OKEDNlSTVO ZAR.IE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. h (tiskarna I. nadstr.). Uiadn - ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. j ct oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; :	»prejemajo	:	: :
NAROČNINA: celolelnn po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avtjiro-Ot isko in Bosno K 21 "60, polletna K i0‘80. četrtletna K 5-40, n etečna K 180; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	30"—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje m praznikov •* •*	ob pol 11. dopoldne.	•. •. •
UPRAVNISTVO sc nahaja v Selcnburcovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od 3. do 7. v^ecer lnserati: enostopna peUtvrstiCfi 30 vin., popojen prostor. poslana
:::	in reklame 40 vin. — Inseratc sprejema upravništvo.
Neliankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ———	Reklamacije lisla so poštnine proste.	■	—n
Stev. 579.
V Ljubljani, v torek dne 13. maja 1913
Leto 111.
Zakaj vse to?
Strašni časi so prehrumeli preko naših glav, od neprestanih udarcev tako izmučenih, da so komaj sproti mislile, da so komaj razumele, kaj se godi. Ni je kmalu države, ki bi imela toliko perečih domačih vprašanj, kolikor jih ima Avstrija. Nerešeni so naši splošni notranji problemi, ki nas razjedajo kakor rak, in slabe naš državni organizem, da ne more dobiti potrebne moči, ki jih nalaga nova doba vsaki državi. Monarhija, v kateri živi cela množina različnih narodov, se kljub očividni in kričeči potrebi ni znala tako urediti, da bi bila dom svojih plemen, v katerem bi vsi deli s prepričanjem šli za kakšnim skupnim ciljem. Dvakrat toliko kolikor narodov imamo narodnih sporov, in vsi poizkusi nacionalne sprave se razbijajo, če ne kar začetkoma, pa v zadnji uri.
Ogromna gospodarska bremena pritiskajo prebivalstvo in jemljejo nižjim in srednjim slojem sapo. Tako velika je ekonomična nesigur-nost. da meče »črni petek« po štiridesetih letih zopet svoje sence preko Avstrije. Med ljudstvom, ki more živeti le od svojega dela, se je razvila beda, ker je tako težko dobiti zaslužka kakor odkriti zaklad; močnim podjetjem se pa majejo tla pod nogami, v najtrdnejših stavbah poka in polomi ne prizanašajo niti solidnim zgradbam.
Kulturno življenje zastaja. Ljudsko šolstvo, podlaga vsega javnega izobraževalnega dela, se ne razvija; njega stagnacija pomeni že nazadovanje. Srednje in strokovno šolstvo je predmet neplodnih teoretičnih razinatranj, visoko šolstvo pa jc zanemarjeno tako, da se doma jezimo, zunaj pa nas pomilujejo.
Javno zdravstvo ne prihaja niti na dnevni red. Kar se je pred leti storilo, že davno ne zadostuje novim in pomnoženim potrebam. Ljudska higijena je prepuščena slepemu slučaju. zdravje prebivalstva, najdragocenejša državna lastnina, je izročeno usodi, kakor da ni skovala znanost mogočnega orožja zoper bolezni. hiranje in predčasno umiranje.
Brezskrbno zanemarjena socialna reforma kriči v nebesa, da bi se je država usmilila in jo spravila v sklad vsaj s koncem devetnajstega stoletja, če se že ne zave, da smo vendar že vec kakor deset let v dvajsetem. Koliko tnalih državic nas je že davno prehitelo na tem polju. Tla katerem se ima sejati bodočnosti Kratkovidna konservativnost ne spoznava, da je vprašanje delavskega varstva, vprašanje delavskega življenja, delavske moči, delavske sposobnosti tudi vprašanje naše industrije, naše trgovine, naše konkurenčne zmožnosti. Topa nerazsodnost prezira, da so delavske množice rezervoar, iz katerega mora družba zajemati svoj pomladek in nadomestilo svojih degeneriranih moči. S socialno reformo zanemarja država samo sebe in dela prav tako kakor brezumen gospodar, ki seka tjavendan po gozdu, pa se ne zmisli, da je treba novih sadik.
Pogled po naši domači mizeriji ne doseže mej. kajti brezkončna je ta klavrnost. A namesto da bi se z vso trdovratno vnemo polotili svojih notranjih vprašanj in jih jemali drugo za drugim na dnevni red pa jih energično obdelavah. dokler jih ne rešimo vsaj toliko, da pridemo na enako višino kakor države, ki jih v svoji neutemeljeni ošabnosti pogostoma imenujemo necivilizirane, smo uganjali »visoko« »svetovno« politiko in se praskali tam, kjer nas ni nič srbelo. Tisoč zadev bi imeli urediti doma. pa smo šli urejevat Balkan. Stotisoč potreb imamo doma. pa smo nosili denar v Albanijo. Miru potrebujemo kakor ozebel solnca,
pa smo provocirali vprašanja in spore, izza katerih štrle povsod nasajeni bajoneti.
Ekspedicija zoper Črno goro, ekspedicija v Albanijo — o takih rečeh se je že govorilo kakor o izprehodu pod Tivoli. In oni, ki so trobili alarm, niso niti pomislili, kaj pomenjajo take zabavice in kakšna krvava groza bi se lahko razvila iz take navidezno malenkostne militaristične igre.
»Avstrija nastopi politiko proste roke«, so dejali. To se pravi: Naj se zgodi, kar se zgodi! Postavili smo se na noge, pa smo zagrmeli: »Nič nam ni mar, kaj poreče Evropa. Ubogali bomo svojo prevzetno svojeglavnost, in če Evropi ne bo všeč, se stepemo z njo!« Zaradi Skadra bi bili za binkoštne praznike lahko dobili splošno evropsko vojno. Tako smo bili ponosni. tako pripravljeni na vse.
Kdo?... Avstrija? Avstrijski narodi?
Kaj še! Majhna peščica ljudi, iz katere se ne bi dala sestaviti niti ena stotnija za evropsko bojišče, je oktroirala svoje mnenje vsei državi, milijoni ljudstva pa so morali brez volje čakati, kaj ukrenejo z njimi oni, ki so si prilastili pravico, da govore v imenu vse Avstrije, da razpolagajo po svoje z imetjem in življenjem narodov. Taka velikanska večina v državi zahteva mir in preklinja vsako vojno, da izgine krdelce vojnih hujskačev vpričo njih kakor muha vpričo slona. Ali volja ogromne večine ne šteje nič; trma neznatne manjšine bi lahko pognala vse množice na krvavi ples!
Blazno se zdi zdravemu razumu, da je to mogoče izza tisoč in tisočletnega razvoja človeštva. Ali ta blaznost je resnična. Kruta realnost je to, vsa humanitarnost, vse krščanstvo, vsi nauki o ljubezni do bližnjega, vse visoke misli velikih duhov pa so vpričo nje videti kakor utyara brez krvi in mesa.
Zapisano je v nemih knjigah, da so narodi Evrope svobodni. Noben staroperzijski despot ne more napraviti raje iz celih plemen, noben Nero ne more naščuvati divjih levov na žive ljudi in zapaliti Rima. Minilo je suženstvo, odpravljeno tlačanstvo. Revolucija je priborila človeku dostojanstvo, vsi smo pred zakonom enaki, in moderni nazori konstitucionalnosti so položili usodo narodov v roko narodov samih.
Tako je zapisano, tako govore. Če pa si pomanemo oči in pogledamo resnici v obraz, spoznamo z grozo, da so vse to besede, besede, besede! Noben satrap, noben tiran ne more zasužnjiti narodov kakor nekdaj; in vendar so celi narodi brez volje in moči kakor sužnji, kadar gre za najusodnejša vprašanja, za njih življenje in smrt.
Brez moči so — ker nimajo dosti volje. Kajti če bi hoteli, bi tudi — mogli. Naša zunanja politika je odtegnjena vplivu ljudstva in izročena maloštevilni družbici reprezentantov kapitalizma, ki ne razumejo niti potreb in namenov kapitalizma, svojega gospodarja, tako da bi znali vedno prav služiti njegovim interesom. In blaženi posestniki moči ne bodo odstopili od krmila, dokler ne bodo prisiljeni.
Ljudstvo, ki dela, ustvarja in napolnjuje žile družabnega organizma s krvjo, si je moralo priboriti vsako pravico. Tudi najmanjša mu ni padla kakor zrela hruška v naročje. Cesar si ni vzelo, tega nima. Marsikaj je že iztrgalo iz krempljev nasprotnikov; do zunanje politike pa je komaj segalo njegovo zanimanje. Zadnji meseci pa so jasno pokazali, da prebiva zunanja politika v prostorih, od koder se lahko izreka smrtna obsodba stotisočerim, in dokler ne bo ljudstvo tudi tam gospodar, še ni njegovega tlačanstva kraj.
Berchtold ali ljudstvo?
LEV N. TOLSTOJ:
Pravljica o Ivanu Bedaku.
Prevedel dr. Ljud. Pivko.
(Konec.)
Vrag je plunil in odbežal od mužika, ne da bi bil vzel božjo miloščino — saj če mora slišati to besedo, je huje nego če bi ga z nožem rezal.
Tako ni dobil niti kruha. Vsi so imeli dovolj. Kamorkoli pride stari vrag — nihče ntu ne daje ničesar za denar in vsi govore: »Prinesi karkoli drugega« ali »Pridi delat« ali pa »Vzemi božjo miloščino«. Vrag pa nima ničesar razen denarja, delati ga ni volja, božje miloščine pa mu ni mogoče vzeti. Razsrdil se je stari vrag.
—	»Česa vam je še treba, če vam dajem denar. Za zlato si vsega kupite in vsakega delavca najmete.«
Ne ubogajo ga bedaki, češ: »Ne, ne rabimo ga, kaj bi z denarjem?«
Stari vrag jc legel brez večerje.
Prinesli so vest o tem Ivanu Bedaku. Prišli so k njemu in vpraševali: »Kaj naj storimo? Pojavil se je pri nas odličen gospod, ie in pije rad sladko, oblači se rad lepo, delati pa noče in božje miloščine ne prosi, samo zlate denarčke daje vsem. Dajali so mu prej vsega, dokler niso imeli dovolj, sedaj mu pa ne dajejo več. Kaj naj storimo z njim? Da bi nam gladu rte poginil.«
Poslušal je Ivan, »Nu. kaj.« pravi. »Moramo ga živiti. Naj hodi kakor pastir po hišah.«
Ni bilo pomoči, stari vrag ie iel hoditi po hišah. Prišla je vrsta tudi na Ivanovo hišo. Pri-
šel je stari vrag obedovat in pri Ivanu je nema sestra pripravljala obed. Njo so večkrat varali lenuhi, ki niso delali, k obedu so pa hodili preje nego drugi — in vso kašo pojedli. In nemo dekle jim je prišlo na sled ter spoznavalo lenuhe po rokah: kdor ima žulje na rokah, tega posadi k mizi, kdor jih pa nima, tistemu daje zjedi. Zlezel je stari vrag za mizo, a nemo dekle ga je prijelo za roke, pogledalo — nima žuljev in roke so čiste, gladke in nohti dolgi. Zacvilila je nema in potegnila vraga izza mize.
Ivanova žena mu pravi: »Ne huduj se, gospod, svakinja ne pušča pri nas nikogar za mizo, kdor nima žuljev. Počakaj malo, ljudje se najedo, potem lahko doješ. kar ostane.«
Užalil se je stari vrag, da ga hočejo pri carju krmiti skupaj s svinjami. Začel je Ivanu govoriti: »Bedasti zakon imate v carstvu, da morajo vsi ljudje z rokami delati. To ste si izmislili po neumnosti. Ali delajo morda ljudje edino z rokami9 Kaj meniš, s čim delajo pametni ljudje?«
Ivan pa pravi: »Kako naj vemo mi bedaki
—	mi delamo vsi le z rokami in s hrbtom!«
»To pa vsled tega. ker ste bedaki. Jaz vas pa naučim, kako se dela z glavo, potem boste spoznali, da je delo z glavo sporejše nego z rokami.«
Začudil se je Ivan. »Nu«, pravi, »ne imenujejo nas zastonj bedakov.«
In stari vrag jc jel govoriti: »Toda ni lahko delati z glavo. Olej, vi mi ne dajete jesti vsled tega, ker nimam žuljev na rokah, tega na ne veste, da je z glavo delati stokrat težavnejše. Včasih celo glava poka.«
Zamislil se je Ivan. »Zakaj se, dragi moj.
To mora odločiti boj. In za ta boj je treba enakega orožja, kakor za vsako borbo naše dobe. Zavedno organizirano delavstvo ga pozna. in na njem je, da ga kuje. Organizacija je armada, ki ima izvojevati to zmago. Da naraste in se okrepča do nepremagljjive sile. mora biti delo proletariata. Agitacija, časopisje, izobrazba. strokovna emancipacija, gospodarska osamosvojitev, skratka vsa sredstva, razrednega boja so potrebna, vsa žilavost proletariata se mora napeti še krepkeje, vsa zavedna, smo-trena bojevitost se mora oživeti še bolj, da pribori delavno ljudstvo politično moč. Tedaj šele bo moglo vzeti svojo usodo v svoje roke. Tedaj šele se uresniči doslej lažnjivi pregovor, da je človek svoje sreče kovač in da si narodi sami utirajo bodočnost.
Izkoriščanje mase po molitvi.
(Dalje.)
II.
Masa se izkorišča tudi z molitvijo. Kako nastajajo verstva, ne bom očrtaval, treba je za to mnogo prostora. Nekateri preiskovalci življenja pranarodov mislijo, da človek v prvih časih razvoja ne pozna bogov. Nekateri zgodovinarji cerkva trdijo, da ni najti ljudstva brez vere. Ali toliko je gotovo, da najdejo prebrisani ljudje v službi bogov dobro sredstvo za pridobivanje dobrega kruha. Maso učijo, da jc dosti takih prikazni pod solncein, katerih navaden M^vek ne more razumeti, katerih razumljenje so bogovi izročili izvoljencem, ki posredujejo med človekom in bogovi, katere so postavili bogovi za svoje namestnike na zemlji. Vedno so nastopale plemenite narave, ki so se potegovale za tlačane, reveže in vsi ustanovitelji ver so bili taki plemenitniki, vsi pa so tudi učili, da naj bodo njih učenci prijatelji ubožcev in naj se sami ne bogatijo. Duhovniki vseh veroizpove-danj pa se niso ozirali na nauke ustanoviteljev verstev, stremili so po bogastvu in so izrabljali verstvo v dosego vpliva v državnih vladah in v dosego večjega bogastva. Naravno je to, saj so kakor vsi drugi pod kožo krvavi in tudi za nje velja, »da lakota in ljubezen do ženske vzdržuje to večno vrvenje«.
Duhovniki vseh ver prisojajo bogovom ^leveške lastnosti in posebno te, da se da njih jeza utolažiti z molitvami, darovi in posebno z molitvami duhovnikov samih. Duhovniki učijo, da so v tajni zvezi z bogovi, da vejo dež in solnce izprositi od bogov in ozdravljenje živine in človeka. Ne more se o vsem duhovenstvu reči. da vedoma ljudstvo goljufa; nekaj duhovnikov je, ki so prepričani o resničnosti verskih naukov, ali o tem, da je duhovenstvo namestništvo bogov na svetu, posredovateljstvo med ljudmi in bogovi. Slednji so prav malo duševno razviti ljudje. Duhovnikom se sčasoma dobro godi in posebno tedaj, ko ljudje, ki se postavijo ali izvolijo za voditelje vojskujočih, zmagovalnih čet in pozneje iz niih izhajajoči vladarji držav duhovništvo uporabljajo za utrditev in vzdrževanje vladarske oblasti. Le-ti krmijo duhovnike dobro in duhovniki potem uče, da bogovi zahtevajo, da so vladarji, in da jih bogovi nastavljajo. Ko se duhovenstvo združi z vladajočimi, postane sovladar ali vsaj dobra pomoč vladarja in tedaj je pri predobrem ko-
ritu. Duhovenstvo se organizira, ker je treba enotnega vodstva in vodilnih zakonov, po katerih sc ravnajo vsi, da vsi krepko nastopati morejo in je stroga disciplina med njimi. Kakor med drugimi ljudmi, je tudi med duhovniki mnogo medsebojnega sovraštva, intrig, ali v tem, kako voditi maso, kako ravnati in občevati z bogatini, kako z reveži, v tem so složni. V cerkvah dobro organiziranih konfesij nimajo la-■ki nic govoriti, odločevati. Kdor bi bil drugega mnenja kakor duhovnik, ta se prekolne in ako ima duhovnik pretežno moč v vladah in po neumnosti ljudi tudi premoč v življenju posameznikov ali skupin, tedaj neusmiljeno nasprotnike, > krivoverce«, pošilja na grmade. Zgodovina srednjega veka v Evropi nam kaže duhovenstvo katoliške cerkve v takem delu. Tudi kralji so morali pomagati v tem delu. Karl Veliki, ki je sicer strahoval duhovništvo, je dal tisoče pagai,skih Saksov usmrtiti, ker se niso hoteli pokristjaniti in morda tudi ne podvreči njegovi vladi. Ampak kot razlog je veljala verska stran.
V 12., 13. in 14. stoletju je bilo vse polno v Evropi nezadovoljnežev proti duhovenstvu; z ognjem in mečem so jih pokončavali. Tako je delalo vsako duhovenstvo in tak nastop je razumljiv, naraven. Dokler velika večina ljudi še veruje, da je duhovnik namestnik bogov na zemlji in posredovatelj med njimi in ljudmi, dotlej duhovnik vlada, jc njegova vlada najtrdnejša. Ko se začne majati ta vera, se določijo nauki, ki se prilagodijo razvitejšemu umovanju ljudi, in da ni v nauku različnega razlaganja in da je bolj osredotočeno vodstvo duhovenstva in laikov. se izvoli papež ali Taši-Lama. ki je nezmotljiv na leci. Tedaj postane vsak papežev izrek raz leco izrek, povelje Boga in kdor proti njemu greši, pride v pekel. (Verstvo Mohame-dancev izhaja brez pekla, ga nima.) In duhovniki nekaterih verstev slikajo trpljenje pekla v tako bujnih barvah, da to izrablja slikarsko rokodelstvo. ki kmetom podaja najgroznejše slike pekla, kadi polno gorečega oglja in ljudi v njih, ali slike hudičev, ki z razbeljenimi kleščami trgajo grešnikom jezike.
Laiki in tudi posvetni vladarji se po mnenju duhovnikov radi motijo in tedaj lahko napačne zakone ustvarjajo. Duhovnik je posebno razsvetljen, sodelovati mora pri postavodaji, tudi tam mora skrbeti za to, da se ljudstvo ne izgubi, da ne zbuja po napačnem življenju jeze bogov. Duhovniki vseh verstev blagoslavljajo, ako so složni z vladarji, vojaštvo, ki hodi na vojsko. Papež katolikov je imel celo sam svojo armado. Knezi se ne vdajajo radi duhovenstvu. Njih konkurenco občutijo. In zaradi tega se postavljajo. če le morejo, tudi na prvo mesto kot vrhovne osebe duhovenstva. Ruski car je tudi vrhovna oseba ruskega popstva, protestantov-ski vladarji vrhovni duhovniki svojih cerkva. Ali dokler imajo duhovniki mase ljudstev v svojih rokah, noben vladar ne nasprotuje duhovenstvu brez kazni. Tedaj velja: Daj sem, pop. svojo umazano roko — in car jo poljublja pred ljudstvom. — Duhovniki se dajo dobro plačati.
V srednjem veku so imeli veliko zemljišč in tla-karjev, ali izumili so še desetino h tlaki in roboti grajčakov, katero so uživali tudi njihovi samostani, škofi, opati na velikih cerkvenih posestvih — to je, vsako deseto živinče, ki se rodi v hlevu tlakarja, deseti del vseh drugih pridelkov dobi duhovenstvo.
Qno vadiš
na splošno zahtevo se ponavlja samo tri dni in sicer od sobote 24. t. ra. do pondelka 26. t. m.
=== v Kino-Ideel. =
tako mučiš? Ali ie morebiti prijetno, če glava poči? Bilo bi boije, če se opravlja lažja dela
—	z rokami in hrbtom.«
Vrag pa pravi: »Le vsled tega se tako mučim. ker se mi vi, bedaki, smilite. Če bi se ne mučil, bi ostali vi na vek bedaki. Delal sem z glav ), sedaj pa še vas naučim.«
Začudil se je Ivan. — »Nauči nas«, pravi, »če nam kedaj omagajo roke, da jih zamenjamo v glavo.«
In obečal je vrag, da jih nauči.
In razglasil je Ivan po vsem carstvu, da se je pojavil odličen gospod, ki bo vse učil, kako se dela z glavo in da se z glavo lahko več pridela nego z rokami, naj se torej pridejo učit.
V	Ivanovem carstvu je stal visok stolp in nanj ie vodila strma lestva, na vrhu pa je bil hodnik, Sem je privedel Ivan .gospoda, da bi ga lahko videli.
Splezal je gospod na stolp in začel odtod govoriti. In bedaki so se zbrali gledat. Bedaki so mislili, da jim začne gospod zares kazati, kako se dela brez rok z glavo. Stari vrag ie Da učil samo z besedami, kako se da brez dela živeti.
Bedaki niso ničesar umeli. Gledali so in gledali ter so razhajali po svojih opravkih.
Prestal ie stari vrag na stolpu dan. prestal drugi dan — in vedno govoril. Loteval se ga je glad. Bedakom pa ni prišlo na misel, da bi mu prinesli na stolp kruha. Mislili so si. če zna z glavo bolje delati nego z rokami, da si dobode z glavo zlahka kruha. Prestal je stari vrag še naslednij dan na hodniku in venomer govoril. Ljudstvo pa prihaja, gleda, gleda in se razhaja.
In Ivan vprašuje: »Nu, ali je gospod že začel delati z glavo?«
»Ne še,« pravijo, »samo lopoče.«
Prestal je stari vrag še dan na prestolu in jel slabeti — omahnil je in udaril z glavo ob stolp. Zagledal je eden bedak, povedal Ivanovi ženi. Ivanova žena je pa pribežala k možu na polje.
»Pojdiva gledat: pravijo, da gospod že začenja delati z glavo.« Ivan se je začudil.
»Nu?« nravi. Obrnil je konja in šel k stolpu. Prišel je k stolpu, a stari vrag je gladu že popolnoma oslabel in jel omahovati in trkati z glavo ob stolp. Jedva je Ivan prišel, se je vrag spodtaknil, padel in zaropotal strmoglavo pod lestvo. preštel z glavo vse kline.
»Nu«, pravi Ivan, »resnico je povedal odlični gospod, da včasih tudi glava poči, to ni kakor žulji; od takega dela bodo bule na glavi.«
Skotnil se je stari vrag pod lestvo in utak-nil glavo v zemljo. Ivan ie hotel iti gledat, ali je mnogo naredil — kar se je odprla zemlja in stari vrag sc je pogreznil skoz zemljo — samo luknja je ostala.
I Popraskal se je Ivan za ušesom:	»Olej
| ga«. pravi. »kaka gnusoba! To Je zopet on. Najbrže je oče onih dveh — takšen junak!«
Ivan živi do danes in vse ljudstvo sili v njegovo carstvo, in tudi brata sta prišla k njemu in 011 ju živi. Kdorkoli pride, pravi: »Živi nas!« -- »Nu, naj bo«, pravi, »ostanite, imamo vsega dovolj.« Samo eden običaj je v njegovem carstvu: kdor ima žulje na rokah, naj seda za mizo. kdor jih pa nima — za tistega so zjedi.
Moč in velika moč diihovcnstva sloni na izrabljanju duševnega razpoloženja vernikov. Zato so duhovniki vseh ver nasprotniki, sovražniki vsega napredka. Nauki o naravi so jim posebno zoperni, ker razodevajo naravne zakone, ki se včasih ne strinjajo z nauki, dogmami cerkva. Ako dobi masa upogled v učinkovanje naravnih moči, ako postane omikanejša po drugih vedah, potem ne more več duhovnik biti učitelj vseh učiteljev. Naravno je, da se duhovniki protivijo, dokler se da, uvedbi šolskega pouka med maso in ko je ta vpeljan, ker je zmagal meščan, ki je rabil učenejše ljudi, se duohvnik krčevito bori za to, da ta pouk vlada, da vse iz njega iztrebi, kar bi jasnilo duševno obzorje masam. Na tem, da masa veruje, kar dulio-venstvo uči, sloni moč. premoč duhovenstva. iz te vere tudi izhaja in se po njej ohranjuje bogastvo duhovenstva, ki ga je šteti med najhujše izkoriščevalce verne mase. Organizirani so duhovniki skoraj povsod jako dobro in vsled te dobre organizacije tudi lahko sili manj nadarjen duhovnik ljudi, da mu ližejo roke. pred njim padajo na kolena, ker je v ljudstvu vera. da je prav neumen duhovnik tudi namestnik bogov in 'dp tudi tak lahko prekolne človeka, ga lahko »izmašuje«, lahko vrže točo na polje, pripravi kugo v živinski hlev in tak človek še prav, ker ne more prav misliti. Razne cerkve skrbijo za to, da dobijo kolikor mogoče dobre glave v svoje 'duhovenske šole. Te popravljajo kot vodeči duhovniki, kar so pokvarili nerodneži.
V	naših časih se vidi pri volitvah v parlamente. v katerih hočejo duhovniki vladati po odposlancih mase. kako nastopajo proti Občinarjem, ki niso volili, kakor so oni hoteli. Celo iz bližnjih far sikajo in hujskajo duhovniki farane proti neubogljivcem, jih preganjajo tudi drugače. 1 ako se težko ljudje n. pr. na kmetih zoperstavljajo duhovnikom, dasi v srcu večine ljudi bdi sovraštvo, če ne zaničevanje do duhovenstva. Preveč namreč izčrpava maso. Davek, ki ga plačuje masa svojemu duhovenstvu, je velik. Tudi za ozdravljenje svinčeta se jemlje denar. Duhovnik sme vse nekaznovan storiti in v času, v katerem so vpeljane hranilnice, posojilnice, sme duhovnik loviti hranilne knjižice vernih laikov in tudi tako, kakor v farovžu v Žužemberku med živimi, ali tako, kakor smo tudi že doživeli na Slovenskem, na smrtni postelji. Ustanovitelji raznih verstev so bili prijatelji revežev, so bili usmiljenega srca, so učili, naročali učencem, da so sami ubogi, v Rimu pa stanuje glavni učenec ^ustanovitelja našega verstva v bogati palači, škofi po deželah ravno tako. Miljone oralov plodovite poljedelske zemlje lasti mrtva roka raznih cerkva in ljudstvo se mora izseljevati v tuje kraje, ker doma ni dosti zemlje, mora ginevati v težavnem delu industrije tujih krajev. Doma ga izkoriščajo in v tujini prihaja izpod
dežja pod kap! —	_a___
(Dalje.)
Deželna konferenca v Ljubljani.
„ v Binkoštno nedeljo je zborovala v Ljubljani deželna konferenca zaupnikov jugoslovanske socialno demokratične stranke na Kranjskem, katere^ potek je pokazal, da je strankina organizacija od lanskega leta v vsakem oziru napredovala in se tako na zunaj kakor na znotraj okrepila. Ze zunanje lice konference je moralo vsakogar navdati z zadovoljstvom; kajti na 106 razposlanih povabil se je odzvalo 94 krajevnih, okrajnih in drugih organizacij, katere je zastopalo 74 sodružic in sodrugov. Poleg teh so bili zastopani tudi izvrševalni odbor, redakcije listov in štajerska deželna organizacija po treh sodrugih iz 1 rbovelj in Liboj. Od mnogih pismenih pozdravov, ki so došli konferenci, naj omenimo le ona iz Gradca, podpisanega od tajnika deželnega strankinega zastopstva, sodruga Lindtnerja, in iz Celovca, od poslanca sodr. Gro-gerja.
Ob pol 10. dop. otvori predsednik deželnega strankinega zastopstva sodr. Kocmur konferenco, prisrčno pozdravi zlasti delegate, ki zastopajo povsem nove kraje, in naznani dnevni red:
•	, }’ P°r°č’la (Kocmur). 2. Organizacija in taktika (Kocmur). 3. Strankin tisk (E. Kristan).
4.	Volitev deželnega strankinega zastopstva in nadzorstva. 5. Raznoterosti.
Predsedstvo konference so tvorili sodrugi Kocmur, Sajovic V., Hlebš in Štebi Alojzija.
Na predlog sodr. Kocmurja je konferenca sprejela opravilnik, kakor je običajen na strankinih zborih.
Pred prehodom na dnevni red je sodr. Kristan Anton predlagal sledečo resolucijo, ki je bile z velikim odobravanjem soglasno sprejeta:
»Z ozirom nato, da se pojavlja zadnje čase poseben neumeven način »dovoljevanja« shodov in obhodov ter razpuščanja zborovanj in drustv (razpust »Vzajemnosti«, prepovedan obhod v Ljubljani 1. maja, razpuščen javni shod v Idriji 1 maja, prepovedan shod na Jesenicah I. maja) protestirajo na deželni konferenci zbrani socialno demokratični zaupniki proti temu načinu razlaganja avstr, zborovalnega in društvenega zakona kar najenergičnejše in poživljajo zastopnike socialno demokratične stranke v poslanski zbor mci na Dunaju, naj pokličejo osrednjo vlado na jasen odgovor.«
POROČILO
0	poslovanju deželnega strankinega zastopstva je podal sodrug Kocmur, iz katerega posnemamo sledeče:
_ Ko je sedanji odbor prevzel svojo funkcijo, se je takoj polotil dela in je storil za prospeh stranke in njenih organizacij, kolikor je bilo v njegovih močeh. Odbor ni imel ravno lahke naloge. ker je moral računati s sredstvi, ki jih je vedno primanjkovalo. Dasi se je v dobi. za ka-x	po„r.°č.at’’	število	strankin davek pla-
sodružic in sodrugov povišalo za okroglo infp nnvih ?tem*"arasle nove naloge, zahteva-(te strankmega'*^^1;$«£
650 K, izrednih (agit. sklad, kolportaža itd.) pa 2507; torej skupaj 3157 K, katerim stoji nasproti 2843 K izdatkov. Gotovina znaša 314 K; s še neporavnanimi svotami vred okroglo 400 K. K izrednim dohodkom sta prispevali najmanj tri četrtine Ljubljana in ljubljanska okolica, ki sta se odrekli marsikateri potrebi, vedoč, da ie potreba na deželi še večja. Skrb za gmotna sredstva je bila stalna točka na vseh sejah, ki jih je imel odbor 37. Tupatam smo potrkali pri posameznih sodrugih in organizacijah; toda odziva ni bilo posebnega.
Na željo pravkar razpuščene »Vzajemnosti« je izvrševalni odbor stranke dovolil, da sme le-ta izdati in založiti »Družinski koledar«, ki pa je pravzapnv last stranke in je »Vzajemnost« prevzela Ie redakcijo in upravo. Tiskal se je v 3500 izvodih; 1000 kot posebna izdaja za Ameriko. Finačna plat koledarja se ni povsem obnesla, ker je vsled konkurza tvrdke, ki je dobavila trgovske oglase, izostala precejšnja svota, na kojo se je v prvi vrsti računalo. Sicer Pa pri podjetju ne bo izgube, čim bodo vsi kolporterji odračunali in se bo spravilo v promet še ono zalogo, ki jo je policija konfiscirala. Zaplenjene koledarje sem priglasil za svojo last, ker so z razpustom »Vzajemnosti« vse njene obveznosti prenehale, moje in blagajnika kot porokov in plačnikov pa so ostale. Vse to bi spadalo pravzaprav pred forum bivše »Vzajemnosti«; ali zdi se mi umestno, da ste tudi o tem informirani. Koledar za leto 1914 izide v drugi založbi. Ameriški sodrugi so* ga naročili 3000 izvodov!
V	poslovni dobi je večina krajevnih organizacij (poročevalec jih navaja) redno poslovala in obračunavala strankin davek, le 7 jih je v vsakem oziru zanemarjalo svoje dolžnosti. To je tembolj žalostno, ker se niti ne morejo izgovarjati, da jih nismo drezali in pa, ker je njih vodstvo bilo poverjeno sodrugom, ki se jim ne more očitati pomanjkanje sposobnosti
Deželno zastopstvo je sklicalo in dalo iniciativo za 33 večjih in manjših shodov, jim preskrbelo referente in prevzelo tudi večino stroškov. Poleg teh se je vršilo v Ljubljani in po deželi 17 zaupniških sestankov in 7 konferenc (ena od teli v Celju z zastopniki slovenske in nemške štajerske deželne organizacije, celokupne eksekutive na Dunaju in več lokalnih organizacij).
Na iniciativo odbora se je bolj začela gojiti mladinska organizacija in pospeševati žensko gibanje, ki kaže. dasi šele v povojih, že prav lepe uspehe. Zanemarjal sc tudi ni šport in gojitev družabnega življenja, s katerim se je že in se bo še dala pridobiti zlasti mladina, ki bi sicer ostala za nas izgubljena. Mlada podružnica delavskega planinskega društva »Prijatelji prirode« se lepo razvija in ima vse pogoje za obstanek.
(Dalje.)
Ljubljana in Kranjsko.
— Tistim, ki se jih tiče. V sredo 14. t. m. ustavimo »Zarjo« vsem tistim odjemalcem, ki so z naročnino zaostali, oziroma so pozabili poslati naročnino. Kdor noče. da se mu list ustavi, naj se požuri in takoj nakaže denar.
— Razstava vajenških del na obrtni šoli je bila včeraj dopoldne ob 11. zaključena; obenem so bila razdeljena pohvalna pisma za najboljše izdelke. Razstavljena so bila v okusnem aranžmanu dela vseh strok in je bila razstava od 4. do 12. maja dostopna občinstvu. Na zaključni slavnosti se je zbralo občinstvo in vajenci v šolski telovadnici. V svojem nagovoru je ravnatelj g. Šubic v imenu šolskega odbora obrtnih nadaljevalnih šol naglašal vsestranski napredek, ki ga je pokazala ta razstava in ki je sad marljivosti iri nadarjenosti obrtnega naraščaja. Izdelki so vobče zadovoljivo izvršeni in bi moral odbor, ako bi imel na razpolago denarja, razdeliti trikrat toliko nagrad. Z nagrado prve vrste je odlikovanih 33 vajencev in tri vajenke, in sicer: Macolič Ladoslav. Kral Leo, Schmidt Teo, vKošir Viljem, Debevc Viktor, Svetek Ciril, Černe Anton, Artač Ivan, Friedrich Viktor. Kosirnik Miroslav, Poglajen Jakob. Sadar Vinko, Petelin Avgust. Križman Ciril. Rakovec Jožef, Cevc Anton, Rojina Anton, Valla Anton. Perme Ivan, Dworak Karl, Virant Ludovik, Koritnik Franc. Grajžar Ciril, Urbanc Alojzij, Podrenik Alojzij, Novak Frančiška, Jarc .Tosipina, Magister Štefanija,
Ulčnik Štefan, Tavčar Josip, Rudi Anton, Likar Filip, Šinkovec Franc, Hribal Poldi, Porenta Ivan, Jerman Josip. Z nagrado druge vrste pa je odlikovanih 43 vajencev in 3 vajenke, in sicer: Bočkaj Drago, Gjud Aleksander, Ja-šovec Josip. Dolinar Franc, Osredkar Helena, Paušič Alojzij, Podobnikar Josip, Kreševič Josip, Essich Karl, Cvirn Tomaž, Korže Zofija, Kastelic Alojzija, Balleg Franc, Mejač Janko, Poschel Henrik, Jerančič Fran, Mijič Alojz, Justin Leo, Košar Maks. Gruden Fran, Krivec Izidor, Koprivec Karl, Peterkovič Ivan. Rožanc Fran, Modic Karl, Stopar Fran, Planinšek Emil, Mazi Anton, Arnež Jurij, Belič Ivan, Te-lavetz Josip, Sclimatz Ivan, Bijol Franc. Brem-čič Anton. Novak Ivan, Hlebš Franjo, Jelinkar Josip, Prepeluh Emil, Prepeluh Josip, Gostinčar Viktor. Ločniškar Josip, Šturm Franc, Sterimd Vinko,‘Komar Fran, Soklič Ivan, Jerman Štefan. Odbor je sklenil prirediti vsem, ki so dobili nagrade, prihodnjo nedeljo in pon-deljek poučen izlet v Zagreb in se je priglasiti do srede. Oni vajenci, ki so zadržani, dobe v nadomestilo darila.
— Rakek. Sodr. Jos. Kopač nam sporoča, da vest o prepovedi zadnjega shoda na Rakeku in o osebni intervenciji logaškega okrajnega glavarja, ki jo je registrirala tudi »Zarja«, ni bila točna in da se shod ni vršil, ker je izostal poročevalec. Za zvečer shod ni bil naznanjen, pač pa je sodr. Milost, vračajoč se v Trst. pozdravil ra-kovske sodruge in goste iz sosednjih krajev, ki so prišli od izleta v škocjansko jamo. Toliko resnici na ljubo.
— Idrija. Občno konsumno društvo v Idriji
1	ima na razpolago več pohištva in dobro ohra-
njene posteljne oprave prav po nizki ceni. Kdor bi želel kaj kupiti, naj se zglasi v društveni pisarni. Čas je samo do 20. t. m.
— Filialko na Brusovšu otvori idrijsko občno konsumno društvo 17. t. m. V filialki se bo prodajalo vseh vrst blago. Nečlanom vstop ni dovoljen. Kdor še ni član, naj pristopi. Vstopnina znaša samo 2 K, delež 40 K. — Kdor je vesten član, se mu delež izplača v enem letu od dividende. Delavci okoliša Brusovše in Leopoldovega, pristopite čimpreje. Kdor je že član, pa naj agitira med tovariši za pristop!
— Nogometne tekme. Binkoštni prazniki so nam nudili prav lepih športnih priredb, vkljub temu, da je bilo vreme skrajno neugodno. V nedeljo je igrala za prvenstvo ljubljanska »Ilirija« z goriškim športnim klubom »Jugoslavija«. Prvenstvo je odnesla po hudi borbi »Ilirija«, ki je ustrelila v drugi polovici igre »Jugoslaviji« dva gola, sama pa je dobila 1. — Veliko zanimanje pa je bilo za tekmo, ki se je bila na pondeliek ob izredno veliki udeležbi občinstva. Nastopila je zopet goriška »Jugoslavija«, ki je bila doslej prvo nogometno moštvo med Slovenci z nekaj rezervami proti I. moštvu »Concordie«, ki tvori sedaj II. moštvo »Ilirije«. Goričani, ki so nastopili obojekrat precej ostro, pa so pri tej tekmi še bolj podlegli, kot prvi dan. V vsaki polovici so dobili od II. moštva po 1 gol. ne da bi imeli priliko revanžirati se. Izid tekme je bil torej 2:0 za »Ilirijo«. — Pondeljkova tekma je bila bogatejša na kombinaciji. Pri nedeljski tekmi sta se posebno odlikovala z dobro igro srednji napadalec in desni krilec, dasiravno zaslužijo popolno priznanje tudi vsi ostali igralci. Nedeljsko tekmo je vodil g. Mencinger, pondeljkovo pa g. Be-teto E.
— Mestno kopališče »Koiezija« se je otvo-rilo v nedeljo dne II. t. m. Odprto je vsak dan od 9. zjutraj do pol S. zvečer, in sicer ob delavnikih dopoldne samo za dame. Cene so: ko-pelj 10 h. kabina 30 h, rjuha 10 h, brisača 6 h, plavalke 10 h, peščena kopelj 10 h. Preskrbljeno je tudi za pristna vina ter vedno sveže pivo. Poleg kopališča in restavracije je senčnat park, ki je cenjenim gostom vedno na razpolago.
— V mestni klavnici so zaklali od 20. do 27. aprila 64 volov, 7 bikov, 6 krav, 133 prašičev, 142 telet, 11 koŠtrunov in 131 kozličev. Upeljali pa so 260 kg mesa. 81 zaklanih telet.
2	zaklana koštruna in 33 zaklanih kozličev.
— Ponarejalec denarja. Vest. ki smo jo priobčili v petek dne 9. t. m. in pravi, da je ponarejal denar in ga dajal ciganom v razpečavanje v novomeškem okraju sedlarski pomočnik Ljudevit Starič, doma iz Št. Petra pri Novem mestu, popravljamo resnici na ljubo v tem zmi-slu, da je res neki cigan imenoval kot krivca Stariča, ki je prišel v sodno preiskavo, a je preiskava pokazala, da je bila obdolžitev krivična. Gorenjo vest so tudi prinesli drugi listi in je torej njih dolžnost, da jo popravijo.
— Loterijski odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani ponovno opozarja, da je z dovoljenjem c. kr. finančnega ministrstva žrebanje nepreklicno preloženo na dan
1.	julija.	,	. „
— Nobenega dvoma ni o tem, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, obenem pa edino pristno domače blago te vrste. Zato jo kupujejo vse naše gospodinje. I ri nakupovanju dobro pazite na varstveno znamko »Sokol«!
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek
13.,	sredo 14. in četrtek 15. t. m.: Pri popoldanskih predstavah: 1. Verski sprevod na Japonskem. (Potovalni film.) 2. Alarmni signal. (Drama.) 3. Trije prijatelji kot tekmeci. (Ameri-kanska veseloigra.) 4. Za čast rodbine. (Ameti-kanska drama.) 5. Dva nerazdružjjiva prijatelja. (Amerikanska humoreska.) 6. .%L\™^* l atne. (Najnovejši dogodijaji. šport, moda itd.) 7. 15um-kejeva poroka. (Komična učinkovitost.) T ri večernih predstavah: 1. Zurnal Patlie. (Najnovejst dogodijaji, šport, moda itd.) 2. Moric v lastni zanjki. 3. Sara Bernhard v drami Adrienne Le-couvreur v treh dejanjih. 4. Ludvikov pes. (Ve-lekomično.) 5. Dama uradnica. (Učinkovita veseloigra v dveh dejanjih.) Pri zadnji veceim predstavi še nekateri filmi popoldanskega sporeda. — V soboto, dne 17. t. m.: Velika senzacija: Zigomar, tretji del.
Sarah Bernhard v filmu. Danes se piedvaja v kinematografu »Ideal« film Adrienne Lecou-vreur, v katerem nastopi najboljša tragedkinja sveta Sarah Bernhard. 1 a umetnica je demua za enkratni nastop v filmu 60.000 kron. Torej se nam nudi pravi umetniški užitek.
§ 305 v Novem mestu.
Dr. Dimnik, advokat v Krškem, je prišel dne 27. januarja 1913 pozno v svoje stčinova-nje, katero je imel v gostilni. V tisti gostilni je bito veliko enoletnih prostovoljcev artiljerijske šole v Gradcu, ki so prišli v Krško na vaje. Ni mogel spati in podal se je v gostilniško sobo, v kateri je bilo dosti enoletnih prostovoljcev. Prostovoljci so bili Židane volje m ko je godec na harmoniko, katerega je krčmarica poklicati dala, zaigral pesem: Lepa naa domovina, so mu vrgli prostovoljci dva polna kozarca v prsa, mož je bežal in prosil mestnega redarza, da ga spremlja. — Neki prostovoljec, italijanske narodnosti, se je izrazil, da so Slovenci bagaza. Dr. Dimniku to ni bilo prav m je prostovoljcu dr. Riha dejal, da taki ljudje ne bodo v stanu Slovencev braniti, niso naše krvi. ne bodo naših interesov branili, ker ne razumejo razmer, dejal je: Boste že še videli kam pride vsi se boste še učili slovanskega jezika. Mi Srbi, Slovaki, Slovenci smo ena misel m eno srce. Doktor Riha je poklical dr. Komoranza — ta dva oba sta praktikanta pri namestmstvu v Gradcu
—	in dr. Riha, tajnik štajerskega »Volksrata«, je povedal po zmislu, ne dobesedno, kar je govoril dr. Dimnik. Nekateri prostovoljci so _ tisti večer v kavarni v Krškem razbili nekaj sip in stolov. Dr. Riha je tako nastopal, da izvabi iz dr. Dimnika in da bi ga mogel ovaditi. Ovadil ga je pri zbornem poveljstvu zaradi navedenih
besedi, to je napravilo ovadbo pri drž n ra a mštvu v Novem mestu. Uvedla se je preisk,* zaradi prestopka § 305 kaz. zak V prefc je dr. Kiha vec pravil, kakor zbornemu pov^l stvu v Gradcu, nekaj se je dostavilo po £-•*; dr. Komorauz m govorilo se je v preiskavi tj da jc dr. Dimnik rekel: da prostovoljci nisj stanu, nas Slovence braniti proti Srbom in ,11 bodo Slovenci ze vedeli, kaj bodo imeli storiti. Nato je državno pravdništvo obtožilo dr. D« mka zaradi pregreška § 305 k. z t0 je , odobraval nepostavna in nenravna dejstv/ la.ui se glasi del besedila tega paragrafa. Obravnava na to obtožbo je bila dne 9 t. m. Z okrožnem sodišču v Novem mestu. Obtožbo j. zastopa! drz. pravdmka namestnik dr. Hotsek v ar pl. Kondenhain, dr. Dimnika je zagovarisi dr. .lanc. Bilo je dosti prič zaslišanih, sodijo je dr. Dimnika oprostilo obtožbe.
Pišemo Vam to, ker je ta obravnava rj>, kt \ , pozno so naši ponemčenci, Nemci, ko prihajajo v naše kraje, nestrpni pr0H Slovencem. Bivši nemški nacionalni burši, l< imajo zmerom v ustih svoj »koment«, ne poznat.-, proti akademiku slovanske narodnosti akatj*. mičnega leda (komenta), da eden drugega n» ovaja zaradi kakega krega, nesporazumlje^, v krčmi Glavni priči dr. Riha in dr. Komoren sta na obravnavi umaknila trditev, da je doku Dimnik rekel, da prostovoljci niso v stanu ibs Slovencev braniti proti Srbom in vse se je nj glavni oblavnavi leduciralo na navaden narod, i.ostni prepir, v katerem je dr. Dimnik zatrjeval svoje slovensko stališče in je vse navdajal svj Duh močnih krških vin. Objektivno ni bila J dana dejstvena podlaga za pregrešek § 305 k * katero določilo sc da znano raztegniti kakor se lioce. kar sam justični minister uvidevV — ml čani dr. Rihi, ki je«iskal materijal za kako vek izdajno pravdo proti dr. Dimniku in dr Kom* ranzu se ni moglo-verjeti, ker nista gotovo vt. dela kaj je govoril dr Dimnik. po izpovedbi dr. Komoumza pa so bili tudi enoletni prosto, vo jci korajžni, »angeheitert«, nekateri so tud; v kavarni razbijali stole in okna — h, tako k izšla proti dr Dimniku oprostilna razsodba. IV zavn. pravdni k je seveda oglasil proti njej nij, iiostno pritožbo in jo bo gotovo izpeljal Tire % za izrek kasacijskega sodišča na Dunaju, da * Slovenci ne smejo zavedati, da so Jugoslovani.
V	Avstriji je le socialno demokratični N* meč avstrijskim slovanskim sodržavljanom pr*.
\ iccn. drugi pa vsi brez izjeme ne poznajo dr\j, zega, nego nestrpno gonjo. Vse drugo postav. Ijajo \ kot. da zamorejo to neumnost uganjaj
V	sled narodnostnih prepirov v Avstriji trpifa •utitunu, gospodarski razvoji. Naši avstrijski kmeti bežijo iz države v ameriške kraje, na^a industrija, ki nuna dosti trga proti izhodu, iugu ne nioi e Piav naprej, v Nemčjo prodajamo Ay. sirijci z,to in klavno živino, da dobimo denar >a plačilo davkov in družili potreb. za nas pa ostaja teh potrebnih z.vtl malo; naše avstrijsko gosm,. darstvo ne uspeva zemljišča so padla v vre* nosti, pod velikanskimi davki ječimo vsi i« vej, dar so nemški nacionalci še tako neumni id z*, radi par vasi. ki Jih pridobijo na SlovenSketn za nemštvo hujskajo svoje vlade na Jugosk*. vane in Cehe. Njihov, ljudje vladajo in ulivajo dobro plačane di zavite službe, ali nemški de!^. vec. rokodelec, trgovec, kmet ravno tako t*. žavno gospodarijo, kakor Slovani.
Naravnost zoperne so prikazni, kakor jo i, obelodanila Dimmkova pravda. Mladi, z nemšk0 nacionalnim duhom prepojeni ljudje, prihajajo y kak slovenski kraj in kar le mečejo okolo » »vvindtsche Bagage« in skušajo spraviti Slcu venca v nesrečo po kaki kazenski pravdi. I« državna pravdništva so jim poslužna Morajn obtoževati vsaj po 305 k. z., ak0 že ni zankaj večjega, ker odvisna so od višjih Slovencem neprijaznih inštanc in je tuintam tudi kak čle\ državnega pravdništva sam mnenja da je SIck vence iztrebiti. Zdaj, ko se je naša vlada v bak kanskih vprašanjih res neusmiljeno blamirala, zdaj — cigan Slovenec, Hrvat na klop' Triu šati morajo na Dunaju, vpiti, da gori vsa držav* vsled veleizdaj južnih in drugih Slovanov.
Noben večji talent se ne prikaže v naši AV' striji. kateremu bi se smilila ta država ki in'2 vse pogaje dobrego gospodarstva pridobitvi dobrega izhajanja vseh državljanov', in ki bi i*' peljal državno vladanje vsaj p0 švicarske^ vzorcu na drugi tir. Far. uradnik, vojak so v pomoč nemško nacionalnim, madjarsko oligar\ liičnim stremljenjem in tedaj se tudi v justicj dogajajo napram slovanskim narodom stvari^ ki spadajo v našem času v norišnico. Le dobros da sc je ojačila socialna demokracija vsaj v ne\ katerih krajih, ta je zdaj upraviteljica v tej našj avstrijski bolnišnici, ta še ljudi kliče na gospoN darska tla, jim bistri glave, ki že drugega ne poj\ mujejo kakor: Siidmark, Ostmark," družba Ck rila in Metoda itd.
1	ako, kakor proti nam Slovanom, se je lalo proti Italijanom v severni Italiji po naši nem, škonacionalni birokraciji, ko nam je dala avstrij, skim neumnežem sreča bogate kraje gorenj^ Italije; vse so ti ljudje storili, da so Italijane sis lili do najljutejšega sovraštva, zaničevanja AvN strijcev. Izjemno stanje in paragrafi o veleizdaj) ali vsaj §§ 303, 305 kaz. zak. in druge določb^ nad sto let starega kazenskega zakona, ki so bil^ ustvarjene za tlakarje, »podložnike« in ki so teti\ segali do živega, te imajo za južne Slovane. Bak matinskih Hrvatov in Slovencev je državi treba^ ker brez morja država ne more živeti. Kaj šey cigan na klop, ker druzega ni tepsti — tepsti s^ pa mora — ker se Čehi ne dajo več. Čehi sc> močni postali sredi avstrijskih vlad in izjem\ nega stanja, ki je bilo na Češkem skoraj perina\ nentno, in vladni Nemci izgubijo takoj korajžo^ ko se jim pokažejo zobje. Le ta južnoslovanska reva si ne more pomagati, kmet beži v Amerik^ druge pa mojstruje pop, vladni komisar in dr^ žavni pravdniki.
Bo le edina naša rešitev, ako se podstopim^ vsi zboljšanja našega gospodarstva, vse drug<^ ne pomenja nič, dokler nismo jaki v gospodar^ stvu.
Mirnejši politični položaj.
Jutri ob 2. popoldne izroče Črnogorci Skader velesilam. Bolgari so zapustili Solun. Vsled karambola na železnici je 100 bolgarskih vojakov smrtno ponesrečilo, več kakor tristo
jih je ranjenih.
SKADER.
Jutri odidejo Črnogorci.
Cetinje, 12. Uradno je bilo izdano sledeče poročilo: V zmislu zapisnika, podpisanega od zastopnika Črne gore Plainenca in admiralov mednarodnega brodovja. zapnste Črnogorci Skader v sredo ob 2. popoldne.
Mednarodna okupacija.
Rini, 12. Iz Sv. Ivana Medova javlja Agen-zia Stefani: Na seji poveljnikov mednarodnega brodovja pod predsedstvom angleškega admirala Burneya je bilo v soboto sklenjeno, da zasede mednarodni vojaški oddelek Skader dne 14. t. m.
Kapitulacijska pogodba.
Cetinje, 12. Pogodba, po kateri je Esad paša predal Črnogorcem Skader, ima sledečo vsebino:
Pogoii kapitulacijo trdnjave Skadra, dogovorjeni med Nj. kralj, visokostjo dednim princem Danilom, vrhovnim poveljnikom črnogorske armade in poveljnikom skadrskc posadke Nj. ekscelenco brigadnim generalom Esad pašo.
1. Vsi vojaki, nizami, redifi in vsi ostali rezervni razredi zapuste mesto s svojim orožjem, svojim strelivom in svojim živežem.
2. Tudi oni prebivalci, ki to žele, se lahko pridružijo z orožjem in vsem imetjem.
3. Otomanskim državljanom, ki prebivajo v okrožju trdnjave, se ni bati nobene oplenitve; tudi njihovih osebnih pravic se ne bo nihče dotaknil. Oni, ki so se udeležili vojne, ne bodo kaznovani, ker niso storili nič drugega kakor svojo 'dolžnost deželne obrambe. Zlasti se garantira mosleminskemu in krščanskemu prebivalstvu nedotakljivost vere, oziroma rita in spoštovanje narodnih šeg.
4. Vojaške posadke posameznih pozicij vzamejo pri odhodu razun svoje osebne lastnine tudi svoj material, šotore, pokrivala, kotle itd. v oni množini s seboj, ki jo morejo transportirati.
V	ta namen vzamejo s seboj potrebne vozove fn konje.
5. Funkcionarji vojaške in civilne uprave, žandarmerije in policije, ki žele spremiti čete, imajo pravico prostega odhoda.
6. Cete bo pri odhodu spremljal en general in več črnogorskih častnikov.
7. Srbski vojni jetniki se oddajo črnogorskemu vrhovnemu poveljstvu. Bolnim in ranjenim turškim vojakom se zagotovi vsa mogoča oskrba. V ta namen se dovoli potrebnemu številu turških zdravnikov, da začasno ostanejo v Skadru. Kadar ozdravijo, bodo s sanitetnim osobjern na račun njih vlade prepeljani na turško ozemlje.
8. Vsi vojaški dokumenti in spisi se lehko vzamejo s sabo. To velja tudi za dokumente civilne uprave, ki bi jih izbral skadrski poveljnik.
9. Vse strojne puške in brzostrelne topove
.vzamejo čete s seboj.
10. To velja tudi za brzojavne m telefonske aparate.
11. Onim. ki so izvrševali med vojno ogle-3uške in druge službe za turško vlado, se dovoli amnestija.
12. Tako amnestirani bodo tudi vsi tuji in črnogorski državljani, ki so pobegnili v Skader in se z orožjem v roki bojevali ob strani tur-Skih čet
13. V slučaju, (1 a potrebujejo čete za svoj marš živil, jim bo Črna gora, če mogoče, dodala potrebno množino.
14. Poveljnik Skaclra izroči Črnogorcem 'trdnjavo nedotaknjeno in ne bo razrušil potov in komunikacij, ki so služili obrambi.
15. Ob 8. zjutraj dne 23. aprila se prične^ iz-praznjevanje utrdb na Tarabošu, pri Bardanjolu in v Fuša Šojtu. Fesad Jepe na Tarabošu zasedejo črnogorske čete ob 11. dopoldne, Barda-njol ob 1. popoldne in Fuša Šojt ob 3. popoldne. Zastopnik valija in povljnik Skadra: brigadm
general Esad paša.
Vrhovni poveljnik črnogorskih čet: dedni princ Danilo.
SKADRSKI POŽAR.
Stroga preiskava.
Cetinje, 11. Da se dožene vzrok požara v skaflrskem bazaru. se je odredila stroga preiskava. Dvanajst oseb, ki so osumljene, da so zažgale, je aretiranih.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Srbi in Bolgari.
Belgrad, 13. Kljub vsem nasprotnim hujskajočim vestem je po informacijah iz zanesljivih krogov gotovo, da se je med Srbijo Jn Bolgarsko dosegel sporazum vsai načeloma. Bolgarska vlada je pristala na to, da se revidira zvezna pogodba o razdelitvi ozemlja. Dokler Je dežela še vojaško zasedena, ostane razdelitev taka kakor doslej. Potem se razdeli ozemlje po novem sporazumu in je pričakovati, da odpustita obe državi svoje vojaštvo, ko bo definitivno sklenjen mir s Turčijo.
Bolgari umikajo čete.
Belgrad. 13. »Štampa« poroča, da je vrhovno poveljništvo bolgarske armade odpoklicalo svoje čete z desnega brega Vardarja. Iz Oevgelija je bolgarsko vojaštvo že odšlo. Ostalo je le 200 mož, da vzdržuje red, dokler ne bodo nameščene nove oblasti.
Grki in Bolgari.
London, 12. »Times« poročajo iz Soluna, 3a je prišlo šest kilometrov od Portosa do arterijske bitke med Grki in Bolgari, ki je traial
do sobote. Ves tovorni promet na progi Solun-Carigrad je bil ustavljen.
Grško - bolgarski konflikti.
Soiija, 12. Pred kratkim so grške čete se-verozapadno od Pravište napadle pol stotnije bolgarskih vojakov. Spor je poravnan. Grški častnik je izjavil, da je krivda na njegovi strani. V nedeljo se je primeril podoben slučaj pri Elevteri. severovzhodno od Pravište. Grki so obsti eljevali Bolgare, ki so imeli vas zasedeno.
Bolgarski nacionalisti.
Sofija. 12. Vodstvo narodne stranke je sklicalo za včerajšnjo nedeljo protesten shod proti srbskim zahtevam. Odbor je izdal tudi razglas, v katerem pravi, da mora Bolgarska za vsako ceno vztrajati na tem, da dobi vse balkansko ozemlje v Macedoiiijl. Niti ped bolgarske zemlje se ne sme prepustiti Srbiji. V nacionalističnih krogih je izzvala veliko razburjenje vest, da je Gešov privolil, da se zvezna pogodba s Srbijo deloma revidira.
H3itwig odpotoval v Petereburg.
Belgrad, 12. Ruski poslanik Hart\vig je odpotoval v Peterburg. Temu potovanju pripisujejo yeliko važnost. Nedvomno je v zvezi s srbsko bolgarskim sporom. Tukaj menijo, da hoče Hart\vig v Peterburgu vplivati na korist Srbije, ker bo imela Rusija razsoditi v spornih vprašanjih med Srbijo in Bolgarsko.
Bolgari zapuščajo Solun.
Solun, 13. Za pehoto in topništvom je zdaj tudi bolgarska kavalerija zapustila Solun. V mestu so sedaj samo grške čete.
ALBANIJA.
Esad in Džavid.
Belgrad, 12. Po poročilih iz Drača so se poizkusi Avstrije in Italije, da bi se dosegla sprava med Esad pašo in Džavid pašo, ponesrečili. Pri Draču je prišlo do spopada med obema armadama. Od lakote in bolezni oslabljena Džavidova četa je bila definitivno poražena.
Turki ne marajo za Albanijo.
Carigrad, 12. »Jeune Ture« nadaljuje svoj boj proti načrtu, da bi ostala avtonomna Albanija pod sultanovo suvereniteto. Koristi bi bile za Turčijo zelo majhne, škoda pa bi bila zelo velika. Turški vali bi imel le odgovornost za državno upravo, izvrševala bi jo pa tuja komisija. Turčija ne bo imela nobene skupne meje z Albanijo in ne bi imela vsled tega iz dežele prav nobenega dobička, nasprotno pa bi morala pokrivati vse deficite, zaradi namišljene suverenosti in bi morala prenašati vse intrige, ki bi jih gotovo pripravljala poželjivost sosedov njenem zastopniku pri vsakem koraku.
VOJNA DEJANSKO KONČANA.
Nota zaveznikov.
Sofija. 13. Včeraj je vlada izročila poslanikom odgovor Bolgarske na zadnjo noto velesil glede na miiovno vprašanje. Besedilo se vjema z odgovorom ostalih balkanskih zaveznikov.
Vsebina note.
Atene, 13. Nota balkanskih zaveznikov, ki odgovarja na zadnjo noto velesil, jemlje na znanje predlog, da se ustavijo sovražne akcije, ter izraža, da soglaša z njim. Zavezniki so pripravljeni poslati svoje pooblaščence na konferenco v London, da podpišejo preliminarni mir in se pogajajo o podrobnostih definitivnega miru. Zavezniki pa obžalujejo, da so velesile molče prezrle želje, ki so jih zavezniki izrazili glede na vprašanja vojne odškodnine, Egejskih otokov in albanskih meja.
Konec sovražnosti.
Sofija. 13. Odgovor zaveznikov na noto velesil pomeni faktični konec vojne med balkanskimi državami in Turčijo.
NESREČA BOLGARSKE ARMADE
Katastrofa na železnici.
London. 13. Iz Sofije poročajo: Pri prevozu bolgarskega vojaštva, ki se je vračalo iz Soluna domov, se je zgodila na železnici velika katastrofa. Iz neznanih vzrokov sta blizu Pra-mište trčila dva transportna vlaka drug v drugega. Posledice karambola so strašne. Sto vojakov je baje ostalo na mestu mrtvih, več kakor tristo pa lili je ranjenih, med njimi mnogo smrtno nevarno. V Sofiji je napravila ta vest sila mučen vtisk.
FERDINAND V SOFIJI.
Slovesen vhod 14 dni po miru.
Sofija, 12. V poučenih krogih trdijo, da pride kralj Ferdinand kakšnih 14 dni po sklenje nem miru na čelu bolgarske armade, ki se vrača z bojišča, slovesno v Sofijo.
FINANČNA KOMISIJA.
Carigrad. 12. Delegati in tehnični svetovalci turške vlade za mednarodno finančno komisijo so odpotovali v soboto v Pariz.
RUSI PRI SULTANU.
Carigrad, 12. Sultan je sprejel ruskega poslanika Giersa in ruskega vojaškega atašeja na posebni avdienci. V poučenih krogih pripisujejo tej avdienci važnost. Pozneje je imel Giers daljšo konferenco s Mahmud Ševketom. Prvi dragoman ruskega poslaništva Mandelstamm je obiskal ministra za zunanje zadeve princa Sajd Halima.
ZA MOHAMEDANCE V IZGUBLJENIH KRAJIH.
Carigrad, 12. Turška vlada je odposlala posebno uradniško komisijo v Solun. Bitolje in Skoplje, da razdeli ondotnim mohamedancem, ki so padli v bedo, podpore in jim omogoči odhod, če se hočejo izseliti v Turčijo.
TURKI IN BOLGARI.
Zbližavanje.
Carigrad, 13. Razni turški časopisi poročajo. da se je zadnji čas večkrat tam, kjer prihajajo turške in bolgarske prednje straže v do-tiko. pokazalo prisrčno občevanje in fraterni-ziranje med obema. Sploh je javno mnenje tudi v Carigradu zelo prijazno Bolgarom. Nekateri Časopisi naglašajo, da so bili Bolgari viteški nasprotniki. Ta preobrat je zelo značilen in kaže povsem novo razpoloženje. V poučenih krogih so prepričani, da izide iz sedanjega zbližavanja lahko še zelo intimno razmerje, nemara tudi zveza med Bolgarsko in Turčijo. Ako ostane balkanska zveza neporušena, je mogoče, da ji pristopi tudi Turčija.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Streli proti srbski ladji.
Belgrad. 12. Srbska vlada se je pri avstrijskem poslaniku Ugronu pritožila zaradi dogodka, ki se je primeril srbskemu parniku »Bel-gradu«. Srbska vlada pravi, da je avstrijska straža pri vasi Ingovo streljala na parnik, vsled česar je bil na »Belgradu« trgovski pomočnik Dobroslav Miljkovič smrtno ranjen.
BURIAN OSTANE V PENZIJI.
Budimpešta. 13. List »Vilag« je objavil intervju z bivšim skupnim finančnim ministrom Burianom, o katerem je bilo rečeno, da se vrne v kratkem v aktivno politiko. Burian izjavlja, da je poročilo neresnično in da ni nikdar dejal kaj takega. (Saj tudi ne bi bilo treba.)
JAGOVV OBIŠČE BERCHTOLDA.
Berlin, 12. Državni tajnik Jagov/ namerava ta teden obiskati grofa Bcrchtolda na Dunaju, da se seznani z avstrijskim zunanjim ministrom.
KOZE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 13. Iz IBatmara javljajo: V občini Nagystad so konstatirali petnajst slučajev črnih koz. Pet bolnikov je umrlo. Bolezen je baje zanesel neki lesni delavec,, ki je zanjo umrl. Razširila pa se je vsled tega. da so po stari šegi belo oblečena dekleta nosila krsto z žrtvijo na pokopališče. Okrožni zdravnik Melehner je s pomočjo treh tovarišev cepil 1500 osebam koze.
LJUBEZNIVE SUFRAŽETKE.
Požig.
London, 12. V Dundec je v veliki zgradbi Frengsten Hall izbruhnil požar. Škoda znaša baje 10.000 funtov (240.000 kron). Mislijo, da so zažgale sufražetke.
Poškodovanje avtomobilov.
London, 12. V Scotland Vardu so ponoči razne dame najemale javne avtomobile za vožnjo. Ko so odšle, se je izkazalo, da so bili sedeži povsod popolnoma razrezani. V vozovih so ležali listki z napisi: Volilno pravico za žene!
Boinbe.
London, 12. V Liverpoolu so na kolodvoru našli bombo, ki pa ni eksplodirala. V Readingu je bila vržena bomba v rotovž. Neki paket, ki je prišel v Readingu na pošto, je bil sumliv, zato so ga položili v vodo. Potem se je izkazalo, da je bila v njem bomba.
Za mir — proti oboroževanju!
KONFERENCA V BERNU.
V času. ko je ves oficielni svet po Evropi v pravi mrzlici oboroževanja in zavojevanja, se je sešel ob binkoštnih praznikih na švicarskih tleh zbor parlamentarcev iz Francije in Nemčije, da protestira proti večnemu poviša-vanju militarističnih izdatkov in demonstrira za mir. V obeli deželah nastavlja militarizem ljudstvu zopet pijavke. Na Francoskem zahteva triletno vojaško službovanje, v Nemčiji pa miljardo gotovega denarja in potem še vsako leto težke miljone več kakor doslej. Iz krogov nemških socialističnih poslancev je izšel predlog. da bi nemški in francoski parlamentarci skupno protestirali proti temu početju in naglasili voljo ljudstva za mir. Posledica njih prizadevanja je bila medparlamentarna konferenca v' Bernu, katero so Švicarji z veliko vnemo pomagali prirediti. Od francoske strani je bila udeležba prav velika; Nemcev je pač prišlo manj, ker nemška buržvazija ne zna premagovati svojih predsodkov napram socialni demokraciji. Kljub temu se je dosegla impozantna manifestacija in je storjen prvi korak, ki je na vsaki poti najtežji. Konferenca pravi v resoluciji, katero je sprejela soglasno in navdušeno, da zahtevata oba naroda po svoji ogromni večini mir. Temu bi bilo le dodati, da ne velja to le za Francoze in Nemce, ampak da je tako mišljenje vseh kulturnih narodov.
V žalostnem nasprotju s to lepo manifestacijo je govor francoskega radikalca Leona Bourgeoisa, s katerim je otvoril francoski mirovni kongres. Ta čudni pacifist dela na mirovnem kongresu agitacijo za triletno vojaško službo! S tako »mirovno« propagando je militarizem lahko zadovoljen.
Francoski namen.
Pariz, 12. O sestanku nemških in francoskih parlamentarcev v Bernu, ki ima agitirati za omejitev oboroževanja, poročajo: Francoski delegati žele, da bi se na konferenci sestavil odbor, ki bi trajno nadaljeval delo konference. Od sestanka samega si francoski poslanci ne obetajo velikega neposrednega uspeha, ker ni upati, da bi se večina v obeh parlamentih znala rešiti vladnega pritiska. Odbor, ki bi bil trajen, bi pa s svojim trajnim delom sistematično povečaval in razširjal svoj vpliv
in s svojimi argumenti sčasoma našel pot do obeh parlamentov in do ljudstva.
Nemška udeležba.
Bern, 12. Z nemške strani je za spravno francosko-nemško konferenco naznanjenih 34 delegatov. Med temi je 23 socialnih demokratov. 7 naprednjakov, dva člana centruma. 1 Alzačan in 1 Danec.
Francoska udeležba.
Bern, 12. Francozi so priglasili za bernsko konferenco 110 delegatov. Med temi je 40 z<^u-ženili socialistov. 12 neodvisnih socialistov, 47 socialnih radikalcev. 8 levih radikalcev. 3 levi demokratje. Priglašenih je tudi 14 radikalcev iz senata.
Zborovanje in sklepi
Bern, 12. Včeraj dopoldne se je otvorila medpailamentarna francosko nemška konferenca v avli tukajšnjega vseučilišča. Predsednik organizacijskega odbora Grimm je nagovoril člane. Nato sta jih pozdravila v imenu sklicateljev narodna svetnika Gobat in Greulich, v imenu mestnega zastopstva pa podpredsednik. občinski svetnik Gustav Miiller. Prirediteljem sta se zahvalila poslanca Bebel in Hars-mann. Nemci in Francozi so imeli potem posvetovanje o kandidatih za predsedništvo, za katero je bilo od vsake narodnosti določiti po pet. Izvoljeni so biii od Francozov senatorja D’ Estournclles de Constant, in Couyba ter poslanci Meunier, .laures in Metin, od Nemcev pa Haase. Ricklin, Haussmann, Lieschfng in Frank. Popoldne so imeli komisije in odseki seje. Ob 7. zvečer je otvoril Grimm plenarno sejo. Skupno predsedstvo sta prevzela Francoz D’ Estournelles in Nemec Haase. Predložila se je sledeča
resolucija:
Prva konferenca nemških in francoskih parlamentarcev, zbrana v Bernu dne 11. maja
1913.,	protestira z. vso odločnostjo proti ničvrednim šovinističnim hujskarijam vsake vrste, in proti kazni vrednim spletkarijain, ki prete na obeh straneh meje, da zapeljejo zdravi zmisel in ljubezen narodov do domovine na kriva pota. Konferenca ve in naglasa, da hočeta oba naroda po svoii ogromni večini mir. Zavezuje sc, da bo bicz odlašanja delovala na lo. da so razpršijo nesporazumi in da se preprečijo konflikti Od srca se zahvaljuje od naroda izvoljenemu zastopstvu Alzacije in Lorene, da ie s svojo velikodušno izjavo olajšalo zbližanje obeh dežel v učinkovito skupnost. Svoje člane vabi nujno, naj vplivajo na vlade velesil, da omeje Izdatke za vojsko In mornarico. Toplo priporoča konferenca predlog državnega tajnika Zedinjenih držav Bryana v vprašanju razsodišč. V tem zmislu zahteva, da se spori, ki bi mogli nastati med obema državama, pa se ne bi dali rešiti diplomatičnim potom, predlože haaškem.t razsodišču. Konferenca se zanaša na svoje člane, da razvijejo v tem zmislu krepko in trajno delovanje. Prepričana je, da bi zbližanje Nemčije in Francije olajšalo tudi sporazum med skupinama velesil, in da se s tem ustvari tudi podlaga za trajen mir. Konferenca sklepa, da se njeno predsedništvo konstituira kot trajen odbor s pravico obojestranske ko-opcije, in nalaga obenem odboru, da skliče nove konference bodisi periodično ali pa po potrebi.
Soglasno sprejeto!
Ta resolucija je bila brez debate in soglasne sprejeta z velikanskim odobravanjem.
Nato so predsedniki izrekli švicarskim tovarišem zahvalo za organizacijo in zaključili konferenco z željo, da bi se kmalu zopet sešli na drugi.
FRANCOSKI MIROVNI KONGRES.
Bourgeois za triletno službo.
Pariz, 12. Včeraj se je sešel v Parizu osmi narodni mirovni kongres. Otvoril ga je bivši minister senator Leon Bourgeois z nagovorom, ki je za tak zbor in njega tendence vsekakor čuden. Bourgeois je naglašal, da bo treba glasovati za triletno vojaško službo, če se pokaže, da je neizogibna, o čimer ie on prepričan. Raz-oroženje bo šele tedaj mogoče, kadar bo vsakdo čutil, da so njegove pravice varne. Francija mora biti miroljubna, toda obnem tudi močna. Potem je Bourgeois pokadil londonski poslaniški konferenci, češ da je včasi ravnala kakor mednarodno razsodišče. (Le da ni imela nobrnega mandata za to, da bi zastopala narode šestih velikih držav, najmanj pa Evropo.) Naposled je Bourgeois izrazil svojo radost, da je solidarnost evropskih interesov (?!?) premagala duha razdora in je izrazil upanje, da bo zdaj tudi mir kmalu sklenjen.
Novice.
*	Obsojen svinjar v duhovniški obleki.
Poročali smo že o patru Šusciku, krščansko socialnem agitatorju in veroučitelju v Tešinu. ki je oskrunil ^dve deklici, stari osem, oziroma dvanajst let. Šuscik je bil duša vsega krščan-sko-socialnega gibanja v Tešinu. Vodil je katoliško časopisje, vse tercijalske družbe, organizacijo služkinj, mladinsko organizacijo itd. Kadarkoli so imeli tešinski krščanski socialci kako slavlje ali romanje, vedno je bil vzorni pater voditelj. Zlasti značilno je pa dejstvo, da je pred nekaj dnevi slavil blagoslovljeni skrunitelj jotrok petindvajsetletni duhovniški jubilej in da je ob tej priliki polovica »svobodomiselnega« mesta z županom dr. Bukovskim na čelu slavila svinjarja, čeprav so že vrabci na strehah čivkali o njegovem grdem početju. Poročali smo že tudi, kako da so se posvetne in cerkvene oblasti trudili, da bi vso stvar prikrile. Šuscik je bil že pred leti obdolžen enake svinjarije, ali do obtožbe takrat ni prišlo, ker baje ni bilo dovolj dokazov zoper njega. Sedaj pa se ni mogel Šuscik izviti, ker le bila oskrunjena deklica hčerka ugledne rodbine. (Tudi značilno!) Preiskavo proti Šusciku so seveda vodit’ % vso obzirnostjo in hiteli tako kakor še nlkvva* Obtožen je bil pregreškov zoper Š§ 128 (os* krumba), 132. (zapeljevanje k nevesti) it*
nik. pevec in blagajničar našega tržaškega pevskega zbora. Vsi. ki poznajo Franca Poharja, so prepričani, da ga je oborožila proti Bernardinim le huda krivica, arogantnost, kateri se je protivil ves njegov značaj in hipna razburjenost. Drugače si ne more nihče tolmačiti njegovega usodnega koraka, ki je spravil žalost v kroge njegovih znancev in prijateljev.
— Volilna lumparija. Veliko število naših volilcev je dobilo te dni od magistrata naznanilo, da se zahteva njihov izbris iz volilnega imenika, ker da ne stanujejo še tri leta v Trstu.
V	naznanilu je povedano, da morajo dotičniki v teku dveh dni podati se k občinski volilni komisiji in dokazati, da so zahteve za izbris neutemeljene. Konstatiramo, da imajo vsi naši volilci. ki so dobili tako naznanilo, vse predpogoje za volilno pravico, da so mnogi v Trstu rojeni iri se niso iz Trsta nikdar oddaljili in so drugi vsi nad deset let v Trstu. Ne vemo, kdo je zagrešil to volilno lumparijo, s katero hočejo oropati naše sodruge volilne pravice. Konstatiramo le, da stanujejo skoro vsi ti naši so-drugi v 111. mestnem volilnem okraju t. j. v Rojanu, na Greti ali v novem mestu. Sodru-gom, ki so tako naznanilo dobili, priporočamo, da se takoj podajo ali v naš osrednji volilni nrad v »Delavski dom«, ali pa na magistrat. Noben naš sodrug naj si ne pusti na tak lopovski način oropati volilne pravice.
— No semo miga sciavi! Pred kratkim se je vršila na Vrdcli pri Trstu sokolska slavnost. Nastopil je prvič vrdelski »Sokol«. Za slavnost si je nabavil odbor godbo iz Nabrežine. Udeležba pri tej prireditvi je bila zelo majhna in baje ni imel odbor dovolj denarja, da bi bil plačal godbo. Godba je pa zahtevala prej pogojeno vsoto plačila. Dotičnik. ki je imel nalogo izplačati godbo. je. govoreč v italijanskem jeziku (kljub dejstvu, da so vsi godci Slovenci) pravil, da je pogojena vsota previsoka. Ker so pa godci le zahtevali polno plačilo, se ie slovenski sokol razjezil in zavpil: De piu no ve demo. no semo miga sciavi! (Več vam ne damo, saj nismo ščavi!) Tako je govoril slovenski sokol narodnjak in posnemal italijanske nacio-nalce v psovanju Slovencev. K temu se mora dodati še dejstvo: Na slavnosti so vodili sokoli godbo po stranskih ulicah. Bilo jih je sram iti po glavnih ulicah.i Eden izmed godcev je vprašal, čemu jih neki vodijo po stranskih ulicah. Odgovorili so mu, da zato. ker je tudi nekaj doktorjev vmes sokolsko oblečenih. Komentarja ni treba.
prvega reda
se sprejmejo pri tvrdki
A. Kunc, LjubFans
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Casenna in Torre Blanca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
===== Biljardi
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov, Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
A. Zupančič
kn li govez v Ljubljani Slomškova ulica štev. 31
priporoča svojo na novo urejeno
knjigoveznico
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepar-tout, priklade za različne podobe, fotografije itd.
Cene nizke.	Postrežba točna.
Edna posebnost likerja je
Otvoritev gostilne!
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se je v soboto 10. maja otvorila
nova gostilna
Zdravnik s j želodca" S
ISTa, ZESircisIsl cesti ±±
Točijo se pristna istrska, dalmatinska, furlanska, in goriška vina. Dobi se tudi Vermuth in maršala. Vsa ta vina so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena. Od 5 litrov naprej nižje cene.
Za mnogobrojen obisk se priporoča Leonardo Cralnnte.
je edina posebnost želodčnega likerja : iz zdravilnih rastlin', kateri izborno fl vpliva proti slabosti v želodcu ter ga ■ radi tega v nobeni družini ne bi smelo < manjkati.
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani
Občno konsumno društvo v Idriji
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
IX. zadružno leto.	7523 članov
Mesečni račun.
Razpečano blago:
Zadružna doba 1911-1912:	1912-1913;
le proti znamkam	skupno
Julij kron 8598977	kron	117755.85
Avgust	,	8317699	„	122047.42
September	„	93174 89	„	142382 06
Oktober	.	9919041	.	20192176
November	„	98484 55	„	210598-68
December	„	10936877	„	21332553
Januar	,	110449 27	„	20143393
Februar	„	104572 98	,	200029-36
Marec	„	120015 59	,	263489 12
April	,	125516-95	„	24724825
K 1029940	17	K	192023196
Od 1. julija 1912 do 30. aprila 1913	razdelilo se
je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 10522 14 kron.
Od 1. julija 1912 do 30. aprila 1913 se je izdalo na dividendah 22331 05 K.
Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra 1912 do 30. aprila 1913.
Oddelki: Konfekcija.................K 96259 72
„	manufaktura.................... 77038 13
obuvala....................... 41792-83
, pokrivala...................... „ 1889005
K233980 7Š
V	Trstu, dne 30. aprila 1913.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
— šivalnili stroj e^r =
in stroje za pletenje (Stric kmaschinen) ^ ^ \	za ro^^no *n °brt.
li^flllf Pisalni stroji Adler.
ŠšrT	'Vozna kel*aa,l|
*•- - - ‘	jhi	"J	‘liJUl
Ceniki se dobe zastonj in Iranko. — »Hi
ki ga potrjujejo na f tisoče priznanj.
Želodčna = === tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
G. PicCOli, Ljubljana
SLAVIJA