno leto od overitve podpisov na pogodbi oziroma ze ml jiškoknjižnega prenosa, kolikor pa pod- pisi na pogodbi sploh niso overovljeni, pa največ tri leta od sklenitve pogodbe (objektivni rok). Zakon o kmetijskih zemljiščih določa pred- 360 kupno pravico tudi med solastniki kmetijske- ga zemljišča, gozda oziroma kmetije: če eden od solastnikov prodaja svoj (solastninski) de- lež, imajo drugi solastniki, ki so kmetje po za- konu o kmetijskih zemljiščih, prednostno pra- vico do nakupa. Postopek za uveljavljanje te predkupne pravice pa ni posebej urejen, za- to je treba v tem pogledu uporabljati splošne predpise. Po določbah čl. 527-533 zakona o. obligacijskih razmerjih mora prodajalec imetnika zakonite predkupne pravice pis- meno obvestiti o nameravni prodaji in njenih pogojih, rok za sprejem ponudbe pa traja mesec dni. Precej daljši pa so roki za spod- bijanje prodajne pogodbe, če predkupni up- ravičenec ni bil točno oziroma sploh ni bil ob- veščen o nameravani prodaji. Subjektivni rok traja šest mesecev, objektnivni pa pet let. Z dopolnitvijo zakona o dedovanju kmetij- skih zemljišč in kmetij (leta 1985) je bila uve- dena tudi posebna predkupna pravica med sodediči. Dediči, ki so kmetje, pa kmetije niso podedovali, imajo namreč prednostno pravi- co do nakupa (pa tudi zakupa) kmetije oziro- ma njenega dela, kadar se le-ta nudi napro- daj ali v zakup. Tudi ta zakonita predkupna (oziroma predzakupna) pravica se uveljavlja po zakonu o obligacijskih razmerjih. Drugačni predpisi veljajo za prodajo goz- da v družbeni lastnini. Temeljna organizacija združenega dela lahko proda samo (l) manj- še gozdove v družbeni lastnini in še to pod dodatnim pogojem, (2) da ti gozdovi ležijo kot osredki med gozdovi, na katerih je lastninska pravica. Vrednost oziroma namembnost goz- da kot naravnega bogastva v družbeni last- nini sta pri tem posebej zavarovani z dvema določbama : - pogodbo o prodaji gozda v družbeni lastnini občanu oziroma civilni pravni osebi je treba v tridesetih dneh po sklenitvi pred- ložitvi pristojnemu občinskemu javnemu pra- vobranilstvu, ki lahko pogodbo izpodbija v treh mesecih od njenega prejema, kolikor je dogovorjena cena nižja od prometne vred- nosti gozda; potrdilo javnega pravobranil- stva o prejemu pogodbe je pogoj za zemlji- škoknjižni prenos gozda (smiselna uporaba 37. člena zakona o kmetijskih zemljiščih); - denarni znesek, ki ga dobi za prodani gozd, lahko temeljna organizacija združene- ga dela uporabi samo za nakup oziroma os- novanje drugega približno enakega gozda (drugi odstavek 73. člena zakona o gozdo- vih). • 3.2. Oddaja gozda po zakonu o preživninskem varstvu kmetov Po zakonu o preživninskem varstvu kme- tov pridobi kmet, ki je dopolnil določeno sta- rost (moški - 65, ženska - 60 let) oziroma, ki je popolnoma nesposoben za opravljanje kmetijske dejavnosti, doživljenjsko pravico do mesečne preživnine, če odda družbeni pravni osebi kmetijsko zemljišče ali gozd do- ločene površine ali vrednosti Namen preživ- ninskega varstva kmetov je torej trojen: (l) izboljšati socialno varnost ostarelih ozi- rooa invalidnih kmetqv, (2) zagotoviti ustrezno obdelavo njihovih zemljišč ter (3) omogočiti prehajanje kmetijskih zem- ljišč in gozdov v družbeno lastnino ob upo- števanju proizvodno-ekonomskih in socialnih ciljev zemljiške politike. Za oddajo zemljišča se šteje odpoved last- ninski pravici v korist družbene pravne ose- be ali pa izjava lastnika, da bo po njegovi smrti zemljišče prešlo v družbeno lastnino, če to zemljišče ob sklenitvi pogodbe odda v rabo družbeni pravni osebi. Pogodbo o oddaji zemljišča skleneta last- nik (oddajalec) in družbena pravna oseba (prevzemnik). Oddaja je odplačen pravni posel. Vendar pa družbena pravna oseba, ki je zemljišče prevzela, kupnine ne plača od- dajalcu, temveč Skupnosti pokojninskega in inv'3.lidskega zavarovanja. Po načelih vzajem- nm·.ti (med oddajalci zemljišč) in solidarnosti (zavarovancev v pokojninskega in invalid- skega zavarovanja) skupnost zatem izplaču­ je oddajalcu mesečno preživnina, ki je odvis- na od vrednosti oddanega zemljišča (oziroma kupnine) in starosti kmeta ob oddaji zemljišča, ne sme pa biti manjša od polovič­ ne9a zneska najnižje starostne pokojnine za polno pokojninsko dobo. Zaradi pridobitve pravice do preživnine mora kmet oddati na- jmc..nj 2 ha kmetijskih zemljišč oziroma 3 ha gozda. Z dopolnitvijo zakona v letu 1986 pa je ta pogoj nekoliko spremenjen tako, da lahko kmet odda tudi manjšo površino zemljišč, če višina preživnine, ki se izračuna glede na tr- žno vrednost zemljišča, ni nižja od predpisa- nega minimalnega zneska. (Znesek mesečne preživnine se izračuna tako, da se kupnina za oddano zemljišče deli s 84, nato pa poveča za dobčen odstotek, odvisno od starosti upravi- čenca ob oddaji zemljišča).5 Z dopolnitvijo zakona so močno olajšani tudi drugi pogoji za pridobitev pravice do preživnine. Eoglasje nujnih dedičev- kmetov k oddaji zemljišča tako ni več potrebno v vsakem pri- mem, saj se lahko še za življenja lastnika - oddajalca ugotovi njihova dedna nevrednost na podlagi razlogov, ki jih določa zakon o de- dovanju. Poleg tega je kmetijska zemljiška skupnost, ki prejme obvestilo kmeta o name"" ravani oddaji zemljišč, dolžna poskrbeti za prevzem ponujenih kmetijskih zemljišč oziro- ma gozdov (poprej le, če bi bila zaradi ne- prevzema ogrožena kmetova socialna var- nost). Ce nobena druga družbena pravna oseba ni zainteresirana za prevzem ponuje- nih kmetijskih zemljišč, jih prevzame kmetij- ska zemljiška skupnost, gozdove pa gozdno- gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi na določenem območju . Po smrti upravičenca imajo njegovi nepre- skrbljeni svojci pravico do družinske preživ-. nine, ki se odmeri podobno kot družinska po- kojnina. 3.3. Darilo Z omejitvijo sklepanja darilnih pogodb med kmeti in drugimi občani je zakon o kme- tijskih zemljiščih v letu 1979 dodatno zaokro- žil pravno varstvo predkupne pravic~ na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, hkratj pa tudi prvič oziroma deloma razširil veljavnost načela nedeljivosti kmetij z dedovanja in dednopravnih pogodb tudi na pravne posle med živimi. Tako lahko po 31. členu zakona o kmetij- skih zemljiščih kmet podari kmetijsko zem- ljišče ali gozd ne kmetu le, če je obdarovanec -nekmet njegov zakonec ali najožji sorodnik, roditelj, potomec, posvojenec, brat ali sestra. Takšna :določba ne omejuje le prehajanja kmetijskih zemljišč in gozdov v last nekme- tov, temveč tudi onemogoča izigravanje za- konite predkupne pravice s sklepanjem tako imenovanih fiktivnih (navideznih) darilnih po- godb, ki dejansko prikrivajo prodajno po- godbo.6 Strožje določbe veljajo za darila, katerih predmet so zemljišča v sestavi kmetij po za- konu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kme- tij. Lastniki teh kmetij lahko podarijo ob prej- šnji omejitvi - samo takšna zemljišča, ki jih lahko z oporoko naklonijo nekomu, ki ni t;ie- dič kmetije. Podobno kot pri prodaji, je za overovitev darilne pogodbe oziroma za zemljiškoknjižni prenos podarjenega zemljišča potrebno predložiti potrdilo pristojnega občinskega 361 upravnega organa o tem, da vsebina pogod- be ni v nasprotju z zakonom o kmetijskih zem- ljišcih. 3.4. Menjava Za sklepanje menjalnih pogodb zakon o kmetijskih zemljiščih ne predpisuje posebnih omejitev, pač pa določa pogoje, pod katerimi se šteje menjava kmetijskih zemljišč za pro- storsko ureditveno (agrarna) operacijo. Po tretjem odstavku 7 4. člena zakona o gozdovih se predpisi o kmetijskih zemljiščih smiselno uporabljajo tudi za prostorsko ureditvene operacije gozdov. Glede na 69. člen zakona o kmetijskih zemljiščih bo zato menjavo goz- dov šteti za agrarna operacijo ob tehle pogo- jih: - če se menjava izvaja zaradi racionalnej- šega gospodarjenja z gozdovi. - če vrednost enega gozda ns presega 50% vrednosti drugega zemljišča . Slednji pogoj je predpisan predvsem z na- menom, da bi se preprečilo izigravanje predpisov o davku na promet nepremičnin. Kot agrarna operacija je namreč menjava kmetijskih zemljišč oziroma gozdov tega dav- ka oproščenaJ Davčnopolitično pa bi bilo neutemeljeno, da bi oprostitev veljala tudi za pogodbe z razmeroma veliko razliko med vrednostima menjanih zemljišč tako. da je ob- veznost ene stranke pretežno denarna in ima zato takšna (mešana) pogodba bolj značaj prodaje kot pq. menjave.s Kot dvostranska pogodba se menjava iz- vede na podlagi soglasja dveh lastnikov (občanov ali civilnih pravnih oseb), dveh uporabnikov (družbenih pravnih oseb) ali uporabnika in lastnika gozda. Če gozdnogos- podarska organizacija menja gozd z lastni- kom, zakon o gozdovih predpisuje enako omejitev kot za prodajo - predmet menjave so lahko le manjši gozdovi v družbeni lastnini, ki ležijo kot osredki med gozdovi, na katerih je lastninska pravica. Potrdilo o tem, da pomeni menjava gozda agramo opera?jo, izdaja pristojni občinski upravni organ. Ce ta organ odkloni izdajo po- trdila, lahko pogodbenik(a) vloži(ta) pritož- bo, zoper drugostopenjsko negativno odloč­ bo pa sproži(ta) upravni spor. Arondacija gozda, katera se kot prisilni, upravno-eko- nomski ukrep izvede proti volji lastnika v ko- rist gozdnogospodarske organizacije, je po sm.:selni veljavi prvega odstavka 73. člena zakona o kmetijskih zemljiščih možna le, če ni 362 bila predhodno dosežena prostovoljna med- sebojna menjava gozdov. 3.5. Zakup Po 75. členu zakona o gozdovih gozd ne sme biti predmet zakupa. Po mnenju zakonodajalca je zakup gozdov v naspro~u z intencijami zakona o gozdovih, saj z gozdovi gospodarijo delavci in kmetje v gozdnogospodarski organizaciji in ima pravi- co do gozdnih lesnih sortimentov za nepo- sredno uporabo ter druge pravice v zvezi s tem gospodarjenjem le lastnik gozda? Ker je prepoved očitno predpisana v druž- benem interesu, bi bila pogodba o zakupu gozda nična . 3.6. Odpoved lastninski pravici Po analogni uporabi 34. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se krnet, drug občan oziroma civilna pravna oseba lahko z eno- stransko izjavo odpove lastninski pravici na svojem gozdu v korist kmetijske zemljiške . skw.pnosti, če na gozdu ni bremen (npr. za- stavna pravica) ali pa so na njem samo stvar- ne služnosti. Odpoved lastninski pravici je v tem prime- ru enostranski pravni posel, ki učinkuje ne glede na soglasje kmetijske zemljiške skup- nosti. Zaradi pomembnih posledic pa za tak- šen akt zakon predpisuje posebno obliko: iz- java o odpovedi lastninski pravici se da ob- činskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve bodisi ustno na zapisnik ali pa v obliki sodno overjene lis- tine. Zakon tudi določa, da se za pravna de- janja v zvezi z odpovedjo lastninski pravici na kmetijskem zemljišču oziroma gozdu ne pla- čujejo takse (npr. za sodno overovitev izjave, za zemljiškoknjižni prenos ipd.) in prav tako ne davek od prometa nepremičnin. 3.7. Splošni omejitvi prometa Doslej navedene omejitve prometa se na- našajo samo na posamezne oblike prenosa gm:da, bodisi da gre za zakonito dedovanje ali za prenos na podlagi pravnega posla (oporoka, prodaja, darilo itd.). Novi zakon o gozdovih ter zadnja novela zakona o kmetij- skih zemljiščih (oba sprejeta 1985) pa skuša- ta uresničevanje ciljev zemljiške politike za- gotoviti tudi z dvema splošnima omejitvama, ki veljata- z določenimi izjemami- za vsako dedovanje oziroma drugo obliko pravnega prometa z gozdom. Tako zakon o gozdovih v 76. členu načelno prepoveduje delitev gozd- ne parcele kot katastrske enote. Delitev je možna le v izčrpno naštetih primerih, ko gre za prisilni, upravno-ekonomski ukrep (arondacija, komasacija, razlastitev oziroma prisilni prenos gozda), za pridobitev gozda v družbeno lastnino na podlagi pogodbe ali za razdružitev gozdne parcele, katere del je družbena lastnina. Tudi kmetija, določena po zakonu od de- dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kme- tijskih gospodarstev, se po tretjem odstavku 22. člena zakona o kmetijskih zemljiščih ne sme deliti niti s pravnimi posli med živimi. Ta- ko kmetijo se lahko odtuji le kot celoto. Izje- ma od tega načela je predvidena le za pri- mere, ko se z delitvijo kmetije (a) povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije ali (b) oblikujejo kompleksi družbenih zemljišč. Ta določba smiselno velja tudi za gozd kot sestavni del kmetije. Pravni posel, ki je skle- njen v nasprotju s prepovedjo delitve kmeti- je, je po zakonu ničen. 4. SKLEP Prikazane omejitve pravnega prometa znatno utesnjujejo prosto razpolaganje z goz- dovi. Za družbenolastninska razmerja na- sploh je sicer značilno, da so pravic~ ozko povezane z obveznostmi in odgovomostmi. Glede lastninske pravice na gozdu pa zakon o gozdovih v 12. členu tudi izrecno določa, da je ta pravica omejena z zakonom. V teoriji se ugotavlja, da je lastninska pravica na gozdu omejena bolj kot na kateremkoli drugem zemljiMu oziroma, da ima lastnik gozda več­ je stevilo dolžnosti kot pa upravičenj. Vendar te dolžnosti niso nekaj, kar bi bilo lastninski pravici vsiljeno od zunaj, pač pa spadajo v bistvo tega pojma. 10 Drugi govorijo o izena- čevanju lastninske pravice (kot delovne za- sebne lastnine) z družbeno lastnino na kme- tijskih zemljiščih in gozdovih. Utemeljitev za takšno gledišče je najti že v 80. členu repub- liške ustave, ki združenim kmetom - lastni- kom gozdov pri skupnem gospodarjenju z gozdovi zagotavlja pravico do sodelovanja pri upravljanju, v skladu z zakonom pa tudi do soodločanja o zadevah gospodarjenja z njihovimi gozdovi in o ustvarjenem dohodku na podlagi dela in vloženih sredstev. 11 Predpisi o prometu s kmetijskimi zemljišči in z gozdovi so sestavni del družbene zem- ljiške politike. Cilji oziroma učinki te politike so vedno kompleksni: proizvodno-ekonom- ski, socialni, prostorski, naravnovarstveni (ekološki) itd. Posebna ureditev pravnega prometa z gozdovi torej nima za cilj samo podružbljanje v najožjem smislu besede (kot prenos gozda v družbeno lastnino). To dokazuje tudi dej- stvo, da se z zakonom dokaj podrobno ureja pravni promet s kmetijskimi zemljišči in z gozdovi v sferi same zasebne lastnine. Na- mene oziroma razloge, zaradi katerih je predpisana posebna ureditev tega področja, izčrpno našteva zakon o dedovanju kmetij: - omejevanje prehoda kmetijskih zemljišč (in gozdov) v last tistih, ki ne opravljajo kme- tijske (oziroma gozdarske) dejavnosti; - preprečevanje drobitve določenih kme- tij kot kmetijskih in gozdarskih gospodarskih enot; - omogočanje prevzema kmetij pod pogo- ji, ki dediča preveč ne obre,menjujejo; - ustvarjanje možnosti za smotrno rabo kmetijskih zemljišč in gozdov ter za proizvod- no sodelovanje kmetov s kmetijskimi zadru- gami, z gozdnogospodarskimi temeljnimi or- ganizacijami kooperantov in drugimi organi- zacijami združenega dela (prim. l. člen zako- na). . Ob vsem· tem pa je treba priznati, da so možnosti izboljševanja zemljiške (oziroma širše agrarne) strukture na .podlagi predpi- sov o prometu z zemljišči močno omejene. Učinke teh predpisov lahko realno ocenjuje- mo samo dolgoročno. Zlasti velja to za poseb- no ureditev dedovanja, ki pride v poštev šele ob vsakokratni menjavi generacij na kmetiji. Tudi posamezni ukrepi (npr. prepoved delit- ve kmetij) ne morejo veljati za vse kmetije oziroma brezizjemno, saj bi se v tem primeru povsem zaustavil pravni promet med živimi, kar bi bilo neživljenjsko in celo v nasprotju s postavljenimi cilji. Ker je promet nepremičnin neprimerno počasnejši od prometa drugih stvari, morajo biti ob prodaji ali drugačnem prenosu zem- ljišča s pravnim poslom med živimi izobliko- vani zelo močni ekonomski (lahko pa tudi drugi, neekonomski) motivi udeležencev. Na oblikovanje teh motivov s strani družbe pa ne vplivajo izključno (niti odločilno) samo pred- pisi, ki neposredno urejajo promet nepre- mičnin, temveč tudi drugi ukrepi zemljiške, ekonomske in socialne politike. 363 OPOMBE: ·1· 1 Po samem zakonu se za kmetijo šteje vsako za- sebno kmetijsko gospodarstvo, ki skupaj na kmetij- skih zemljiščih in v gozdu dosega najmanj 105.000 din katastrskega dohodka. Zaradi varstva kmetij- skih zemljišč pred drobitvijo, krepitve družbeno organizirane proizvodnje in drugih družbenih inte- resov pa se lahko na predlog lastnika, krajevne skupnosti oziroma kmetijske zemljiške skupnosti z odločbo pristojnega občinskega upravnega orga- na zaščitijo tudi druga zasebna kmetijska gospo- darstva: la F. Zagožen (in sodelavci): Prestrukturiranje z vidika racionalnega izkoriščanja proizvodnih da- nosti in pocenitve hrane in surovin. Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, 1986, str. 19 in 20. 2 Kdor z dedovanjem ali na drug način podeduje zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima v la- sti, presega z zakonom določen maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh zemljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico. Če zemljišča ne izbere, odloči občinski upravni organ, pristojen za premoženj- skopravne zadeve, katero zemljišče postane druž- bena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad, s katerim upravlja kmetijska zemljiška skup- nost (23. in 24. člen zakona o kmetijskih zemljiščih). 3 Ker gre tu le za oris celotne pravne ureditve prometa. z gozdovi, naj opozorim o na podrobnejši prikaz in razlago zakonskih določb, ki ju vsebujejo dela. s področja dednega prava, navedena v se- znamu literature. 4 Kocjan Ol), 110; Šlibar, 76. če ponudnik ne bi hotel skleniti pogodbe s predkupnim upravičen­ cem, ki je ponudbo sprejel, lahko le-ta zahteva sklenitev pogodbe (s tožbo). 4a Po 6. členu zakona o prometu z nepremičnina­ mi (Ur. list SRS, št. 19176) občani, društva in druge civilne pravne osebe ne morejo brez plačila prido- biti lastninske pravice na nepremičninah v družbe- ni lastnini. 5 Pričakovano uživanje preživnine traja torej 7 let (7 x 12 = 84). 6 Kocjan (II), 115-118. 7 Zakon o davku na promet nepremičnin (Ur. l. SRS, št 27172 . .. 27/85), čl. 4. Po prvem odstavku 68. člena zakona o kmetijskih zemljiščih pa je prenos zemljišč oziroma lastruštva v zvezi z agrarnimi operacijami tudi oproščen pla- čila taks. 8 Kocjan (Il), 168. 9 Poročevalec, 38. 10 Stojanovic, 98. 11 Kocjan (III), 71-98. LITERATURA: l. Blagojevic, dr. Borislav T.: Nasledno pravo u Jugoslaviji. Beograd (Savremena administracija) 1982. 364 2. Ceferin, dr. Emil: Kmetijske prostorsko uredit- vene operacije. Združeno delo, petdeseti zvezek. Ljubljana 1983. 3. Kocjan, Slavko (I): Dedovanje kmetijskih zem- Ijišč in kmetij. Ljubljana (ČZ Uradni list SR Sloveni- je) 1973. 4. Kocjan, Slavko (Il): Kmetijska zemljišča (zakon s komentarjem). Ljubljana (ČZ Uradni list SR Slove- nije) 1979. 5. Kocjan, Slavko (III): Značilnosti lastninske pra- vice na kmetijskih zeml~ščih. Kmetijska zemljišča (druga knjiga). Ljubljana (ČZ Uradni list SR Slove- nije) 1982. 6. Poročevalec Skupščine SR Slovenije ,,- in Skupščina SFR Jugoslavije za delegacije in defega~ te, št. 24 z dne 5. 8. 1984. 7. StojanoviC', dr. Dragoljub D.: Stvarno pravo. Beograd (Službeni list SFRJ) 1980. 8. Strohsack, dr. Boris: Promet s kmetijskimi zemljišči v sodni praksi. Združeno delo, petdeseti zvezek, Ljubljana 1983. 9. Šlibar, Janez: Prednostna pravica nakupa kmetijskega zemljišča,in sodna praksa. Kmetijska zemljišča (tretja knjiga). Ljubljana (ČZ Uradni· list SR Slovenije) 1985. lO .. Več avtorjev: Preživinsko varstvo kmetov. Ljubljana (CZ Uraqru list SR Slovenije) 1982. ll. Zupančič, dr. Karel: Dedno pravo. Ljubljana (ČZ Uradni list SR Slovenije) 1984. POVZETEK Ustavni predpisi štejejo gozdove in gozdna zem- ljišča za .naravno bogastvo oziroma dobrino sploš- nega pomena, ki ima :poleg lesnoproizvodne še številne druge družbenokoristne funkcije. Na tej opredelitvi temelji poseben pravni režim gozdov, ki ga urejajo predpisi o obveznem skupnem gos-' podarjenju z gozdovi ne glede na lastništvo in o pravnem prometu s temi zemljišči. Tako od leta 1972 v Sloveniji velja poseben za- kon, s katerim se preprečuje drobitev določenih kmetij kot kmetijskih in gozdnih gospodarskih enot v primeru dedovanja. Zadnje dopolnitve zemljiške zakonodaje razširjajo varstvo fizične celovitosti teh kmetij tudi na pravni promet inter vivos. Pri prodaji gozda v zasebni lastnini imajo pred- nostno pravico do nakupa gozdnogospodarske or- ganizacije in kmetje. Omejena je tudi možnost sklepanja darilnih po- godb, če gre za prenos gozda od kmeta na druge- ga občana - nekrneta. Od leta l979lahko ostareli oziroma delovno ne- zmožni kmetje oddajo gozd v družbeno lastnino ta- ko, da pridobijo pravico do doživljenjske preživni- ne (preživninsko varstvo kmetov). Novi zakon o gozdovih načeloma tudi prepove- duje delitev gozdnih parcel. OXF.: 304:945.24 Ergonomija na sejmu Interforst 86 Vsake štiri leta predstavi sejem Interforst v Munchnu celotno gozdarsko orodje in me- hanizacijo. Na njem se zberejo skoro vsi ev- ropski proizvajalci gozdarske opreme pa tu- di posamezni proizvodi iz drugih delov sveta. Kljub številnim tehničnim novostim je bilo na letošnjem sejmu morda čutiti nekaj manj na- vdušenja proizvajalcev za razvoj popolnoma novih nepreizkušenih tehnoloških rešitev. Nadaljuje se trend uporabe manjših prila- godljivejših strojev, posebnih velikanov, ra- zen pri kamionih, ni bilo videti. Razstavljeni so bili stroji za zelo različne tehnologije pridobi- vanja lesa, odvisno od razmer v različnih de- želah. Ob sejmu se odvija še več drugih priredi- tev in pripravijo tudi več posebnih razstav. Letos je bil to mednarodni kongres Interforst o posledicah umiranja gozdov za družbo, gozdarstvo, lesno industrijo in tržišče z le- som, delovno · zasedanje KWF »Obdelava podatkov v gozdarstvu« in 5 posebnih raz- stav v okviru sejma: - Gozdarska tehnika v službi ekonomije in ekologije, - Varstvo pri delu, - Elektronska obdelava podatkov v goz- darstvu, - Ali človek ogroža gozd? - Gozd v nevarnosti. Prve tri je pripravil kuratorij za gozdno de- lo in tehniko (KWF), četrto varovalna skup- nost Nemški gozd in peto bavarsko ministr- stvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo. Posebna razstava Varstvo pri delu doka- zuje, kako postaja upoštevanje varstvenih ukrepov vse pomembnejše pri oblikovanju še vedno nevarnega gozdarskega dela. Var- stvo pri delu je bilo predstavljeno kot veriga enako močnih in zanesljivih členov- varstve- nih ukrepov, ki preprečuje poškodbe in zdravstvene okvare pri delu. Naštejmo nekaj med seboj 'Povezanih na razstavi prikazanih členov: - izbira človeku prilagojenih tehničnih sredstev; ergonomsko prei2..~ušanje, - oblikovanje zdravju neškodljivih tehno- logij; merjenje obremenitev delavca, - ohranitev zdravja delavcev; učinkovito zdravstveno varstvo, - uporaba pravilne tehnike dela; izobra- ževanje in prosvetljevanje, - upoštevanje varstvenih predpisov in norm; obveščanje o novostih, - dosledna uporaba osebnih varovalnih sredstev: izbira najustreznejših. V okviru te razstave in v povezavi z razsta- vo Obdelava podatkov smo lahko videli, ka- ko hitro se razvija merilna tehnika za ugotav- ljanje psihofizioloških in ekoloških obremeni- tev delavcev. Sodelavci inštituta iz Freiburga so prikazali uporabo novih merilnih naprav, ko v digitalnih pomnilnikih velikosti debelej- šega svinčnika beležijo hkrati 6 parametrov ves delovni dan. To so lahko srčni utrip, hit- rost dihanja, telesna temperatura, ropot ob ušesu in podobno. Poleg tipal, razporejenih po telesu, delavec nosi na sebi le majhno škatljico in vse vrednosti se beležijo v njej. Telemetrični prenos podatkov ali analogno beleženje ni več potrebno, razen če želimo zabeležiti šifrirano sporočilo snemalca v po- mnilnikih o poteku dela, ipd. Sproti na terenu ali kasneje prenesejo zabeležene podatke v računalnik in dobe vse potrebne izračune ali grafične prikaze merjenih vrednosti. Malo manj skokovit je napredek pri ergo- nomskem oblikovanju prikazanih strojev na sejmu. Pri vseh vrstah strojev se sicer pojav- ljajo sedaj znane optimalne ergonomske re- šitve, vendar pa posamezni proizvajalci, ki so razstavljati v Munchnu, še zanemarjajo ergo- nomijo. Spet se zdi, da Skandinavci najdo- sledneje upoštevajo človekove sposobnosti in zmogljivosti pri oblikovanju strojev. Pri vo- zilih je poskrbljeno za udoben vstop v kabine strojev, kabine so zvočno, vibracijsko in top- lotno izolirane, elementi za upravljanje so razporejeni v optimalnih gibalnih poljih, roči­ ce so zamenjali gumbi, sedeži so v celoti gib- ljivi in prilagodljivi različnim položajem tele- sa. Tudi žični že rjavi so vse pogosteje oprem- jeni s kabinami za strojnika. Posebna zanimi- vost je morc;l.a, da je precej napredovalo er- gonomsko oblikovanje dela pri hidravličnih nakladalnikih, ki je bilo doslej močno zane- marjena. Nekateri nakladalniki imajo že zelo izboljšan dostop na visoki sedež, sedež in njegova pritrditev sta drugačna, ročice za upravljanje so pomaknjene ob naslonjala za 365 roke sedeža,-ob sedežu je zaščitni okvir, ki varuje roke in noge pred udarci, ipd. Prav ta- ko se ergonomija uveljavlja vse bolj tudi pri vsej drobni opremi gozdnega delavca: zmanjšuje se teža orodja in opreme, ročaji so oblikovani po roki, ipd. Sejem Interforst 86 ni bil samo celovit (žal nekoliko neurejen) pregled novejših tehnič­ nih rešitev, ampak tudi posebej zanimiv za oceno uveljavljanja ergon·Jrnije in varstva pri delu ob oblikovanju sodobne tehnike in teh- nologije. Marjan Lipoglavšek OXF.: 902.1 Mehiško priznanje dr. Niku Torelliju Mehiški Sekretariat za kmetijstvo je podelil prof. dr. Niku Torelliju, predstoj- niku VTOZD za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, kot edinemu tujcu, letošnje na- cionalno priznanje na področju gozdar- stva za njegov prispevek !<: sodelovanju na področju gozdarstva med SFRJ in Mehiko, predvsem pri eksploataciji in uporabi tropskih lesnih vrst. Prof. dr. Niko Torelli je bil koordina- tor meddržavnega projekta »Raziskava 43 tropskih lesnih vrst v Mehiki«, ki je v preteklih nekaj letih potekal v okviru programa znanstveno-tehničnega sode- lovanja med SFRJ in Mehiko. Omenjeno priznanje je predala vele- poslaniku SFRJ v Mehiki soproga pred- sednika de la Madrida v prisotnosti sekretarja za kmetijstvo na posebni sve- čanosti ob dnevu gozdarstva. Za visoko odlikovanje prisrčne čestit­ ke Uredništvo 366 OXF.: 304:971 Ergonomija v gozdarskem raziskovalnem projektu SEV Od 6.-ll. oktobra je bil v bližini davne bol- garske prestolnice, mesta Veliko Trnovo, sestanek ergo'nomskih strokovnjakov v okvi- ru projekta SEV »Kompleksna izraba lesne surovine«. Sestanka so se udeležile delega- cije Bolgarije, Sovjetske zveze, Češkoslovaš­ ke, Poljske, Nemške demokratične republi- ke in Jugoslavije (M. Lipoglavšek). Na sestan- ku srno se dogovorili o podrobnem progra- mu skupnih raziskav na temo »Ergonomske zahteve za delovne postopke in delovna sredstva, ter metode njihovega ugotavljanja« . Prav tako smo se dogovorili o metodiki raz- iskav. Za oboje je predlog pripravil koordi- nator raziskav, sovjetski inštitut CNIME. Na sestanku smo izmenjali tudi informacije o do- sedanjem delu na področju ergonomije, ozi- roma, kako so v posameznih državah upora- bili metodiko ergonomskega preizkušanja strojev, ki smo jo izdelali v prejšnjem petlet- nem obdobju. V času od 1981-1983 je bila na- mreč v omenjenem raziskovalnem projektu SEV tudi že raziskovalna tema »Varnostne in ergonomske zahteve za stroje in naprave pri pridobivanju lesa ter metode njihovega oce- njevanja«. Leta 1983 je kot rezultat skupnega dela nastalo poročilo, ki vsebuje najrazličnej­ še ergonomske zahteve in metode njihovega ocenjevanja. V času od 1986-1988 pa naj bi nastali poleg enotnih metod ocenjevanja tudi enotni kriteriji za ergonomsko sprejemljivost delovnih postopkov in delovnih sredstev v gozdarstvu, predvsem pri pridobivanju lesa. Zbrali naj bi vse varnostne normative in predpise posameznih dežel SEV, pa tudi drugih dežel in ISO in skušali najti osnovo za skupne normative varnostnih zahtev. Na kon- cu naj bi nastali standardi SEV o metodah in kriterijih ocenjevanja (testiranja) postopkov in strojev. V tem času naj bi tudi našli metodo za kompleksno ocenjevanje dela· oz. strojev, ki bi morala upoštevati različno pomembnost posameznih ergonomskih zahtev. Po tem, kar je doslej znanega, imajo dežele SEV zelo podrobno izdelane varnostne normative, vendar so neenotni. Ker pa dežele stroje med seboj izmenjujejo, potrebujejo enotne kriterije za njihovo ergonomsko oceno. Za primerjavo povejmo, da mora npr. v Sovjetski zvezi traktor ali kak drug delovni stroj v goz- darstvu izpolniti kar 64 er'gonomskih zahtev, predno ga lahko uporabljajo. Delo okrog pri- prave skupnih osnov so si dežele razdelile. Jugoslavija je skupaj s Poljsko prevzela ob- delavo motornih verižnih žag, saj že itak pri- pravljamo predloge novih JUS standardov za testiranje motor k in tehnične normative za nji- hovo uporabo. Sestanek je bil v 80. letih že tretji sestanek skupine strokovnjakov za er- gonomijo SEV. Po programu projekta SEV sta do konca leta 1988 predvidena še dva (DOR in ZSSR) za uskladitev stališč o skupnih nor- mativih in predpisih. Zagotovo so taki sestan- ki koristni za medsebojno spoznavanje me- tod in rezultatov ergonomskih raziskav. M. Lipoglavšek OXF.: 36/37:945.24 Celovški velesejem 1986 B. Košir, M Medved* Minil je komaj dober mesec od velike mednarodne gozdarske prireditve INTER- FORST 86, že nas je, od ll. do 13. avgusta, s svojim gozdarskim programom vabil celov- ški velesejem. Gozdarski vsebini so bili po- leg sejma namenjeni le trije dnevi, saj pred- stavljata posvetovanje in ekskurzija le del bogate sejemske ponudbe. Po količini goz- darske opreme in mehanizacije se celovški velesejem ne more primerjati z veliko večjim in specializiranim sejmom v Munchnu. Kljub temu je za nas pomemben, ker si ga lahko og- leda veliko naših ljudi in prikazani so stroji, katerih uporaba je po večini primerna tudi za na[;e pogoje dela. Ta tradicionalna prireditev, 35. po vrsti, je bila letos za nas še posebej zanimiva. Na spremljajočih prireditvah, simpoziju in na ekskurziji, je bila obravnavana tema z naslo- vom >>Proizvodnja lesa v planinskem področ­ ju, primerna za gozdove in za tržišče« . Posve- tovanje je z referatom »Tržne perspektive gozdnih proizvodov« otvoril Kit Prins, član Timber Section ECE, FAO. Nakazal je gene- ralne trende v porabi in ponudbi lesa na ev- ropskem trgu. Švicar, dr. Ernst-Peter Grieder, je govoril o zahtevah družbe v odnosu do proizvodnje le- sa. Do nedavnega sta proizvodnja lesa in do- hodek iz gozda igrala glavno vlogo. Danes se že 40- 50 % gozdne površine Švice ne koristi redno, z namenom izkoriščanja zaščitnih vlog go~da . Poudaril Je, da se morajo močno zm::mjšati imisije, povečati odpiranja gozdov in reducirati divjad. Vseh vlaganj v gozdove, *mag. B. K., Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. M, M., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 367 ki so stvar celotne družbe, pa gozdarji ne bo- do zmogli sami, zato bo moral parlament predvideti dodatne finančne pomoči. Prof. Anton Trzesniowski je pripravil pre- davanje »Gozdarska t~hnika v planinskem področju«. V gozdarstvo vedno bolj prodira avtomatizacija proizvodnih procesov, kljub temu pa bo težko prodrla tudi v gorski gozd. Po obdobju ekspanzije gradnje vlak in upo- rabe traktorjev se je tudi vA vstriji pričela re- nesansa uporabe različnih načinov žičničar­ skega spravila. Poudaril je, da stroji povzro- čajo največje škode v gozdovih tam, kjer de- lajo na meji svojih zmožnosti. Obseg škod pa velikokrat močno povečajo upravljalci stro- jev. Trzesniowski pravi, da so v gorskih goz- dovih še vedno potrebni konji. Na drugi stra- ni pa je pri traktorjih potrebno vedno več uporabljati radijsko vodene vitle in zaradi zmanjšanja poškodb tal nizkotlačne gume. Na koncu svojega predavanja je poudaril, da bo samo investicija v boljše znanje vseh, ki delajo z gozdom, lahko dala boljše gozdove in nam odprla svetlejšo perspektivo. Zadnji referat je imel dr. Jozef Spork z na- slovom »Proizvodnja lesa z vidika ekonomike podjetja«. Rdeča nit njegovega predavanja je bila v dilemi, kaj je kratkoročno zadovoljivo za podjetje, a da dolgoročno gledano ni škodljivo za gozd. Med tema dvema pogoje- ma za uspešno delo gozdarjev pa se je po- trebno prilagajati zahtevam ekosistema goz- da, pogojem tržišča in različnim načinom go- spodarj~r.:~ja z gozdom. ' Na posverovanju je sodelovalo tudi nekaj koreferentov, med katerimi je bil tudi direk- tor Gozdnega gospodarst.:sffi Slovenj Gradec Hubert Dolinšek. Vse navzoče je pozdravil tudi dr. Dušan Mlinšek. Sejemski razstavni del gozdarske mehani- zacije in opreme je bil precej raztresen po sejemskem prostoru. Kmalu ob vhodu so bile razstavljene nakladalne naprave Fiskars in nekaj kamionov za prevoz lesa. Pozornost so zbujali traktorji Fendt. ki imajo kabino pove- zano s hidravličnirni teleskopskimi ročicami, s pomočjo katerih se lahko kabina dvigne od motorja. To pa omogoča hitro popravilo in tu- di olajšuje vzdrževanje. Na enem od teh trak- torjev je bil vitel z bobni montiran spredaj in vrvi speljane pod traktorjem do škripcev nad naletno desko. Kot zanimivost lahko ome- nimo tudi Renaultove traktorje, ki sicer niso bili opremljeni za gozdarstvo, ampak so pro- izvajalci pokazali, kaj pomeni vrhunsko, es- 368 tetsko in ergonomsko oblikovanje strojev za profesionalno rabo. Prisotni so bili že tudi stalni spremljevalci sejmov Timberjack, lwafuji, Mercedes. Na sejmu smo tudi lahko videli bogato ponudbo raznih plastičnih tra- kov, zank in vrvi, namenjenih za gozdarstvo. Italijani pa so pokazali svojo izvedbo plastič­ ne drče za spravilo drobnega lesa v redče­ njih letvenjakov. Različni proizvajalci so pokazali več tipov žičnih naprav, med katerimi so bile tudi pra- ve novosti, kot npr. Holzknechtov teleskopski vitel, Voest-Alpine z dvema tipoma več­ bobenskih žerjavov s stolpi, Debriacher Ma- schinenbau z nekoliko okornim in grobo iz- delanim DKS-3 in drugi. Iz žičničarskega vi- dika je bila zanimivejša ekskurzija, kjer srno poleg videza lahko ocenjevali tudi delovanje nekaterih modelov. Strokovna ekskurzija je bila vzorno organi- zirana. V lepem sončnem vremenu smo si v gozdičku blizu Celovca ogledali 18 strokov- nih prikazov delovnih strojev in delovnih me- tod v gozdarstvu. Problem sečnje in izdelave drobnega drevja pri redčenjih sestoje v še vedno navdi- huje oblikovalce delovnih metod, ki še na- prej iščejo načine za optirniranje dejavnikov: učinek- varnost pri delu -delovna obreme- nitev- organizacija dela. Vrsta razlogov je, zaradi katerih je priporočljivo drevo med kleščen jem (kleščenje predstavlja daleč naj- večji delež porabljenega časa in obremeni- tev delavca) nekoliko dvigniti v takšen polo- žaj, da lahko ostane hrbtenica delavca med delom v čimbolj pokončnem položaJU. · Na sosednjih točkah so pokazali strojno od- stranjevanje suhih vej pri stoječih drevesih, uporabo različnih traktorskih priključkov za cepljenje in izdelavo prostorninskega lesa in sekancev ter novo verigo za motorno žago s posebej trdo ostrino na rezilnih zobeh. Pot ekskurzije je nato vodila mimo postav- nega konja, ki je opozarjal, da v hribovitih predelih čas takšnega načina premikanja le- sa še ni minil, do primera spravila lesa s trak- tor). Traktorskih vitlov, ki ne bi bili na daljin- sko vodenje, nismo videli in upamo lahko le to, da so se sejma in ekskurzije udeležili tudi predstavniki naše strojne industrije, ki proiz- vaja traktorske vitle. Spoznanje, da postajajo drevesa vedno redkejša celo v gozdu, vodi tudi gozdarje k uporabi različnih pripomočkov za zaščito mladih drevesc, pa tudi debelejših dreves v primerih, ko jih ogroža spravilo sortimentov. Japonski mali zgibruk IWAFUJI- T lO pn spravilu v hrib ( + 25 %) (foto M. Medved) Univerzalni voziček za žično spravilo lesa (foto M. Medved) Novost med žičnicami je Holzl