SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de noviembre - 10. novembra 2011
CISTO vINO?
Kampanja se je začela
ANDREJ FINK
V zadnjih tednih se je pojavilo kar nekaj strank, gibanj in pobud, ki ponavljajo in v ospredje postavljajo, da niso ne levica ne desnica, da ne pripadajo nobeni ideološki opciji, da se za prihodnje volitve ne bi smelo izpostavljati ideoloških tem. Te naj bi bile za povprečnega volivca nekaj odbijajočega. Najvažnejša naj bi bila učinkovitost, ki edina lahko ljudem kaj prinese.
Načelno bi tako gledanje lahko bilo privlačno, saj principi in vrednote nimajo ideološke barve. Od tod klasična zlata sredina. Vendar to velja zgolj za načelno, teoretično in abstraktno gledanje. Komaj pridemo na konkretna tla, kjer so potrebni ukrepi, se prave barve kmalu pokažejo. Tam je blede zlate ali ne-zlate sredine konec. Zato so tako pomembni jasni programi. Le iz teh je mogoče spoznati, kaj stranka ali gibanje v resnici je in kaj predlaga za prihodnost. Verodostojnosti programov je treba dodati preteklost združenj in ljudi, ki so v njih. Končno gre pa za to, kako ponudniki odgovarjajo na vprašanja možnih volivcev: kaj predlagajo in predvsem, kako nameravajo predlagano doseči? V konkretnih programih morajo biti izražene smernice, s katerimi se končno in ne tako nazadnje razlikujejo od drugih.
Normalnemu človeku je popolnoma jasno, da niso »vsi glih«, kot je bilo vrženo v areno.. Po tej poti bi kmalu zašli v prazen kvaziidealizem brez vrednot takih alki drugačnih protestnikov, ki danes po svetu in tudi v Sloveniji pred borzo napovedujejo boj za »bolj pravičen svet«. Lepo se sliši! Marsikaterega dobronamernega kristjana bi ta formulacija navdušila. Boj proti brezsrčnemu kapitalizmu je bil vedno osrednja skrb krščanstva, ne glede na gesla, ki si jih je v tem smislu osvojil marksizem. Da ta in njegovi privrženci niso bili o tem prepričani in da jim je šlo samo za oblast, je postalo jasno kmalu, ko so jo dobili ter postali kapitalisti v totalitarnem in demokratičnem sistemu.
Kategorije levo-desno v jedru ne povedo veliko. Da pa je nekje velika razlika med ponudbami, ni dvoma. Državljani, volivci na svobodnih volitvah, so dovolj bistri, da to lahko uvidijo. Zato je vsako mešanje med po eni strani sredinstvom (ne levi, ne desni), po drugi kikirikanjem, če ne kokodakanjem o antikapitalizmu, po tretji pa ohranjanjem oblasti s kapitalom in »učinkovitostjo« zavajajoče. Neopredeljenost in (pre)širok spekter idej ne moreta biti čisto vino.
Za Slovenijo
Slovenija je že od razpustitve parlamenta priča različnim javnim nastopom obstoječih in novih strank, ki bodo kandidirale na prvih predčasnih volitvah v Slovenji. Uradna volilna kampanja pa se je začela preteklega 4. novembra, dober mesec dni pred glasovanjem. Sodeč po posebnih tran-sakcijskih računih, ki so odprti za upravljanje s stroški kampanje, je prijavljenih 24 organizatorjev.
Kot smo že večkrat poročali, se v volilno kampanjo podajajo vse parlamentarne stranke: SD, SDS, SLS, LDS, DeSUS, Zares in SNS, saj imajo tudi že zbranih dovolj poslanskih podpisov podpore za vložitev kandidatur. Je pa tudi nekaj novoustanovljenih strank: Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovica; Društvo za boljše upravljanje države - Lista Virant na čelu z Gregorjem Virantom, Stranka za trajnostni razvoj Slovenije, županskega Gibanja za Slovenijo in Demokratično stranko dela poslanca Franca Žnidaršiča.
V kampanjo vstopajo tudi stranke Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka, ki pri prejšnjih volitvah ni presegla volilnega praga; Stranka mladih - Zeleni Evrope, Stranka Humana Slovenija, Stranka enakih možnosti, Stranka slovenskega naroda, Naprej Slovenija, Akacije in Neodvisna stranka
Pomurja. Župan Kopra Boris Po-povič je odprl dva računa, naziv imetnika enega je Avion, drugega pa Evo 12. Volilni račun sta vsak posebej odprla tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli. Kot vidimo, preveč imen za majhno slovensko politično sceno.
Skrajni rok za vložitev kandidatur je zapadel to sredo 9. novembra, ko je naš list stopil v tisk.
Kandidati so morali za to zbrati zadostno število podpisov podpore, ki jih lahko zberejo pri poslancih - najmanj treh - ali pa pri volivcih. V tem primeru je delo relativno težje, saj morajo stranke zbrati 100 podpisov volivcev v volilni enoti, torej skupno 800, ali pa 50 podpisov svojih članov v vsaki volilni enoti. Liste pa potrebujejo najmanj po 1000 podpisov na volilno enoto, kar skupaj pomeni kar 8000.
Večina prepoznavnih strank že predstavila svoj program, zadnje dni pa so začele s predstavitvijo kandidatnih list. Tudi stranke, ki jim javnomnenjske raziskave trenutno ne kažejo najboljše, stavijo prav na kandidate, med njimi na znane obraze.
Volilno kampanjo bo, sodeč po najaktualnejših javnomnenjskih raziskavah iz preteklega tedna,
najbolj zaznamovala tekma med dvema novima strankama, Gregorja Viranta in Zorana Jankovica ter Janševo SDS, ki je v prejšnjem mandatu vodila vlado. Njim ankete kažejo najboljše. Sledita SD in DeSUS, za njima SLS in SNS, ki sta po večini anket na robu parlamentarnega praga.
Zanimivo je (in značilno), da ankete skoraj ne omenjajo ali sploh ne vključujejo v povpraševanje stranke Nova Slovenija, ki je že objavila program in ena prvih predložila kandidatno listo. NSi je v Ribnici pripravila predvolilni kongres. Da delajo za to, da se edina slovenska stranka, ki jasno in glasno zastopa vrednote krščanske demokracije, znova vrne v slovenski državni zbor, je v svojem nagovoru članom in delegatom poudarila predsednica NSi-ja Ljudmila Novak.
Stranka je na kongresu predstavila kandidatke in kandidate, ki se bodo potegovali za sedež v parlamentu. Svojo podporo jim je izrekel prvi predsednik slovenske vlade in evropski poslanec NSi-ja Lojze Peterle. Tako on kot Novakova verjameta v uspeh 4. decembra. Kongresa, na katerem so potrdili tudi program stranke s posebnim poudarkom na vrednotah, gospodarstvu in družini, se je udeležilo več kot 600 delegatov.
»Živimo v zahtevnem času, ko se soočamo z velikimi in vsakovrstnimi težavami. Kmalu bomo morali na volitvah izbirati med različnimi ponudniki rešitev iz teh težav,« je v vabilu k molitvi za domovino zapisal predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Nadškof Stres je dodal, da se »zavedamo, da je dobra, poštena in pravična državna ureditev velik Božji dar, ki ga treba izmoliti. Zato vabim vse člane Katoliške cerkve, da v teh dneh molimo za našo domovino in vse njene prebivalce, da nam Bog nakloni svojo modrost, ki naj nas vodi pri odločitvah, ki nas čakajo, da bomo izpolnili svojo dolžnost, ki jo imamo pred Bogom in domovino.«
MOLITEV ZA DOMOVINO
O Bog, neskončna modrost,
ti vse čudovito urejaš in vodiš.
Prosimo te za našo domovino:
daj pravo modrost možem in ženam,
ki so odgovorni za skupno blaginjo,
nam vsem pa poštenje in v času volitev
pravo preudarnost,
da bosta vladala sloga in pravičnost
in bomo živeli v miru in blagostanju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s teboj v občestvu
Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
O pomenu sprave
V Domu sv. Jožefa v Celju in Teološki fakulteti v Ljubljani je potekala tridnevna mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Možnosti in pomen sprave. Konferenca se je razvijala pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti. Organizator je bila Teološka fakulteta v Ljubljani.
Tematika sprave je zelo pomembna tako v svetu kot za slovenski prostor. Povsod namreč obstajajo trpljenje, nasilje in krivice, ki jih je potrebno urejati. Odpuščanje in sprava sta načina urejanja teh krivic, je povedal filozof Bojan Žalec. Ob tem je opozoril, da proces sprave ni lahek. Da bi bil ta lažji, pa sta potrebna »tudi poznavanje in znanstvena vednost o teh pogojih in dejavnikih. Ravno poglabljanje in širjenje te vednosti je namen naše konference«. Doseganje sprave pa po mnenju Janeza Juhanta, predstojnika katedre za filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, ni možno brez odkrivanja resnice. »Zato je izjemno pomembno odkrivati prave vzroke, to pa pomeni odkrivati resnico. Zato je treba tudi stvari poimenovati s pravimi imeni.«
Udeleženci so ob koncu srečanja v Celju sprejeli izjavo, ki zadeva tudi spravne procese v Sloveniji, so sporočili iz Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Med drugim v izjavi poudarjajo da »... soglasno pozdravljamo ugotovitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da pomenijo totalitarni simboli kršenje človekovega dostojanstva in jih je zato treba odstranjevati. Volja do resnice in pravičnosti, s katero ne dopuščamo kakršnega koli kršenja človeškega dostojanstva, je pot k resnici in spravi vseh ljudi. Želimo, da bi prizadevanja ljudi temeljila na tem spoznanju in volji. V svojih nastopih in delovanju si bomo prizadevali, da spoštujemo in upoštevamo dostojanstvo vsakega človeka in da v svojem delovanju nikogar ne žrtvujemo za kakršne koli cilje. Menimo, da je tako delovanje v vzgoji, politiki, gospodarstvu, skratka na vseh področjih človekove osebne in družbene dejavnosti, pogoj za spravo in sodelovanje ter tako za uspeh družbe.«
Kdaj družinski referendum?
Ustavno sodišče je v četrtek, 3. novembra nadaljevalo obravnavo zahteve za referendum o družinskem zakoniku. Vendar tudi to por ustavni sodniki niso sprejeli dokončne odločitve.
Prvič so ustavni sodniki o tem, ali bi morebitna zavrnitev zakonika na referendumu povzročila neustavne posledice, razpravljali 6. oktobra, a odločitve še niso sprejeli. Sodniki so se takrat odločili, da potrebujejo dodatna pojasnila predlagatelja ustavne presoje, torej državnega zbora. Od takrat so dodatna pojasnila ustavnemu sodišču poslali tudi predlagatelji referenduma, torej Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.
Pobudniki referenduma o družinskem zakoniku so podpise pod referendumsko zahtevo začeli zbirati 1. septembra, državni zbor pa je že dan zatem odločil, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. Tako se je zbiranje podpisov ustavilo. Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum o družinskem zakoniku dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Največ polemik v zakoniku je namreč sprožilo izenačevanje pravic istospolnih partnerjev s heteroseksualnimi. V zakoniku je obveljala določba, po kateri istospolni par skupaj ne more posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega.
V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok so letošnje volitve razglasili za družinske volitve, saj se bo na njih v veliki meri odločalo o prihodnosti družin.
»Družine in otroci plačujejo najvišjo ceno gospodarske in socialne krize v Sloveniji. Družine in otroci ne smejo biti največje žrtve krize, ki sta jo povzročila pohlep nekaterih najbogatejših in najvplivnejših doma in v tujini, zato od političnih strank, ki bodo sestavljale prihodnji Državni zbor, pričakujemo, da ne bodo še dodatno zniževale standarda družin z 'varčevalnimi ukrepi' pri otroških dodatkih, davčnih olajšavah za otroke, pri plačilu vrtcev in drugih ukrepih družinske politike,« so zapisali na spletni strani 24kul.si.
30. STIČNA MLADIH
„Ne bi me iskal, če me ne bi že našel"
... je bilo geslo letošnje 30. jubilejne Stične mladih, ki se je praznovala 17. septembra na Dolenjskem. Ker je to bila okrogla obletnica, bi rada opisala kaj sem doživela na ta dan in kakšne občutke sem imela kot Slovenka iz Argentine.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
O Festivalu Stične Mladih sem prvič slišala deset let nazaj na srednješolskem tečaju, ko je katehet pripovedoval, kako se vsako leto v
Sveta maša. Spredaj v belem, sami duhovniki
septembru slovenska katoliška mladina združi v molitvi, petju in plesu in to v velikem številu. Tudi pri mašah, se spominjam, da so se naši duhovniki spomnili na mlade v Stični in molili smo zanje, ko sem komaj vedela kaj sploh je ta »Stična« in ko nisem vedela kaj je tisto kar mlade Slovence že toliko let vleče na ta kraj vsako tretjo soboto v septembru. Vedela sem, da je to festival, ki je že kdaj zbral tudi deset tisoč mladih iz vse Slovenije; da tam potekajo razne delavnice; poznala sem slike veselih mladih obrazov oblečenih v majce iste barve in to je bilo vse. Nisem si predstavljala kaj človek čuti, ko to doživi v živo in kako se tako lahko najbolj poveže z Bogom. Letos sem pa imela priložnost, ne samo udeležiti se festivala ampak tudi opazovati, kako poteka priprava tega dneva.
V Petek zjutraj, dan pred festivalom, sem se pripeljala v cistercijanski samostan v Stični. Porazdelili smo se po sobah, kjer smo vseh 200 mladih prostovoljcev pripravne ekipe prespali od petka na soboto. Videti je bilo,
Konec festivala: »žur«
kako so mladi (pod vodstvom koordinatorja mladinske pastorale Gregorja Kuneja) razdeljeni po ekipah, delali in urejali še zadnje stvari, da bi vse čim-boljše izpadlo. V zraku se je že čutilo, da me čaka poseben dan in popolnoma novo doživetje zame. Odličen primer tega občutka za nas, Slovence v Argentini, je dan pred kakšnim mladinskim dnevom, ko se pospravlja, pripravlja, ko se sliši vpitje ukazov in smeh, čuti se živčnost in nestrpnost, nekateri čistijo, drugi pa še barvajo kulise in mažejo za seboj. Tako je vsaka ekipa pridno in veselo delala še zadnje naloge. Zelo lepo je videti toliko mladih, ki skupno, prostovoljno in veselo sodelujejo čez celo leto za en sam in isti namen: Pripraviti vzdušje, da osem tisoč mladih ne obupa v iskanju Boga.
V soboto zjutraj smo se zbudili,
zajtrkovali, in park, na katerem je bil glavni oder, se je napolnil mladine v modrih majcah (to je bila letošnja barva festivala). Začela sem opažati obraze z nasmehi in zaspanimi očmi, roke, ki so držale balone v obliki srčka, slišala se je rock glasba skupine na odru. Park so obkrožile stojnice različnih organizacij, med ljudmi so hodili nekateri, ki so nosili majco z napisom »sem duhovnik, spo-vedujem« in vsako minuto je bilo videti, da vzdušje raste še in še, tako kot je raslo število obiskovalcev, ki je letos prišlo do 8000.
D o -poldan se je začel z glasbo v živo, takoj za tem pa so se mladi razdelili po delavnicah, ki so bile organizirane v štiri tematske sklope: »Mladi in prosto -voljstvo«, »Utrjeni v veri«, »Kultura mladih« in »Kristjan v družbi«. Takoj za tem pa je sledila igra »Verujem, da si!«, ki so jo pripravili anima-torji (to je ekipa, ki skrbi za veselo vzdušje čez cel dan): glavna tema igre je bila iskanje Boga, kako Ga iščemo, kje Ga najdemo ...
V Opatovi kapeli, so različne skupine pripravile Molitev, medtem pa je bila po celi Stični, skozi ves dan možnost spovedi ali pogovora z duhovnikom (prostori za spoved so bili označeni s plakati). Popoldne je začela maša, ki me je zelo ganila, saj nisem bila nikoli na mladinski maši s tako veliko udeležbo. Ozvočenje glasbe je bilo profesionalno, tako, da so se pesmi med mašo odlično slišale in prišle do srca vsakega navzočega: to niso bili samo mladi, ampak tudi mlade družine in nekdanji mladi, ki so prišli praznovat 30-le-tnico festivala. Slišala sem nove pesmi duhovno-ritmične glasbe (kakor pravijo tukaj: DRG), ki v našo skupnost v Argentini še niso prišle (zainteresirani, spodaj imate moj mail!) Po maši se je pa začel »Žur«. Bend je začel igrati ne samo duhovno glasbo ampak tudi »taprav« rock. Mladi so ponoreli, si metali vodo, plesali in
uživali v dobri družbi in glasbi, medtem, ko je slovenska televizija vse snemala in kasneje to pokazala po vseh televizijah Slovenije.To me je presenetilo in vesela sem bila, ker so vsi Slovenci lahko videli, da vera ni dolgočasna, da ni samo molitev in sedenje v Cerkvi, ampak, da se tudi lahko zdravo zabavamo in norimo, saj se gre za mladega človeka, ki potrebuje vse to. Tudi tuji mediji so kazali slike Stične in se čudili, da toliko mladih »na kupu« slavi Boga; že to je fenomen.
Dan se je končal s tem žurom in počasi so se skupine raznih župnij vse Slovenije vsedle v avtobuse in šle domov. V meni je pa ostal spomin krasnega dneva in sanjam z idejo, da bi imeli kaj takega v Argentini za našo mladino: Ker bi mi bilo všeč to doživeti v srednji šoli in ker je sanjati zastonj, sem pomislila, da se bi lahko pripravila »paralelna Mini-Stična«
Preljubo veselje je v Stični doma
v Argentini. Na isti dan bi se združili v molitvi s slovensko mladino, skupaj z njimi bi organizirali delavnice na iste teme, predvajali bi v živo mašo v Sloveniji, igro in žur. Tudi v Sloveniji bi lahko predvajali našo dejavnost, se pozdravili in imeli kakšen direktni stik skozi ekran, glasbeniki v Sloveniji in v Argentini bi se naučili iste pesmi... itd. Če pomislite, navsezadnje imamo pravico doživeti tak dogodek, saj imamo v nas vse lastnosti, ki jih imajo tisti, ki se udeležijo tega festivala: smo Slovenci, mladi in katoličani. Zakaj ne bi poiskali priložnost, vložili vso energijo v nekaj takega in se tako združili v iskanju Boga, ki
Neskončna kolona avtobusov, ki so pripeljali mlade na festival
nas je že našel ...
Priporočam in vabim VSE na nasledjo Stično mladih septembra 2012, da doživijo duhovno prenovo v veselem in sproščenem dnevu. Več na spletni strani: www.sticna.net. Kdo pride drugo leto?
Alenka Žnidar
magznidar@gmail.com
Neverjetno, kako se v argentinskem življenju stvari hitro vrtijo. Še pred tednom se je vsa skrb javnosti sukala okoli dolarja. Danes pa je že glavna pozornost posvečena državnim podporam (subsidios) javnim storitvam.
Začelo se je. Saj smo vsi vedeli, da je stanje, ki je vladalo pred volitvami, na dolgo roko nevzdržno. Razni strokovnjaki, celo nekateri v vladi (ti seveda potihoma) so opozarjali, da je rastoče razsipanje denarnih sredstev s strani države na daljšo dobo nevzdržno. Začelo se je s transportom, ko vlada ni dovolila da se zviša cena vozovnic. Že leta in leta je cena vožnje s tipičnimi »kolektivi«, malimi argentinskimi avtobusi, skoraj nespremenjena. Koliko je med tem poskočila inflacija? Vlada je zalagala privatna podjetja s blaznimi vsotami denarja, da ne bi prizadela »socialno najbolj ogroženega prebivalstva«. Pod tem geslom je nastala prava »industrija podpor«, ki se je kmalu razširila na področje energije: elektrika, plin in celo vodne storitve so tekom let komaj spremenile svoje tarife, medtem ko je realna inflacija dosegala med 20 in 30% rasti letno. Ker je domača proizvodnja petroleja in plina začela upadati, je postal nujen uvoz raznih goriv in tudi plina, ki smo ga prej imeli na pretek; toliko, da smo ga naravnost spuščali »v veter«. Da so cene ostale enake, je bilo seveda treba dodatnih sredstev. Tako je naraščal ta popolnoma brezsmiselni državni izdatek, ki je leta 2005 skupno dosegel kakih 3.000 milijonov pesov, za letošnje lete pa računajo skoraj 64.000 milijonov, od katerih gre nad 20.000 v transport, 44.000 pa na energetsko področje. Nobena država ne prenese take krvavitve. Primanjkljaj zaenkrat krijejo z raznimi notranjimi posojili (Centralna banka, ANSES in celo PAMI), s tem pa raste notranji dolg in ogroža stabilnost sistema. Treba je bilo nekaj ukreniti. In vlada je začela ukrepati.
Poznalo se bo. V tem stanju je vlada presenetila z napovedjo, da bo nekaterim sektorjem ukinila podporo. Na primer, banke, zavarovalnice, pe-trolejske in rudniške družbe bodo morale plačevati storitve po realni ceni. Vsi so rekli, da je to pametno in potrebno. A to ne predstavlja niti 1% denarnih podpor. To je šele začetek. Nato je vlada napovedala, da bo predala mrežo podzemskih železnic mestu Buenos Aires. To je bila stara zahteva Macrija, ki se ji je vlada stalno upirala.
No, sedaj pa taka radodar-nost! Seveda, predala bo upravo, ne pa mesečnih 700 milijonov, ki jih vlada vlaga, da cena podzemskemu prevozu stane le 1,10 pesa. Naj mesto krije to izgubo? Macri je že opozoril, da se bo brez državne podpore cena vozovnice potrojila: potovanje s podzemsko bi stalo 3,40 pesov. Takoj so se oglasili tudi lastniki mreže kolektivov. Od sedanje 1,10 bi minimalna cena brez podpor poskočila na 4,00 pese. Pa elektrika? In plin, voda, bencin? Družba ne bi prenesla takega potresa. Zato vlada načrtuje postopno »posodobljenje« cen, in seveda razčlenjeno: višje po-višice za bogatejše, manjše, ali sploh brez povišic, za revnejše. Kako naj se to izvede? Imenovali so že posebno komisijo, ki naj preuči problem in svetuje konkretne korake, da bo »volk sit in koza cela«. Kar v sedanjem stanju zveni kot nemogoče.
vrnimo se k dolarju. Stanje je trenutno pod kontrolo vlade. A dolarjev ni na trgu. Razne menjalnice so sploh zaprle, dokler se položaj ne umiri. Državna davčna ustanova popolnoma nadzira banke in finančne ustanove in le ona odloči, komu se proda in koliko, komu pa sploh ne. In kljub temu mora Centralna banka prodajati milijone dolarjev, cena pa je vseeno dosegla že 4,28. Medtem pa »vzporedni« dolar raste že bolj bliskovito. Razlika dosega že 10% in se veča. A še drug pojav skrbi strokovnjake. Dolarske naloge v bankah močno upadajo. Nihče ne obnovi vlog, temveč vzame svoje dolarje in jih odnese. Seveda, ti gredo v varnostne skrinje, ali pa enostavno »v žimnice«, ali pa v inozemstvo, s čimer se izpodkopava bančni dolarski fond in s tem tudi devizni fond Centralne banke. Zdravilo je bilo hujše od bolezni. In nihče ne ve, kje se bo to končalo.
In politika? Gospa predsednica je te dni dosegla kar je verjetno višek njene kariere. Potovala je na zasedanje Skupine 20. Obama jo je zaprosil za sprejem, Sarkozy se ji je klanjal. A povratek je bil grenak. Doma je začelo goreti. Opozicija pa se še naprej ukvarja z lastnimi hibami. Ni nobenega znaka enotnosti. Glavni tajnik CGT Hugo Moyano pa se kar trdno oprijema svojega mesta. Prej junijem prihodnjega leta ne bo sprememb v vodstvu. In govori se, da bo ponovno kandidiral. To je trenutno edina korporacija, ki deluje neodvisno od vlade. Kopriva me pozebe.
BARILOCHE
50-letnica slovenske šole Jakoba Aljaža
Kar nekaj let je minilo odkar sta leta 1961smeh in vrišč prvih slovenskih šolarjev v Barilochah napolnjevala kotičke Planinskega stana. Ga. Milena Arko je bila ustanoviteljica, prva učiteljica in dolgoletna voditeljica slovenske šole. Imela je izreden dar za poučevanje otrok. Z veliko ljubeznijo se je posvečala slovenski šoli in ob tem tudi pridno skrbela za svojo šestčlansko družino.
Kmalu sta ji priskočili na pomoč gdč. Voljica Habjan, ki je prijazno prevzela mlajše otroke in ga. Zora Grzetič, ki je skrbno poučevala starejše. Ga. Milena je z veseljem poučevala skozi 26 let.
Naj nas spomini dveh njenih učenk
Nastopajoči ob zaključku predstave
popeljejo nekaj desetletji nazaj:
»... soboto za soboto, od doma v mesto in potem po prašnih cestah do Stana, natrpani v našem ali sosedovem avtu. Spredaj je sedela ga. Milena, otroci smo bili zadaj. Tedaj še ni bilo varnostnih pasov. In morda res ni bilo nič bolj zanesljivega od objema starejše sestre, ki te varno drži v naročju. Kadilo se je za našim avtom. Kako je ob veliki leseni ograji Stana končal prah, ki se je par sto metrov vr-tinčil za nami! ...
... Včasih smo ob sobotah v Stanu videli buenosaireške Slovence, ki so lahko
brez butaric, ne Miklavža brez dišečih parkljev, ki jih je spekla ga. Milena. Sredi Arkove sobe je bilo v božičnem času čudovito božično drevo, v kotu jaslice in angelček, ki se je spuščal po vrvici, vsakič ko so se odprla vrata, in knjige - čudovite slovenske knjige - polne zanimivosti ... Mizo je včasih krasil šopek amancajev -cvetov, ki jih je v gozdu nabral g. Vojko Arko.
Ga. Milena je bila izjemna učiteljica. Vsako stvar je znala tako predstaviti, da je bila v naših očeh imenitna in se je mimogrede odtisnila v naš spomin. Zelo živo nam je posredovala slovensko kulturo. V kovčku na podstrešju je hranila lepe slovenske noše. Mnoge slovenske deklice smo kdaj oblekle gorenjsko narodno nošo, ki jo je sama sešila. Imela je tudi lutke, s katerimi smo se igrali. V enem izmed kovčkov, so hranili svoja oblačila Miklavž, angeli in parklji. Za vsak slučaj, če bi jih kaj presenetilo med dolgo potjo in bi se morali preobleči. Sv. Miklavž je vsako leto obiskal Stan in z njim je imela ga. Milena zelo dobre zveze ... Enkrat se je Miklavž odločil, da bo za vse otroke nabavil robo v isti trgovini. Potem smo vsi dobivali piškote, orehe in jabolka.
... Vse je bilo samoumevno in lepo ... ničesar ne bomo pozabili, nič se ne bo izgubilo.
Na zdravje vsem, ki ste se zbrali na proslavitev! Hvala moji prvi ljubeznivi učiteljici ge. Voljici Habjan, hvala naši nadvse dragi učiteljici, ge. Mileni Arko.«
(Zalka iz Ljubljane)
»Ob 50-letnici slovenske šole v Barilochah se mi v mislih utrnejo čudoviti spomini na tiste dni .
Bila sem v skupini, ki jo je vodila ga . Milena. Učne ure z go. Mileno so bile izredno zanimive, v zgodbah nas je peljala po Sloveniji ... Sedaj, po tolikih letih, se mi zdijo nekatera slovenska imena rek, vasi, gora, tako znana, kot da bi nekoč že bila tam
Zbor učiteljic Aljaževe šole. V sredi sedi ga. Marjana Marn. Zadaj, tretja od leve, je gospa Zdenka Virant Jan, na njeni desni pa ena prvih učiteljic, Voljica Habjan.
za kakšno noč prespali na pogradih in se pripravljali za gorsko turo.
V Stanu je na steni visela fotografija dr. Gregorija Rožmana. Poleg je bila spominska omarica, namenjena Tončku Panger-cu, ki je preminul v patagonskih gorah, in še zelo zanimiva karikatura nekega planinca, ki je naglo preskakoval vrhove.
In res si ne morem kaj, da se ne bi spominjala škripanja lesenih pregrad starega Stana, kjer nas je »ta male« predšolske otroke v levi sobi prevzela prijazna gospodična Voljica Habjan, starejši skupini pa sta poučevali ga. Milena Arko in ga. Zora Grzetič.
Za eno sobo se spominjam, da se je po indijansko imenovala Ruca malen -hiša deklic.
Kasneje se je slovenska šola preselila k ge. Mileni na dom. Ni bilo Velike noči
Med odmorom smo se deklice pod brezami igrale »brusiti škarjice« in »talam rinčice«.
Seveda smo se ob tem neizmerno zabavale.
Nekega dne nas je obiskal pisatelj in pesnik g. Zorko Simčič ...
Kasneje je pouk potekal na domu ge. Milene. Imela je izreden občutek za poučevanje otrok.
Pri njej smo tudi izdelovali butarice za cvetno nedeljo, se vadili za recitiranje pesmi, za pripravo na sv. Miklavža in druge praznike ... Tudi tombolo smo pripravljali. Pri ge. Mileni je ponavadi zelo lepo dišalo, ker so se v omarah skrivale različne dobrote. Ovsene piškote in buhteljne je velikokrat razdelila med nas otroke.
... Ko sem že bila v Sloveniji, sva šli s sestro Zalko v Sela na Koroškem, kjer je ga. Milena nekoč poučevala. Domačini so nama potrdili, da je bila čudovita učiteljica.
Lepih spominov je preveč, da bi jih
lahko vse tukaj napisala.
Čas, ki smo ga preživeli v slovenski šoli je enkratna popotnica za naše življenje ...
Še enkrat vsem hvala, posebno pa vam ga. Milena!«
(Kati iz Gorice)
In tako danes, po tolikih letih, Aljaževa šola v Barilochah še vedno nadaljuje svojo pot podajanja slovenske besede, pesmi, izročila in vrednot mlademu rodu.
Poleg Milene Arko, Voljice Habjan in Zore Grzetič so skozi leta obogatili venček učiteljic še Zdenka Jan, Marjana Marn, Lučka Jerman, Lija Kambič, Kati Arnšek (ki je leta 1988 začela z otroškim vrtcem Ciciban), Zalka Arnšek, Marta Malovrh Jerman, Alenka Arnšek, Cilka Arnšek, Danica Jerovšek Mavrič, Anica Arnšek Magister, Andrejka Krajnik Figueroa, Veronika Razinger Grohar, Ivanka Marinič, Anka Golob Drajzib-ner, Marija Arnšek Kočar, Eli Montia Mar-ba Razinger, Lojzka Mehle Črnak, Veronika Bertoncelj in Ivan Kočar.
Veselje otrok in prijetno kramljanje starejših je 8. oktobra zopet napolnilo dvorano v Planinskem stanu, kjer smo se zbrali, da tu na južni polobli skupaj proslavimo 50. rojstni dan Aljaževe šole, počastimo njeno ustanoviteljico go. Mileno Arko (ki pa, žal, ni mogla biti prisotna), se zahvalimo bivšim učiteljicam in voditeljicam in se ob igri Mojca Pokrajculja popeljemo v deželo domišljije.
V sejni sobi smo si lahko ogledali razstavo fotografiji »Aljaževa šola skozi čas«, ki sta jo skrbno pripravili Klavdija Kambič in Marija Arnšek Kočar.
Sledile so uvodne besede Marije A. Kočar, ki nam je med drugim podala misel pesnika Mirka Kunčiča, »da je šola podobna košarici, ki je zunaj preprosta, nič kaj vabljiva, a znotraj obložena z neprecenljivim bogastvom«.
Nato so nam podali nekaj besed predsednik SPD Milan Magister, predsednik Zedinjene Slovenije Franci Žnidar, voditeljica Aljaževe šole Danica J. Mavrič, voditelj srednješolskega tečaja Stane Žužek in voditeljica tečaja ABC po slovensko Te-rezka Žužek.
Na vrsti je bila igra Mojca Pokrajculja. Mali in večji igralci so že nestrpno čakali. Končno!
Igra je začela in nas popeljala v pravljični svet.
Na odru so se pokazale prijazne rožice (Euge Črnak, Klara Bertoncelj, Janika Slabe), živahni ptiček Čiv-čiv (Damijan Kočar), srečna Pikapolonica (Zofi Črnak), prisrčna Mojca Pokrajculja
(Alenka Bertoncelj), veseli Piskrovez (Igor Magister), igriva muha Pobrenču-lja (Ceci Pavšer), iskriva žaba Poskaku-lja (Katja Kočar), pogumni jelen Rožiček (Ivanček Kočar), dober zajček Trepetaj-ček (Gregor Pavšer), zabavni čriček Čri-čri (Matjaž Drajzibner), navihani Ježek (Marko Bertoncelj), pridna Cvilimiška (Jochu Hernandez), prebrisana lisica Zvitatica
Ob začetkih. Ena prvih fotografij Aljaževe šole.
(Viki Črnak), brundasti medved Godrnjač (Dinko Bertoncelj) in nežne gozdne Vile (Zofija Drajzibner, Miki Figueroa, Zofi Hernandez, Marija Jerman, Ljudmila Mavrič, Erika Pavšer).
Vsi igralci so zelo dobro odigrali svoje vloge, doživeto zapeli pesmice in se prisrčno premikali po odru. Ples vil, vesele pesmi in barvitost kostumov in scenografije so igri dodali poseben čar. Navdušeno ploskanje je na koncu pošteno nagradilo mlade igralce.
V ličnem programu z obliko lončka poslikanega z rdečimi krogi smo lahko prebrali poleg imen nastopajočih še to: režija (Veronika Bertoncelj, Lojzka Mehle
Vile čuvajo malo deklico
Črnak) , ples vil ( Danica Jerovšek Mavrič), pesmi rožic in živali (Anica Arnšek), kostumi (mamice in Anka Drajzibner), scenografija (Andrej Filipič, Bogdan Bertoncelj, Lojzka Mehle Črnak, Veronika Bertoncelj in Jožko Črnak), oblikovanje programa ( Marija Arnšek Kočar).
Prisrčno smo se zahvalili otrokom in vsem, ki so sodelovali, da smo lahko doživeli tako lep večer.
Sledilo je branje čestitk, spominov in pozdravov, ki so prispeli iz Buenos. Airesa, Brazilije, Italije in Slovenije. Nato smo podelili priznanja bivšim učiteljicam
Še en prizor iz igre
in voditeljicam ali njih družinam, družini Ivana Arnška, ki je bil med pobudniki za ustanovitev šole in je zanjo izbral ime Jakoba Aljaža in ge. Minki Razinger, sosedi, ki je vedno rada priskočila na pomoč.
Ob pogovoru in odlični zakuski, ki so jo pripravile mamice, smo zaključili res doživeto praznovanje.
SLOVENSKA VAS
VELEPOSLANIŠTVO VABI
Ragle v Hladnikovem domu
Delavnica za uspešno delovanje
Izvrstna glasbena prireditev se je vršila v petek 28. oktobra v dvorani Hladnikovega doma v Slovenski vasi. Dobra udeležba se je premestila v društvene prostore, da je prisostvovala koncertu skupine »Ragle« iz Trebnjah. Šlo je za skupino petih deklet (Neža Bandel, Karolina
Gliha, Jera Rot, Zala Rot in Marjana Saje, vse med 25 in 27 letom) pod vodstvom Antonije Rot, ki se posvečajo stari slovenski ljudski pesmi.
Nekaj minut čez 20.00 so se dekleta iz zadnje strani dvorane približale odru in pričele repertoar sedemnajstih pesmi, ki so napolnile skoraj uro in pol kvalitetnega koncerta pod naslovom »Čarobna Slovenija«. Koncert predstavlja povezovanje z narodno, kulturno in jezikovno identiteto ter hkrati razbija mit o enostavnosti in izpetosti ljudske glasbe. Razgrinja staro ljudsko glasbo v vsej raznolikosti, saj značilnost skupine Ragle je ravno, da poje in igra pesmi in viže iz vseh slovenskih pokrajin. Ta značilnost daje skupini in koncertu ne le glasbeno temveč tudi zgodovinsko vrednost, saj je skupina deklet navzoče popeljala v pravljično atmosfero s čarobnostjo pesmi, ki se jih dandanes »že ne poje več«.
Večinoma triglasne pesmi so torej čudovito okrasile večer v Lanusu, z dobro izdelanim petjem čistih glasov ter igranjem klasičnih ter starih-avtohto-nih inštrumentov, s katerimi so dekleta izvedle instrumentalne vložke med predstavo. Tako se je godil zgodovinsko-glasbeni sprehod, ki je publiko popeljal iz Bele krajine, preko Dolenjske, Štajerske, Prekmurja, Koroške, Gorenjske, Notranjske, Istre, Benečije in Rezije, ter se končno vrnil v Dolenjsko, od koder izvira ravno ta skupina in njen hvalevreden projekt.
Iz glasbenega vidika je bila predstava nedvomno kvalitetna. Glasovi so bili stalno uglašeni in trudno delo za pravilno izgovorjavo
raznih narečij je bilo očitno. Poleg tega so pa dekleta s simpatijo pripomogle k ustvarjanju lepega vzdušja. Pomembno je bilo, da so pred vsako pesmijo pojasnile njen izvor in njene posebnosti. Prav tako je bila tudi primerna - skromna - dinamika pevk na odru ali pred njim, s katero so preprečile statiko, ki bi lahko prevladovala pred očmi poslušalcev.
Raznolikost Slovenije in njeno ljud-sko-pevsko bogastvo sta bila predstavljeni na drugačen način, ne le s tipičnimi turističnimi točkami, in to je bilo veselo presenečenje za vse, ki so bili prisotni na tem večeru. Publika je bila dekletom izredno hvaležna in po predstavi navdušena, kar je bilo opazno z dolgotrajnim aplavzom v stoje, s katerim so poslušalci nagradili nastopajoče.
Sledile so zahvale kulturnega referenta društva Slovenska vas, Cirila Jana, ter besede Pavla Rota, nekdanjega lanuškega vaščana in sedanjega vodja projekta skupaj z ženo Antonijo. Po akademiji smo pa imeli tudi priložnost, da smo se udeležili nočnega asada v dvorani društva, kjer je prevladoval prijateljski klepet in užitek pečenih dobrin.
V nedeljo 30., nas je skupina tudi presenetila s petjem pri slovenski Sveti maši, ob priliki biserne obletnice poroke Zdenka Rota in Jožice Štancer, dedka treh pevk. Tudi tedaj smo imeli priložnost prisluhniti čistemu petju, kateremu
Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu vljudno vabi rojake na delavnico vodilnega slovenskega strokovnjaka: dr. Aleksandra Šinigoja na temo »Pozitivna naravnanost in uporaba pristopov za uspešno delovanje«. Potekala bo v petek, 9. decembra 2011 ob 19. uri, v Našem domu San Justo.
V delavnici bodo izpostavljeni nekateri praktični primeri, kako doseči pozitivno mentalno naravnanost in kako spremeniti miselne vzorce, da lahko dosežemo večjo osebno učinkovitost in potencial, tako na privatnem, kot tudi na poslovnem področju. Na delavnici bomo predstavili tehnike, s katerimi lahko spremenimo misli iz negativnih v pozitivne in kako lahko vplivamo na čustvena stanja.
Dr. Aleksander Šinigoj je priznan NLP (nevrolingvistično programiranje) trener in svetovalec na področju osebne in poslovne rasti. K boljšim rezultatom pomaga številnim do-
mačim in tujim gospodarstvenikov, zdravnikom, športnikom, psihologom, študentom, dijakom itd. Šolal se je na Univerzi v Salfordu, na London School of Economics in doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Je edini evropski asistent ustanovitelja Ri-charda Banderja. Delal je za številna ugledna podjetja v Sloveniji in v tujini. Napisal je preko 57 knjig, ki so izšle v Sloveniji in ZDA. Posnel je 18 zgoščenk v angleškem in slovenskem jeziku, ki so namenjene povečanju potenciala in pozitivno vplivajo na bolj učinkovito ter uspešno učenje. Več informacij je na voljo: http:// aleksandersinigoj.com/.
Zaradi boljše organizacije veleposlaništvo prosi, da interesenti potrdijo udeležbo na telefonsko številko 4651-4914 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12 ure.
Po delavnici bo na voljo večerja.
Delavnica je brezplačna; prostovoljni prispevki bodo namenjeni za delovanje slovenskega doma.
SLOMŠKOV DOM
Pevci z Goriške
Kar nekaj dogodkov se je zvrstilo v Slomškovem domu v jubilejnem
rojakov, ki so na obisku iz Slovenije. Prof. Neda Vesel Dolenc je
L >V ^
so se pa vaščani še navdušeno pridružili kadar so bile pesmi vsem poznane.
Geslo skupine pravi: »Ponosni smo na svojo dediščino. Kar smo prejeli, ohranjajmo za naslednje rodove!« Tako glasbeno-zgodovinsko delo je povsem zanimivo, in morebiti bi kdo rad malo več spoznal o skupini Ragle. Zato priporočamo obisk bloga skupinaragle.blog.siol.net ter stran na facebooku (išči: Skupina Ragle).
V imenu vseh navzočih na koncertu v Slovenski vasi izrekam dekletom in vodjema čestitke in zahvalo!
M.
CARAPACHAY
Obiskal nas je oktet vrtnica
V četrtek, 27. oktobra nas je obiskal Goriški oktet »Vrtnica«. To je bil njihov prvi nastop letošnje turneje po Argentini. Najprej je bila predstavitev zgodovine okteta, ki je prvič zapel 1981 leta in ki ga sestavljajo izbrani pevci iz širše Goriške regije, iz obeh strani meje.
Prvi del programa je začel s pesmijo »Slovenec sem« in obsegal latinske, ruske in angleške pesmi (n.pr. Totus Tuus; Oče naš; Every time I feel the spirit; itd.). Po kratkem odmoru smo slišali pesmi kot: Slovenski svet ti si krasan; Oj Triglav moj dom; Mlatiči; Do-
movini; Čas, Nocoj pa oh nocoj; Mojcej, Tam kjer pisana so polja, itd. Ker so pevci bili deležni burnega ploskanja, so nam podarili še dve pesmi »za posladek«.
Občinstvo je bilo navdušeno; bilo je pa tudi precej Ar-gentincev, sorodniki pevcev, ki so bili veseli, da so jih lahko poslušali.
Oktet je Izdal dva samostojna albuma in dobil veliko mednarodnih nagrad. Trenutno je njihov umetniški vodja maestro Marko Munih, asistent vodje pa Bogdan Brecelj.
Po koncertu smo pripravili mize in prinesli vse vrste
dobrot (slane in sladke). Tudi dobre pijače ni manjkalo, še manj pa dobre družbe ... Ob prijetnem klepetu so se pevci zadržali v domu kar pozno v noč, čeprav so bili utrujeni od poti, saj so isti dan prispeli v Buenos Aires iz Evrope.
Čaka jih nastop na Festivalu »Cantapueblo« v Mendozi, od 2. do 6. Novembra, kjer bodo imeli dva celovečerna samostojna koncerta ter še dva nastopa, poleg obiska Slovencev v Mendozi.
Hvala goriškemu oktetu Vrtnica za tako lep večer ter veliko uspehov še vnaprej!
Marjana Pirc
letu 50-letnice, nekaj se jih pa še bo.
V soboto, 29. oktobra je obiskal Dom Oktet »Vrtnica« z Goriške. Ta odličen moški zbor vodi danes kot umetniški vodja Marko Munih. V svojem 30-letnem delovanju je Oktet nastopal v domovini in po svetu. Sestavljajo ga: prvi tenor - Edi Florenin in Robert Ličen, drugi tenor - Dušan Sedmak in Kristjan Pregelj, bariton - Marko Trošt in Fe-dor Bernard, bas - Radovan Ličen in Bogdan Brecelj.
Številni ljubitelji lepega petja so prihiteli v Dom tudi iz drugih okrajev, pa tudi skupina
uvodoma pozdravila in predstavila Goriški oktet, ki se je predstavil z domoljubno Slovenec sem! Predsednik Doma Marko Selan je nato obiskovalcem predstavil ustanovo, ki letos slavi
(Aleksander Fatayev), Steal away (Spiritual), Every time I feel (Spiritual), Slovenski svet (Hrabroslav Volarič), Pesem od zarje (Lojze Lebič), Mlatiči (Kamilo Mašek), Čas (Lojze Lebič), Ljubavne pesmi iz Rezije (Rado Simoniti), Mojcej (Pavle Kernjak), Tam kjer pisana so polja (Danilo Bučar), Moj očka ima konjička dva (Danilo Švara). Izven programa pa še: Domovini (Benjamin Ipa-vec), Na Vipavskem (Vinko Vodopivec), Večerni ave (Anton Fo-erster) in Žabe (Vinko Vodopivec).
Izbrani glasovi, brezhibno podajanje in
svoj zlati jubilej.
Program je obsegal: Sedem si rož (Zorko Prelovec), Spak (Anton Foerster), O Magnum Misterium (Jacobus Gallus), Totus Tuus (Ambrož Čopi), Njest svjat (Steven Mo-kranjac), Blažen muž
dopadljiv program so izredno navdušili številno občinstvo, ki ni varčevalo z odobravanjem in pohvalami. Pevci so uspeli posredovati rojakom lepoto pesmi in ljubezen do slovenske kulturne dediščine. Ti občutki pa so odmevali v mogočnem ploskanju vseh navzočih. Ta žar, ki se je vnel v dvorani se je še razžarel pri družabnem petju v gostinskih prostorih na večerji z oktetovci. Očitno so ta večer vsi nekaj lepega podarili... »Doni pesem, brate druži, domovini vsak naj služi!«
J. T.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
izredna izdaja
Obvestilo naročnikom Svobodne Slovenije
Zaradi železničarske stavke in splošne stavke, ki jo je proglasila C.G.T., kateri so se pridružili tudi grafični delavci, je bilo v tem tednu mogoče izdati le pričujočo izredno številko Svobodne Slovenije na 2. straneh.
REv. ANTON MERKUN UMRL
Iz Severne Amerike smo dobili sporočilo, da je umrl v 85. letu starosti biseromašnik in duh. svetnik g. Anton Merkun, nekdanji župnik na Homcu pri Kamniku in v Dobrepoljah na Dolenjskem.
VABIMO VES SLOVENKE IN SLOVENCE NA DEVETI SOCIALNI DAN, ki bo v nedeljo, 12. novembra na Ramon Falconu. Ob 8. uri sv. maša, ob 9. zborovanje, ki bo obravnavalo vprašanje: spoznavajmo socialni nauk cerkve! Govorili bodo: prof. dr. Ignacij Lenček, France Pernišek in Rudolf Smersu. - Z velikim obiskom dokažimo, da se zanimamo tudi za velika resna življenjska vprašanja!
RAZGLEDNICE
Že sedaj mislite na tiste, ki jim boste voščili božične praznike in srečno novo leto 1962. To boste lahko storili s štirimi različnimi prelepimi razglednicami s slovenskimi narodnimi motivi, ki jih je pripravil Tone Žekar. Cena vsaki razglednici je samo $10.-
Svobodna Slovenija, 8. novembra 1961 - št. 44a
RESUMEN DE ESTA EDICION
BO ALI NE BO?
Usoda zimske univerzijade, ki jo leta 2013 gosti Maribor, je ta trenutek še vedno negotova. Po popolnem nezadovoljstvu predstavnikov Mednarodne študentske športne zveze ob nedavnem obisku v Sloveniji, kljub številnim sestankom, pravih odgovorov še vedno ni, a bodo ti morali biti dani najpozneje 27. novembra na zagovoru organizatorjev v Bruslju.
Predstavnikov Mestne občine Maribor optimizem glede univerzijade še vedno ni zapustil. Podžupan Milan Mikl meni, da odpoved v nobenem primeru ni mogoča, stroške pa da so že povsem zminimizirali. Kot je dejal, je dogovorjena ureditev ledne dvorane, tekaškega poligona za potrebe biatlona ter cevovod.
Na državni ravni so manj prepričani v uspeh, še vedno pa zagotavljajo dogovorjenih 30 odstotkov denarja, kar ob že vplačanih treh milijonih za koncesijo pomeni še okoli 12,5 milijona evrov v skupnem proračunu, ki trenutno stoji na približno 45 milijonih evrov.
Predsednik organizacijskega odbora univerzijade Tone Vogrinec medtem opozarja, da bi bila odpoved tik pred zdajci velika sramota, boji pa se tudi morebitnih odškodninskih tožb.
UGODNI UVRSTITVI
Slovenija je na desetem mestu na svetu z vidika indeksa ekonomske kompleksnosti, je razvidno iz pred dnevi objavljene skupne raziskave uglednih ameriških univerz Harvard in MIT. Gospodarstvom z visokim indeksom kompleksnosti, ta pomembno vlogo daje obsegu znanja v gospodarstvu, se načeloma obeta lepa prihodnost. Na seznamu, ki zajema 128 držav, vodilni Japonski do desetega mesta sledijo Nemčija, Švica, Švedska, Avstrija, Finska, Singapur, Češka, Velika Britanija in Slovenija. Za Slovenijo so se uvrstile Francija, Južna Koreja, ZDA, Madžarska, Slovaška in Italija.
V	poročilu Združenih narodov o človekovem razvoju se Slovenija po indeksu človekovega razvoja, ki združuje kazalce zdravja, izobrazbe in dohodka, med 187 državami uvršča na 21. mesto. Še posebej visok je kazalnik zdravja, je dejal Matjaž Hribar, tajnik gibanja za trajno-stni razvoj Slovenije.
ŠE VEDNO RASTE
V	Sloveniji je bilo oktobra registriranih 110.905 brezposelnih oseb, kar je 3,6 odstotka več kot konec septembra in osem odstotkov več kot oktobra lani. Brezposelnost se je po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje povečala predvsem zaradi povečanega števila novo prijavljenih prvih iskalcev zaposlitve, ki so zaključili izobraževanje.
KDO IMA vEČ?
Novi najbogatejši Slovenec je z nekaj več kot 200 milijoni evrov ocenjenega premoženja Sandi Češko iz Studia Moderna. Z vrha je izrinil Mirka Tuša, ki se je s 100 milijoni evrov uvrstil na četrto mesto, ugotavlja revija Manager. Do spremembe na samem vrhu lestvice je letos prišlo prvič, odkar revija sestavlja lestvico.
NAMEN JEDERSKEGA PROGRAMA
Rusija je znova posvarila pred morebitnim napadom Zahoda na Iran. ZDA se namreč bojijo, da Iran svojega jedrskega programa ne uporablja za civilne namene, ampak da izdeluje atomsko bombo. Toda kot ocenjuje ruski zunanji minister Sergej Lavrov, bi bil napad na Iran huda napaka, njegove posledice pa nepredstavljive. Prepričan je, da to ne prinaša rešitve, pač pa samo številne žrtve. Lavrov zato predlaga, da bi Iran storil zaupanja vreden korak, v zameno zanj pa naj bi Rusija, Kitajska, Francija, ZDA, Velika Britanija in Nemčija omilile sankcije proti njemu.
več obtožnic proti sanaderju
Nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja bremeni še obtožnica o domnevni podkupnini madžarske energetske družbe Mol. Protikorupcijski urad Sanaderja bremeni, da je prejel deset milijonov evrov provizije od predsednika uprave Mola Zsolta Hernadija v zameno za prepustitev upravljavskih pravic v naftni družbi Ina. To je prva obtožnica, ki se nanaša na obdobje, ko je bil Sa-nader premier med letoma 2003 in 2009. Prejšnji teden se je nekdanjemu premierju sicer začelo sojenje zaradi domnevne nezakonite provizije pol milijona evrov od banke Hypo Alpe Adria sredi 90. let prejšnjega stoletja. Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu
naj bi zato predlagal združitev postopkov Hypo banke in Mola, o čemer bo sodišče odločalo naknadno.
NI PLAGIAT
Avstrijska agencija za integriteto v znanosti je ugotovila, da doktorat evropskega komisarja za regionalni razvoj Johannesa Hahna ni plagiat. Delo z naslovom »Perspektive filozofije danes - predstavitev na primeru mesta« sega v leto 1987. Očitki na račun nekdanjega avstrijskega ministra za znanost so sledili aferi v Nemčiji, ko je zaradi razkritja, da je prepisoval doktorat, odstopil obrambni minister Guttenberg.
POGAJANJA MED PRIŠTINO IN BEOGRADOM
Glavna pogajalka Prištine v pogajanjih z Beogradom Edita Tahiri je zagrozila z umikom Kosova iz pogajanj, če srbska stran ne bo spoštovala sprejetih dogovorov. Ta-hirijeva je pojasnila, da je odhod od pogajanj odvisen predvsem od pogovorov s predstavniki Evropske unije in ZDA. Ob tem je zatrdila, da se Priština z Beogradom ne namerava pogovarjati o problematiki carinskih točk na severu Kosova. Stanje na omenjenem območju je trenutno relativno mirno, tamkajšnji Srbi pa kljub mrazu vztrajajo na barikadah na cestah proti prehodoma Jari-nje in Brnjak na meji s Srbijo. Prepričani so, da kosovski cariniki tam nimajo kaj iskati.
G 20
Iz osnutka sklepne izjave voditeljev G20 je med drugim razbrati, da je po skoraj dveh desetletij pogajanj Rusija očitno tik pred vrati Svetovne trgovinske organizacije. Največja država na svetu bo kot zadnje veliko svetovno gospodarstvo v organizacijo vstopila zahvaljujoč kompromisu z Gruzijo glede trgovinskega položaja separatističnih republik Abhazije in Južne Osetije. Namesto vladnih organov bo namreč trgovinske tokove iz in v republiki nadziralo mednarodno zasebno podjetje, ki bo pobiralo tudi carinske dajatve.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redac-cion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Alenka Žnidar, Anica Arnšek, Martin Sušnik, Jernej Tomazin, Pavel Brula in Marjana Pirc
Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ENCUENTRO JUVENIL
Una joven eslovena de la Argentina participo en los preparativos del encuentro catolico de la juventud en Stična (region de Dolenjska), que se realizan anualmen-te el 3Q domingo de septiembre. Fue una entre los 200 ayudantes que el viernes trabajaron y prepararon el ambiente para que ocho mil jovenes no desesperen en su busqueda por encontrar a Dios. Esta tarea la compara con los preparativos para un Mladinski dan, cuando todos corren ultimando detalles... El sabado el parque de Stična se lleno de remeras azules (el color de la edicion). Por la manana hubo musica y se organizaron talleres. Por la tarde comenzo la misa. La cronista relata que estaba muy emocionada. El sonido era de buena calidad lo que ayudaba a que las canciones se oyeran y llegaran al co-razon de cada uno. Despues de la misa comenzo la fiesta con musica y baile. (Pag. 2)
JUBILEO DE ORO DEL CURSO JAKOB ALJAŽ
Cincuenta anos han transcurrido desde las primeras ri-sas de los alumnos eslovenos en Bariloche que en 1961 colmo los rincones del Club esloveno barilochense. La senora Milena Arko fue la fundadora, primera maestra y durante 26 anos la directora del curso esloveno Jakob Aljaž. Despues de tantos anos, el curso de idioma esloveno continua ensenando la lengua, las tradiciones y los valores a nuevas generaciones de ninos. El sabado 8 de octubre se reunieron en el salon del centro esloveno para celebrar el 50Q aniversario de la escuela Jakob Aljaž, ho-menajear a su fundadora, recordar a todos los maestros que pasaron por sus aulas y disfrutar de la obra teatral Mojca Pokrajculja. Felicitaciones a la colectividad de Bariloche por tan grato aniversario. (Pag. 3)
EL GRUPO RAGLE EN LANUS
Un gran evento musical se llevo a cabo el viernes 28 de octubre en el salon principal de Hladnikov dom, en el centro esloveno de Lanus. El grupo "Ragle" de Trebnje, conformado por cinco mujeres bajo la direccion de Antonija Rot, interpretaron canciones populares eslo-venas, bajo el tftulo "Eslovenia encantadora". Antes de cada cancion, explicaron su origen y caractensticas. Al momento de interpretarlas cuidaron la pronunciacion de cada dialecto, segun la region de procedencia. El publico disfruto mucho del repertorio y ovaciono de pie al grupo. (Pag. 4)
EL OCTETO VRTNICA ENTRE NOSOTROS
El octeto de la region de Goricia - compuesto por cantantes de ambos lados de la frontera - arribo a la Argentina con el objetivo de participar en el Festival Canta-pueblo en Mendoza. Pero antes tuvo un breve y exitoso paso por dos centros eslovenos de Buenos Aires. El actual director del octeto es el maestro Marko Munih. El mismo dfa que pisaron suelo argentino, el jueves 27 de octubre, se presentaron en Carapachay. El sabado 29 fue el con-cierto en Slomškov dom. En ambos centros eslovenos el repertorio tuvo canciones en latfn, ingles y por supuesto esloveno. El publico se mostro entusiasmado y cautivado por las voces. Los aplausos fueron un merecido recono-cimiento a los cantantes que lograron transmitir la belle-za de las canciones y el amor por el patrimonio cultural esloveno. La noche se extendio alrededor de las mesas, en agradable companfa. (Pag. 4)
BUSQUEDA DE FAMILIARES
Desde la Embajada envfan el siguiente pedido de busqueda originado en Eslovenia respecto a los familia-res de la Sra. Vida Mirossi de Zuccoli, fallecida el 16 de agosto de2001 en Mar del Plata. Su ultimo domicilio co-nocido fue en Cramer 1638, C.A.B.A., Argentina (por el ano 1988). Por favor, que los familiares se contacten con el consulado esloveno al tel. 4894-0621/0631 At. Sra. Ana Klemen, para ponerlos al tanto de la busqueda gestionada ante el Min. de relaciones exteriores de Eslovenia.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenij'a izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
em
turizem turismo bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 zdravniki Dr. Klavdija v . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
OSEBNE NOVICE
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
Krsta
V	Villa Angostura je bila krščena Isabella Sofia Ca-sella, hčerka Leopolda in Tatjane roj. Frontini.
V	Mar del Plati je bil krščen Ignacio Trpin, sin Emanuela in Maria de los Angeles roj. Luque.
Srečnima družinama naše iskrene čestitke!
Nov diplomant
Dne 30. oktobra je na Univerzi San Andres diplomiral Tomaž Aleksander Drenik in prejel naslov »Li-cenciado en Economia«. Novemu diplomantu iskreno čestitamo in mu želimo veliko uspehov!
valutni tečaj v slovenji
8. november 2011
1 EvRO 1,38 US dolar 1 EvRO 1,40 US dolar 1 EvRO 5,89 ARG peso
SOBOTA, 12. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 17. novembra: ZSMŽ San Martin bo imela svoj redni mesečni sestanek, ob 16. uri v Domu. Govoril bo arh. Jure Vombergar o »Življenju Slovencev v Argentini med letom 1933 do 1941 po objavah v Duhovnem življenju«. Vsi lepo vabljeni!
SKA vabi na predstavitev knjige »El oso de Ka-rantania«, ob 20. uri v Slovenski hiši.
Seja medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Hladnikovem domu.
SOBOTA, 19. novembra: II. Evropski večer, ob 20. uri v Carapachayu. Vabi folklorna skupina Maribor.
SKA in gledališka skupina Slovenske vasi vabi na igro Namišljen bolnik, ob 19. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. novembra:
Razgovor o predčasnih volitvah poslancev v Državni zbor RS, ob 10.30 uri v Slomškovem domu. Vsi lepo vabljeni!
Nedelja Kristusa Kralja - srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca PETEK, 25. novembra:
Gala koncert Bernarde in Marka Fink, ob
20.30 uri v Slomškovem domu. SOBOTA, 26. novembra: 60-letnica Balantičeve šole PONEDELJEK, 28. novembra: Ponovitev igre Pepelka, ob 18. uri v Našem domu San Justo.
NEDELJA, 4. decembra: Predčasne volitve v Sloveniji
MADALJE ZA KIKBOKS
Slovenska reprezentanca je prejšnji teden na svetovnem prvenstvu v kikboksu v Skopju osvojila štiri zlate, srebrno in dve bronasti kolajni. Slovenijo je v vseh disciplinah zastopalo 23 tekmovalcev in tekmovalk, skupaj pa je nastopilo kar 823 kikboksarjev iz 61 držav. Slovenci so posebej blesteli v disciplini „kick-light" s tremi zlatimi in srebrno medaljo. Tam so naslov svetovnih prvakov in zlate medalje osvojili Isabela Kovačič do 60 kilogramov, Redjo Ljutič do 63 kg, Jan Softič do 84 kg, pod-prvak pa je postal Dejan Vajs do 94 kg. V „light-contactu" nad 94 kg je svetovni prvak postal Mitja Potočnik, bronasto medaljo pa sta osvojila Sabina Bec do 55 kg in Aleš Lorber do 94 kg.
novi nogometni selektor
Namigovanja, da bo vlogo novega selektorja slovenske reprezentance prevzel Slaviša Stojanovic, so se uresničila. Izbrano vrsto bo prvič vodil 15. novembra, ko bodo v Ljubljani gostovale ZDA. Na seji izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije (NZS) je bilo odločeno, da bo novi selektor 41-letni Slaviša Stojanovic. Predsednik NZS Aleksander Čeferin je tako dokončno razkril karte. Minuli teden je opravil razgovor z Matjažem Ke-kom, s katerim pa sta se sporazumno odločila, da ne bo prišlo do podaljšanja pogodbe. Predsednik je držal obljubo, ki jo je podal po kvalifikacijskem srečanju s Srbijo in novega selektorja javnosti hitro predstavil.
OTROŠKA KOLONIJA ZEDINJENE SLOVENIJE 2012
Sporoča da za vse nadaljnje informacije, vprašanja in pojasnila na telefon: 4654-6477 ali na e-mail: alenkasch@yahoo.com.ar
Iščem osebo
prodajalca za Vinoteko v mestu Ponudbe na telefon: 15-3941-0078
Slovenska zmaga v varšavi
Folklorna skupina "MARIBOR" vabi na
II. EVROPSKI VEČER
v soboto 19. novembra ob 20.00 uri v slovenskem domu v Carapachayu Dra. Cecilia Grierson 3867, Carapachay.
Sodelujejo evropske folklorne skupine, ples z orkestrom "Die Freunde", hrana, pijača, spominčki, srečolov...
Dodatne informacije: fsmaribor@gmail.com
Prireditev bo ob vsakem vremenu!!!
Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja je na 7. mednarodnem pevskem tekmovanju, ki je potekalo v Varšavi, zmagal v kategoriji mešanih zborov in si prisvojil kip zlate lire.
V omenjeni kategoriji se je meril s še sedmimi zbori iz Latvije in
Poljske. Tekmovanja v štirih kategorijah se je sicer udeležilo 18 zborov. Kranjski pevci, ki jih vodi Matej Penko, so žirijo prepričali s skladbama Palestrine in Schnittke-ja ter priredbama slovenskih ljudskih pesmi. Pred tem so nastopili še na treh koncertih v Kra-
kowu, Lodžu in Varšavi, so sporočili iz zbora. APZ France Prešeren Kranj deluje od leta 1969. Med vidnejšimi uspehi iz zadnjih let sta srebrna plaketa z državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru ter zlati medalji na mednarodnem tekmovanju v češkem Olomoucu.
Režija: Danica Malovrh Scenografija: Tone Oblak
26. novembra ob 19. uri 26. novembra ob 18. uri
Po predstavi pogostitev
Vsi prisrčno vabljeni!
Vstopnina: vaš radodaren prispevek bo zelo dobrodošell


Razpis nagradnega natečaja SKA
SKA razpisuje nagradni natečaj poezije por imenom NOČ RIME POD JUŽNIM KRIŽEM
Pravilnik:
1	- Natečaj je za izvirne poezije na prosto temo v okviru Noč rime pod Južnim Križem. Vrsta poezije ni predpisana, vendar vsaka poezija ne sme preseči 50 verzov.
2	- Vsak udeleženec slovenska porekla, rojen zunaj matičnih meja Slovenije, sme predstaviti tri poezije.
3	- Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov: SKA - Natečaj Noč rime pod Južnim Križem, Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR, Ciudad Autonoma de Buenos Aires. Argentina
4	- Besedilo naj bo označeno s šifro, avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto |aifro.
5	- Če bi avtor «elel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti; prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
6	- Tipkovine je treba oddati najkasneje - ali morajo dospeti po pošti na naslov - do 1. decembra 2011.
7	- Nagrade so sledeEe: 1. nagrada : dol. 200.-
2. nagrada: dol. 150.3. nagrada: dol. 100.8 - Za prejem prve nagrade mora biti poezija napisana v slovenščini.
Poezije nagrajene v kastiljskem jeziku se bodo objavile tudi v prevodu. Avtor poezije se bo sporazumel s prevajalcem o honorarjih prevoda.
9	- Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nedodeljeno.
10	- SKA bo objavila nagrajena dela; za nenagrajena pa mora uredni|tvo Meddobja dobiti avtorjevo privolitev.
11	- Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo v kratkem imenoval odbor SKA, sestala v Buenos Airesu v decembru 2011.
12	- Odločitev ocenjevalcev komisije bo SKA razglasila v Glasu in Meddobju.
Buenos Aires, avgusta 2011, Slovenska kulturna akcija