OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEI4U
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 21, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 164
Fašisti ropajo v Trstu v Jugoslavijo namenjene pakete
To, kar smo tukaj v Ameriki sumili glede paketov, ki so bili poslani domačim v staro domovino, se je dejansko dogajalo. Mnogo teh paketov ni nikdar doseglo naslovljen-cev iz enostavnega razloga, ker so jill italijanski fašisti v Trstu kradli.
Tozadevno je objavil "Slovenski poročevalec" z dne 14. julija obširno poročilo, v katerem so navedene podrobnosti tega fašističnega zločinstva, o čigar resničnosti ne ^ore biti nobenega dvoma, saj je sam generalni direktor UNRRA-e, Fiorello La Guardia, šele pred kratkim javno obtožil, da se celo pošiljatve UNRRA-e v Trstu na debelo ropajo.
K poročilu v "Slovenskem poročevalcu," ki pravi, da se "ves svet zgraža nad divjanjem fašističnih tolp proti slovenskemu delovnemu ljudstvu v Trstu," moramo pripomniti, da se svet žal ne zgraža, kajti veliki ameriški listi danes tako pišejo, kakor da so Italijani nedolžna jag-njeta, Slovenci, ki so pod fašizmom toliko trpeli^ pa da so nenadoma postali krvoločni volkovi. Žalostno, ampak resnično!
Poročilo v "Slovenskem poročevalcu," ki je objavil tudi dvoje fotografij, ki prikazujeta raztrgane pakete, iz katerih so fašisti pobrali vse, kar se je nahajalo notri, se glasi:
Ves svet se zgraža nad divja-**
fašističnih tolp, ki nemoteno in brez kazni preganjajo delovno ljudstvo Trsta in cone požigajo slovenske knjige,
razbijajo poslopja organov ljudskih oblasti in z atentati ogrožajo življenje članov antifašistič-nih organizacij. Dogajajo pa se v Trstu še drugi primeri razboj-
ništva, ki iih
imamo v zivem
medtem ko so se fašisti v Ljubljani in drugod mastili z ukradenimi paketi in se šopirili v na-ropanih oblekah.
Vse to fašistični banditi v Trstu pod Zavezniško vojaško upravo nadaljujejo, kakor da ni bilo vojne proti fašizmu. Ropanja so tako rekoč na dnevnem rodu, ne ua bi Zavezniška voja-
spominu še iz težkih časov oku- uprava kaj ukrenila, da jih Pacije. Nikdar ne bomo pozabili ropanj v času blokad in racij ter trpljenja naših interniran-na Rabu, v Gonarsu, Renic-^iju in drugod.
Nikdar ne bomo pozabili, ka-0 so v internacijah in v zaporih naši ljudje umirali od lakote,
prepreči. Vedno bolj pogosti so vlomi na postaji Campo Marcio, kjer natovarjajo p6šiljke za Jugoslavijo. Dogaja se celo, da tolpa z brzostrelskami oboroženih lopovov pri belem dnevu napade uslužbence in jih s tem pri-(Dalje na 2. strani)
Cene za meso zopet pod kontrolo; mlečni izdelki ostanejo nekontrolirani
Washington, 20. avgusta—Posebni dekontrolni od-ki ga je imenoval predsednik Truman po sprejemu '^oye OP A postave, je nocoj odredil, da cene za živino, m^-so in produkte, ki se izdelujejo iz "soybeans" in bombažne-semena pridejo iznova pod kontrolo, obenem pa je od-da cene mlečnih izdelkov in žita skoro vseh vrst osta-še nadalje nekontrolirane.
pdbor je podal soglasno po-*.
počilo, pet ur pred polnočjo, ko imel v smislu kongresnega y podati odločitev glede ontrole za peterih produktov,
^terih sedanja postava OPA ni Vključevala.
Moša Pijade o tržaškem statusu
PARIZ, 13. avgusta, (O.N.A.) —Dr. Miloš Pijade, član jugoslovanske delegacije, je danes izjavil, da je dejstvo, da obstojajo štirje različni predlogi za tržaški statut, najboljši znak resnosti tega problema.
"Britanski, ameriški in francoski predlogi odrekajo Tržača-noni vse osnovne človeške svoboščine. Vsa oblast je predana v roke guvernerja, kateremu je dana možnost, da vlada na podlagi diktatorskih dekretov — le ruski predlog daje oblast od naroda izvoljenim predstavnikom ljudstva, v smislu pravih demokratičnih tradicij."
Poudaril je, da ima ljudstvo le na podlagi ruskega predloga možnost samouprave, dočim bi na podlagi vseh drugih predlogov takozvano svobodno ozemlje postalo brezmočna kolonija pod diktatorskim režimom svojega guvernerja. Opozoril je na dejstvo, da kontrola zedinjenih narodov nad tem guvernerjem nikakor ne bi jamčila ljudstvu ozemlja, da bo ostalo svobodno.
"Vzemimo, da pride do nesporazuma glede guvernerjevega ravnanja v okvir varnostnega sveta Združenih narodov. V tem slučaju," je poudaril g. Pijade, "bi mogel nadaljevati svoj režim in vladati na podlagi dekretov, vse dokler ne bi bil nesporazum izravnan. To pa pomeni, da bi mogel ostati diktator ozemlja v nedogled."
VILE ROJENICE
Pri družini Mr. in Mrs. Rudy Widmar, 1173 Norwood Rd., so se prošli ponedeljek zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka prvovorenca. Mati, katere dekliško ime je bilo Christine Mahne, in dete se nahajata v Huron Rd. bolnišnici in se dobro počutita. S tem so Mr. in Mrs. John Mahne, 5920 Prosser Ave., ter Mrs. An-tonia Widmar, 1158 E. 74 St., postala stari oče in stari materi. Čestitamo!
cene za meso bodo ®^^nanjene v petek
. "tozadevni odbor pravi v svo-naznanilu, da je odločitev pravil, ker so cene mesu In .rugim produktom, za katere se zopet uvedla kontrola, od 30. ^^^a, ko je potekel stari zakon silno poskočile, dalje, ker zaloge manjše kot pa zahte-' in ker je v interesu javnosti, se kontrola cen začne zopet
Uvajati.
tej zvezi se je takoj odre-da vlada začne zopet izva-V. I svoj program subvencije za ^'vinorejQ v znesku 648 milijo-dolarjev, na kateri način
bodo &kod,
farmer ji za nižje cene od-ovani z vladno podporo.
So
Kakšne bodo nove cene za me-, m mesne produkte, bo de-^ontrolni odbor naznanil v pe-' kai* se tiče produktov, ki
se izdelujejo iz soybeans in bombažnega semena, pa bodo odrejene iste cene kot so obstojale do 30. junija.
Svarilo za mlečno industrijo pred pretiranimt cenami
Dekontrolni odbor je nocoj objavil svarilo na mlečno industrijo, ki je ostala izven kontrole, da naj pazi, da cene ne bodo zdivjale, kajti ako bi se to zgodilo, se bo brez vsakega odlašanja takoj obnovila kontrola cen tudi za mleko in vse mlečne produkte.
Predsednik odbora Roy L. Thompson Je v apelu na javnost, da javnost nudi podporo in sodelovanje odborovim sklepom, obenem izjavil, da mlečni produkti do sedaj niso pretira-! no narastli v cenah.
Ponovna kontrola za mesne cene je dobrodošla novica za konzumente in gospodinje, medtem ko so trgovski krogi takoj prišli na dan z prerokovanjem, da vladni sklep pomeni, da bo črni trg z mesom zopet začel cveteti, in da utegnemo pozimi imeti resno pomanjkanje mesa.
POROKA
V soboto zjutraj ob 10. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Frances Jean Yarsh-en, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Yarshen, 1139 E. 63 St., in Mr. Michael Prešeren iz Yukona, Pa. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v Mylenko dvorani, E. 79 St. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najbolj še v zakonskem življenju.
DAR "SLOVANU"
Mr. Louis Erste, ki vodi vi narno na St. Clair Ave., je daroval $10 pevskemu zboru "Slo van", ker se 'ni mogel udeležiti njih zadnje priredbe. Odbor se mu iskreno zahvaljuje za dar!
IZJAVA KONGRESNEGA VODITELJA GLEDE SPORA Z JUGOSLAVIJO
WASHINGTON, 20. avg. — Tukaj je danes obstojal vtis, da se bo ameriška vlada v zadevi ameriških vojaških letal, ki so bili napadeni nad jugoslovanskim ozemljem, obrnila direktno na premierja Tita.
Razpoloženje v kongresnih krogih je podal kon-gresnik Sol Bloom, demokrat iz New Yorka in predsednik odseka za zunanje zadeve v nižji zbornici, ki je rekel:
"Nekaj se mora takoj napraviti. Mi moramo Jugoslovanom dati razumeti, da se mora zadeva brez odlašanja razčistiti. Mi moramo vztrajati, da se take stvari nehajo dogajati.
"Tu ne gre za vprašanje vojne. Kdo bi hotel napovedati vojno Jugoslaviji? Njih akcija ni neprijatelj-ska, temveč nespametna. Za deželo, ki hoče veljati za prijateljico, je tako ravnanje zelo nespametno. Seveda,- ako ne podvzamemo akcije, se bodo te stvari morda še naprej dogajale."
IZDELOVANJE AVTOMOBILOV NARAŠČA
WASHINGTON, 20. avgusta —V letošnjem juliju se je izdelalo več avtomobilov kot v katerem koli mesecu izza konca vojne. Izgotovljenih je bilo 220,-321 avtomobilov vseh vrst v tem mesecu, kot poroča Civilian Production Administration. Število novih avtomobilov se bo še pomnožilo z vsakim mesecem do oktobra, ako ne bo primanjkovalo surovin.
Velika zahteva za jeklo in vlito železo za druge namene, kot tudi pomanjkanje svinca, bo znalo ovirati avtno industrijo v njenem razmahu.
VELIK RAZMAH TEKSTILNE INDUSTRIJE
ST. LOUIS, 20. avgusta — A W. Zelomek, predsednik International Statistical biroja je dejal na konvenciji Chicago-St. Louis Fabrics Association, da se bo doseglo višek zahtev za tekstilne izdelke v prihodnjih šestih do 12 mesecih in da ljudstvo ne bo moglo pokupiti vsega blaga po cenah, ki sedaj prevladujejo ali se znajo še povišati. Visokost nakupa blaga v prihodnjih petih letih ne bo odvisna od tekstilne industrije same, pač pa tudi od razmer v jekleni in avtomobilski industriji.
Italijani zopet moledujejo za milostno postopanje
Pečat krivde naj bi nosili samo "fašisti," ne pa Italija, se glasi novi jokavi apel na mirovno konferenco
PARIZ, 20. avg. — Italija je danes apelirala na mirovno konferenco, da bi se italijanskemu ljudstvu dal kredit za prevrni-tev Mussolinijevega režima, ne pa Zavezniškim armadam, in da bi se Italiji priznalo 18 mesecev "sobojevništva" na strani zavezniških sil.
Italija hoče, da bi se predgovor k italijanski mirovni' pogodbi predelal na tak način, ^da bi vso krivdo za vojno nosil fašistični režim, oziroma, da je postala vojna zaveznica osišča, ker so jo fašisti "zapeljali".
Hočejo izločiti izjavo o brezpogojni kapitulaciji
Italijani bi tudi radi, da bi se iz pogodbe črtala izjava, da je Italija "brezpogojno kapitulirala" in da bi se na to mesto zanesla izjava, da je bila "Italija prva, ki je prelomila pakt z osi-ščem s tem, da je sprejela pogoje premirja."
Italijanska nota pravi, da je bil italijanski narod še pred razpadom fašizma "brezmočno orodje" v rokah fašistov, in da je želel pomagati zaveznikom, v podporo čemur se navaja stavke v severni Italiji pred Musso-linijevim padcem.
Jugoslavija, Poljska in Holandska protestirajo
Italijanska nota pravi, da ni Italija nikdar napovedala vojne Poljski, Holandski in Češkoslovaški, pač pa da so one napovedale vojno Italiji, nakar sta Poljska in Holandska nemudoma ožigosali italijansko trditev kot docela brez podlage.
Jugoslovanska delegacija je pred komisijo mirovne konference zahtevala, da se besedilo italijanske mirovne pogodbe napravi trše, ne pa milejše. Jugoslavija opozaija na pomanjkljivost pogodbe
Jugoslovani so opozorili, da predgovor mirovne pogodbe v sedanji obliki sploh ne omenja italijanske agresivnosti v Abe-siniji, Albaniji, Španiji in proti raznim drugim narodom.
Debata o italijanski mirovni pogodbi se je pričela, potem ko je sovjetski pomožni zunanji minister Višinski apeliral na delegate, da nehajo govoriti o proceduri ter se lotijo dela, ki ga mora konferenca izvršiti.
Gonja proti Rusiji ogroža svetovni mir, pravi slavni iznajditelj Orville Wright
Neomejena konkurenca pod kapitalizmom bo pahnila Zed. države v polom, svari iznajditelj za svoj 75. rojstni dan
DAYTON, O., 20. avgusta—Orville Wright, ki je s svojim pokojnim bratom Wilbur jem iznašel prvi aeroplan, ki se je s svojo silo dvignil v zrak, je včeraj ob priliki svojega 75. rojstnega dneva podal obširno izjavo, v kateri je izrazil bojazen, da bo hujskanje proti Rusiji ugonobilo svetovni mir, neomejena konkurenca pa da bo razdejala ameriško gospodarstvo.
"Prizadevanje za svetovni mir*" --
se je razvilo v brezmiselno pras-! navzlic temu priznava, da soci-kanje, kakor med psi in mački, j alizem vsebuje nekaj dobrih s tem, da so se v razmotrivanja I stvari, čemur bi se moralo dati
na mirovni konferenci zanesla vprašanja socializma in kapitalizma," je rekel slavni iznajditelj.
"To se je storilo brez vsakega jjravega vzroka. Mi nimamo nič več pravice diktirati našim zaveznicam, kakšno vlado naj imajo, kakor nimajo oni pravico diktirati nam, kakšno vlado naj imamo mi."
Žigosa propagando proti Rusiji izza konca vojne
Dokler je trajala vojna, smo bili prijatelji Rusije, je rekel Wright, odkar pa se je pričel mir, se je začela velika propaganda, katere namen je, onemogočiti nadaljevanje prijateljstva med Ameriko in Rusijo, ker na delu so razni elementi, ki skušajo ljudi prepričati, da je komunizem po svoji naturi nekaj kriminalnega.
Slavni iznajditelj je pripomnil, da ni komunist in da ni še nikdar volil socialistično, da pa
resno upoštevanje.
Naglasa velik napredek Rusije pod komunizmom
Rusija je pod komunizmom v teku 25 let zaznamovala napredek, kakršnega morda ne beleži noben drug narod v zgodovini v enaki dobi časa, je rekel Wright, potem pa opozoril na nevarnosti, k i prete Ameriki vsled kapitalističnega sistema. Dejal je:
"Pod kapitalizmom in razmerami, katere je ustvaril, plačujemo danes za vsako stvar povprečno toliko kot pa se je plačalo delavcu, kateri jo produci-ra. Ostale štiri petine vzamejo ljudje, ki niso prispevali ničesar k njegovi vrednosti."
Wright je rekel, da smatra neomejeno konkurenco za naj-resnejši defekt v ameriški ekonomiji, ki mora biti odstranjen, ako se hočemo izogniti polomu. "V Rusiji tega ni," je pristavil slavni iznaditelj.
V CALIFORNIJI
Mr. in Mrs. Anton Hrvatin iz Neff Rd., ki sta se podala v solnčno Californijo, kjer nameravata ustanoviti si svoj bodoči dom, pozdravljata vse prijatelje in znance.
NA OBISKU
Na obisk je prišla domov za teden dni Miss Zeli a Cankar, hčerka Mr. in Mrs. Frank Cankar, 372 E. 156 St. Miss Cankar, ki je poznana iz svojih plesnih nastopov pred leti, poje sedaj na' radiju v New Yorku in sicer pod imenom Janis Lord.
Jugoslovan iznajditelj novega stroja
Michael Maletich, 20615 Chickasaw Ave., Euclid, O., je iznašel nov stroj za obnovitev vrha stojal, na katerih mesarji sekajo meso, kot tudi za druge namene v oblačilni, papirni in usnjeni industriji. Maletich je po poklicu mizar in je pred štiripii meseci ustanovil Malet Co., kjer izdelujejo te nove stroje in jih prodajajo. To je novo podjetje v Clevelandu.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Sodni j a ustavila 12 iztiranj iz stanovanj
Zvezni sodnik Freed je včeraj potom dovolitve začasnih in-junkcij ustavil 12 iztiranj iz stanovanj, katere je poprej odobrila mestna sodni ja. Pri "končnem zaslišanju bo ezna sodni-ja podala odločitev, da-li so obstoječe OPA regulacije glede stanovanjske kontrole ustavile ali ne.
NA OBISKU
Na obisku v Clevelandu se nahajajo Mr. in Mrs. John Perne, hčerki Clara in Anna ter Stanley. Koristolawsky iz Irwi-pa. Pa., kateri so prišli k svojim sorodnikom in prijateljem. Najprvo so se ustavili pri sestri od Mrs. Perne, Mrs. Mary Za-krajšek v Warren, Ohio, nato pa pri sestri Mrs. Ivani Bizjak na Macomb Ave. v Newburghu, teti Mrs. Maggie Haffner v Col-linwoodu, in od tu pa odidejo v Genevo, kjer obiščejo družino Mr. Franka Jermana, ki je stric Mrs. Perne. Upamo, da se bodo prav dobro zabavali na počitnicah!
NEKATERI ViZNEJJI ZAKLMKI, SPREJETI NA KONVENCIJI SNPJ
NOVOROJENKA
Pri Mr. in Mrs. John Sustar-šič, 651 E. 99 St., so se pred par dnevi zglasile vile rojenice in pustile zalo hčerkico - drugo-rojenko. Oče je John Sustaršič, ki je solastnik Hecker Tavern, E. 71 St., mati je pa hči družine Martin Frank. Čestitamo!
Resolucija za premestitev sedeža SNPJ v Cleveland
Zelo vroča debata je nastala, ko je resolucijski odbor predlo-premestitev
Premestitev gl. urada v Cleveland prepuščena članskemu referendumu
(Posebno poročilo za "ENAKOPRAVNOST")
.^Trinajsta redna konvencija SNPJ, ki se je začela v ponedeljek prbšlega tedna v Evelethu, Minn., se je zaključila v soboto zvečer in je torej trajala natančno teden dni.
V četrtek so pozdravili kon-*"
vencijo naši odlični gosti, pisatelj; Louis Adamič, dr. Slavko Zore, pravni svetovalec pri Jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu, D. C., in Etbinj- resolucijo za Krustan. so M zahvalih "s-lgi^nuea urada EHSPJ k ChiML-vršnanu odboru Sk^mske na-^ ^ v Cbveland, O. Itrea,-roaneimdporne jedkotein	vslubiju.aka
,nu čkuMtvu za doaxkwjo po-^,2 aaiainovoposkyyeza #kvni Ai()č in ^x%x)ro Jugoskviji.	adbote, naj se k;tega,%>
Resolucija za v pomoč	i stavi v Clevelandu. Končno je
starim članom	jbilo sprejeto priporočilo manj-
Po dolgi debati je zbornica v, šhie resolucijskega odbora, da četrtek sprejela resolucijo za, se da to vprašanje na splošno pomoč-fitarim članom. Na pod-, glasovanje članstvu.
lagi te resolucije bo SNPJ v bo- [ Sprejet je bil predlog odbora doče plačevala asesment članom, z s, mladinski oddelek, kateri doki so dosegli starost 65 let in ki i voljuje, da se lahko porabi do so člani jednote 35 let ali delj, $5,000 letno za kulturne in dru-za $1,000 smrtnine in en dolar I S® aktivnosti mladinskih krož-bolniške podpore ter druge skla-jkov SNPJ.
de, v katerih so bili zavarovani j	i^^na Molka,
in to, ako nimajo sredstev,	urednika Prosvete
bi sami plačevali.
Za atletsko se je nakazalo do $10,000 letno
Za vzdrževanje atletike pri angleško poslujočih društvih in mladinskih krožkih se je določilo letno do $10,000.
V petek je predložil odbor za prošnje in pritožbe zadevo bivšega urednika Prosvete Ivana ^ Molka. Molek se je pritožil na to . konvencijo, da glavni odbor nij. pravilno tolmačil resolucijo »tu (Dalje na 2. strani)

STRAN 2
enakopravnost
21. avgusta, 194
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—KZa pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)_____
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$3.00 _ 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -:-
For Half Year—(Za pol leta)--
_$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Donald Bell (0. N. A.):
RUSIJA IN DARDANELE
Ruska zahteva glede modifikacije pogojev mednarodne konvencije, ki se tiče Dardanel, ni presentila nikogar v zavezniških diplomatičnih krogih. Splošno je znano, da je Sovjetska unija zelo nezadovoljna z določbami konference v Montreux-u, ki je leta 1936 uredila to vprašanje, a je uredila na tak način, da je imela Rusija med vojno velike težave radi nje.
2e meseca junija 1945 je sovjetski zunanji minister Molotov obvestil turškega zunanjega ministra, da je sprememba dolčb glede režima teh morskih ožin potrebna.
Ko so se veliki trije sestali mesec dni pozneje v Pots-damu, so se gg. Truman, Stalin in Attlee sporazumeli, da je revizija konvencije iz Montreux-a potrebna.
Znano je, da Rusi streme že dolga stoletja za tem, da dobe kontrolo nad temi ožinami v svoje roke. Skozi dobo dveh stoletij sta Anglija in Francija stali tam na straži in odbijali ruske poizkuse, ker sta se bali ruskega vpliva v Sredozemlju. Tudi Avstro-Ogrska se jim je protivila^ kjerkoli in kadarkoli je mogla, ker je želela preprečiti širjenje ruskega vpliva na Balkanu.
Navzlic temu je dvakrat prišlo do tega, da sta se obe skupini držav, sporazumeli v smislu prepustitve carigraj-skih morskih ožin ruskemu carju. Prva teh dveh tajnih pogodb je bila sklenjena med avstro-ogrskim cesarjem Jožefom II in Rusijo, v 18. stoletju, druga pa meseca marca leta 1915 med Britanijo in Francijo ter Rusijo.
Ko jim pogodba z Avstrijo ni prinesla zaželjenega uspeha, so Rusi spremenili svojo taktiko in začeli podpirsf ti balkanske narode v njihovem stremljenju za svobodo in sodelovali z Anglijo in Francijo. Ruske armade so se pokazale na Balkanu in njihov pritisk je končno prisilil Turčijo leta 1831, da se sporazumejo z Rusijo na tak način, da so ugodili Rusiji približno iste pogoje, katere skušajo Rusi danes zopet pridobiti Yiazaj na podlagi spremembe mon-treux-ske pogodbe.
Od tega dne naprej so zahodne velesile pomagale sultanu toliko časa, da so mu o priliki krimske vojne omogočile znebiti se določb pogodbe, ki je dajala Rusom kontrolo nad ožinami.
Nova možnost seje Rusom pokazala med drugo svetovno vojno. Britanija in Francija sta skušali podpreti pri carju Nikolaju one svetovalce, ki so bili proti temu, da bi Rusija sklenila separaten mir z Nemčijo—tako je prišlo v marcu leta 1915 do takozvane pogodbe glede Carigrada.
Rusija je imela dobiti na podlagi te pogodbe mesto Carigrad, zahodno obalo Bospora, Marmorskega morja in Dardanele. Poleg tega ji je bil obljubljen del zahodne Tra-cije in Male Azije.
Ta pogodba je seveda padla v vodo, ko so na Ruskem prišli na oblast bolševiki. Cim je bila Turčija poražena, so vdrle angleške bojne ladje v Črno morje, da pomagajo ca-rističnim generalom v boju proti revolucionarjem.
Skoro sto let je bila Anglija zahtevala, da morajo biti Dardanele čisto turške, ter da mora biti le turškim bojnim ladjam dovoljeno pluti skozi ožine, ker so se hoteli na ta način znebiti ruske grožnje v Sredozemlju. Po prvi svetovni vojni, ko je bilo videti, ko da si Rusija ne bo zlepa več opomogla, so to svojo politiko prevrgli in izsilili v avgustu 1920 podpis pogodbe v Sevres-u, na podlagi katere je bilo dovoljeno vsem vojnim ladjam vseh narodov pluti skozi ožine, v vojni in v miru. Ta pogodba je bila dvakrat spremenjena, prvič v Lausan^-i, drugič v Montreux-u.
S temi pogodbami so Turki dobili nazaj popolno oblast nad morskimi ožinami in celo dovoljenje, da jih utrdijo. To je bilo Angliji prijetno, ker se je bila že pričala bati obnovitve ruske sile tudi na morju. Njen cilj je bil torej, da zapre ruske ladje v Črnem morju tako, da ne bi imele nobenega izhoda.
V drugi svetovni vojni je bila Turčija navidezno zaveznica Anglije, a je vendar dovolila nemškim in italijanskim bojnih ladjam prevoz skozi Dardanele, kar je ogromno pomagalo Nemcev v južni Rusiji. Rusi hočejo zdaj dobiti! nazaj kontrolo nad ožinami, katere so že imeli v svojih! rokah pred sto leti.	I
NEKATERI VAŽNEJŠI ZAKLJUČKI, SPREJETI NA KONVENCIJI SNPJ
(Nadaljevanje s 1. strani) urejevanju Prosvete, ki je bila sprejeta na 13. redni konvenciji v Pittsburghu, Pa.
Po preiskavi je odbor za prošnje in pritožbe odločil, da je glavni odbor imel pravico določati smernice Prosvete in da je v tem slučaju postopal in odločil pravilno. Pričakovati je bilo velike debate o tem^in na presenečenje mnogih, je bil sprejet predlog odbora brez vsake debate, skoraj soglasno. Samo eden delegat je glasoval za Mol-kovo pritožbo.
Med poročili in sprejemanju pravil so se vršile volitve v glavni odbor.
Za glavnega predsednika je bil ponovno izvoljen Vincent Cainkar s 167 glasovi in proti kandidat je bil Mirko Kuhel, ki je prejel 128 glasov.
Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Ray Travnik iz De-troita, Mich. Za drugega podpredsednika pa Frank Culkar iz Johnstowna, Pa.
Za glavnega tajnika je bil ponovno izvoljen sedanji Fred Vider brez vsake opozicije; za pomožnega tajnika je bil izvoljen Anton Trojar s 166 glasovi.
Za bolniškega tajnika je bil :rez opozicije izvoljen sedanj? Lavrence Gradišek. Za direktorja mladinskega oddelka pa Michael Vrhovnik.
Za blagajnik je bil brez opozicije izvoljen sedanji Mirko G. \uhel soglasno.
Za upravnika Prosvete sta kandidirala Milan Medvešek in lossdanji upravnik Filip Godi-1%. Izvoljen je bil Godina z 152 jlasovi; Medvešek pa je prejel 142 glasov.
Za predsednika gospodarskega odbora je bil soglasno izvoljen Matt Petrovich. Za člane gospodarskega odbora so bili izvoljeni: Jakob Zupan z 219 glasovi ; Rudolph Lisch z 196 glasov
in Donald Lotrich z 179 glasovi.
Za urednika Prosvete je bil brez opozicije izvoljen Anton Garden soglasno.
Za predsednika porotnega od-bil^a je bil soglasno izvoljen Anton Šular in za člane porotnega odbora pa: Frank Vratarich s 174 glasovi, Andrew Vidrich s 161 glasovi; John Kobi s 177 glasovi in Camilus Zarnik s 162 glasovi. Vidrich, Kobi in Zarnik so bili izvoljeni pri ponovnih volitvah.
Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen dosedanji Frank Zaitz brez opozicije. Za člane nadzornega odbora pa Michael Kumer s 154 glasovi; Math Turk z 169 glasovi, Louis Kaferle s 170 glasovi in Andrew Grum s 165 glasovi. Turk, kaferle in Grum so bili izvoljeni pri ponovnih volitvah.
Konvencija je izvolila tudi osem distriktnih podpredsednikov. Za prvi distrikt je bil izvoljen John Cebular; za drugi distrikt Frank Gradišek; za tretji distrikt James Maglich; za četrti distrikt Joseph Fifolt; za peti distrikt John Spilar; za šesti distrikt Uršula Ambrozich; za osmi distrikt Frank Polšak. ^ V soboto ob 6. uri zvečer je j bila konvencija zaključena in za i zaključek je delegacija zapela , "Hej Slovenci!" Zvečer so aranžirali evelethski Slovenci pohod po mestu z mestno godbo na čelu. Parado je pa preprečil dež, ki je začel padati takoj po za-. ključku konvencije.
To je menda prva konvencija i SNPJ, da se je končala v šestih j dnevih. Šolska dvorana je bila zelo udobna z dobro akustiko tako da ni bilo treba rabiti mikrofona. Kajenje je bilo prepovedano in tudi opojne pijače se ni točilo v prostorih in ne v bližini poslopja. Bila je to ena najbolj treznih konvencij v zgodovini SNPJ.
FAŠISTI ROPAJO V TRSTU V JUGOSLAVIJO NAMENJENE PAKETE
(Nadaljevanje s 1. strani)
iili, da morajo mirno gledati, -tako ropajo vagon za vagonom.
£e čečče pa prihajajo tatovi k lezavarovanim vlakom ponoči, /lamljpjo v vagone, odnašajo >gromne količine sladkorja in Irugih živil, ki jih pošilja UNRRA. Ti banditi ne kradejo lamo dobav UNRRA-e, temveč udi pakete, ki jih pošiljajo 3krbni ameriški rojaki siromašnim svojcem v domovini. Ti paketi pomenijo za naše ljudi ne iamo drag sporflin na brate in estro v Ameriki, temveč tudi !r?goceno materialno pomoč, '.aj so v njih poleg priboljškov ' udi v teh čanih tako dobrodošli ib'eka, čevlji itd.
Ti ropi so zavzeli že takšen ibse.'^, da ne moremo več govo-•iti o obžalovanja vrednem slučaju. Tako so banditi dne 30. narca odnesli tri po 90 kilogramov težke vreče sladkorja, dne '. maja pa 17 vreč sladkorja. )ra 7. maja so popolnoma izročali 157 vreč z ameriškimi pake-i, dn3 25. maja pa sedem vreč. )ne 2. junija so odnesli od 284 TOČ ameriških paketov 35 vreč, ' dneh 3., 4. in 5. junija so kar rikrat vlomili v isti vagon in ja popolnoma izropali.
Tatvina so povečali zlasti v :ačetku tega meseca. Tako so arro 1. julija pokradli 240 vreč paketov, 7. julija pa 53 vroč. laravnnot strahotno so banditi ipuntošili in izropali zadnjo po-'lUjko, ki je prišla v Ljubljano )rejšn'i četrtek. Od 389 vreč je ilo nedotaknjenih le 157. Od 'seh ostalih so tatovi pustili le nekaj malega obleke, pralnih oraškov, razbitih steklenic in prerezanih vreč. Ostalo je tudi ^"kaj praznih in raztrganih vrečic z naslovi požiljalca in prejemnika.
Med nesrečniki, ki so jim tr-
žaški banditi pokradli pakete, so ImerJ drugimi tudi Ana Potočnik 'iz Most (Ljubljana), Anton I Smolnikar iz Brezij pri Dobu, ki i?ru pošilja paket Frank Krem-|žar (Kremyar) iz 14816 Hale I Ave., Cleveland 10, Ohio, in Ana jRadoševič iz Liča, kraja v Goriškem Kotaru. Na teh izpraznjenih vrečicah najdeš tudi madžarska in albanska imena. Vseh imen seveda ne bo mogoče nikdar ugotoviti, ker so tatovi odnesli vsčino paketov z vrečicami vred.
Ker je v vsaki vrečici štiri do pet paketov, moremo z vso go-to\t)stjo reči, da so fašistični banditi samo pri tej zadnji pošiljki odnesli okrog 950 paketov, medtem ko se število vseh do-sedaj ukradenih paketov dviga čez 2,506. Številke dovolj jasno govore, kakšno škodo povzročajo te tatvine delovnemu ljudstvu Jugoslavije, in to zlasti si-romašnejšim slojem, ki so jim bili paketi v prvi vrsti namenjeni.
S tem pa šc zdavnaj nismc našteli vseh tatvin, ki so se do-sedaj dogodile. A že ti primeri nam dovolj zgovorno pričajo, da ne moremo več govoriti o slučajni tatvini, temveč p pravem ropanju, pri katerem se nujno morajo uporabljati vozila, ker ne bi mogli uiti očem polici e, če bi se za to količkaj zanimala.
Ko je naša zvezna vlada sklenila z ameriško vlado sporazum, po katerem morejo naši rojaki v Ameriki pošiljati pakete, je na-'^a poštna direkcija takoj mislila na' to, da bi oskrbela varen orevoz teh pošiljk. Zato je v Ljubljani takoj začela graditi ')oscbno sl(lG,dišče, ker staro ne )i zadostovalo. Obrnila pa se je ]flede varnosti prevoza tudi na zavezniško vojaško upravo.
Poštna direkcija je tedaj zahtevala, da bi sama prevzela nadzorstvo nad paketi, čim pridejo iz New Yorka v Trst. Zavezniška vojaška uprava je to zahtevo odklonila, češ, da sama odgovarja za red in mir. Kakšen je ta red, je iz zgoraj navedenega dovolj razvidno. Dan za dijem prihajajo iz Trsta zapisniki o dejanskem stanju, ki ugotavljajo, da je bila tega in tega dne ^ Gampo Marcio ukradena taka in taka količina blaga.. Zavezniška vojaška uprava teh tatvin do se-daj še ni preprečila. Ali je prav, da ima policija dovolj časa za zapiranje delovnega ljudstva, ki 35 bori proti fašizmu za svoje pravice, nima pa časa, da bi po-lovila ropajočo drhal? Ali Zavezniška vojaška uprava skrbi za red in mir samo s tem, da se ugotovi tatvina in "presenza di un militare inglese," kot dan za dnem ponavlja "processo ver-bale" (zapisnik o dejanskem stanju).
Železniški koordinacijski odbor v Trstu je na zahtevo naše poštne in železniške direkcije že večkrat opozoril merodajne faktorje na ta ropanja. O tem so jih mogli obvestiti tudi pri ugotavljanju tatvine pristni angleški vojaki. A stanje se kljub temu ni prav nič izboljšalo, temveč celo poslabšalo. Ob tej ugotovitvi se nam nujno vsiljuje vprašanje, kako bodo ameriški rojaki, ki s tako veliko skrbjo zbirajo in pošiljajo svojim sorodnikom pakete, ocenili delavnost Zavezniške vojaške uprave, a je odgovorna za red in mir. Ali ne bodo mogli reči, kot je dejal naš delavec pri zbiranju ža-lostiiih ostankov, namreč: "No, lep red mora biti ta v Trstu!"
Kratke vest!
V JEČI JE POSTAL SLAVEN PISATELJ
COLUMBUS, 19. avg. — Danes zapusti državno jetiiišnico v Columbusu Robert Jordon znan tudi kot Larry Farrar. star 44 let, rojen v New Yorku. Za seboj ima razne izkifšnje i/ newyorske jetnišnice in mesto da bi odšel v svobodo, ga bode prepeljali nazaj v Attica jetniš-nico v New York, dokler ne po jasni zakaj je brez dovoljenja zapustil državo New York, kjer je bil na prostem pod parolo
Ko je prišel v dižxvno jetniš-nicD v Columbusu, je po trel mesecih pričel pisati rasne članke za Ohio Penitentiary News ki so vzbudili splošno pozornost Pozneje je pisal kratke povesti in črtice za vodilne ameriške re vije. S pisanjem si je razvil izreden pripovedovalcu talent in postal slaven pisatelj.
Napisal je žs milijon besed ir podal okrog 40 predavanj na radio o jetniškem življenju. Nastopil je tudi pri programu, ava-nem Coluijibus Town Meeting Ko se reši še v New Yorku tsh ničnih zaprek, bo posvetil ves svoj čas pisateljevanju.
GLEDALIŠKI KOMEDIJANT RAQLAND UMRL
HOLLYWOOD, 20. avgusta— Rags Ragland, star 40 let, znan uimorist v filmu in na odru, jc lirr! v Cedars of Lebanon bol ličnici, kjer ce je zdravil radi aremic zastrupljenja zadnjih par dni. Njegovo pravo ime jc ji'.o John Ragland, rojen 23. avgusta 1905 v Louisville, Ky., in je iz mladosti nastopal na odrih v burleskah.
BREZ VSAKEGA VZROKA JE UMORIL DEKLE
DANVILLE, 111., 20. avgusta —Robert Beatty, star 21 let, je policiji priznal, da je umoril svojo prijateljico, 19-letno Lois Nelson in pokazal, kje je njeno truplo. Dejal je, da rii bil jezeč nanjo, ne ljubosumen in tudi prepirala se nista. Nobenega vzrpka ni bilo jo ubiti, vendar jo je zaklal. Beatty je zelo nervozen in je bil radi tega izvržen za vojaško službo.
Mestne novice
Veterani zahtevajo milijone za hiše
Joint Veteran's Commission Cuyahoga okraja namerava vprašati governerj'a Lauscheta, da skliče izredno zasedanje državne postavodaje, da dovoli iz državne blagajne 25 milijonov za stanovanja veteranov. Država New York je že zadnji teden dovolila iz državne blagajne 35 milijonov za hiše veteranov, kar je v polnem razmahu in je na ta račun že 2,000 družin dobilo stanovanja. Do konca tega leta bodo v New Yorku spravili v nova stanovanja skupaj do 5,500 družin. Veterani v Clevelandu sestavljajo tozadevno resolucijo, o kateri bodo danes glasovali na svoji seji. Slično resolucijo so sprejeli tudi na konvenciji Ameriške legije, ki sedaj zboruje v Clevelandu.
Seja čuvajev šolskih otrok in policije
V torek 27. avgusta ob 9. uri dopoldne se bo vršila skupna seja 250 mestnih križiščnih čuvajev otrok, ki so večinoma ženske in mestnih policijskih uradnikov, kateri imajo v področju varstvo ljudi. Seja se vrši v mestni dvorani, Parlor A. in čuvaje nagovorijo varnostni direktor Frank D. Celebrezze, aps-latni sodnik Lee E. Skeel, inšpektor Edward Flanagan in kapitan Roth. Čuvajem šolskih otrok se je letos poboljšalo plačo za $5 in bodo prejemali po $50 na mesec plače tekom šolske dobe.
UREDNIKOVA POŠTA
VABILO NA IZLET V NARAVO
Euclid, O. — Pevski zbor Slovan priredi v nedeljo 25. avgusta izlet na prijazno farmo Antona Miheliča v So. Geneva, 0. Bus odpelje izpred Slovenskega društvenega doma na Recber Ave. v Euclidu ob 10. uri dopoldne. Vožnja za osebo tja in nazaj stane po $1.50. Kdor se pelje s svojim avtomobilom, naj vozi po Route 84 do South Geneva, do ceste 543. Tam obrnite na desno in po 2 milje vožnji dospete na mesto.
Za prigrizek in drugo bo vse preskrbljeno na prostoru. Za ples bo pa igrala dobra godba. Za vsa morebitna nadaljna pojasnila se obrnite na kateregakoli člana pevskega zbora Slovan do četrtka, da se pripravj sedeže za vse. Vas uljudno vabi odbor.
Joseph Vičič, tajnik-
POZDRAVI S KONVENCIJE
I
Iz Eveletha, Minn., kjer se nahajajo na konvenciji SNPJ, pcs'ljajo pozdrave: Ciril Medved iz St. Louisa, Mo., Anton Stigel iz Lincoln, 111., Ray Tratnik iz Detroita, Mich., Joseph Culkar iz Johnstowna, Pa., John Kvartich iz Bridgeville,' Pa., Joseph Peternel iz Utah, Louis Domik iz Uniontowna, I Pa., Anne Prosper iz Butte, Mont., Mary Sumina iz Butte, Mont.', Ruth Kreffel iz Indiana-oolisa, Ind., Angeline Butalla iz Eveletha, Mary Sustaršič iz Barborlona, Helen Jereb iz Waukegana, Jennie Petrich iz Minn., Frances Perušek iz Ely a, Jennie Zobetz iz Minn., iz Cle-velanda pa Joseph F. Durn,' Frank Barbie, Petrič, Mrfe. Mary somrak in Anton Jankovich, ki )0P0Ča, da so zdravi in dobro razpoloženi — železne voda je le zadosti, a ječmenovca pa premalo.
BESEDE partizanskega DUHOVNIKA
Frank Milavec, 18911 terey Ave., Euclid, je prejel karto od duhovnika Janeza Kalana iz Knežaka, Slovensko Primož' je, v katerem pravi sledeče-"Dragi faran; Prav lepa hvala za laskavo pismo in pozdrave-Naredil sem, kar se je dalo ^ teh res nevarnih letih in rae P"' sebno veseli, da nekateri to spoznajo in celo Vam v Ameriko sporočijo. Saj smo vsi P" svojih močeh naredili svojo dolžnost.. Seve,- nebes na zemlji P^ tudi ne moremo spraviti. vojsko smo zidali novo cerkeVi katere sliko vidite na tej karti ; med vojsko smo jo pa še slikali, da smo obvarovali lakot® enega slovenskega slikarja. Vam daj srečo, zdravje in goslov! J. K."
DAR ZA VOJAKE
Mr. in Mrs. J. Menart iz Ave. sta darovala $5 v sklad spon^enik vojakom v okrožjih Slovenskega delavskega dowia na V/aterloo Rd. Odbor se jii"^ iskreno zahvaljuje za dar.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Pohištvo naprodaj
Proda se pohištvo za spalnic®' obednico (dinette), družabno r.obo; preprogo, Electrolux či-
stilec, peč in. drugs hišne pf
ed-
\OVA ŠTEVILKA
Mr. Louis Kaferle, 18301 E. Park Dr., ki je aktiven na društvenem in kulturnem polju, sporoča, da je dobil novo telefonsko številko, in sicer ~KEn-•Tiore 8317.
I VZTRAJNOSTJO SE VSE DOSEŽE
PITTSBURGH, 20. avgusta— ludson A. Mayo, star 5G let, se je vpisal v Trgovsko mornarico ; edinim ciljem, da na ta način obišče grob Ernie Pyleja na oto-:u le Shima na Pacifiku. Pre-otoval je, kot pravi, enkrat in ol okrog in okrog sveta, predlo 'e prišel v teku enega leta lizu le Shima. Uradniki na Okinawa otoku so ga ustavili in %a niso pustili preko ozkega ka-lala na otok le Shima. Neko noč )b nizki vodi je prebrodil kanal h knočno obiskal grob Ernie 'yleja in tako dosegel svojo veliko željo.
mete. Poizve se v soboto med !• in 7. uro zvečer na 271 E. 21^^
~^TO~BODY FENDER MAN
izkušen na tem delu dobi delo po .$2.00 na uro plače. Vpi"® se pii
Superior Body & Paint Co. 6605 Si. Clair Ave.
I M A~ T E
ZDRAVNIšKfi PREDPISE:
Ko vanv zdravnik predp*®® zdravila, je važno, da so skrbno in pravilno sestavlj®" na. Naša lekarna je za lančno in dobro zdravniških predpisov la že štiri trofeje. Prines#* vaše predpise k nam.
MandeS Drug
LODI MANDEL, Ph. G., P'';
SLOVENSKI lekarnah
15702 WATERLOO RP-
Cleveland 10, Ohio Q.3O Lekarna odpela: Vgak dan
ric^polcine do 10. zvečer. Zaprta vos dan ob srecl^'V
----------—7
I
Vabile na PIKNIK
•«• ' . i; I KLUBA VETERANOV 48 — NA PEKARSKI FAR^^^ \
V2 milje od Klausove farme. Harpers Field, Geneva, Ohio
V NEDELJO, 25. AVGUSTA
GODBA m VSAKOVRSTNA OKREPČILA
V slučaju dežja se bo zabava vrSila znotraj.	i
.
*•««••• #'W W%*V W W*,****V VVV W W***V	# ♦
21". avgusta, 1946
enakopravnost
stran 3
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
■— Dosti več ne vem o Falk-landskih otokih, kot to, kar sem se učil o njih v šoli. To je skupina nerodovitnih skal, na katerih ni prav nobenega rastlinstva. Tudi prebivalcev ni na iijih in zato pristajajo ladje tamkaj pač izjemoma.
— Torej imamo mnogo upa-da ni še nihče izkopal zaklada kapetana Rutlanda, čigar skrivnost ste razkrili na tako genijalen način . . .
Lionel je z naglo kretnjo prekinil bankirja in mu šepnil:
Tiho! Spet sem čul šum za vrati. To pot sem prepričan, j ^a nekdo prisluškuje.
Tretje poglavje Rakhamov načrt
Lionel je stopal na prstih do vrat in jih tako naglo odprl, da se lakaj Rakham ni mogel Umakniti, ki je poslušal pogovor in imel uho naslonjeno na ključavnico.
Lionel ga je krepko prijel za ovratnik njegove z zlatom vezane uniforme in ga je porinil v sobo.
Poglejte ogleduha, ki sem Sa zasačil!
. "7" Kaj imate na to odgovo-riti? je vprašal bankir svojega lakaja z resnim glasom.
Rakham se je tresel pod železno roko, ki ga je stiskala, sklonil glavo in molčal.
Vaše vedenje pri vsej tej stvari, je nadaljeval John Ter-Je zelo sumljivo. Mnenja da ste v zvezi z roparji, ki ugrabili Miss Elleno. Dam Vas aretirati.
Pri tej grožnji je lakaj naenkrat spregovoril.
Prosim vas ponižno, go-spod, je jecljal z jokajočim glasom. Usmilite se me! Oprostite trenutek bedaste radovednosti!
Odprite roko! mu je naenkrat zapovedal Lionel, ki je Zapazil, da Rakham ves čas ti-®ci pest desnice stisnjeno.
Lakaj je moral ubogati.
Manjkal mu je en prst: ka-zalec, ki je bil ves odrezan.
—■ Slabega lakaja ste si ia-orali, gospod Terry, je dejal/Li-onel nekoliko ironično. Sicer ni-sem čarovnik, toda stavil bi, da
je moral ločiti od svojega kazalca pri kakem znamenitem ulomu.
Lionel je vrtel zločinca na strani, kot bi imel savoj v svojih rokah in ogledo-^al si ga je natančneje. Kmalu J® razkril nekaj zanimivega:.
temenu je opazil par rdečih as, ki jim je bila barva v popolnem nasprotju s sivimi lasmi.
. Koliko jo star ta možak? J® vprašal Johna Terryja. . Njegova spričevala piše-da ima enainpetdeset let, je ®jal bankir, ki ni vedel, kaj ®ce Lionel s tem vprašanjem. To dokazuje, je dejal Lio-nel prepričevalno, da so njego-spričevala ponarejena, kajti
ta človek ima največ trideset let.
—	Kako to ?
—	Poglejte!
Lionel je zagrabil za sive laka jeve lase in mu z naglo kretnjo dvignil lasuljo. Pod njo se je pokazal zahrbten obraz z nizkim čelom in zelo kratko ostriženimi rdečimi lasmi. Kakor je bil uganil Lionel, Rakham v svoji naravni obliki, ni imel več kot trideset let.
John Terry se je vedno bolj čudil.
—	Kaj takega bi si ne bil nikoli mislil, je dejal in z zaničevanjem pogledal razkrinkanega bandita. In ta Rakham, ki je bil tako uljuden, tako diskreten in je imel tako dobra spričevala!
—	Ni bilo previdno, je dejal Lionel, da niste kontrolirali njegovih spričeval.
—	Oprostite, gospod Brady, je odvrnil bankir živahno, pisal sem vsem ljudem, od katerih je imel spričevala in dobil sem same povoljne odgovore. Tega pa res ne razumem.
—	In vendar je stvar zelo enostavna. Mygali so prestregli vaša pisma in vam napisali odgovore. Morali bi se osebno informirati. Rakham je bil divji, da ga je Lionel razkrinkal in njegov pogled je razodeval vse njegovo sovraštvo in zahrbt-nost. Nič več ni igral uloge ponižnega sluge, temveč vse njegovo vedenje je izražalo nesramnost in cinizem razkrinkanega* bandita, ki mu ni nič treba skrivati svojega pravega obraza.
—	O tej osebi vemo dovolj, je dejal John Terry. Pošljem po dva stražnika. Zadnji čas je že, da odpravim tega zločinca iz svoje hiše.
—	Krivico bi mi napravili, če bi me izročili policiji, je nesramno vzkliknil Rakham. Znano mi je, da ne obstoja noben angleški zakon, ki bi prepovedoval nositi lasulje, ali imeti en prst manj!
—	Da, pač pa zakon kaznuje uporabo potvorjenih spričeval, je odvrnil Lionel.
Rakham na to ni odgovoril, nego se je obrnil k bankirju in mu dejal skoraj grozeče:
—	Povem vam, da je v vašem interesu, da me ne izročite policiji.
John Terry je razumel tajni pomen teh besed.
—	S tem ste priznali, je dejal razburjeno, da ste pomagač roparjev, ki so ugrabili Miss Elleno ?
—	Kaj ste do sedaj dvomili o tem? je vzkliknil Lionel, ki je komaj zadrževal svojo jezo. Ta ničvrednež prav dobro ve, ^je se nahaja vaša hčerka in bi vam lahko povedal če bi hotel.
Rakham, ki se je sedaj na tihem smejal, je spoznal, da je gospodar položaja.
Lionel je bil obupan.
—	Dobro delo bi storil, 'če bi

'
■
g
L
SLOVENSKA KUHARICA
'
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEi>TL sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5


m
razbil glavo takemu banditu, je zamrmral.
Rakham ga je bil čul.
—	Na ta način pač ne bi našli dekleta, je dejal z vedno rastočo nesramnostjo.
■ John Terry, ki je silno trpel pri tem nastopu, je dejal tiho par besed Lionelu. Nato pa se je obrnil k roparju:
—	Hočem vami predlagati. Ponujam vam pet tisoč funtov, če jni poveste, kaj se je zgodilo z mojo hčerko; v tem primeru vam dam častno besedo, da vas izpustim, ne da bi vaše slepar-stvo javil policiji.
—	In če odklonim?
—	Vas izročim roki pravici in tako boste plačali svoje izdajstvo.
Rakham najprej ni odgovoril. Bil je v veliki zagati. Če bi bil morda vedel, kje se nahaja ujeta Miss Ellen, bi bil skušal zaslužiti lepo vsoto, čeprav bi se moral nato umakniti v varen kraj pred osveto Mygalov. Toda tega ni vedel. Premišljeval je, na kak način bi ukanil Johna Terryja, a ni .našel izhoda.
Pet minut je preteklo. Lionelu je zmanjkalo potrpežljivosti.
—	Ali ste si premislili ? je ostro vprašal bandita.
'— Prav rad bi zaslužil nagrado, je za jecljal — to pot iskreno — toda povem vam, da nimam pojma, kaj so napravili z malo Miss.
—	Ni mogoče, da tega ne bi vedeli!
—	Prisegam vam!
—	Govorite vendar, je zakli-cal John Terry, ki se je tresel od razburjenja. Če je treba, podvojim nagrado.
—	Če bi jo potrojili, je dejal Rakham slabe volje, ne vem.
Trenutek je še pomišljal, potem pa je dejal; ■
—	Vse kar vem, da so menda odvedli Miss Ellen - n a neko ladjo, jadrnico . . . Sedaj me lahko izročite policiji, če hočete, kajti tudi če mi ponudite stotisoč funtov, vam ne bi mogel več povedati!
Lionel in John Terry sta se spogledala. To pot je Rakham menda govoril resnico. Čeprav je dal zelo nejasno informacijo, se je vendar v vsem skladala s tem, kar je Lionel vedel o odhodu Misterije na "Morski lastovki".
—	Kaj naj storiva s tem lopovom ? je vprašal Lionel . s tihim glasom. Mislim, da ne bo mogoče izvleči iz njega nič drugega.
—	Na noben način ga ne smeva izpustiti. Na drugi strani ga pa tudi nočem izročiti policiji. Morda se pa le odloči, da nama Š3 kaj pove. Če ga pa predava roki pravice, gotovo ne pove ničesar.
—	Imava še eno možnost. Imate kak prostor, ki se da dobro zakleniti in čigar okno je zamreženo ?
(Dalje prihodnjič)
Zahtevamo svojo pravico!
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"
Poročila'o predlogih, ki so jih podali na konferenci zunanjih ministrov v Parizu o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo ameriški, angleški in francoski delegati, so izzvala v vsej jugoslovanski javnosti ogorčenje in začudenje, kajti ti predlogi ne bi-jejo samo v obraz najosnovnejšemu čutu pravičnosti, marveč pomenijo naravnost roganje in
zasmehovanje milijonskih žrtev, ki so jih dali jugoslovanski narodi za skupno zavezniško stvar, za zmago nad napadalnim fašizmom.
N a septembrski konferenci zunanjih ministrov v Londonu je bil sprejet sklep, da se mora določiti meja med Jugoslavijo in Italijo na etični, t. j. narodnostni osnovi. V ta namen je bila poslana v Julijsko krajino posebna komisija etnografov in drugih strokovnjakov, da na kraju samem prouči dejansko stanje in na tej podlagi sestavi predlog za razmejitev.
Jugoslovanski narodi, zlasti še prebivalstvo Julijske krajine, so spremljali delo te komisije z največjim zaupanjem, ker so verjeli, da se ne bo nikdar več ponovilo sramotno mešetarenje z njegovo svobodo in njenim življenjem, kakor se je to zgodilo med prvo svetovno vojno z londonskim paktom. Primorsko ljudstvo je verovalo v pravično rešitev svoje osnovne zahteve po združitvi z Jugoslavijo tem bolj, ker je bilo že med vojno z Atlantsko listino svečano proglašeno načelo samoodločbe narodov. Primorsko ljudstvo ni le svoje samoodločbe pred vsem svetom jasno in nedvomno dokumentiralo samo s 25-letnim odporom proti nasilju fašistične Italije, marveč je v tej vojni z orožjem poseglo v borbo za svojo svobodo in skupno stvar zaveznikov ter je dalo za to svoje življenje 42,000 najboljših sinov Julijske krajine. To ljudstvo se je z zaupanjem obračalo named-zavezniško komisijo in ji tudi s svoje strani dalo na razpolago vse potrebne podatke ter na nedvoumen način izpričevalo svojo voljo, tako da bi mogla komisija ob količkaj dobri volji sestaviti nepristranske, stvarne in pravične predloge. Zato je tudi vsa jugoslovanska javnost pričakovala, da bodo zavezniški strokovnjaki izdelali predloge, ki bodo v skladu z nesporno pravico Jugoslavije in željo ogromne večine prebivalstva Julijske krajine.
Poročilo, ki ga je podala ta komisija Svetu zunanjih ministrov v Parizu, je spričo tega moralo izzvati v vsej nepristranski javnosti največje začudenje. Edino delegacija Sovjetske zveze je,podala poročilo, ki ustreza narodnostnemu položaju v Julij-


ski krajini, ter je tako tudi ob tej priliki dokazala, da je Sovjetska zveza nepristranski zaščitnik in pobornik pravice in svobode narodov. Meja pa, ki so jo v svojih poročilih predlagale ameriška, angleška in francoska delegacija, je krivična ljudstvu Julijske krajine, za Jugoslavijo, ki je v tej vojni toliko žrtvovala za stvar zaveznikov, pa poniževalna in žaljiva. Ti predlogi se ne razlikujejo mnogo od stališča italijanske vlade ter neposredno odobravajo in podpirajo sovražno stremljenja dovčerajš-njega napadalca — Italije — proti zavezniški Jugoslaviji, na škoMo osnovnih interesov in pravici Julijske krajine do samoodločbe, proti njeni dokončni osvoboditvi izpod fašističnega jarma in združitvi z Jugoslavijo in na škodo utrditve miru po vsem svetu. Ti predlogi niti najmanj ne upoštevajo dejanskega, narodnostnega stanja in docela prezro razpoloženje iii zahteve prebivalstva ter merijo na to, da spravijo znova ogromno število primorskih Slovencev in Hrvatov pod jarem največjega sovražnika njihove svobode in obstoja, italijanskega iinperia-lizma.	1.,
To dotazuje že samo to, da se ti predlogi v svoji osnovi naslanjajo na tako imenovano Wilso-novo črto, za katero se danes najbolj ogrevajo predstavniki Italije. Ameriški predlog gre celo tako daleč, da prepušča Italiji tudi rudnik Rašo in Pulj ter pušča v italijanski oblasti po statistiki avstrijskega ljudskega štetja, ki je bilo že samo po sebi v prilog Italijanom, 209,-025, dočim bi 55,548 Italijanov ostalo na jugoslovanskem ozemlju. Po popisu iz leta 1945 pa bi ostalo pod Italijo 277,965 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa 46,584 Italijanov. Angleški predlog se razlikuje od ameriškega samo po tem, da prepušča rudnik Ra-
WANTS TO QUIT . . . Pres. Hi-ginio Morinigo of Paraguay, who is reported to have asked permission from tha armed forces to resign and leave the country, following upheavel in neighboring Bolivia.
FIRST WOMAN CLERK . . . Mrs. Frances E. Dustin, Dexter, Me., who has become the. first woman clerk to enter the senate chamber during a session. Intensely jealous of its members' prerogatives, senate previously barred women.



KRASEN NOV ZIDAN BUNGALOW
4 sobe — velika lota, od Euclid Ave., blizu transportacije, šole in trgovin. Se takoj lahko vselite. Ekskluzivno. ........ $11,700 ■
Dotičkanosno posestvo. — Za dve družini, 5 in 4 sobe; en fornez. Za hitro prodajo je
cena ............................ $7,900
VERA SULAK Zemljiška zastojpnica KE 6275 .
WHAT'S YOUR NAME . . . Calmly niuAching on a sandwich in a Philadelphia police station, where he is comfortably ensconsed, this five-year-old lad answered all questions by asking others. He wanted to know all, but told nothing, At latest report the police still were trying to determine his name.
; v
's	\ %


L
PHILIPPINES AMBASSADOR . . . Joaquin M. ElizaldCi first ambassador of the Republic of the Philippines to the tlnited States, is .pictured as he called at the White House to present his letters of credence.
TEDDY'S GREAT - GRAND DAUGHTER . . . Mrs. Alexander McCormick Sturm, Westport, Conn., grand-daughter of the late President "Teddy" Roosevelt, is šhQwn with her daughter, Joanna. Mi's. Sturm is the daughter of Alice Roosevelt.
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, ni.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 v Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MiUord, N. J,
Častna podpredsednica: MARIC PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Castnl član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St. Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6308 Schade Ave., Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23,
Illinois.	^
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IlL Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI.
Clani:
LEO JURJOVEC, 184« W. 22nd PL, Chicago 8, HI.
ANTON KBAPENC, 1636 W. 21rt PL, Chicago t, HL	V,
LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Clevekind 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St, Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, HL JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Chio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
SIRŠI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DUBk, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, Joliet, 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ANTON HORZEN, 1239 First St, La Salle, 111.
ANTHONY J^RSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St, N. W., Chisholm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave, Berwyn, 111.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa.	*
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa,
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wads worth Ave, No. Chicago, 111.
SO Jugoslaviji, prepušča pa Italiji 244,404 Jugoslovanov in 49,832 Italijanov v Jugoslaviji. Enak položaj bi ustvaril tudi francoski predlog, ki se na severu docela strinja z ameriškim ih angleškim, dočim pusti na jugu Pulj in Rovinj Jugoslaviji. Vsi trije predlogi pa prisojajo Italiji Trst in ves zapadno od Wilsonove črte ležeči del Julijske krajine, ki bi prišla na ta način znova v posest strateških položajev za prodiranje na Balkan.
Z vso upravičenostjo je spričo takega stanja stvari zastavil podpredsednik Zvezne vlade tov. Kardelj na tiskovni konferenci v Parizu vprašanje: Kdo je tu zaveznik, kdo včerajšnji napadalec, kdo je izgubil in kdo zmagal v vojni?
Kakšna logika je to, da danes Anglija in Amerika uporno odklanjetta vse, kar z vso pravico zahteva zavezniška Jugoslavija, ena izmed onih držav, ki so največ žrtvovale za stvar Združenih narodov, in proti njej odločno zagovarjata vse, kar brez vsake upravičenosti zahteva triletni sovražnik in napadalec Italija, glavni Hitlerjev zaveznik in drugi glavni krivec za največje krvoprelitje v zgodovini človeštva?
Angleški in ameriški strokovnjaki se sklicujejo na avstrijsko statistiko iz leta 1910. Ta statistika, ki je za Jugoslovane sicer krivična, vsaj v glavnih potezah prikazuje etnografsko stanje spornega ozemlja. Kljub temu se niso držali te statistike.
Na razpolago so jim bile neštete spomenice prebivalstva, v kateMh je jasno izražena ljudska volja. Dostavljeni so jim bili točni statistični podatki iz lanske jeseni, ki so jih sami na kraju samem preverili, a jih niso upoštevali. Na lastna ušesa in na lastne oči so se prepričali, da je prebivalstvo Julijske krajine v ogromni večini jugoslovansko in da zahteva priključitev k Jugoslaviji, toda ostali so za vse to slepi in gluhi.
Zavezniški strokovnjaki so na svoji poti po Julijski krajini na lastne očr videli 16,000 delno in 19,000 popolnoma porušenih in požganih domov, porušenih in požganih zato, da bi njihovi domovi ostali celi, a kljub temu predlagajo, naj se požigalci ponovno vrnejo na pogorišča in še nadalje zatirajo tiste, ki so se proti njiin borili! Po kakšni logiki hočejo sedaj' nagraditi Italijo z jugoslovanskem ozemljem, čeprav je bila nad štiri leta glavna Hitlerjeva zaveznica, Ju-
goslavijo pa kaznovati z odvzemom njenega ozemlja, ki je že 1400 let naseljeno s slovenskim i n hrvatskim prebivalstvom ?
In kdo naj razume angleško utemeljevanje, d^a mora pripasti Trst Italiji zato, ker je — luka Srednje Evrope, ne samo Jugoslavije? Mar ne govori prav ta razlog zato, da se Trst — če pustimo v nemar vse druge razloge — priključi obenem z vso Julijsko krajino kot svojim prirodnim zaledjem Jugoslaviji ?
Italiji Trst ni potreben, dočim je za Jugoslavijo in preko nje za vso Srednjo Evropo edino in naravno pristanišče. Pod Italijo je Trst gospodarsko propadel, ker ga je zapostavljala v korist Benetk in drugih svojih luk, za Jugoslavijo pa je živ-Ijenskega pomena. Ogromna večina tržaškega prebivalstva se dobro zaveda, da je Trstu samo v Jugoslaviji zagotovljen razvoj in napredek in prav za to zahteva, da se priključi Jugoslaviji.
Narodi Jugoslavije skupno s prebivalstvom Julijske krajine, ki se zavedajo, da so v polni meri izvršili svojo dolžnost za skupno stvar, najodločneje protestirajo proti takemu nezavez-niškemu in naravnost sovražnemu ravnanju ter jasno in glasno izjavljajo pred vsem svetom, da nikdar in pod nobenim pogojem ne bodo pristali na krivice, ki jih vsebujejo ti predlogi. Tujega nočemo, a svojega ne damo za nobeno ceno!
Jugoslovanski narodi so si s svojimi ogromnimi žrtvami v domovinski vojni priborili pravico, da jih drugi spoštujejo kot enakopravnega zaveznika, ter jim priznajo to, kar je njihovega. Za svoje žrtve ne zahtevamo ne miloščine, ne nagrade, zahtevamo samo svojo pravico! To svojo pravico bodo narodi Jugoslavije branili z ena- • ko doslednostjo, kakor so se v tej vojni neomajno vztrajno in dosledno borili proti skupnemu sovražniku — fašistično-imperi-alistični Italiji in Nemčiji. Upravičeno pričakujejo, da zavezniki v vojni ne bodo ostali ravnodušni spričo tako grobe žalitve našs domovine, spričo krivice, ki bi bila prizadejana Jugoslaviji, če bi obveljali predlogi, ki s o bili postavljeni n a pariški konferenci zunanjih ministrov, po katerih bi prišlo zopet ogromno število Jugoslovanov pod oblast tiste imperialistične Italije, ki ni imzadejala samo Jugoslaviji, marveč vsemu svetu toliko gorja!
\
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
21. avgusta, 1946
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Bivša Clevelandčana pišeta iz Žužemberka
Prejeli smo pismo od nekdanjih clevelandčanov, ki so bili dobro poznani v St. Clairski okolici in so se vrnili v domovino. Pismo se glasi:-
"Žužemberk, 3. junija 1946
"Cenjeni!
"Večkrat mi pride v rake Vaše cenjeno pisemce, ki ste ga nam pisali še 12. decembra 1932 leta in se na Vas spominjamo in se razveselim, ko ga preberem. Misliva, da kar z Vami govoriva, v mislih in sanjah vsa vedno tam.
"Ali se kesamo, zakaj smo šli od tam. S kruhom smo se skregali, pa sedaj nobena žauba ne pomaga, kar je, je. Pri nas v Žužemberku so bile take bitke, da ni za popisati. Trg je bil 22 krat bortjbardiran. Pa Italijani so vse pobrali. Potem so prišli Nemci, so pa spet vse pobrali. Pa kaj to, koliko so pa ljudi poklali pri nas, pa same napred-
ne, kateri so bili res za svobodo, pa ie reveži niso dočakali. Tudi če m bili imeli še čas, sva bila tudi midva na listini, nas so imeli še 53 za poklati, pa so morali preje bežati. Kaj so ti ljudje delali, da nas je groza, ko se spomnimo. Ti izdajalci, okupatorjevi hlapci, so nekaj groznega delali, da ni za popisati, bi bilo preveliko pismo.
"Toliko si še želiva, da bi šla še v Ameriko pogledati in da bi se še pošteno oblekli. Do zdaj smo še zaflikani. Joe ima hlače fliko vrh flike in srajce. Ravno tako tudi jaz. Pa bomo že prebili, saj gre že na bolje. Je sicer še vse na karte, pa bomo že še dočakali, vsaj upamo, da bo bolje. Lahko ste veseli, da ste i tam, da vsaj ta strah niste uži-I vali. Mi smo pa srečni, da smo I zmagali in premagali-okupator-ije.
"Joe in Jennie Košiček".
Slika trpljenja Primorcev pod okupatorjem
Mrs. Mary Mahne, vdova po pokojnem Franku Mahnetu, 19470 Ormiston Ave., Euclid, je prejela zanimivo in ob enem žalostno pismo od svoje nečakinje Mire Cek iz Kozine, katere dom pa je v Trnovem, okraj Ilirska Bistrica.
Pismo se glasi:
"Kozina, 3. julija 1946
"Predraga botra in bratranci!
"Že 1941 leta se je pri nas začelo podtalno gibanje Osvobodilne fronte, katerega član je bil tudi pokojni ata in jaz. Delala sva z vnemo, ker vsi smo čutili, da se Italiji bliža propast in da gospodarsko kot tudi državljansko stanje se bo izboljšalo.
"Dosti smo tvegali. Delali smo samo v noči potom organizacije. V mlekarni so bili delavci vsi organizirani, kateri so pomagali našim prvim partizanom z denarnimi, živilskimi in drugimi potrebščinami. Med njimi ni bilo enega, kateri bi stal ob strani. Leta 1943 pa je prišel na delo en Italijan, pred katerim kretanje ni moglo ostati tajno. Ta si je zapomnil vsako posamezno stvar in izkoristil, ko SQ v septembru k nam prišli Nemci.
"Moj oče je šel na delo ob 7, uri. Jaz sem bila z doma, ker sem morala nesti partizanom sanitetne potrebščine, ker v naši bližini je bila bolnišnica in tu sem ostala v pomoč dva dni. Ta bolnišnica je bila postavljena iz šotorskega krila v gozdu tako globoko med drevjem, brez poti do nje, da je bilo kot v raju. Dnevno so prihajali notri naši ranjenci in tam okrevali.
"Na predvečer 12, septembra je bil moj oče jako nemiren,
kot pripoveduje mama. Ko je šel spat, ga je mati našla joka jočega v postelji. Izjavil je: "Nekaj strašnega se bo zgodilo, čutim. Bojim se za Mirko, ker ga ni domov." Jaz sem bila nje gova ljubljenka. Bal se je zame. Celo noč je vstajal in prisluškoval, če jaz grem domov. Na dan 12. septembra je šel ob 7. uri zjutraj delati in se je ob osmih še vrnil pogledati, ako sem se jaz vrnila. Poljubil je mamo ih bil zelo žalosten, ker je slutil nesrečo. Oz 11. uri sem se vrnila domov. Slišala sem strele v bližini mlekarne, ko sem se vračala po poti. Ko pridem domov, pa najdem mamo v nezavesti in z grozo mi povedo, da je bil ata ustreljen.
"Botra, kakšen udarec je bii to zame. Tekla sem v mlekarno ne misleč na nevarnost, ki je tudi meni pretila in vidim na tleh očeta vsega krvavega. Ne morem opisati trpljenje, katerega sem takrat doživela. Vedela sem pa, da imam mamo, katera je vedno bolna in manj odgovorna kot sem pa jaz. Napravila sem se močno in po prvem izlivu solza moje oko ni bilo več mokro.
"Trupla pokojnega očeta nismo smeli pokopati na pokopališče. V noči smo morali truplb ukrasti in odnesti, za kar smo imeli potem mnogo sitnosti. Sestrica Marica ni videla očeta mrtvega in za njo je ostalo to vojna tajnost do novembra istega leta, ker je bila istočasno na okrevališču in bi bil udarec zanjo lahko usodepoln. Bila sem stalno z mamo, ki je bila neutolažljiva. Imela sem grozne ure. Istočasno pa se je srd in borbenost v meni povečala in
Fight Polio
Avoid removal of tonsils or adenoids prior to and during polio epidemic season.



-Hr\
EVEN THE OLD MAIM CANT GET CLEAN WITHOUT SOAP —
SAVE USED FAT IF YOU WANT MORE SOAP/
želela si nisem drugega, samo kako bi se nad okupatorjem maščevala.
"Neumorno sem delala, organizirala pomoč, ljudstyo spodbujala k odporu. Okupatorju sem dala občutiti, da ni naš gospodar. Imela sem ljudstvo v pomoč, ker so bili večina ljudi organizirani med seboj. Po petih mesecih po očetovi smrti ^o me hoteli aretirati, toda sem pobegnila iz hiše, ko so po poti proti hiši prihajali Nemci. Šla sem v gozd, kjer sem nadaljevala delo. Dom mi je bil bunker, to je bila podzemeljska jama, katera je bila kamuflirana v kaki globini gozda. Nemci so vedno vršili čistke in jurišali na nas. Bežati smo morali in tvegati življenje noč in dan.
"Z veseljem in z upanjem pa smo opravljali vse to, ker je ljudstvo v splošnem postajalo vedno bolj revolucijonarno, vedno bolj odporno okupatorju. Ljudstvo je videlo in spoznalo pravično in pravilno rešitev le v gibanju osvobodilne fronte. Tako je Primorska postala val vstaje in odpornosti. Jedli smo kamor smo prišli in kadar smo morali v vasi, ker so se vedno vršlil napadi na nas.
"Enega usodnega dne sem padla v, nemško zasedo. Ta dogodek, ako bi ga hotela opisovati, bi bil dolg. Ako bi vas zanimalo, bi ga Vam prihodnjič opisala. Gnali so me v zapor v Ilirsko Bistrico, to je v mojo Vas, tam kjer so vse vedeli, kaj sem delala. Po dolgih treh me secih trpljenja in mučenja v za poru sem bila ,poslana v Nemči jo, v taborišče Auscwic, od tam pa v Ravensbruck, kjer sem ostala 13 mesecev. Tu je bila še večja mučilnica kot pa zapor nečloveško ravnanje, vsa krutost in kultura nemškega raj-ha se je notri izražala v. pravi sliki banditizma, v pravi sliki mučilnice. Le krepka volja in neuklonljivost nas je rešila.
"Iz mojega transporta, kateri je odpotoval iz Trsta iz zapora Koroneo, nas je bilo 215 deklet. Od teh se nas je vrnilo samo 72. Vse druge so podlegle mučenju in trpljenju. Bile smo osvobojene od rdeče armade, katera nam je nudila vso pomoč. Po osvobojenju smo ostale v Nemčiji še en mesec, bolne, nato smo se vrnile domov.
"Misliti si morate, kakšni udarci so bili to za mojo mamo, katera se no znajde nikdar v življenju in katera je bila po izgubi očeta vse do moje vrnitve neutolažljiva. I n uboga Marica, tako mlada, komaj 17 let stara, je morala nositi to breme in biti skozi radi mene in pokojnega očeta preganjana. Malo je bilo noči, da bi bile v miru spale. Bile so tudi v zaporu, toda so bile na pomanjkanju dokazov izpuščene. Vse to je bilo prehudo za eno mlado življenje, katero do takrat ni okusilo trpljenja. Tako je postala preje mirna sestrica živahna, zamišljena in resna. Ko sem se vrnila domov, je bila vsa srečna in začeli smo ponovno mirno živeti. Izguba očeta je bila delno popravljena. Zivljen-ske razmere so se izboljšale. Zavladala je vesela in prijazna harmonija v hiši in družini. Vračala se je ponovno radost s tolikim trpljenjem priborjena. Svoboda je oživela naš tako zatiran narod.
"V decembru 1945 leta je sestrica Mari nagloma zbolela. Ker je bilo njeno telo tako izčrpano iz časa vojne, se ni moglo zoperstavljati in je po krat-
kih treh dneh bolezni .podlegla in umrla. Kar na lepem je padla v nezavest iz katere se ni; več zdramila. Njo smo pokopali poleg dragega očeta. Tako se je veselje spet uničilo. Vrnila se je v družino mora, katera je neizbežljiva in katera nam je ponovno zatemnila življenje.
"Ne morem Vam opisati stanje, v katerem se nahaja mama. Jaz pa z vnemo, pozabljajoč sama nase sem se predala delu, ker le v tem dobim malo utehe. Ne smem misliti na to, ker mi je pretežko, čeprav sem močna. V delu je krepčilo.
"V kratkem sem Vam opisala naše življenje in naše trpljenje, toda ne zadostno za ures-
Uncle Sam Says
Sucker bait is a phrase you have
nicenje nasih zelja. V sličnem ] heard used or used yourself many
položaju, V kakoršnjem sve z | times. Anglers know its meanmg ^	•'	■ when they watch the fish bite for
mamo pri nas, je še marsikdo ' the impossible. The term also ap-drugi, ki je tudi vse izgubil. Ko-1
maj čakamo, da bi enkrat svo-' errands. Your income invested in
hndnn 7nHiVinli nnH nkriliom ' United States. Savings Bonds will Doano zaainaii pod okriljem ;	steadily and safely in value
matere Jugoslavije. Žal so kro-1 to serve you lO years hence. The
o-i Qvptn v; nnrvi ča	+_ I American who buys bonds regular-
gi sveta, KI nam se vedno to j Jy	dollars he doesn't need
zanikajo in bi hoteli, da bi se ■ today for living costs will not wind
^ ^	, X. ' UP a poor fish. U.S. Treasury Department
nam ponovno godila krivica, kot i *_-
se nam je izza leta 1918. Hoče-: simpatijo in navdušenjem po jo, da bi mi šli kar preko vseh: zdravljajo nastopajoče, kamor žrtev, ki smo jih za to združitev' so prišli. Tako so bili izvajalci darovali. Torej, nismo še reše- j zmerom in povsod priče ugleda ni, še je treba delati.	j in pozornost, ki ga uživa v sve-
"Oprostite našemu dolgemu tu nova Jugoslavija.
molku. Stvar je bila ta, da ča- j V Parizu je nastopila umet-sa ni, to je eno. Drugo pa je, niška skupina v treh ftajvečjih da se jaz težko pripravim za pi- koncertnih dvoranah, tako tudi
Bodimo previdni pri uživanju sadja
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"

sanje. Prilike v življenju so nas butale iz kraja v kraj, da smo bili kot brezdomci. Sedaj se nahajam v službi tukaj na Kozini začasno. Mama pa je sama doma in me pride vsak teden obiskati. V februarju smo prejeli Vaš paket, za, katerega najlepša hvala. Zelo ste nam
v "Velodrame d'hiver"*— dvorani, ki ima prostora za preko 10,000 ljudi. Prvega koncerta, ki se je vršil pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika Gouina, so se udeležili poleg članov francoske vlade in najvidnejših političnih osebnosti ter najvidnejših predstavnikov fran-
ugodili, posebno z blagom, ker j coskega kulturnega in umetni-povem Vam botra, da ko so škega življenja, diplomatskega
mene aretirali, so naš dom ves izropalJ, tako da si je mama
zbora tudi predstavniki naše delegacije na mirovni konferenci
morala izposoditi žlico za jesti s tov. Kardeljem in Beblerjem
in lonec za kuhati. Sedaj pa počasi kupujemo stvari, ker zidovi ne zadostujejo.
"Pošiljam najlepše pozdrave in poljube tudi v imenu mame. Vaša
"Mira Cek".
Umetniška skupina jugoslovanske armade %e vrača v domovino
P o šesttedenski turneji p o Franciji, Belgiji in Švici, se vrača v domovino umetniška skupina Jugoslovenske armade, ki je v tujini nadvse častno in uspešno predstavila našo pesem in folklorna bogastva. Umetniško skupino sestavljajo: zbor primorskih Slovencev "Srečko Kosovel", reprezentativni pevski zbor naše armade, ustanovljen že v letih osvobodilnega boja, katerega umetniški sloves je že na široko poznan po njegovih koncertnih nastopih in turnejah po Italiji, po osvoboditvi po vsej Jugoslaviji, po Bolgariji, Češkoslovaški ter v coni A in B. ZBor vodi dirigent Rado Simo-niti. V umetniški skupini sta nadalje še folklorna skupina Lple Ribarja in skupina geo-grajskega baleta pod vodstvom poznane Mire Saninove, ki izvaja stalizirane plese in končno še skupina Makedoncev iz La-zaro pilja. Celotna grupa šteje 145 izvajalcev.
Turneja v zapadne dežele je bila široko zamišljena. Prvikrat po osvoboditvi so Francozi, Bel-gičani in Švicarji imeli priliko se seznaniti s kulturnimi vrednotami naših narodov, kisov svobodni državi našle svoje pravo in resnično mesto. Umetniška skupina je nastopila s koncerti naših narodnih partizanskih in umetnih pesmi ter s prikazi srbskih, hrvatskih in makedonskih narodnih plesov v Parizu, Lensu, Grenoblu, Lyonu, Marseillu, Niči, Bruslju, Anver-su, Liegu, Charleroju, v Arden-nih, v Baslu in Zurichu. Vsi ti nastopi so se poleg izrednega umetniškega uspeha zmerom razvili v spontane množične manifestacije za novo Jugoslavijo, za maršala Tita in za pravično ureditev vprašanja Trsta in Primorske. Prebivalstvo je z veliko
na čelu. Pozdravne besede je govoril veliki francoski pesnik Ar agon, ki je naglasil upravičenost naših zahtev, da pripade Trst in Primorska Jugoslaviji. Predsednik srbske ljudske skupščine Siniša Stankovič je v zahvali poudaril nerazdružljive prijateljske in kulturne vezi med Francijo in novo Jugoslavijo. V prvem odmoru je prišel pozdravit skupino zastopnik sovjetske misije, kar je spontane manifestacije še stopnjevalo. V Parizu je umetniška skupina nastopila tudi v delavskih predmestjih, prav tako z velikim uspehom.
Dalje je nastopila v vseh radijskih postajah, koncertni program so snemali na plošče v Parizu in Bruslju, plese pa so posneli tudi za film. Pevski zbor "Srečko Kosovel" je prejel v Parizu povabilo za koncertno turnejo po Ameriki.
Umetniška skupina Jugoslovanske armade se vrača v domovino s kar najboljšimi vtisi. Bila je na vsej poti iskreno pozdravljena in sprejeta tako od predstavnikov kulturnega in umetniškega življenja kakor od ljudstva ter je tako s s v o,j o uspelo kulturno misijo doprinesla velik delež k zbližanju med našimi in zapadnimi narodi. S svojimi nastopi in z neposrednim stikom z najširšimi ljudskimi plastmi v zapadnih deželah pa je prav tako mnogo doprinesla k pravemu in resničnemu poznavanju, k ustvaritvi resnične podobe življenja in pro-speha naše ljudske države, ki ga skuša mednarodna reakcija na vse mogoče načine prikriti in klevetati pi"ed svetom.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Letos bo sadna letina dobra, zato si bomo sadja lahko privoščili. Sadje je zdravo živilo, ker vsebuje vitamine, soli in kisline, ki so našemu organizmu neobhodno potrebne, ker urejajo prebavo, preprečujejo razne bolezni in sploh ugodno vplivajo na naše zdravje.
Toda tudi pri uživanju sadja moramo biti zmerni. Jejmo samo zrelo in sveže sadje, ker le zrelo sadje vsebuje sestavine, ki so potrebne za naš organizem. Nezrelo sadje pa je zelo škodljivo. Sadje tudi dostikrat ni dovolj čisto, drži se ga prah in lahko tudi, glivične kali raznih bolezni, zato je neobhodno potrebno, da ga dobro umijemo v mrzli vodi.
Sadje s trdo kožo pa lahko le otremo s čisto krpo. Sadežev ne lupimo 'brez potrebe, ker so prav neposredno pod lupino najvažnejše snovi, vitamini, ki jih z olupki zavržemo. Grda razvada je tudi, da nekateri jedo sadje s koščicami. Taka razvada lahko zelo kvarno vpliva na prebavila.
Med uživanjem sadja ne pij-mo pijač, zlasti ne vode, ker to kvarno vpliva na želodec. Posledica tega so bolečine v trebuhu. Če pijemo po gadju vodo, se sadje v želodcu napne, razkraja in tvori slino: delovanje želodca je pri tem ovirano, želodčne mišice se ne morejo več krčiti, posledica je bruhanje ali pa pritiska prepolni želodec na trebušno mreno, kar ovira dihanje in delovanje srca.
Znano je, da se pri kvašenju in razkrajanju sadja tvorijo mnogi strupi, ki omrtvičijo čre-, vesne živce ter kvarno vplivajo tudi na krvne cevke. Če se usta-
vi delovanje črevesja, je to lahko tudi smrtno nevarno.
Kakor pri vseh jedeh, bodifflO tudi pri uživanju sadja zmerni, če hočemo, da nam koristi.
Odvadimo se tudi grde razvade in ne mečimo olupkov in sadnih koščic na cestne hodnike, ceste, v vlakih in parkih itd Kakor hočemo imeti doni vedno čist in snažen, tako je tudi nasa dolžnost, da skrbimo za snago na naših cestah in javnih pr"' štorih, saj spada to k omiki vsakega človeka.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Milwaukee, Wis. — Dne
30.
junija je umrl John Trum®®"^;
star 61 let. Zapušča zeno,
štin
hčere in tri sinove. — Porok® William J. Davis in Angelin^ Škerjanc, Elmer E. Lemke ® Justina Zdenčar, Edward
v •" fTU' Evans in Mary Radovicevic,
gene J. Drall in Sylvia Bok ■
Edward Stanislaus in
Lisjak, Harold Geilert in
Vitez.
j Oakmont, Pa. — Dne 2. I je naglo umrl Andrew Bergi ' dolgoletni član SNPJ. Dom^ bil iz Trente pri Bovcu na morskem in v Ameriki 38 Zapušča ženo, dva sinova io ^ hčer ter tri brate in eno sesv*
BONCHA Refrigeration Service
Commercial and Domestic Call HE 4149
Proda se
popolno opremo za mesnico. Po-izve se na 623 E. 140 St. ali pokličite LI 9837
Strežajka
dobi delo za 3 večere v tednu, Dobra plača. Zglasite se med 3 in 5. "uro popoldne na 3244 St. Clair Ave.
Zaposlen zakonski par	^
želi dobiti v najem stanovanj s 3 — 5 sobami, opremljeni® ne opremljene. Finančno z® Ijiv par brez otrok ali dom mi živalmi. Naslov se naj P v uradu tega lista.
za prekladanje
tovora
Nickel Plate tovorno E. 9th St. in BroadW
Plača 93% C na uro Čas in pol za nad 8 uT Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R C*
E. 9th & Broadway___,
Veteran
in žena želita dobiti v najem 3 do 5 sob v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati naj pokliče MU 9020.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov ^
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se t vsem zaupanjem na vašega starega znanca	,
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Stalni livarji-stro# operatorji-brusaci I
stalno delo; visoka plača ' in komada. Kompanijska ^ 'j terija; skupinska zavarov na. Prijetne delovne razi®® Delo na 1., 2. in 3.
Monarch Alumini)^ v Mfg. Co.
9301 Detroit
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
TUDI IZURJENA PEKARICA
Delajte v čistem, prijeto^ ozračju.
Morate biti vešči anglGŠČi'^
0
Samo čedne, snažne in ^ ,
J 9 "i
zene v starosti 20 do se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur Dobi se obede in unif®'^^
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO'
Soba 901 .
700 Prospect Av®'