PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVII. Št. 10 (7798) TRST, sreda, 13. januarja 1971 TRNOVA POT PALESTINSKIH BEGUNCEV V HUSEINOVI JORDANIJI Poslednji dogovor o prekinitvi ognja med jordansko vojsko in gverilci Kljub dogovoru se v Jordanijo še ni vrnil mir - Še en koordiniran napad Jordancev in Izraelcev na Palestince - Sirski predsednik o dogodkih v Jordaniji AMAN, 12. — Jordanska vlada in glavni odbor organizacije za °*voboditev Palestine sta danes pozvala vse oborožene sile naj Ptakinejo ogenj. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po sestanku med Ptvdsednikom jordanske vlade Tallom in člani glavnega odbora organizacije za osvoboditev Palestine, je med drugim rečeno: »Jordanska vlada in glavni odbor obsojajo vsak strel v glavnem mestu, Jersahu, Irbidu in Saltu ter v katerem koli drugem kraju, ki pade * namenom, da se povzroči ustrahovanje in panika med prebival-Jnrom jn da se prepreči normalen "Vljenjski razvoj. Obsojamo vsa-k°9ar, ki nadaljuje s spopadi in **vestno ali podzavestno dela v korist sovražnika. Ti ljudje so iz-~*ialci našega naroda in našega skupnega boja». Sporočilo sta pod-P'Sala predsednik jordanske vlade I*R in predsednik glavnega odbora *ahr. Glasnik palestinske organizacije Fatah» v Bejrutu je ob 12.45 ■®®očil, da doslej še niso dobili vesti o prekinitvi ognja, ki “*■> bi ga naročili jordanska vlada •P Poveljniki gverilcev na vsem jordanskem ozemlju. Po tem sporazumu je predsednik vlade Tali izjavil na seji parlamen-da pomiritev v Jordaniji mora Sloneti samo na vzpostavitvi reda ® spoštovanja zakonov. Tali je po-Pdaril, da se vojak ne more bojeva-če nima zajamčenega zaledja, ^ Pravi, če se ne spoštujeta red in j®kon. Iz istih razlogov, je dejal tudi palestinski gverilci ne mo-*io opravljati svoje naloge, če ni-'Psjo za seboj varnosti, reda in mi-r11- »Vlada, ki ne more zagotoviti ^akšnega položaja, ni izpolnila svo-1® naloge.» Poleg tega je Tali govo-o kairskem in amanskem spora-lanske jeseni in izjavil, da obijajo vprašanja, ki jih je treba ? Potrpežljivostjo rešiti. Vedeti pa * treba, da ima tudi potrpežljivost Sv°je meje. V tej zvezi, je dejal Tali, je tBfito nadzorovati prisotnost oboroženih ljudi v mestih, zlasti pa v nekaterih amanskih predelih, kskor tudi napetost, ki nastaja v 'Zavi zaradi napak in dogodkov, se ponavljajo v Amanu. Ob zaključku je predsednik vlade izjavil, da .je vsakdo, ki krši prekinitev ^ja, izdajalec domovine in skupka boja.' Kljub dogovoru pa je bilo še v Popoldanskih urah v Amanu sliša-? streljanje predvsem v bližini ho-**a »Jordan Intercontinental*. kjer s° nastanjeni častniki medarabske-8a nadzornega odbora in tujih časnikarjev. Tudi danes je bilo glav-jordansko mesto popolnoma pa-alizirano zaradi občasnega stresanja. Vse trgovine in uradi so zaprti. Odprta je bila samo •ja^na posta, ki io- stražijo oddeiki ■Roženih beduircev. Zaprte so tudi vse šole palestinskih be-j‘Unc®v, ki jih upravlja podporna rganizacija Združenih narodov, ka-^ra je hkrati prekinila tudi razumevanje živil beguncem. .Kot poročajo tuji dopisniki iz A-L^na je težko ugotoviti, kdo in za-*aj strelja. V dobro obveščenih kro- gih se je zvedelo, da je bilo včeraj bilo .^toanu ubitih sedem oseb, pet je ranjenih in tri pogrešajo. Ob pa ^Povedani prekinitvi ognja so finski gverilci nadzorovali večji Ž? starega mesta, novo mesto pa je IJZ P°d nadzorstvom jordanske voj- objavi sporočila o prekinitvi J"!® med vojsko in gverilci se poklja vprašanje, ali bo sploh pri-J? do sporazuma o prekinitvi so-rt«nosti in bratomorne vojne v Jor-JrPiji. Politični opazovalci v Arna-Jfhgotavljajo, da je to odvisno povsem od izida razgovorov, ki J?bo imel v Londonu, kamor je Jk^oval, predsednik medarabske-odbora Bahi Ladiham z jondan-kraljem Huseinom, ki se zdra-S].v neki londonski kliniki. Tunizij-3 diplomat, ki načeluje medarab-odboru za mir v Jordaniji, J!?8 zelo težko nalogo in bo prav od azgOvora s kraljem Huseinom od--JjOh uspeh ali neuspeh njegovih "PfevaKj. Bejrutu je danes dopoldne glas-jjr .Palestinskega odporniškega gi-sporočal, da sta preteklo noč f^danska vojska in izraelsko top-koordinirano napadla polo- Tč";, Palestinskih gverilcev v k'1 Jordaniji. Pojasnil .je, da j napad začel ob 2.30 ponoči in v#)8®,.ie danes ob 10.30 še nadalje-Tudi prebivalci nekaterih izra-obmejnih vasi so preteklo slišali onstran meje močno VvZ^nnje in povedali, da so se Vovf. kndi spopadi med jordansko ŽZfa : ^ Palastinskimi gverilci, u »viski časnikarji pa sporočajo, K—, 80 .jordanske oborožene sile za-Vse ^te, ki vodijo v dolino - .dana in prevzele nadzorstvo nad >»J?raii ob .jordansko - izraelski 5?jt. da bi preprečile napade gve-Droti izraelskemu ozemlju. 9&r J3°t Poročajo lz Damaska Je da-„ strelki predsednik izjavil, da Sl-ne bo mogla gledati križem borci-** 86 1x3 P0102®! v Jordaniji in da bo njeno stališče jJ^fno od resnosti dogodkov, ki sko KtoaM, da uničijo palestln-odporniško gibanje in Jordan-(V v°Jako. Sirski predsednik Je tu-^dvedal, da Je pred 16 dnevi la- javi! jordanskemu veleposlaniku, ko mu je izrazil željo svoje vlade po izboljšanju odnosov med Sirijo in Jordanijo, da izboljšanje položaja v Jordaniji pomeni ureditev strpnih odnosov med palestinskim osvobodilnim gibanjem in jordanskimi oblastmi. Asad je pri tem poudaril, da noče nobenemu groziti, da pa pričakuje, da bo Jordanija uresničila z iskrenostjo izjave jordanskega veleposlanika o dobrih odnosih. Medtem je radio Kuvvait sporočil, da je kuvvaitska vlada začasno prekinila finančno pomoč Jordaniji zaradi napadov na palestinske gverilce. Kuvvaitska vlada, ki se je na kartunskem sestanku septembra 1967 obvezala dajati Jordaniji 36 milijonov dolarjev letno in je to obvezo tudi spoštovala, je izjavila, da bo še naprej dajala to pomoč Jordaniji, ko bo predsednik mcd-arabskega odbora za premirje izjavil, da bodo jordanske oblasti in palestinski gverilci popolnoma spoštovali kairski dogovor in napravili konec spopadom. Egiptovski zunanji minister Riad se je sinoči vrnil v Kairo po šestdnevnem obisku v Londonu, Parizu in Rimu. Danes je poročal predsedniku Sadatu o razgovorih v treh zahodnih prestolnicah. Kairski dnevnik »Al Ahram* piše danes, da je Riad v svojih razgovorih na zahodu ugotovil pri britanskih, francoskih in italijanskih voditeljih določeno razumevanje -a egiptovska stališča glede rešitve arabsko - izraelskega spora. List ugotavlja, da je Riad predočil svojim sogovornikom potrebo o posredovanju združenih narodov in štirih velesil, da »vsilijo mir Izraelu*. Poleg tega »Al Abram* pojasnjuje da je Riad obrazložil v Londonu, Parizu in Rimu egiptovsko zamisel o globalnem načrtu za uveljavitev resolucije Združenih narodov pred 5. februarjem, da se doseže umik Izraelcev iz zasedenih arabskih področij. Kot poroča kairski dnevnik, egiptovski načrt prepušča štirim velesilam in varnostnemu svetu nalogo, da nakažejo Jarringu osnovne črte za uveljavitev resolucije varnostnega sveta, Jarring pa naj bi po mesecu dni predložil varnostnemu svetu poročilo o izidu svoje misije. Ostavka vodilnega člana Volkspartei BOČEN, 12. — Danes je Volks-pamtea uradno pojasnila ozadje o-stavke predsednika nadzornega odbora in uglednega starejšega člana stranke odv. Rudolfa Staruddja, ki je že 30. novembra po kongTesu v Meranu poslal predsedniku Magma-gu pismo z ostavko. Pri tem se sklicuje na poročilo predsednika, kjer je govor o ozračju pred petdesetimi leti, ko je bila Južna Tirolska priključena Italiji in da gre za sedati že preživelo ozračje in kar ocenjuje kot žalitev za vse one, ki so trpeli zaradi aneksije. Vodstvo je dolgo preučevalo ta primer in danes izraža željo, da bo Strau- di ostavko umaknil, češ da gre samo za nesporazum in za besedilo, ki se ocenjuje iztrgano iz celotnega poročila in da je Magnago samo Izrazil željo, da je preživet nacionalistični in imperialistični dtuh, v katerem je bila Južna Tirolska priključena Italiji ter končno da je poročilo odobrilo predsedstvo stranke še pred kongresom. PARALIZIRANA PRISTANIŠČA IN AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA Masovne stavke v Veliki Britaniji proti vladni sindikalni politiki Konservativna vlada namerava pripraviti novo zakonodajo, ki bi omejevala moč in vpliv sindikatov ter prepovedovala neka tere oblike sindikalnega boja Moro prispel v Romunijo BUKAREŠTA, 12. - Italijanski zunanji minister Moro je danes prispel v romunsko prestolnico, kjer ga je na letališču pozdravil romunski zunanji minister Comdiu Ma-nescu. Oba ministra sta imela danes samo preliminarni razgovor o temah, ki jih bosta obravnavala, u-radri razgovori pa se prično jutri. LONDON, 12. - Vso Veliko Britanijo so pretresale danes mogočne stavke, ki so ponekod povsem paralizirale nekatere sektorje britanskega gospodarstva in predvsem avtomobilsko industrijo in pristanišča. Stavke so sklicali v znamenje protesta proti gospodarski politiki vlade in predvsem proti namenu, da zakonsko uredijo sindikalno delo vanje z uvedbo cele vrste omejitev in s prepovedjo nekaterih oblik sindikalnega boja. Največjo udeležbo pri stavkah so zabeležili pri tiskarjih londonskih večernih listov, v elektronski industriji «Plessey», med kovinarji, v avtomobilskih tovarnah in v pristaniščih. Pristanišče v Liverpoolu je povsem paralizirano: od 10.000 pristaniških delavcev jih je prišlo danes na delo samo 200. 76 ladij je tu ustavljenih. Tudi v Hullu, kjer je 45 ladij ustavljenih, je bila udeležba pri stavki popolna. Podoben je tudi položaj v Manchestru, v Svvanseaju in v Great Yar-mouthu. Stavke se .je udeležilo tudi vseh 12 tisoč delavcev tovarne avtomobilov »Britash Leyland» v Oxfordu, prav tako so bili ustavl.jeni obrati »British Leylanda» v Birminghamu. Paralizirane so tudi tovarne avtomobilov »Jaguar* v Coventryju, »Triumph* in «Crysler». Manjše zastoje so zabeležili v javnih prevozih, predvsem v londonskih mestnih prevozih ter na nekaterih železniških progah na severu države. Današnji dan sindikalnega boja se je zaključil z masovno povorko po londonskih ulicah ter z zborovanjem v Albert Hallu, na katerem sta govorila generalni tajnik sindikalne centrale TUC Victor Feather in laburistični voditelj in bivši ministrski predsednik Harold Wilson. Feather je med drugim dejal, da si je konzervativna vlada izbrala sindikate za grešne kozle težkega gospodarskega položaja države. Poudaril je, da bo nameravana sindikalna zakonodaja prizadela ne samo 9,5 milijona članov TUC, temveč najmanj dvaj- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiia V KRATKEM V PARLAMENTU RAZPRAVE 0 REFORMI UNIVERZ IN DAVKOV Danes sestanek med predstavniki vlade in sindikatov o reformi zdravstva Medministrski sestanek o pristojnosti dežel - Poglobil se je razkol na kongresu PLI RIM, 12. — Počitnice so se končale in vlada ter parlament bodo v kratkem polno zasedeni s predvidenimi reformami. Po predvidevanjih in tudi napovedi predsednika vlade Colomba, bo vlada najprej odobrila zakonski predlog v korist Juga, nato pa prideta na vrsto re-foimi zdravstva in stanovanjska vprašanja. Poslanska zbornica pa bo 18. januarja pričela obravnavati zakon o davčni reformi, ki bo privedel nedvomno do ostrih sporov, v senatu pa bo na dnevnem redu reforma univerz. Jutri bo predsednik vlade Colom-bo predsedoval dvema medministrskima sestankoma. Na prvem bodo obravnavali prenos pristojnosti od vlade na dežele z enostavnim statutom, na drugem, ki bo popoldne ob 17. uri, pa bodo razpravljali o reformi zdravstva in se bodo tega sestanka poleg pristojnih ministrov udeležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij in zbornice zdravnikov. Danes je Coiombo sprejel v palači Chigi ministra za šolstvo, iiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiimtiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii Pogajanja za mir na Bližnjem vzhodu Jarring poročal arabskim predstavnikom o izraelskih zahtevah NEW YORK, 12. — Posredovalec združenih narodov za mir na Bližnjem vzhodu je imel danes vrsto sestankov in razgovorov z najrazličnejšimi predstavniki pri Združenih narodih. Vse njegovo delovanje pa je zavito v tajnost. Zdi se, da so pogajalci ubrali pot »tajne diplomacije*. Ob robu pogajanj pa je prišla vest, da je jordanski delegat pri Združenih narodih El Farra poslal glavnemu tajniku OZN pismo, ki je bilo danes objavljeno, v katerem amanska vlada obtožuje Izrael, da nadaljuje z izgonom arabskih prebivalcev z ozemlja, ki ga je zasedel leta 1967, da bi »kolonizirala zasedeno arabsko ozemlje*. Jordanska vlada je predložila seznam 329 Arabcev, ki so bili izgnani iz svojih hiš. El Farra je ob tej priložnosti izjavil, da izraelski voditelji nočejo do- Gunuar Jarring seči politične rešitve spora z Arabci, dokler ne bodo uresničili svojih raznarodovalnih načrtov. V krogih Združenih narodov menijo, da bo to pismo še bolj otež kočilo prizadevanje veleposlanika Jarringa in njegovo posredovanje med Arabci in Izraelom. Danes se je Jarring ponovno sestal z jordanskim predstavnikom El Farro, ki sta razpravljala o izraelskih predlogih za dosego miru. Podoben sestanek je imel Jarring včeraj z egiptovskim predstavnikom Zajatom. Čeprav o včerajšnjih in današnjih Jarringovih razgovorih ni bilo nobenega sporočila, vendar v krogih Združenih narodov ugotavljajo, da je z arabskimi predstavniki razpravljal o vprašanju palestinskih beguncev, bodočih gospodarskih od nosili med Izraelom in arabskimi državami, vprašanju premirja ob Sueškem prekopu, možnosti ustanovitve demilitariziranih področij ter o zamenjavi vojnih ujetnikov. ker se bo v kratkem pričela v senatu razprava o šolstvu in ministra za finance Prerija v zvezi z nadaljevanjem razprave o davčni reformi v poslanski zbornici. V petek se bodo sestali predstavniki vseh treh sindikalnih konfe deracij, kd bodo obravnavali kmetijska vprašanja v vidiku bližnjih razgovorov, ki jih bodo imeli v iej zvezi z vlado. UIL je izdala sporočilo, da je treba upoštevati pristojnosti dežel. Tajniki sindikalnih konfederacij so danes dali tedniku Espresso intervju, ki se je nanašal na kočljivo trditev predsednika vlade Colomba o sedanjem nezadostnem proizvodnem ritmu v podjetjih. Lama je za CGIL odgovoril, da so sindikati prvi zainteresirani za normalizacijo proizvodnje, saj se »deli to, kar se proizvede*, da pa nosijo odgovornost za nekatere neustrezne primere delodajalci (zasebni in javni), ki so se skušali maščevati za vročo jesen. Reforme bodo lahko ustvarile ugodnejše o-koliščine, vendar vlada ne sme več govoriti, da namerava izvesti reforme, temveč jih mora enostavno izvršiti. Storti je za CISL dejal, da se v celoti ne more strinjati z zaskrbljenostjo predsednika vlade, ker je kriza proizvodnje omejena samo na nekatera podjetja, da pa nikakor ne morejo pristati na predlog o premirju, v kolikor bi za to šlo v predsednikovem govoru. Vanni (UIL) pa je mnenja, da se letos ne bo ponovil primer vroče jeseni. Tudi predsednik IRI Petrilli je v istem tedniku obširno govoril o položaju v državni industriji in se je pri tem skliceval na svoji dve pismi predsedniku vlade o težavnem položaju v podjetjih prav zaradi »nesprejemljivega sistema nasilja*. Vendar pa je Petrilli odločno zavrnil obtožbe, da bi šlo za trditve, češ da ni možno izvesti zaradi težav v podjetjih predvidenih reform. V tej zvezi pravi, da ne gre za nekega »prosvetljenega podjetnika*, temveč za interes podjetij, da se urede stanovanjska vprašanja, ker se tako tudi zmanjša pritisk delavcev na podjetja. Izrekel se je zavisoke plače, vendar samo ob visoki produktivnosti, ki je tudi zahteva modernega časa, ker bremene moderno industrijo izredni visoki stroški za kapital. Kot primer je navedel siderurgijo, kjer jih ne zaskrblja strošek za delovno uro v višini 2.000 lir, če se istočasno ne bi znižala proizvodnja, pri čemer so izgubili samo pri jeklu šestdeset milijard lir. Od 15. do 31. januarja se bodo vršili pokrajinski kongresi PSU kot priprava za vsedržavni kongres socialdemokratov, Id bo od 6. do 9. februarja v Rimu. Danes se je sestalo tajništvo PSI pred jutrišnjim sestankom izvršnega odbora, kateremu bo tajnik stranke poročal o splošnem političnem in gospodarskem položaju zlasti v vidiku izvajanja reform. O teh vprašanjih bo razpravljal tudi centralni komite stranke. Na liberalnem kongresu so se odnosi med Malagodijevo večino in levimi strujami tako zaostrili, da grozi celo razbitje stranke na dva približno enako močna dela. Na tiskovni konferenci so danes predstavniki struj »presenza liberale*, »rimovamento liberale* in »Italia liberale* zagrozili, da bodo sicer prisotni na celotnem kongresu, da državni svet, kolikor ne bo prišlo do sporazuma okrog novega statuta. Sen. Veronesi pa je odkrito postavil svojo kandidaturo za tajnika stranke, tako da bi se Mala-godi umaknil na mesto predsednika, kjer »bi bil cevobojen obvez večine in bi bil lahko resnični govornik za vso stranko*. Malagodi je na te obtožbe odgovoril na tak način, da je ob 19. uri sklical ponoven sestanek predstavnikov vseh struj, na katerem so pričeli s pogajanji za rešitev stranke, ki je zašla v slepo ulico. Ta pogajanja so se zavlekla pozno v noč. MADRID, 12. — Špansko ministrstvo za vojsko je odstavilo generalnega poveljnika devete vojaške cone generala Femanda Rodriga Gifuentesa. Vladni dekret ne* pojasnjuje vzrokov odstavitve. Pred nekaj dnevi, po zaključku procesa v Burgosu, je general Cifuentes med nekim javnim govorom kritiziral nekatere ministre madridske vlade. ’ množili in zaostrili, set milijonov britanskih delavcev, moških in žensk. Dejal je, da vlada nima mandata, da bi izglasovala tako zakonodajo, ter pripomnil, da je nemogoče z zakoni za jamčiti dobre odnose med delavci in vodstvi podjetij. Harold Wilson je opozoril na stalne napade vlade in konzervativnega tiska proti sindikalni centrali ter poudaril, da se v to vladno politiko vključuje tudi namen, da ba izročili zasebnikom najbolj donosne sektorje državnega delovanja. «Vlada — je trdil bivši premier — hoče ponovno ustvariti krivice in diskriminacije iz viktorijanske dobe*. Še včeraj pa je britanski finančni minister Anthon.v Barber zagotovil, da njegova vlada ne bo klonila pod pritiskom sindikatov. Barber, ki je govoril na birminghamski trgovinski zbornici, je bdi v svojih izvajanjih zelo odločen in nepopustljiv. Popolnoma je zavrnil zahtevo TUC po zvišanju plač delavcev vseh kategorij za 14 odstotkov, ker da bi to pospešilo inflacijski proces. Glede nove »gospodarske strategije* konzervativne vlade je minister dejal, da bo »zakon o odnosih v industriji*, kot se uradno imenu.ie nameravana sindikalna zakonodaja, ustvaril »novo konstruktivno ozračje* in »novo su delovanje med delavci in delodajalci*, kar bo po njegovem dalo novega zagona industriji ter omogočalo Veliki Britaniji, da se uspešno zoperstavi konkurenci držav članic EGS. Reformo odnosov v industriji je Barber označil kot prvi pogoj za britanski vstop v Evropsko gospodarsko skupnost ter dejal, da je namen nove zakonodaje »onemogočiti nekontrolirane stavke, dati bolj konstruktiven značaj sindikalnim posegom, preprečiti obstrukcionizem ter odpraviti anahronistične zakonske imunitete, za katerimi — je dejal — se prepo-gostoma skriva anarhistično delovanje skupin aktivistov.* Britanski parlament bo začel razpravljati o novi sindikalni zakonodaji v prihodnjih dneh. Nobenega dvoma ni, da bo zakon izglasovan, vendar je pričakovati, da se bodo delavski protesti v tem času .... ..... ....- * Trije mladoletniki izvršili atentata v Borovljah Celovec, 12. — Bombna akaija v obmejnih Borovljah, kjer je v četrtek ponoči najprej zletela v zrak cestarska uta, v petek pa je počilo pred durmi okrajnega sodišča in sedeža boroveljske policijske postaje, so razjasnjene. Varnostna direkcija v Celovcu je potrdila poročilo tukajšnjega «Kanit-ner Montaga, da so preiskovalni organi storilce izsledili. Gre za mladoletno trojico: 16-letnega Die-terja M. iz Celovca, ki je v preiskovalnem zaporu že od sobote zvečer, ter dijaka tehnične šole v Borovljah 17-letnega Heinza S. in 18-letnega Franza E. Ta diva sta doma iz Kremsa na Spodnjem Avstrijskem. Dosedanja preiskava je pokazala, da se je Ceiovčan pridružil starejšima tovarišema šele med drugo akcijo. Pri tem je obcestna u-ta služila akterjem le kot preskusni objekt, ki naj bi pokazal, kolikšna je razdiralna moč pripravljenega eksploziva. Po oceni pirotehničnih strokovnjakov je trojica aktivirala zajetno količino smodnika. Motiv je po vsem sodeč psihološke narave. Eden od fantov, ki ima doma skrajno neurejene družinske razmere, je preiskovalcem izpovedal, da so se mu ljudje priskutili. Njegova tovariša pripisujeta svoje dejanje lahkomiselnosti. (Po ljubljanskem Delu) Tripalo pri Ferriju RIM, 12. — V Italiji se mudi delegacija Zveze jugoslovanskih komunistov, ki jo vodi član predsedstva Miko Tripalo. Danes so se sestali z delegacijo PSU in so se razgovarjali s tajnikom stranke Ferrijem, namestnikom tajnika Ca-rigiio in urednikom lista Umani-ta. V poročilu PSU je rečeno, da so obravnavali razna politična vprašanja, ki zanimajo obe državi v »duhu medsebojnega razumevanja*. PSU je povabila predstavnike jugoslovanskih komunistov, da se u-deleže bližnjega kongresa stranke in ki so vabilo sprejeli. Italijanski sindikati solidarni z britanskimi RIM, 12. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so poslale solidarnostni telegram britanskim sindikatom, ki so proglasili stavko proti vladnemu načrtu o «ddscdpld-niranju* stavk. V telegramu se sklicujejo na skupno borbo italijanskih jn evropskih delavcev za pravico do stavke in za svobodna pogajanja. Danes se je zaključila stavka mornarjev, ki so jo enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije, ki zahtevajo pričetek pogajanj za ure- ditev delovne pogodbe predvsem pa boljše pokojnine. Med stavko je prišlo do posredovanja ministrstva za trgovinsko mornarico in do vladne obljube, da bodo vprašanje pokojnin rešili z vladnim zakonskim dekretom, o pogodbah pa se bodo danes nadaljevala pogajanja. — Na sliki vlačilci v genovskem pristanišču privezani k pomolu med stavko. V Moskvi nobenega incidenta proti državljanom ZDA MOSKVA, 12. — Postopoma se o-zračje glede odnosov do ameriških državljanov, ki žive v Moskvi pomirja, in v zadnjem dnevu nd prišlo do nobenega novega incidenta. Agencija TASS in sovjetski tisk pa še vedno nadaljuje z objavljanjem ostrih člankov o provokacijah proti sovjetskim diplomatom, ki so v ZDA. Danes so v New Yorku aretirali rabina Meira Kahaneja, ki je u-stanovitelj in voditelj «Jarwish de-fense league* (židovske obrambne zveze), ki se je hvalila, češ da so oni priredili vse teroristične napade na sovjetske ustanove. Rabin se ni hotel predstaviti sodišču, ki ga dolži, da je povzročil nerede.' pa ne bodo glasovali za nov vse- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii Obračun delovanja zvezne konference SZDLJ Poročilo Bena Zupančiča na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Spremenjeni odnosi med federacijo, republikami in pokrajinami so se morali odraziti tudi na delo zvezne konference in njenih organov, je izjavil na današnji seji predsedstva in izvršnega odbora zvezne konference SZDLJ generalni tajnik zvezne konference Beno Zupančič, ki je poročal o delu organov zvezne konference v preteklem letu. Trudili smo se, je izjavil Župančič, da se o vsem. kar dajemo na dnevni red ali predlagamo v sprejetje, predhodno posvetujemo z republikami in pokrajinskimi konferencami socialistične zveze in družbeno političnimi organizacijami v zvezi. Pomembne sklepe smo sprejeli v dveh fazah, da bi omo gočiH, da organizacije SZDL v republikah, pokrajinah in občinah povedo svoje mišljenje in da ne bodo spravljene v položaj da samo glasujejo za ali proti sprejetju stališč. Glede sodelovanja SZDLJ z Zvezo komunistov Jugoslavije in družbenimi organizacijami je Župančič dejal, da so nedavni razgo- vori s predsednikom Titom in člani izvršnega biroja predsedstva ZKJ razčistili dvome okrog tako imenovanega paraleldzma. Vprašanje »sodelovanja* se vedno bolj kaže kot nenaravno, ker se je pokazalo, da sodelovanje o vprašanjih skupnega in splošnega interesa se mora prvenstveno razvijati v organih v interesu socialistične zveze, v nasprotnem primeru bi se SZDL spremenila v paralelno oziroma partnersko organizacijo, kar socialistična zveza v načelu ni in tudi ne bi smela biti. Na seji so razpravljali tudi o predlogu resolucije o osnovah družbeno gospodarske politike v letošnjem letu, o kateri bo v kratkem razpravljala zvezna skupščina. Člani predsedstva in izvršnega odbora so sprejeli sklepe, v katerih se poudarja, da .je predlog resolucije o osnovah družbene gospodarske politike v 1971. letu v osnovi sprejemljiv. Na seji so razpravljali tudi o pripravah drugega kongresa samoupravljavcev, ki bo na spomlad v Sarajevu. Do sedaj .je 89 delovnih organizacij in 29 občin pripravilo poročila za ta kongres. Do konca tega meseca bodo objavljene teze za glavno poročilo, ki ga bo podal na kongresu Edvard Kardelj. V njem bodo prikazane osnovne značilnosti razvoja samoupravljanja s posebnim pogledom na aktualne družbene procese in osnovne smeri graditve jugoslovanske samoupravne družbe. V februarju bodo verjetno objavljeni vsi kongresni materiali, tako da bo februarja in marca organizirana javna raz prava o kongresnih dokumentih v delovnih organizacijah, družbeno političnih organizacijah in združenjih občanov. Na seji so obravnavali tudi nekatera zunanjepolitična vprašanja. O odnosih z Bolgari,jo in o tekočih odnosih s sosedno Italijo je govoril državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac. Predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference SZDLJ sta dala polno podporo politiki zveznega izvršnega sveta na tem področju. B. B. ZRN prekinila dobavo orožja Grčiji in Portugalski BONN, 12. — Zvezna republika Nemčija je prekinila dobavo orožja Grčiji in Portugalski. Zvezni tajnik za informacije Conrad A-hiers je na neki tiskovni konferenci povedal, da ZRN že več časa ne prodaja orožja režimu v A-tenah, ker je zapadla pogodba v tej zvezi. Tudi pogodba z Madridom je zapadla v teh dneh, bonska vlada pa je ne bo obnovila. Minister za delo ZRN na obisku v Beogradu BEOGRAD, 12. — S posebnim letalom je prispel danes iz Bonna v Beograd minister za delo in socialno skrbstvo Zvezne republike Nemčije Walter Amdt, ki bo S svojimi sodelavci do 15. januarja gost zveznega izvršnega sveta. Med obiskom bo Amdt z jugoslovanskimi vladnimi zastopniki razpravljal o vprašanjih zaposlitve jugoslovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji, o njihovem strokovnem osposab-ljanju, o njihovih zaslužkih, stanovanjskih pogojih, obveščanju in organiziranju ter o izkoriščanju prostega časa. V teku .jutrišnjega dne bo ministra Amdta verjetno sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. MOSKVA, 12. — Zaključil se ja uradni obisk zunanjega ministra Nemške demokratične republike Otta Winzerja v Moskvi, kjer se je z Gronrikom raztovarjal predvsem o vprašanjih varnosti. Danes ponoči v Trstu Policija streljala na tri turške tihotapce z opijem Ponoči okoli 1.30 je prišlo na križišču Ul. Trento z Ul. Geppa do razburljivega dogodka, ki se jo zaključil z aretacijo treh Turkov. Tl so hoteli vlomiti v parkiran avto fiat 125 bolonjske registracije, tatvine pa niso mogli izpeljati, ker jih je zasačila policijska patrulja. Turki so zbežali, toda policijski a-gen ti, ki so iz ustrahovalnih namenov sprožili nekaj strelov v zrak, so jih dohiteli in aretirali. Pri njih so našli 650 g opija. Vsaj tako kaže že po bežni analizi zaplenjenega blaga. TRŽAŠKI DNEVNIK SINDIKALNA KRONIKA Uslužbenci avtobusnega podjetja SAP so potrdili stavko za nedoločen čas Lastnik podjetja Sergas noče spoštovati delovne pogodbe, češ da je bila samo parafirana, ne pa podpisana - SOCOMAR: bodo odpustili 10 delavcev? Zaostruje se sindikalni spor v zasebnem avtobusnem pod.jet.iu SAP, last Vittoria Sergasa. Res je, da so prejšnje dni skusali posredovati predstavniki deželnega urada za delo in odbomišt\ o za prevoze, vendar ni posredovanje rodilo stvarnih sadov in je položaj sedaj še slabši. Stavka uslužbencev tega podjetja se torej nadaljuje za nedoločen čas, kar pomeni, da se bodo šoferji, sprevodniki in drugi uslužbenci, vrnili na delo šele tedaj, ko jim bo gospodar priznal iz vsedržavne delovne pogodbe izhajajoče pravice tako gmotnega, kakor normativnega značaja. V posebnem tiskovnem sporočilu opozarjajo sindikalne organizacije zasebnih prevoznikov, in sicer: FIAI - CGIL, FEN L Al - CISL in FIAI - CGIL, FeNLAI - CISL in težke odgovornosti gospodarja Ser gasa, čigar trma je prvi in edini vzrok, če ne bodo obnovljene vožnje med Trstom in okolico, predvsem kraškimi vasmi, kjer se ta stavka močno občuti. Sindikalna tajništva glede Serga-sove nepopustljivosti uporabljajo prav dobesedno besede: »Sergas .je še enkrat dokazal popolnoma odklonilno stališče do reševanja delavskih vprašanj*. Deželni urad za delo je namreč predlagal, naj bi se srečanje s sindikalnimi predstavniki zaključilo s sestavo zapisnika, v katerega naj bi se vnesla tudi izjava gospodarja Sergasa, da bo spoštoval delovno pogodbo. Na ta predlog je Sergas sprejel tako obvezo samo v besedah, se pravi med razgovorom, dodal oa je, da si pridržuje pravico spoštovati delovno pogodbo, ker da je bila ta samo parafirana in ne podpisana. Koliko lahko velja taka formalistična argumentacija v današnjem položaju lahko bralci sami presodijo. Sindikati so zato sklicali včeraj dopoldne uslužbence SAP na zborovanje. Stavkajoči so soglasno sklenili, da bodo nadaljevali s stavko in pri tem dodali, da načenjajo spor tudi glede nekaterih podrob nejših zahtev, ki zadevajo — mimo pogodbe — specifične zahteve v podjetju samem. Med temi so omenili neurejeno ukazovanje izmen, oopustov, dodeljevanje uniform »td. Opolnoči se je zaključila stavka pomorskih delavcev. V Trstu se je zaključila stavka na ladji cVicen za»,- -medtem ko so stavkali tržaški- opravljati vsega dela v notranjosti podjetja. Sindikalne organizaci-ie so zahtevale, naj jim SOCOMAR dovoli razgovor z upravo tržaškega arzenala, da se preverijo trditve, nakar bo naslednji torek drugo srečanje. Vsekakor pa je napetost v podjetju, kjer bi izgubil službo vsak peti delavec, izredno velika. Po naročilu dr. Mazzarocchija, načelnika v uradu za srednješolske usposobljenostne izpite pri prosvetnem ministrstvu v Rimu, je deželni šolski skrbnik prof. Giuhano An-gioletti sprejel včeraj tajnika sindikata slovenske šole profesorja Franca Škerlja. Tajnik sindikata je opozoril deželnega skrbnika na nekatere vsaj navidezne nejasnosti in pomanjkljivosti v ministrski odredbi ,ki razpisuje didaktične usposobljenostne izpite za profesorje na slovenskih srednjih šolah; nato je še omenil, da so sprejeli profesorji razpis izredne habilitacije z nezadovoljstvom in s pesimizmom, zlasti, ker ta usposobljenostih izpit še ne omogoča profesorjem, da bi po toliko letih službovanja, brez nadaljnjih izpitnih natečajev postali stalni. Ob koncu ____________________________ _ se je prof. Škerlj dotaknil še deželnega sveta lovske i prehitre zapadlosti roka (23. ja-1 nuarja) za vlaganje prošenj. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiil • Ministrstvo za obrambo, sporoča, da lahko mladinci, rojeni v letih 1948, 1949, 1950 in 1951, ki obiskujejo zadnji letnik višje šole in ki so podvrženi vojaškim obveznostim, zaprosijo za začasno odgo-ditev vojaške službe za štirimesečno obdobje. Prošnje je treba poslati vojaškim okrožjem nojkasneje do 11. februarja 1971. Dr. Enzo Gioffre novi predsednik «Friulie» Deželni odbor je včeraj imenoval za novega predsednika finančne družbe «Friulia» odvetnika Enza Gioffreja. Rojen leta 1926 v Tar-čentu, se je dr. Giuffre uveljavil kot profesionist zlasti v Vidmu in v domačem mestu. Po politični opredelitvi pripada Italijanski socialistični stranki. Od leta 1964 je pokrajinski svetovalec in od leta 1956 občinski svetovalec v Tarcentu. Posebej se zanima za lov ter je pred sednik zveze. PREDSEDNIK SINDIKATA SLOV. ŠOLE PRI DEŽELNEM SKRBNIKU Pojasnila o ministrski odredbi o razpisu usposobljemstnih izpitov Rok za vlaganje prošenj zapade 23. t. m., rok za vlaganje dokumentacije pa bo mogoče podaljšan MEDTEM KO BI MORALA STECI ISTOČASNO Zidani dok nared do leta 1972; do kdaj razplinjevalna postaj a? Predsednik konzorcija Savona o finančnih težavah pri gradnji doka — Prvotno so predvidevali izdatek 10 milijard, zdaj jih pa računajo 15 — Miljčani nočejo razplinjevaine postaje pred pragom Prerfcednik Konzorcija za grad- okoli 6 milijard lir od nakazane njo zidanega doka na področju Tr-( vsote 10 milijard. Dok gradi druž-žaškega arzenala — Sv. Marka dr. j ba Farsura, ki bo opravila vsa po-Savona je te dni izrazil svojo skrb | trnhna gradbena dela, medtem ko spričo nevarnosti, da bo dok do- ^ rr.eravajo za opremo infras*truk-grajen v predvidenem roku, kveč- j tllr^ razpisati ustrezne natečaje, jemu z nekajmesečno zamudo, med- Tremltro temelje za dno tem ko bo naprava za čaščenje .... . . . velikih petrolejskih ladij, ki naj bi delala vzporedno z dokom, šele v fazi načrta. Zidani dok, ki bo lahko spreje- doka, ki ga bodo podpirali stebri iz železobetona, kakršni so nosilci {»mola VII. Morsko dno so na tem mestu poglobili do žive skale, ki so jo dosegli v globini 16 metrov. mal lad.ie do 300.000 ton bruto no-j^ doka> M ^ dolg 350 in širok silnosti, naj bi bil po ustrezni pogodbi dograjen do konca februarja prihodnjega leta. Vse pa daje misliti, da do tega datuma ne bo povsem nared, ter da bodo graditelji zaključili z delom nekaj mesecev pozneje. Do zamude pa ne utegne priti le s tehničnega vidika, temveč tudi iz finančnih razlogov. Dok naj bi namreč po prvotnih računih stal 10 milijard lir, ker pa se je med tem časom splošen nivo Stroškov . za delovno .silo in . za ,ma-.. , j. , . ., , , torial občutno dvignil, govorijo naj- n^,atenh ladl3h| novejše cenitve o potreba po_ skuo v Benetkah in Neaplju, Nov sindikalni spor pa je izbruhnil v podjetju SOCOMAR. Gre za podjetje, ki opravlja koncesijska dela v tržaškem arzenalu. Lastnik podjetja, ki šteje kakih 50 delavcev je namreč sporočil sindikalnim organizacijam, da namerava odpustiti kar deset delavcev. Kot razlog je navedel dejstvo, da jim uprava tržaškega arzenala ne dovoljuje več ni naložbi 15 milijard lir. Razliko v višini 5 milijard naj bi krila država ter bo podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino, demokr-ščanski poslanec Belci, zato v kratkem vložil v parlamentu ustrezni zakonska predlog. Finančnih sredstev, pravijo pri konzorciju, ne bo še zmanjkalo tako kmalu, saj so doslej porabili le IZ BOLJUNCA UMRL JE JOSIP OTA r ■ * -j 1 pi Včeraj se .je po Bregu naglo razširila žalostna vest, da je umrl Josip Ota, daleč naokoli znani m priljubljeni brivec roke časopis, ga razgrnil, vešče pregledal in nezadovoljno pogodrnjal: »Fantje, treba bo izboljšati...* Bil je srednje postave z visokim čelom, malce trebušast in majave hoje. Dveh stvari ne bou nikoli pozabil. Ko se je bližala ura, ko je bilo treba redakcijo zaključiti, se je po zveriženem hodniku primajal iz tiskarne v mojo sobo in s široko prekrižanimi rokami sporočil, da je gradiva dovolj: tAdesso basta», je dejal in prenehali smo pisati, kajti Tonijevbeseda, izrečena dobrohotno in prijateljsko, je vendarle zvenela kot ukaz in kdo bi si upal ugovarjati učitelju, v katerega smo imeli popolno zaupanje? Takrat sem nosil še partizansko uniformo in po stari partizanski navadi za pasom nekaj rdečih ročnih bomb, «paradižnikov». kot smo jim pravili, ker so bile rdeče barve. Ko je bilo treba lomiti strani ali tmetirati», kot pravimo temu z udomačenim strokovnim izrazom, so mi za pasom viseče bombe tolkle ob stavni pult in ubogi Toni je kar bledel od strahu, da se ne bi ka tera razpočila. Zato sem jih odpel in položil na pult med stolpce svinca. Malce se je pomiril, toda ko je vlagal stolpce v okvir, je še bolj odstopil od pulta in metiral s še bolj iztegnjenima rokama, kot že sicer zaradi trebuha. Ko sem čez nekaj dni dokončno zamenjal uniformo s civilno obleko in odvrgel vse, kar je bilo na meni partizanskega, se je šele oddahnil in mnogo let kasneje, na proslavi 20-let-nice Primorskega dnevnika, na ka tero smo ga povabili kot prvega proto, mi je prizmi, koliko strahu je tedaj užil. Pa je v isti sapi široko razprostrl roke in obraz mu je prešinil dober nasmeh: »Lepo pa je bilo, lepo, kaj takega nisem nikoli več doživel...* Pozneje sem proto Tonija še kdaj srečaval, tudi ko je zapustil tiskarno, enolično melodijo linotgpov nalezljiv vonj tiskarskega črnila Vsakokrat sva se zaustavila za kratek pomenek in čeprav so potekla leta, se mi je vedno zdel tak, ka krčnega sem prvič videl v majskih dneh petinštiridesetega: prijazen šegav, pokončen in žimhen in ko mi je ponujal stegnjeno roko v pozdrav, mi je vedno prihajal v spomin ob tiskarskem pultu z iztegnjenima rokama nad železnim okvirjem in tistimi rdečimi partizan skimi rekviziti, m katere je poševno in prestrašeno meril njegov po gled. Tonija Zanuttina sedaj ni več Zatisnil je dobre oči in onemel mu je robato prijazni glas. Z njim je odšel eden prvih tehničnih soustvarjalcev Primorskega dnevnika, svetovalec in učitelj našemu prvemu časnikarskemu kadru vse dokler se nismo preselili v Ul. Montecchi. In kar je največ, odšel je resnični, dobri prijatelj. Hvala Vam, dragi, nepozabni pro to Toni. Jože Koren SPDT organizira v nedeljo, 17. t. m. avtobusni Izlet v Trbiž za tečajnike In spremljevalce. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do četrtka, 14. t. m. Prosvetno druitvo Prosek . Kontovel priredi v nedeljo, 17. t. m. Izlet na sneg v Kranjsko goro z avtobusom. Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden in športno društvo Sokol iz Nabrežine vabita svoje člane in prijatelje na družabni večer ki bo v soboto, 16. t.m. ob 20.30 na sedežu društva. Ljudska prosveta VERDI Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se danes začenja prodaja vstopnic za četrto in zadnjo predstavo Bergove opere «Lulu» za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih, ki bo jutri ob 20.30 z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predsta. vah. Dirigent Gustav Koenig. Izvaja opera iz Essna. POLITEAMA ROSSETTI Do vključno nedelje ponovitve glas. bene komedije »Angeli in bandiera*. Danes, Jutri In v soboto so na pro. gramu večerne predstave ob 20.30, v nedeljo pa bosta dve predstavi ob 16.30 in ob 20.30. Pri blagajni v pasaži Protti so na prodaji vstopnice za predstave do so-bote. AVDITORIJ Danes in Jutri popoldne ob 16. uri Bordonova pravljica za otroke »Flor. dinandove dogodivščine*. V petek zvečer je na sporedu enkratna predstava «Male drame* SNG Ljubljane v okviru ciklusa pred. stav v izvirnih jezikih s komedijo Gregorja Strniše «Zabe» v režiji Mileta Koruna, katerega je tržaško občinstvo že spoznalo v režiji odlične uprizoritve «Orestiade». Razna obvestila Združenje staršev dijakov drž. znan. liceja »France Prešeren« obvešča vse odbornike, da bo 1. seja v letu 1971, 13. t. m. ob 19. url v šoli na Vrdelski cesti. » * * V petek, 15. t. m. ob 18.38 bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 zborovanje na katero so vabljeni vsi obiskovalci za politično . socialne študije «Che Guevara*. Razpravljali bodo o dejavnosti krožka v zadnjih letih tu. di glede na pobude v prihodnjih me. secih. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IRST • Ulice F. Filzl St. 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupule tujo valuto Včera|tnji odkupni devizni teča|k Ameriški dolar 620,— Kanadski dolar 590,— Brit. Sferi ing 1.475,— švic. frank 142,— Franc frank 110,— Belg frank 12,— Hol florint 172,— Nemška marka 170,— Avst Šiling 23,80 Dinar 42,— SPD Tabor Opčine vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v sredo. 20. januarja ob 20. uri (prvo sklicanje) v prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana bo ogrevana! Odbor. Nazionale 15.00 «11 re delle lsole«, Charlton Heston, Geraldine Chaplin. Technicolor. Eden 15.00 «Le coppie*, Monica Vlttl, Alberto Sordl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «Operazione erepes Su. zette*, Julle Andrews, Rock Hudson. Technicolor. Grattacielo 16.00 «La prlma notte del dott. Danieli industriale, col com. plesso del glocattolo*. Lando Buz-zanca, Katla Christlna, Saro Urzl. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 »Giochi particolari*. Virna Lisi, MaroeUo Mastroiannl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «La moglie del pretes, Sotla Loren, Marcello Mastroiannl. Technicolor, Alabarda 16.30 «11 trono dl fuocos. Cristopher Lee, Maria Schell. Pre. povedano mladini pod 18. letom. Colorscope. Filodrammatico 16.00 «Indio Black«, Yul, Brynner. Technicolor. Aurora 16.00, 19,00 , 22.00 »Borsalino*, Alain Delon, Jean Paul Belmondo. Technicolor. Cristallo 16.30 «11 prete sposato«, Ros. sanna Podesta, Lando Buzzanca. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15 30 «Nini Tirabuscič*, la don. na che inventd la mossa«, Monica Vitti, Sylva Koscina, Nino Taranto, Gastone Moschin. Peppino De Filip-po. Technicolor. Moderno 16.00 «Metello», Massimo Ra. nieri, Ottavio Piccolo, Lucia Bose. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Qmlctdlo a! neon per 1’ispettore Tibbs*, S. Pol-tier, Martin Laniau. Technicolor. Ideale 16.00 «1 cannonl dl S. Seba-stian*, Anthony Quinn, Anjanette Comer, Charles Bronson. Technicolor. Impero 16.00 «1 magniflcl sette*. Te-chnicolor. Astra 16.00 «Marnie», Sen Connery, Tippi Hendren. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «1 diavoli della guer. ra», Guy Madison, Pascal Petlt. Te. chnicolor. Včeraj-danes Darovi in prispevki Ob 4. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Sava Sancina daruj* družina 2,500 lir za šolo . spomenik NOB v Cerknem ln 2.500 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Josip* Ote darujeta Oton in Mirko 2erja1 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok, Olgo Jazbec vd. Drufovka darujeta nečaka svak I* svakinja 10.000 lir za Dijaško matico- V počastitev spomina ln namesto cvetja na grob pokojne Zorlčine mame Marije Berginc daruje oddelek slovenskih poročil Radia Trat A 12/8W lir za prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju ln 12.500 lir za društvo Dom v Skednju. SOŽALJE Ob hud! izgubi drage Vesne Izražajo družini globoko sožalje Mirita in Angelo Danes. SREDA, 13. januarja VERONIKA Sonce vzide ob 7,43 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.01 — Lu. na vzide ob 18,46 in zatone ob 8.54. Jutri, ČETRTEK, 14. Januarja SREČKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 9, najnižja 3,8, ob 19. uri 6,6 stopi, nje, zračni tlak 1023,1 stanoviten, ve ter severovzhodnik 9 km na uro, vla-ga 46.odst. nebo 3 desetine pooblače-no, morje rahlo razburkano tempe, ratura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA SMRTI in POHOKfc Dne 12. Januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb. Umrli so: 69.1etna VVanda Mora, 73. letni Bruno Volpi, 79-letni Giuseppe Balista, 67.1etni Mario Petrani, 46.1et. ni Edoardo Lazzara, 71-letni France-sco Stark, 65.1etnl Giovanni Tausanl, 87-letni Giovanni Uglianl, 78-letna Ol-ga Sgobino vd. Ertcnl, 57-letnl Luigi Martellani. SOŽALJE Prosvetno društvo France Preš*-ren iz Boljunca izreka globoko sožalje članici pevskega zbora AH* Ota in družini ob izgubi moža W očeta Josipa. SOŽALJE DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFEsculapto, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. Settembre 4, Alla Maddalena, Ul istria 35. Chla. rl • Crotti, Ul. Tor Š. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 1.30) Busollnl, ui. P Revoltella 41. Plz. zul - Clgnola, Korzo Italta 14, Pren. dinl, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1 Sindikat slovenske role Izreka odbornici gospe Adrijani Lavrenčič sO-žalje ob izgubi njene mame. Z A II V A L A Vsem, ki so spremil! na zadirali poti Olgo Jazbec vd. Drufovka se iskreno zahvaljujemo. Družina Lavrenčič Trst. 13. januarja 1971 + Sporočamo žalostno vest, da je zaradi krute usode, ki Jo Je doletela v cvetu mladosti, umrla naša draga VESNA KLJUČAR poh VOCCHI Zaliti sprevod za drago pokojnico bo krenil Jutri, 14.1.1971, ob 15. url izpred openske cerkve na domače pokopališče. Žalujoči starši, mož in drugi sorodniki Opčine, 12. Januarja 1971 Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je 12. t. m. po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče ln nono JOSIP OTA (brivec) Pogreto dragega pokojnika bo danes, 13. tm. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Zadostno vest sporočajo žena Ana, hčerki Zdenka in Nives z družino in drugo sorodstvo. Boljunec, 13. Januarja 1971 * GORIŠKI DNEVNIK V PRODAJI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Pregled razvoja osnovnega šolstva na zapadnem robu slovenskega ozemlja y teh dneh bo v Tržaški knjigar ?* v Prodaji poseben odtis iz prav-, r izšlega zbornika »Osnovna šo-la na Slovenskem 1869-1969», ki ga je Slovenski šolski muzej v IPbijani. Odtis obsega poglavje z naslovom »Pregled razvoja osnov-ega šolstva na zapadnem robi! r',eP®lceRa ozemlja*, ki ga je za “Prmk napisal nas priznani izve nec za zgodovino slovenskega šol-na Primorskem, Drago Pahor, atas, izdan v lični brošuri, obse-*>a nad 100 strani in zajema raz-, op)e od nastanka prvih šol v naših dn -- M- nekako od letnic 1200 iašizm^®11''3 s*ov’enskesa šolstva po ,y rialih poglav.jih v zborniku uravnavajo: dr. Vlado Schmidt dj^vna šola in osnovnošolska zakonodaja pred sto leti*: dr. Vasilij Melik »Slovenci in nova šola», ur- Janez Sagadin »Kvantitativna ana~za. razvoja osnovnega šolstva "^Štajerskem, Kranjskem in Pri-tn°rskem po uveljavitvi osnovnošol- skega zakona iz leta 1869 ter kvantitativni prikaz osnovnega šolstva v poznejši Dravski banovini*, Lojze Ude »Zgodovina slovenskega pouka na koroških osnovnih šolah od leta 1869 do danes*, dr. Franc Strmčnik »Razvoj izobraževanja osnovnošolskega učiteljstva na Slovenskem v obdobju od leta 1569 do razpada Avstro-Ogrske*, Albert Žerjav »Slovenščina kot učni jezik in predmet na osnovnih šolah. 1869 do 1969», Alfonz Kopriva «Od nazornega na uka do spoznavanja narave in družbe*, Venceslav čopič «Pouk matematike v obvezni osnovni šoli*. Venceslav Čopič »Zemljepis v obvezni osnovni šoli*, Janez Tomšič »Oris osnovnošolskega prirodopisnega pouka na Slovenskem*, Drago Stepišnik »Ob stoletnica obvezne telesne vzgoje v osnovnih šolah na Slovenskem*, France Ostanek »Manjšinske šole na slovenskem ozemlju*, Marijan Pavčič »Posebno šolstvo na Slovenskem* in Anica Dolanc »Varstvo in vzgoja predšolskih otrok*. [Dežela bo podprla gojenje sladkorne pese Na včerajšnji sep deželnega od bora je odbornik za kmetijstvo Uo-melli predočil kolegom sedanji položaj glede gojenja sladkorne pese v Furlaniji-Julijski krajini. Vprašanje je stopilo v ospredje v zvezi z napovedano prekinitvijo proizvodnje sladkorja v edini tovarni te vrste na področju naše dežele, nam; reč v tovarni v Cervignanu. Te dni se je odbornik Comelli v tej zvezi sestal tudi z županom Cervignana Mariuzom, ki je hkrati tudi predsednik odbora za obrambo sladkorne tovarne. Odbornik Comelli je na seji orne nil, da se je pred dnevi dogovoril z vodstvom Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA za organizacijo posebnega študijskega srečanja o tem vprašanju. Srečanje bo po vsej verjetnosti v prihodnjem februarju. Deželni odbor bo ponovno razpravljal o gojenju sladkorne pese v Furlaniji - Julijski krajini po vrnitvi odbornika za industrijo Dul-cija, ki je že nekaj dni bolan. Med tem časom pa bo odbornik Comelli pripravil zakonski predlog, s katerim naj bi dežela podprla gojenje sladkorne pese, in sicer v skladu z določbami, ki veljajo za to dejavnost v okviru Evropske gospo- S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Parceliranje zemljišč za ljudske gradnje v Standrežu in v Ločniku Potrebno je proučiti spreminjevalne predloge k regulacijskemu načrtu v skladu z nadaljnjim razvojem industrije, prometa in trgovine carske skupnosti. ni|IIIUIII||i,|,,,llll||||)||||||||t||||||||1||||||||||||||m||||||t||||||||||I||1I1|||||||||||m|)|||||||||||||||)1|l,,,l,|,|M||||||I1)||||||)1||l|||||||1|||||||||||)|||||1|t||||||||||||||||||||||| V NEDEUO POPOLDNE V MOTOVUNSKEM GOZDU Zagoneten umor 47-letnega Istrana ki je s prijatelji iskal gomoljike Nekdo je nanj streljal s pištolo kal. 9 - Najprej se je razširila vest, da je bil ranjen s šibrami - Dva osumljenca priprta ■ Eden je Tržačan in ne s šibrami iz lovske puške, kot so prvotno domnevali. Govorili so namreč, da je po nesrečnem naključju nehote ustrelil Bezjaka neki lovec v Motovunskem gozdu, kjer je revež hotel nabirati gomoljike (po Italijansko tartufi). Bezjak je v nedeljo popoldne šel z nekaterimi svojimi znanci nabirat gomoljike, ki so prava poslastica in se drago prodajo. Tam, pri Mo-tovunu, na obronkih hriba nad dolino Mirne je namreč zelo znano področje gomoljik, ki jih izvažajo za lepe devize. Bezjak in njegovi prijatelji so komaj stopili s ceste, da bd iska.il gomoljike, ko je nenado- Kdo je ubil 47-letnega Josipa Be-iz Mavretičev (občina Buzet)? ‘tesreča na lovu, ali umor? Priprti dve osebo, na kateri je padel Ena izmed teh je Tržačan. ■^skovaina komisija je bila vče-®j še v Buzetu, da zaključi prestavo. Sinoči nismo še mogli izve-za izid preiskave in ime kriv-• Zadeva je precej zapletena in ® mogoče ničesar sklepati ali ugi-i v ’ ker v®1!* stroga tajnost pre-•skave. Morda se bo lahko Izvedelo nek®J več danes. Preiskovalna komisija je ugotovi-^ da je bil Josip Bezjak smrtno z izstrelkom pištole kad. 9, ""'»llinin....................iiiiimliniiiimiillililllliiuilliilllllllllli.. L ^ODNJIH popoldanskih urah Silovit požar včeraj v ladjedelnici Sv. Marka Plameni so zajeli tudi del plavajočega doka Silovit požar je včeraj zgodaj po-wldne izbruhnil v ladjedelnici Sv. carica nedaleč od plavajočega do-,a’ kjer so delavci pripravljali gre-v.-1 te splovitev ladje, do katere ® moralo priti v torek. Plameni so r*JeU najprej lesene postavke za ?P'Ovitev, ki so bili namazani z mast-i kr se razširili na spodnji del J®ka, katerega so šele pred kratkim m,Wvo Prepleskali. Na kraj nesreče so prišli gasilci * Larga Niccolimi in njihovi kolegi !‘ Pristanišča, ki so se pod vodstvom Rivere takoj lotili plamenov. rf1? hi bilo lahko. Bolj kot plameni J« gasilce motil gost in smrdljiv JI1}' ki jim je zakrival pogled na ža-j?6®- Tu in tam so se, posebno ko Dmt-e*er delno razpršil dim, pognali ra?-1 P'amenom, vendar so se mo-nj1.1 kljub maskam, kmalu umak ma počilo. Zadelo je Bezjaka, M se je zgrudil, ne da bi zastokal in zinil besede. Prijatelji so mu priskočili na pomoč in poskrbeli, da so ga z avtom odpeljali v bolnišnico, med vožnjo pa je izdihnil. Za-det je bil v levo stran prsnega koša. Namerni ali nenamerni umor? Maščevanje? Obračun? Prepir? enciklopedija živali Jovan Hadži Razvojna potu živalstva SILNO DRAGOCENA Knjiga Kam razkriva skrivnosti &VALSKEGA SVETA kfadJta knjipatna - Ul. sv. Frančiška 20, 61-792 Precej opravka so imeli tudi na doku, kjer so se zaradi vročine, ki so jo izžarevale stranske stene, vnelo lahko vnetljivo blago in se pojavljali smrdljivi plini. Končno se je gasilcem po napornem delu posrečilo, da so po dveh urah pogasili plamene. Škodo še niso mogli ugotoviti. Mož no je, da je ta precejšnja, vendar bo višina odvisna od tega, koliko je ogenj poškodoval stene in ostale naprave na doku. Prisostvoval je uboju inž. Kožuhareva Filipova obtožili soudeležbe pri umoru Medtem ko se policijski organi trudijo, da bd aretirali morilca bolgarskega inženirja Nikolaja Kožu-hareva Ivana Pavlova, Je njegov pajdaš Dimitar Filipov včeraj v ko-romejskih zaporih zvedel kaj ga čaka. Namestnik državnega pravdmd-štva dr. Bomaccetti, kd vodi preiskavo, Je včeraj Izdal zaporno povelje prati FiUlpovu, katerega je obtožil soudeležbe pri umoru Iz roparskih namenov. Zaporni nalog je podpisal tudi za Pavlova, ki je obtožen umom iz roparskih namenov. Po premoru za božične in novoletne praznike je imel občinski odbor v Gorici pretekli ponedeljek svojo normalno tedensko sejo, na kateri so obravnavali predvsem o javnih delih so odobrili več ustreznih sklepov, na osnovi predlogov odbornika Agatija in po uvodnih besedah župana Martine. Župan je v svojem ekspozeju a-naliziral gradbeni problem v okviru vloge občinske uprave, ter o-pozoril pri tem tudi na celoten položaj na tem področju, ki se ga je treba lotiti reševati z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, da bi od-pomogli nastajajoči krizi v gradbeništvu. V tej zadevi se namerava župan sestati tudi s sindikalnimi predstavniki in obravnavati skupaj z njimi gradbene probleme. Piri tem je treba imeti v evidenci tudi take ukrepe, ki bodo jamčili nadaljevanje industrializacije in izvedbo razvojnih načrtov na trgovskem in prometnem področju. Predvsem je treba pripraviti ustrezne načrte za avtoporto in vzporedne naprave. Odbornik Agati je nato obširno poročaj o najbolj nujnih problemih na osnovi dosedanje urbanistične poJitike občinske uprave. Ker gredo gradnje na osnovi zakona »pon te» h kraju, je treba takoj pripraviti podrobne načrte za bodoče gradnje in za ustrezno parceliranje zemljišč, ki pridejo pri tem v poštev. V kratkem bodo razpravljali tudi o gradnji ljudskih stanovanj na osnovi zakona 167 pri katerem pridejo v poštev tri gradbena področja v Ločniku, Standrežu in ob cesti m. Armata v Podturnu. Med podrobnimi načrti sta na prvem mestu avtoporto in industrijska cona, potem pridejo na vrsto podrobni načrti za stanovanjske gradnje po rajonih in ureditev zgodovinskega centra. S tem v zvezi so že v stikih z inženirji, arhitekti in drugimi izvedenci za ustrezne načrte in njihovo izvedbo. Na eni prihod njih odborovih sej bodo razpravljali o predlogih teh strokovnjakov. Agati je zaključil z ugotovitvijo, da bo treba proučiti nekatere spreminjevalne predloge k regulacijskemu načrtu, bodisi kar se tiče Na križišču trčenje fiata 600 z vespo Zgodaj popoldne so v bolnišnici .*u«3£li prvo pomoč 38-letnemu Glt seppu D’Agostinu iz Ul. Plstoo. D’A-gostimo, ki se Je zatekel v bondšni-co z rešilnim avtom, je Izjavil, da je vozil z vespo po Carducoijerl u-licl namenjen na Garibaldijev trg, ko Je pred semaforjem pri Ponte della. TVibbra 52-letni Giuseppe Prodan iz Ul. Revoltella, ki je zavijal na Goldonijev trg, trčil vanj s svojim fiatom 600. Štiri žrtve prometnih nesreč Predvčerajšnjim ponoči so sprejeli na okulističnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti mesec dni 31-letnega Ariana Pizzameia Iz Stre-marja 10, njegovega 32-letnega prijatelja Luciana Frausima lz Ul. Parim v Miljah pa so pridržali s prognozo okrevanja v osmih dneh na nevrokirurškem oddelku. Pizzamei iin Fraustn sta se sama zatekla v bolnišnico, kjer je prvi izjavil, da je med vožnjo z oplom po Sprehajališču sv. Andreja izgubil oblast nad vozilom in zavozil s ceste. Do nesreče je prišlo, ker ga Je nasproti vozeči avto oslepil. Niti uro kasneje so prepeljali v bolnišnico 27-letnega Giovannija Le-govindja lz Ul. Toti in 25-letnega Bruna Furlana lz Ul. Pleoardi Prvega so sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na stomatološkem oddelku, drugega pa na nevrokirurškem, k|er se bo zdravil 8 dni. Karabinjerji so izjavili, da sta se Le-govimi in Furlan peljala z avtom Chevrolet beneške registracije po državni cesti št. 14, kjer »ta zaradi prevelike hitrosti zavozila v desni pločnik, pri čemer sta se potolkla po obrazu in glavi. povečanja površine za industrijska in trgovska skladišča in za razne druge naprave, kakor tudi za potrebe carinske službe in novih industrijskih naprav. Na predlog odbornika Paulina so nato imenovali komisije za natečaje za 7 mestnih stražnikov, za socialno asistentko z znanjem slovenščine, za živilskega komisarja in ravnatelja na živilskem trgu. Odobrili so tudi nekaj sklepov za ureditev položaja občinskih delavcev. Dalje so odobrili ukrepe za izboljšanje smetarske službe, stroške za dom onemoglih in za šolsko ra.nzo. Odobrili so tudi več prošenj za sprejem v dom onemoglih in v hiralnico Fatebenefratelli. Ob koncu je odbornik Ciuffarin poročal o rezultatih lanskega Andrejevega sejma ter predlagal za organizacijo takega sejma v letu 1971 posebno odborovo komisijo katero so imenovali odbornike Moi-se, Fantini in Ciuffarin. Jutri seja pokrajinskega sveta V četrtek ob 21. uri bo prva letošnja seja pokrajinskega sveta. Na njej bodo pričeli z debato o letošnjem proračunu pokrajinske uprave. O tem so govorili včeraj popoldne načelniki političnih skupin, M so zastopane v pokrajinskem svetu. Verjetno bodo z debato o proračunu končali v nekaj sejah. V prejšnjih letih so proračune predstavljan v debato pozneje, najbolj marljivi so bili lani, ko je bil prana-račun odobren v maju. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE -GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME JUTRI, 14. JANUARJA OB 20.30 v gledališču «G. Verdi)) V GORICI Se vedno se sprejemajo tudi abonmajska predplačila. VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO: Avtobus št. 1 vozi skozi: Pevmo odhod ob 19.35, Oslavje, Ste-verjan - Dvor odhod ob 19.45 — Bukovje, Podgora Avtobus št. 2 vozi skozi: Vrh odhod oh 19.45, Rupo, Peč Avtobus št. 3 vozi skozi: Doberdob odhod ob 19.45 - Poljane Avtobus št. 4 vozi skozi: Jamlje odhod ob 19.45 — Dol Gabrje, Sovodmje, Standrež Avtobusi se bodo ustavili na istih postajališčih kot zadnjič. ..................im.............limit.......iiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiihiiiiii.. S POSVETA NAPREDNIH KMETOVALCEV iiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimmiimmiii Odkupna tena za mleko v hlevu naj bo najmanj 100 lir za liter Potrebno pa je tudi znižati stroške ■ Drugi še nerešeni problemi neposrednih obdelovalcev Te dni se je sestal na posvet pokrajinski svet «Alleanze coltiva-tori* v Gorici skupaj s pokrajinskim patronatom za kmete INAC. Proučili so delo obeh organizmov v lanskem letu potem še program dela za 1971. Ob koncu so s posebno resolucijo poverili izvršnemu odboru nalogo, da pod vzame vse potrebne ukrepe skupaj z drugimi Združenji. Organizmu in ustanovami, za rešitev visečih problemov kategorije kmetovalcev s posredovanjem parlamentarcev, deželnega sveta in pokrajinskih organizmov. Med temi problemi so tudi in zlasti naslednji: Odobritev zakona za reformo kmetijskih najemnin; v okviru sanitarne reforme je treba upoštevati potrebe direktnih obdelovalcev tudi glede zdravil, pravico do pokojnine pri 60 letih za moške in pri 55 letih za ženske ter dvigniti sedanjo najnižjo pokojnino za kmetovalce od 18.000 lir mesečno na raven ostalih pokojnin INPS; kmečkemu delu je treba priznati ustrezno plačilo in zajamčiti primerne cene km-tijskin. pridelkom, zlasti za žito, koruzo, meso, sad je in za mleko; sredstva iz državnih in deželnih virov je treba nuditi predvsem posameznim kmetovalcem ali njihovim združenjem; preprečiti je treba povišanje prispevkov za izbolj- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii KLJUB ŠTEVILNIM POLEMIKAM Pripravljeni so načrti za gradnjo hidroelektrarne na Soči pri Kobaridu Župani in poslanci Severne Primorske za gradnjo tega objekta * Potreba po električni energiji čedalje raste ■ Drugod v Sloveniji so po vojni zgradili veliko elektrarn iiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiitiitiiiKUiiiiiniiiiiiiiiitiiiimiiniitMMiiiiiiiiiiiitiMiMtitiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiii Tragični samomor nesrečnega zaljubljenca Izpušni plini avta zadušili bivšega finančnega stražnika Plini iz izpušne cevi so skozi gumija, sto cevko uhajali v notranjost vozila Filippo Casamassima, bivši 23 letni finančni stražnik, je bil prav gotovo blazno zaljubljen v prikupno 20 letno frizerko. Drugače si ni moč obrazložiti njegovega tragičnega koraka. Casamassimo so namreč včeraj našli nedaleč od cerkve na Vejni mrtvega. Casamassima je pred dvema letoma izstopil iz vrst agentov finančne straže in se zaposlil kot šofer v neki tovarni. Zaročil se je s frizerko in ljubezen bi se morda končala s poroko, če se ne bi dekle pred kratkim premislilo. Casamassimi, ki je bil rojen v Torittu pri Bariju in je v našem mestu stanoval v Ulici Boccaccio 10, je dekle brez ovinkov povedalo, da namerava prekiniti njuno ljubezensko razmerje. Fanta je to spravilo s tira In ker je frizerko resnično ljubil, se jl ni hotel odpovedati. Pred dnevi je šel k njej in ji po vedal, da bo napravil samomor. Pokazal ji je tudi gumijasto cev, ki jo bo povezal z izpušno cevjo avta. Plini motorja bi napravili ostalo. In tako je tudi bilo. Casamassima je odšel na Kras, se ustavil v samotnem gozdičku nedaleč od cerkve na Vejni, vtaknil gumijasto cev skozi luknjo, ki jo je napravil na podu fiata 600, do izpušne cevi. Fant se je vsedel za volan s prižganim motorjem in čakal. Po cevi je nevar ni plin počasi uhajal v zaprto vozilo, najprej omamil Casamassima in ga nato zadušil. Okoli poldne so ga našli mrtvega in zdravniku ni bilo težko ugotoviti vzroke smrti. Truplo nesrečneža so prenesli v mrt vašnico splošne bolnišnice. Včeraj so zaradi zloma desnega gležnja »prejeli s prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem oddelku 73-letnega upokojenca Au-relia Balsa lz Ul. D’Alvlano. B&lsa Je med prečkanjem Ul. Libumla 17-letnJ Elio Muha iz Androne Fra Paolo Nardini oplazil z lambreto in ga podrl na tla. Po nekajletnem zatišju prihaja spet v ospredje gradnja hidroelektrarne v zgornjem toku Soče, tokrat pri Kobaridu. Spominjamo se vročih polemik, ki so delile v dva tabora pred nekaj leti zagovornike in nasprotnike hidroelektrarne Trnovo, ob zgornjem toku Soče. Strokovnjaki so že takrat zahtevali gradnjo take elektrarne, ki bd dajala precej električne energije in s tem pomagala slovenskemu gospodarstvu, ljubitelji narave pa s>» dvignili svoj glas in trdili, da bi nova elektrarna pokvarila zgomje-soško pokrajino. Polemike so se takrat vodile v vseh slovenskih listih, na raznih sestankih in skupščinah, o tem problemu je bil, če se prav spo minjamo, tudi govor na nekem predavanju v klubu »S. Gregorčič* v Gorici. Zagovorniki gradnje nove posoške elektrarne pa ne mirujejo in nji hovi argumenti so tehtni, seveda na gospodarskem področju. Potrošnja električne energije se iz leta v leto veča. Takoj po vojni so Soške elektrarne proizvajale 40 odstotkov vse električne energije na Slovenskem, dandanes pa znaša ta proizvodnja le tri do štiri odstotke celotne slovenske proizvodnje. To pomeni, da so drugod v Sloveniji v teh petindvajsetih letih zgradili celo vrsto novih elektrarn, ki dajejo dragoceno energijo vrsti velikih novih tovarn, pri tem pa seveda ne smemo pozabiti ua potrebe g->-spodinjstva, ki se iz leta v leto večajo. Samo anhovska cementarna, v kateri so izvedli temeljito rekonstrukcijo, bo čez nekaj let porabila vso energijo, ki jo proizvajajo v hidroelektrarnah Doblar in Plave. Kje dobiti torej električno ener gijo za potrebe v drugih krajih? Strokovnjaki menijo, da jo je treba dobiti v domačih hidroelektrar nah. Že pred časom smo pisali o načrtu hidroelektrarne Solkan, sedaj pa je mnogo govora o gradnji podobne elektrarne v bližini Kobarida. V ponedeljek .je bil v Novi Gorici sestanek vseh županov severnoprimorskih občin in vseh poslancev, izvaljenih v novogoriški občini. Politično - upravni voditelji se verne Primorske so se na tem se Stanku odločno izrekli za gradnjo hidroelektrarne Kobarid, ki ima okviru energetske optimizacije za Slovenijo v prihodnjem sredn.jeroč nem obdobju ekonomsko prednost pred vsemi podobnimi objekti. Stvari pa verjetno ne bodo šle na enostaven način. kajti, in to .je bilo na sestanku ugotovljeno, ne katere sile delujejo proti tej grad- nji. Na eni strani so baje taki, ki bi želeli usmeriti sredstva v gradnjo elektrarn drugod po Sloveniji, na drugi pa ljubitelji narave, ki se boje da bi bila z gradnjo hidroelektrarne pokvarjena naravna lepota zgornje Soške doline. V nedeljo v Forni di Sopra občinske smučarske tekme V nedeljo, 17. t.m. bodo v Forni dl Sopra občinske smučarske tekme za mladino. Tekmovanje bo v velikem slalomu im na progi 3 km, za dečke In za deklice. V slalomu lahko tekmujejo mladino! letnikov od 1957 do 1960, na progi pa letniki od 1957 do 1958. Udeležencem bo na razpolago avtobus, ki bo odpeljal ob 6,30 s Trga Battista. Tekme se bodo začele ob 10. uri. Kdor bo Sel na tekmovanje z lastnimi prevoznimi sredstvi, naj se zglasi ob 9. uri na turističnem uradu v Porod dl Sopra. Vpisovanje za tekme pri CAI (Ul. Morelli 37 v Gorica) pri «Oemtro sportivo Italianoi) (Arg sv. Antona 2 ln na županstvu v Gorici (Urad za mladinski šport). ki so nastali v tej stranki pred nekaj meseci. V TriUču so imeli skupščino v nedeljo in tam so izglasovali resolucijo v kateri obsojajo sindikalno politiko svoje stranke. Skupščina goričke sekcije PSU bo v nedeljo zjutraj, v februarju pa bo pokrajinski kongres. lz goriške bolnišnice Na delu v tekstilni tovarni v Pod. goni se je prejšnji večer ponesrečila 46-letna Europea Perticaroli iz Ronk, Ul. Čampi interni 9. V splošni bolnišnici v Gorici so Ji ugotovili poškodbo na desni roki z zlomom zapestja in druge poškodbe ter so jo pridržali za 10 dni na *dravljet\ju. žena je delala pri tekstilnem stroju, ko je po nesreči kolesje pritegnilo roko pod val, kjer Jo je stisnilo. Včeraj ponoči ob 0.45 pa so pridržali za 80 dni na zdravljenju 63-letno Adele Stre ta iz Gorioe, Antonov trg 8, kd je dobro uro prej padla doma v spalnici ter si pri tem zlomila desno stegnenico. Davki na vpogled na županstvu v Gorici Na županstvu v Gorici so na vpogled seznami davčnih obvezancev za dohodninski in druge državne davke in sicer od 14. do vključno 18. januarja. Istotam so na vpogled od 14. do 21. januarja tudi razpasi družinskega davka ln drugih občinskih dajatev za leto 1971. Prvi obrok n pisanih davkov zapade ▼ plačilo dne 10. februarje leto«. Proti eventualnim nepravilnostim m more vložiti pritožba na prefekturo glede državnih davkov in na pristojno davčno komisijo za občinske dajatve. Predkongresno delovanje PSU Socialdemokrati se pripravljajo na svoj kongres; prve sestanke svojih sekcij so že imeli. Na teh sestankih glasujejo o enotni resoluciji vsedržavnega tajnika Ferrija, vendarle je važno koga Izvolijo za delegata na pokrajinski kongres, kajti na Goriškem so znani sponi. PD »TABOR* Z OPČIN gostuje v soboto, 16. tm. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Doberdobu z Nušičevo komedijo ŽALUJOČI OSTALI Vljudno vabljeni 1 šave na področju konzorcijev za področje Gradiška - Krmin in za področje pri Tržiču, kmetom, ki so jim odvzeli zemljo za potrebe splošne koristi, je treba takoj izplačati primemo odškodnino, na katero čakajo v določenih prime rih že več let, obenem pa morajo še vedno plačevati davke zanje. Kar se tiče odkupne cene za mleko v hlevu in prodajne cene pri potrošniku, so na tem posvetu spre jeli sklep, da bodo posredovali pri pokrajinskem uradu za cene, naj bi takoj določili najnižjo odkupno ceno za mleko v hlevu po 100 lir za liter. Glede mleka so postavili podobne predloge tudi pokrajinska zveza veleposestnikov in pa Bonormanska «Coldiretti» ter pri tem ugotovili, da je na Goriškem vedno manj krav mlekaric in da primanjkuje mleka prav zaradi tega, ker se živinorejcem ne izplača imeti živino pod sedanjimi pogoji, če upoštevamo delo, druge stroške in riziiko, Id ga imajo pri tem. Zlasti veleposestniki, ki delajo s tujo_ silo, pravijo, da se jim ne izplača in v nekaterih primerih so že opustili rejo krav mlekaric ter so zaprli hleve. Predlagana cena po 100 lir za liter mleka proizvajalcu, bi vsekakor izboljšala položaj in pripravila marsikoga, da se bo v večji meri posvetil živinoreji. Vendar pa bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe tudi za pocenitev proizvodnje z bolj racionalno živinorejo, ki naj bi opustila zastarele metode ter uvedla bolj modeme ukrepe, s katerimi bd proizvodnjo izboljšali in pocenili. Obenem pa bi bilo treba poceniti posredniško službo, kar bi omogočilo povišanje cene pri proizvajalcu, ne da bi bili prisiljeni preveč povišati najvišjo prodajno ceno pri potrošniku. Le na ta način bodo enaki ukrepi služili za dejanski razvoj živinoreje. Razna obvestila O temi «Za človeka gre» bo predaval dr. Anton Trstenjak, profesor psihologije na teološki fakulteta v Ljubljani, v petek, 15. tm. ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici, Drevored XX. septembra. Predavanje organizira S KAD v svojem ciklusu o sodobnih problemih. lz goriškesa matičnega urada Dne 11. tm. so na goriskem matičnem uradu prijavili 10 rojstev in 6 smrti. Rojstva: Adriano MascoU, Mauro Zavarella, Michele Fomtanin, Ales-sandro Brondand, Maroo Morgagni, Maurizio Leon, Mauro Persoglia, Rosanna Marchi, Giovarani Zaninl in Andrea Zanini. Umrli: upokojenec 51-letni Artu-siamo Dose; invalid 39-letai Prota-sla Nanut; upokojenec 74-letnd Liti-gi M06etti; upokojenka 70-letna Margheriita Peressin vd. Zuccolo; upokojenec 751etnd Angelo Terpin in invalid 81-letoi Leopolde Andrej-., de. VERDI: 17.00—22.00 «Tic, tdc, tic, esplode la vlolenza«, G. Brown in in G. Kennedy; kinemaskopski film v barvah. CORSO: 16.30-22.00 tcLa moglie del prete», S. Loren in M. Mastroian-ni. italijanski barvni film. MODERNISS1MO: 16.30-21.30 «U1-tima notte a Warlock», R. Wind-mark, H. Fonda in A. Quinn; ki-nemaskopski film v barvah. VITTORIA: 17.15 «Le francesi si confessanoi), Cristine Davray to Marlene Alexandre, francoski barvni tlim prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE: 17.00—21.30 «Speedy e Silvestra lndagine su un gatto al di sopra di ogni sospetto«, ka nemaskopska barvna slikanica. / ršič Opozorilo za izlet Primorskega dnevnika Vsem tistim, ki s« nameravajo udeležiti letošnjega izleta Primorskega dnevnika po Avstriji, sporočamo, da se lahko vpišejo najkasneje do sobote 16.*'.m. Vpisovanje pri podružnici Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1/1 vsak dan od 9. do 12.30. Ob vpisu dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. .............iiiiiiiiiiiiiiiii ■iiviiii ll■ll■■ll■«l•l•llllllll*llllllall■■ iiiiiii a ■■ i m lami lami i na... VESTI IZ TRŽIČA Zaradi naglega zaviranja je avto obtičal na tiru Hudo ranjen šofer iz Čedada v tržiški bolnišnici • Še dva primera nesreč Prejšnji večer okrog polnoči m je pripetila na cestnem prehodu čez železnico v San Polo v Tržiču prometna nesreča, pri kateri je bil precej hudo poškodovan 55-lotnd Marto Como lz Oedada, Ul. Oaaali Cotta 2. Gamo ae Je peljal z avtom 1100 ln ko Je hotel preko železniškega tira so ga premotile rdeče luči ob zapornici. Naglo Je pritisnil na zavore ln pri tem ga Je zaneslo na levo preko žive meje in železniškega tira, da Je vozilo treščilo v drog na progi proti Ronkam. Zadnji del vozila pa je obtičal na tiru za Benetke. Gama so odpeljali v tržištoo bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na zdravljenju, saj So mu ugotovili tok, več zlomljenih reber, slom desne noge In druge poškodbe. Železničarji ln njihova reševalna skupina pa so blM zaposleni nad eno uro z avtom preden so ga lahko odstranili s tirov. Za deset dni so pridržali na zdravljenju 10-letnega Glanfranca Bendicha lz Fossalona, ki se je ranil z nožem na levem kazalcu. Pri padcu se je ponesrečil tudi Mlreno Pascuttl lz Nabrežine, Cesta na postajo 28, M so ga tudi pridržali za deset dni na zdravljenju zaredi udarca v lobanjo in drugih poškodb. Vlomilci na Travniku odnesli nekaj orožja V noči od 5. na 6. januar so neznanci vlomili v trgovino Bombi na Travniku. Z dvoriščne strani so napravim v zidu odprtino, skozi katero so se splazili najprej v trgovino ln lz nekega Izložbenega okna odnesli nekaj pušk 1n drugega orodja, kil je bilo tam razstavljeno. Po lati poti so se zopet vrnili na prosto ter Izginili v temi. Gospodarju drug) dan nd ostalo drugega kot prijaviti vlom poMcljl, ki sedaj skuša najti nočne ljubitelje orodja. AZZURRO: 17.30 «Corsari», Giu liano Gemma. Clnemaskop v barvah. EXCELSIOR: 16.00 «Uccidl ma oon dolcezzaa. Romy Schneider. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 «La vera Starta di Frank Mannata* Margaret Lee J. Hun ter V barvah. Aorti Loncu SOČA (Nova Ganca): »Detektiv«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Vitez Bundam), francoski barvni film — ob 18. ln 20. DESKLE: »Krvava luna«, ameriški barvni iilm — ob 19.30. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: »Dr. 2ivago», ameriški barvni film — ob 16. in 19.30. KANAL: Prosto. PRVACINA: «Sramota», švedski film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna «VUla S. Glu-sto«, Korzo Italija 244, tel. 35-38. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna Dott. Ri-smando — Ulica Toti 52, tel. 72701 Zaradi poškodb pri prometni nesreči Je podlegel včeraj v videmski bolnišnici Dominik Bužan star 65 let Pogreb dragega pokojnika bo Jutri, v četrtek ob 15.30 Iz oerim v Stivanu na tamkajšnje pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena ki sinovi, snaha, zet, nečaM in drogo sorodstvo. Videm, Stivan, 13. januarja 1871 Pogrebno podjetje Prescheren, Gradiška PROTISLOVJA MED TEORIJO IN VSAKDANJO PRAKSO Judovski problemi v Sovjetski zvezi se niso začeli s sedanjimi procesi Pogromi v dobi carjev - Stalinova zamisel o judovski državi - Izrael kot država JucJov ali kot sionistična država - Simpatije so se ohladile »Judovska zadeva* se v Sovjetski zvezd zapleta. Dvema sodnima procesoma in dvema obsodbama Judov v Leningradu sledi velika kampanja na Zahodu, katere višek Je menda načrt, ki ga je včeraj razložil ustanovitelj in vodja »Je-vvish Defense League*, to se pravd judovske obrambne zveze Ka-hane Meir, kd je izjavil, da je njegova zveza pripravljena povzročiti krizo v sovjetsko-ameri-ških orfciosdh. Njegova zveza hoče preprečiti, da bi ti dve deželi »gradili medsebojne mostove na truplih Judov*. Ker je v ZDA prišlo do napadov na sovjetske državljane, washdngtonska vlada «raizrmšlja», kaj bi v zvezi s tem ukrenila. Zadeva, kot vidimo, ni enostavna, zato ponavljamo, da se »judovska zadeva* zapleta. Oba procesa, prvi proti 15 obtožencem, od katerih jih je 13 judovskega porekla, in drugi proti poročniku Rdeče armade Zalmon sonu, oba zaradi pripravljanja pobega z letalom iz Sovjetske zveze, so mnogi ljudje po svetu, in še posebej Judje, tolmačili kot politično dejanje in ne kot običajno sodno zadevo. Tako so ta dva procesa toimaofli tudi nekateri sovjetski Judje, češ da so ti procesi uperjeni proti vsem Judom v Sovjetski zvezi. Protijudovsko razpoloženje, o katerem se sedaj toliko govori, na zemljepisnem področju sedanje Sovjetske zveze (in ne samo tu) ni novo. Carski pogromi proti Judom so postali simbol brutalnega preganjanja Judov. Z oktobrsko revolucijo je bilo teh pogromov konec, ker so tudi Judje postali v sovjetski državi drugim enakopraven narod. Tudi Judoim je bila priznana nacionalnost, pa čeprav Judje niso naseljevali nekega določenega zemljepisnega področja kot drugi narodi, ki sestavljajo Sovjetsko zvezo. Stalin je skušal to vprašanje rešiti na svoj način: leta 1923 je dal ustanoviti tako imenovano Birobidžansko republiko, ki je bala namenjena izključno Judom in je bila na Daljnem vzhodu na meji med Sibirijo in Mandžurijo. Tja so selili Jude iz raznih predelov Sovjetske zveze. Toda to je ostal le ponesrečen poskus, kajti avtonomna oblast Birobidžan sicer še vedno obstaja, toda tu živi le kakih 10.000 Judov, ostali. pa so razpršeni po vsej Sovjetski zvezi. ...Ruski Judje so bili na prelomu stoletja zelo strnjena judovska skupnost, ki je imela tudi močno razvito kulturo v Judom skupnem jeziku jidiš. Stalinu se pripisujejo »zasluge*, da je začela kultura jidiš in tudi judovsko šolstvo hirati. Razlogov je več. Z letom 1948 se je začelo judovsko vprašanje v Sovjetski zvezi, podobno kot drugod po svetu, povezovati z novo izraelsko državo. Sovjetska zveza je imela z Izraelom dobre oAiose in mu je v prvi arab-sko-izraelski vojni leta 1949 tudi pomagala. Preko Češkoslovaške ga je oskrbovala z orožjem. Stalin je podpiral Izrael, ker je računal, da bo preko Judov izrinil z Bližnjega vzhoda Britance. In Izrael j« bil tedaj na tem področju resnično nekakšen otok demokratičnih družbenih odnosov, seveda v primerjavi z okolnim še pol fevdalnim arabskim svetom. V Sovjetski zvezi so sicer kmalu začeli razločevati med judovstvom in sionizmom, proti katere- mu je bil veliko prej nastopil že Lenin. In ko se je sionistično o-barvana judovska država začela izraziteje povezovati z Zahodom, se je prejšnje prijateljstvo Moskve do Izraela naglo ohladilo. Stalin se je zbal ameriško-izraelske povezave, hkrati pa mu ni bilo pogodu navdušenje sovjetskih Judov do nove judovske države. Na to ga je opozoril primer sedanje predsednice izraelske vlade Golde Meir: ko je prišla v Moskvo za izraelskega veleposlanika, so ji moskovski Judje priredili navdušene manifestacije. Zavedati se moramo, da živi v Sovjetski zvezi danes okoli 3 milijone Judov, od katerih jih 900 tisoč živi v Ukrajini, kar 400 tisoč pa v sovjetski prestolnici. Ohladitev Moskve do Izraela je imela za posledico tudi zamenjavanje antisionizma z antisemitizmom. Moskovska vlada sicer ni nikoli nastopila proti judovstvu. Toda dopuščala je, da so počeli drugi. To ni le sovjetski pojav. Antisemitizem smo imeli vedno tudi na Poljskem, v Češkoslovaški oa tudi kje drugje, koder so živele in še živijo judovske s k urnosti. Pogromi, ki smo jih omenili v Rusiji, niso bili izključno ruska posebnost, ampak so se prave gornje proti Judom dogajale tudi drugod. Če ni sovjetska uradna politika nikoli napadla judovstva, pac pa sionizem, ni hkrati storila nič konkretnega, da bi judovsko skupnost podprla, kot je podpirala druge nacionalne skupnosti, ki ne spadajo med velike narode in potrebujejo zato oporo. Judje so se v Sovjetski zvezi mogli posamič uveljaviti in na določenih področjih imajo zelo pomembne položaje. Med sovjetskimi znanstveniki ie veliko Judov, prav tako je veliko Judov med sovjetskimi gospodarstveniki, bolj malo pa je sovjetskih Judov, ki bi se ukvarjali z aktivno politiko. V sovjetski vladi je en Jud, ki je hkrati tudi edini Jud član CK KP SZ. To ni posebnost Sovjetske zveze, pač pa opažamo to tudi drugod, kjer žive Judje. Teoretično so v SZ Judom odprta vrata tudi v politično kariero, toda le redek je sovjetski Jud, ki je ubral to pot. To ni nič čudnega, če pa je list centralnega komiteja, Sovjetskaja Rossija, pred tremi leti zapisal, da so vsi Judje, ki ne živijo v Izraelu, »potencialni izdajalci domovine*, «agenti Izraela*. Večina sovjetskih Judov se je že močno asimilirala, vendar je, kot smo že rekli, danes v Sovjetski zvezi še vedno okoli 3 milijone Judov. Trditve, da bi se vsi radi izselili v Izrael, so zgrešene, pa čeprav je tudi res, da ne manjka sovjetskih Judov, ki bi radi zapustili SZ. Vzrokov za to je več, predvsem neurejen položaj judovske skupnosti. Pa tudi dejstvo, da so po vojni med Izraelom in arabskim svetom sovjetski Judje pod psihološkim pritiskom. Kar se tiče izseljevanja iz SZ pa so Judje povsem enakopravni z ostalimi sovjetskimi državljani, ker veljajo za vse sovjetske državljane enake in res velike omejitve, ne glede kateri narodnosti pripadajo. Rekli smo, da sovjetska oblast uradno ne pozna antisemitizma. Hkrati pa tudi ne preprečuje izbruhov protijudovstva in tako se pojavljajo pro^ejudovski izbruhi. Tudi med pisatelji jih najdemo. Tako na primer Ševcov piše proti-judovske knjige, ki gredo v velikih nakladah med bralce. V takšnih razmerah je naravno, da pride tudi do za sovjetske oblasti neprijetnih dogodkov. Lani novembra je izraelski predstavnik v OZN Tekoa nastopil v Združenih narodih z zahtevo 18 gruzinskih Judov, ki so zahtevali izselitev v Izrael. Sovjetske oblasti so na to odgovorile s tiskovno konferenco 52 uglednih sovjetskih Judov, ki so to obsodili. Le nekaj dni pozneje je 39 sovjetskih Judov razširilo med tujimi dopisniki v Moskvi zahtevo po izselitvi v Izrael. Še in še bi mogli navajati primere, ki dokazujejo, kako se skupine sovjetskih Judov opredeljujejo za Izrael in kako druge skupine njihovih rojakov zagotavljajo Sovjetski zvezi svojo naklonjenost. To je povsem razumljivo: med tremi milijoni Judov moremo najti pristaše ene in druge »smeri*. Vsekakor pa to povzroča sovjet- skim oblastem težave, ki jih določeni krogi na Zahodu izkoriščajo. Izjava, ki jo je dal v začetku omenjeni načelnik judovske o-brambne zveze Kahane Meir, dokazuje, da hočejo te težave določeni judovski in tudi ne judovski krogi po svetu izkoristiti do skrajnosti. WASHINGTON, 12. — Statistike, ki so jih dokončali ob koncu leta v ZDA, kažejo, da se je že drugo leto zapovrstjo zmanjšalo šitevilo letalskih nesreč pri ameriških trgovskih letalskih progah. Leta 1970 je umrlo 145 oseb zaradi letalskih nesreč na stalnih progah. To je najnižje število v zadnjih dveh letih. Hkrati pa se je povečalo število letalskih nesreč za zasebna letala. Tu gre za turistična letala, »zračne taksije* in za polete »charter*. Leta 1970 je bilo na takih progah kar 1270 mrtvih na 4.927 nesreč, leta 1969 pa 1495 mrtvih na 4.767 nesreč. (Foto F. Volfe) Z UVEDBO NOVIH DECIMALNIH MER Velika Britanija v «decimalizaciji» Do leta 1975 naj bi sprejeli vse mere s «kontinenta» - Britanci se bodo s težavo privadili na nov denarni sistem V Veliki Britaniji, ki je biia znana v preteklosti po svoji »splendid isolation*, je kljub napredku in povezovanju z ostalimi državami predvsem v Evropi, ali na kontinentu, kot pravijo Britanci, ostal delček dediščine nekdanje izolacije. Od ostalega sveta se razlikujejo po svojih merah, po monetarnem sistemu... Toda tudi te razlike bo kmalu konec. Do leta 1975 naj bi bila končana decimalizacija mer. Začelo se bo 15. februarja, ko bo dokončno sprejet decimalni način v monetarnem sistemu. Nič več ne bo gvine.ja veljala 21 šilingov, funt 20 šilingov, šiling dvanajst penijev, kot je bilo doslej. Vse bo šlo po deset. Toda kot je bilo prej težko tujcem, ki so se morali ukvarjati s takim monetarnim sistemom, tako bo sedaj težko Britancem, ki so bili navajeni na svoj že ustaljen način računanja z denarjem. Namesto 240 enot bo sedaj šter-ling vseboval natančno sto penijev in kdor bo moral prestati največje muke pri spreminjanju sistema bo nedvomno angleška »housevvife* — gospodinja, ko bo nakupovala vse, kar je potrebno za dom. Predvsem zato. ker bodo že letos začeli z novim načinom merjanja tudi pri oblačilih. Doslej so namreč mere oblek iz ražali v »inchih*. Odslej bo morda ženska pisano pogledala, ko ji bodo dejali, da so njene mere 90 — 65 — 95, kajti v »inchih* so iste mere 36 — 26 — 38. Kot decimalizacija, tako naj bi tudi uvedba metričnega sistema pripomogla k lažjemu prehodu Ve like Britanije v evropsko skupno tržišče, če bo prišlo do tega sklepa. Toda zabavno je pomisliti, Vzgojni kotiček Sreča v življenju je odvisna tudi že od zgodnjega otroštva Na željo čitateljev ponovno uvajamo vzgojno rubriko, ki jo bo vodila mlada tržaška psihologinja Zorka Orel-Bečaj, ki je rade volje sprejela našo ponudbo. Najperj bo z nizom člankov povedala nekaj osnovnih misli o vzgoji otrok, v kasnejših člankih pa bo obravnavala nekatera specifična vprašanja slovenskih otrok v zamejstvu. Pripravljena je tudi odgovarjati na pisma bralcev. Rubrika bo štirinajstdnevna. Prav goiovo želi vsak roditelj svojemu otroku, da bi odrastel v uspešnega, srečnega človeka. Da se ta želja uresniči, je potrebno, da poteka otrokov razvoj normalno, da so dani vsi tisti pogoji, ki omogočajo razvoj otrokove osebnosti. Kaj pa sploh razumemo pod besedo osebnost? V vsakdanjem življenju se dogaja, da pravimo za človeka, ki se po nečem zelo odlikuje od ostalih, — »ta je pa osebnost». To je napačno pojmovanje besede *osebnosti», kajti vsak človek rima* osebnost. Posameznikovo osebnost opredeljujejo namreč njegove lastnosti kot so temperament, karakter, sposobnosti in telesne značilnosti. To, da bo posameznik določene lastnosti razvil, drugih pa ne, je odvisno predvsem od naslednjih dejavnikov: dednosti, okolja m posameznikove lastne aktivnosti. Vplivi teh treh dejavnikov se med seboj prepletajo in delujejo drug na drugega Kljub temu pa ima pri določenih lastnostih važnejšo vlogo dednost, pri drugih pa okolje. Tako bodo na primer lastnosti temperamenta v glavnem odvisne od podedovanih osnov, e-nako sposobnosti in telesne značilnosti. Karakterne lastnosti (to so lastnosti, s katerimi vrednoti- mo ravnanje posameznika kot pravilno ali nepravilno, družbeno koristno ali škodljivo, moralno ali nemoralno, na primer hrabrost, strahopetnost, poštenost, nepoštenost) pa se razvijejo predvsem pod vplivom okolja. Pod okoljem moramo razumeti: predmete okolja, dogodke in doživljanje, zahteve, Ici jih imajo posamezne osebe in družba, družbene razmere, v katerih posameznik živi, pa družbene norme in načela, s katerimi se srečuje. Kot že omenjeno pa je za razvoj osebnostnih lastnosti potrebna posameznika aktivnost, človek si mora zavestno prizadevati in se namenoma potruditi, da si razvije določene osebnostne lastnosti. Ko se otrok rodi. ne vemo, kakšne »naratme darove» je prinesel na svet. Več kot to. ali je podoben bolj materi ali boli očetu, ne moremo ugotoviti. Pa Še točnost te ugotovitve je vprašljiva, saj spreminja otrok v teku razvoja tudi svojo zunanjo podobo. O ostalih otrokovih lastnostih, oziroma dispozicijah zanje pa ne vemo prav nič. Velikokrat mislimo, da je dovolj, da otroka nahrcffiimo, oblečemo, položimo spat; razvoj bo tako in tako šel svojo pot, modrujemo, in dovolj bo še časa, da bomo določeno zaželeno lastnost v otroku razvili, ko bo večji, ko bo že razumel to. kar mu bomo hoteli dopovedati. Veliko je pa takih lastnosti, ki pridejo sicer res do izraza pozneje, ko je otrok večji, osnove za njihov razvoj pa morajo biti dane že v najnežnejši življenjski dobi. Res je da se zdi, da je dojenček zgolj biološko bitje, ki pasivno sprejema spodbude okolja. Prav zaradi tega menimo, da zadostujeta skrb in nega za njegovo telesno rast in zdravje. Vendar pa novorojenčku ni potrebno samo to dvoje, pač pa ima tudi že duševne potrebe, in sicer potrebo po varnosti, ljubezni, pozornosti. Pogosto lahko pride do nezaželenih posledic za razvoj osebnosti, če ni zadoščeno tej potrebi. Otrok, Ici ne doživlja občutka sprejetosti, varnosti v svojem zgodnjem otroštvu, utegne kasneje kazati nezaupanje, celo sovražen odnos do drugih kot značilne poteze svoje osebnosti. Obratno pa, če je ta otrokova potreba zadovoljena. se bo počutil varnega, v odnosu do drucih bo sproščen, zaupljiv. Važno je torej, da poznamo o-trakove potrebe že od vsega začetka njegovega življenja. Če jih bomo poznali, jih bomo lahko zadovoljevali in s tem ustvarili u-godne pogoje za otrokov normalni razvoj. Otroku bomo omogočili, da bo svoje naravne darove lahko v polni meri razril in izkoristil. Z. Orel-Bečaj da so začeli z uvajanjem novega načina merjenja ravno pri modnih izdelkih, ko .je znano, da je moda najbolj muhasta dejavnost in bi nedvomno najmanj izgubila, če bi ne bila prirejena po novem merjenju. Zdi se, da so se mnogi prodajalci oblek odločili, da bodo po samezne velikosti oblek označili kar s številko in pri tem označili tudi višino ženske, za katero so pripravili obleko, Otroške obleke so že označili z merami izraženimi v centimetrih, moške obleke pa sledijo ženskim. Toda tudi po letu 1975, ko naj bi že povsem sprejeli metrični sistem, bosta še dva izdelka nosila »britanske* mere: rokavice in nedrčki.— Britanski točiti označevanja mer je namreč tu prevzel vso Evropo in sklenili so, da bodo tako označevali še naprej. ______________ Najbolj priljubljen filmski igralec HOLLYWOOD, 12. - V začetku leta je značilno, da vsi polagajo obračun preteklega leta; že večkrat smo objavili različna mnenja in statistike za preteklo leto, oglejmo si torej še- podatke iz referenduma, ki so ga izvedli med lastniki ameriških kino dvoran o filmskem igralcu, ki je med občinstvom najbolj priljubljen. Pred vsemi prednjači Paul Nevvman — to je igralec, ki je občinstvu najbolj všeč in ki je temu primemo tudi pripomogel lastnikom kinov, da so na njegov račun največ zaslužili. Nevvmanu sledijo Ciini Eastwood, Steve Mc-Queen, John Wayne, Elliott Gould, Dustin Hoffman, Lee Marvin, Jack Lemmon in med prvimi desetimi ljubljenci filmskih gledalcev je tudi edina ženska Barbra Stredsand, Očitno je, da je občinstvu najbolj všeč moški filmski svet kot ženski. Poleg tega so bolj priljubljeni že tradicionalni filmski igralci kot pa modemi igralci. O-membe je vredno, da John Way-ne še vedno žanje uspeh, kljub letom, ki jih je kar precej, saj je na spisku najbolj simpatičnih že 22 let. Statistika .je zanesljiva, saj je bito merilo denar. CAORLE, 12. — V Caorle pri Benetkah sta dospela Sen ta Berger in Daniele Dublino, ki naj bi v tem kraju snemala nov film, z naslovom »Jegulja za 300 milijonov*. V filmu bodo nastopali še Gabriele Ferzetti, Lino Toffoto, Ottavia Piccoto ki Rodolfo Ban-dini. ZOPET KAMPANJA PROTI KAJENJU V ZDA Kajenje nosečnice in nerojeni otrok Večkrat je kajenje krivo za rojstvo mrtvega otroka Tudi iz Japonske vznemirljivi glasovi o cigaretah »Splošni zdravnik* Združenih držav Amerike je začel novo kampanjo proti kajenju. Izšel je iz trditve, da so ženske, ki kadijo, mnogo bolj podvržene nevarnosti, da bodo rodile mrtvega otroka ali pa, da bo njihov otrok imel pri rojene napake. Po mnenju dr. Jesseja Steinfel-da ima kajenje med nosečnostjo, kar je tudi dokazano, negativne posledice za zarodek in s tem spravlja v resno nevarnost novorojenčkovo življenje, ali pa vsaj poveča nevarnost prirojenih napak. Po podatkih, ki izhajajo iz statistik, nai bd bila taka nevarnost med ženskami, ki kadijo, za dvajset odstotkov večja kot pri nekadilkah. Ženska, ki kadi, povzroča, da je njen še nerojen otrok podvržen vsem negativnim posledicam tobaka. To je dejstvo, ki so ga po mnenju dr. Steinfelda doslej preveč zanemarjali in ga jemali preveč neodgovorno. Pri tem je bil rezultat tak, da se je še vedno preveč otrok rodilo z anomalijami, zaradi katerih so bili nesrečni celo življenje, ali pa da so se rodili že mrtvi. Dr. Jesse Steinfeld pa je prepričan, da .je problem veliko težji zaradi tega, ker so statistike pokazale, da je za žensko veliko težje kot za moškega prenehati s kajenjem. Po anketi, ki so jo izvršili, so namreč ugotovili, da je zelo malo moških, ki pred petnajstimi leti niso kadili in so sedaj začeli kaditi. Za ženske pa pri katerih .je izjema skupina od osemnajstih do štiriindvajsetih let, je število žensk, ki sedaj kadijo, zelo naraslo od leta 1955. Po mnenju dr. Steinfelda naj bi ženska veliko težje nehala kaditi zaradi reakcije na dolgotrajno zatiranje vseh vrst in tudi zato, da bi si zagotovila neke vrste enakopravnosti z moškim. Poleg tega tudi vedo. da se bo verjetno njihova telesna teža pove čala za nekaj kilogramov, če bodo nehale kaditi, in vsi ti neznatni razlogi povzročajo, da se ženska ne more, ker noče, odpovedati kajenju. Lani je na primer nehalo kaditi 25 odst. moških toda le 15 odst. žensk. Seveda je dr. Stoinfeldova trditev takoj vzbudila reakcijo in pri kom, če ne pri predsedniku zavoda za tobak Horaceju Kome-gayu. Ta je izjavil, da se je zelo začudil, kako da ni dr. Steinfeld citiral poročila državne znanstvene akademije iz leta 1970, ki pravi, da kajenje ni nujno povezano z mrtvimi porodi in prirojenimi anomalijami. Toda tudi iz Japonske prihajajo resni pozivi proti kajenju. Dr. •MuiiMiiiiiuiiuiMiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiituiiNiiiinmiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne računajte s pričakovanimi pomočmi. Razum naj prevlada nad čustvi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite naklonjeni pobudam, vendar se skušajte ogniti odgovornosti. Tudi v primeru očitkov ohranite mimo kri. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaši predstojniki ali sodelavci bodo imeli z vami veliko razumevanja. Ne izkoriščajte tega. Ljubosumni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo primeren dan za navezavo novih stikov. Hvaležnost neke osebe bo v vas zbudila veliko zadoščenje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uveljavili se boste tudi v tem poslu. Zanimiva srečanja v popoldanskih urah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če želite rešiti zapleteno nalogo, se je lotite naravnost Z iskrenim nastopom vam bo uspelo obnoviti zapravljeno staro prijateljstvo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preobloženi boste z delom, toda veliko bo tudi finančnih uspehov. Razčistili boste neki stari spor. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ugoden dan za daljnoročna načrtovanja. Z energičnim posegom boste odpravili neko dvoumno situacijo- STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugoden dan za izvedbo vaših programov. Odkrili boste metodo za izboljšanje družinskega vzdušja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odtočiti se boste morali ali za to ali ono. Prijeten večer v družbi starih znancev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priporočljiva je večja previdnost pri nakupih. Srečno zakonsko vzdušje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Reševati boste morali zelo zapleteno vprašanje. Obdajalo vas bo pesimistično razpoloženje. Takeši Hirajama, član japonskega središča za boj proti raku, je namreč izjavil, da se bo število smrti zaradi raka na pljučih, ki ga povzroča kajenje v šestih letih še za enkrat povečalo, če ne bodo v "osameznih državah sprejeli strožjih ukrepov proti širjenju razvade kajenja. Ameriški filmi v letu 1970 NEW YORK, 12. - Lani so snemali do 30. novembra 221 ameriških filmov, od katerih so 131 filmov posneli v ZDA, 90 pa v drugih državah. Ti podatki so podobni tistim iz leta 1969, ko so v istem času posneli 219 filmov, od katerih 115 vZDA in 104 v tujini. Značilnost filmske produkcije v ZDA za leto 1970 pa je tudi, da so večje filmske družbe omejile svoje delovanje, medtem ko so se bolj razbohotile manjše družbe. V odstotkih znaša povišek manjših družb 90-odstotno znižanje delovanja večjih pa 25 odst. V splošnem ti podatki niso zadovoljivi, kajti v Hollywoodu se je brezposelnost povečala na 40 odst. NEW YORK, 12. - Nedavno so v New Yorku objavili vsakoletni seznam najbolj elegantnih žensk na svetu. Na vrhu lestvice je Begum A ga Khan, sledijo ji žena maroškega poslanika pri OZN gospa Benhima, Catherine Dene vue, Sophia Loren, žena francoskega predsednika gospa Pompi-dou in žena kalifornijskega guvernerja gospa Reagan. Nova serija štirih knjig Naše besede Za novo serijo štirih knjig v zbirki Naša beseda je značilno, da nam predstavlja literarnega zgodovinarja in esejista. da zajema v eni knjigi predstavnike naše najstarejše literarne generacije, da pa eno knjigo posveča dvema že umrlima pesnikoma modeme slovenske poezije. Knjige so torej razdeljene takole: dve knjigi zavzema delo Ivana Prijatelja, eno knjigo dela Zoisa, Pohlina, Linharta in Vodnika, eno knjigo pa poezija Pavla Gohe in Lili Novy■ jeve. Prav je, da srno v tej seriji knjig, ki so namenjene današnjemu človeku, dobili tudi delen prikaz enega najmarkantnejših in obenem najbolj poetičnih literarnih zgodovinarjev Ivana Prijatelja, ki je s svojimi esejistično pisanimi deli odkrival docela nove podobe predstavnikov slovenske literature. V mislih imamo predvsem njegovo znano delo Duševni profili slovenskih prejx>roditeljev, ki je sicer izšlo že ob koncu Prijateljevega življenja, ki pa pomeni bleščeč in slikovit prikaz slovenske literarne zgodovine skozi največje osebnosti naše književnosti. 1/ prvi knjigi Prijateljevega izbranega dela je objavljen le del tega spisa, uvodni odstavek in drugo poglavje. Druga knjiga pa prinaša še posebno lepe eseje Ivana Prijatelja o Prešernu. Stritarju, Aškercu, Murnu in Cankarju. Če vemo, da je Prijatelj oplodil li-teramo-zgodovinsko raziskovanje z veliko razgledanostjo po svetovnih zlasti slovanskih literaturah in z estetsko-kritičnim in sociološkim poglabljanjem v literarna dela (Ravbar — Janež), potem je njegov pomen za raziskovanje slovenske literarne preteklosti toliko večjega pomena. Prav je zato, da smo ga vsaj z nekaterimi deli približali tistemu današnjemu bralcu, ki mu je pri srcu slovenska literatura. V teh Prijateljevih spisih bo našel dovolj dragocenega in zanimivega branja Naslednja knjige nove serije zbirke Naša beseda je posvečena najstarejšim predstavnikom sla venske književnosti. Prvi je pred stavljen Žiga Zois in sicer z devetimi pismi, ki jih je pisal Valen tinu Vodniku. Ta pisma so zanimi va za branje, še večji je njih kul tumozgodovinski pomen. Z njim je namreč Zois pokazal svoj od nos do narodnega preporoda, do slovanskega jezikoslovja, slovstva in do sodobnikov, pokazal pa je Vodniku tudi pravo pot in ga u-smeril v literaturo. Marko Pohlin je v knjigi predstavljen s predgovorom svoji Kranjski gramatiki. TaMVod pa j e, kot je znano, mnogo pomembnejši kot sama slovnica, saj v njem govori o slovanskih narodih. Slovencih, o koristnosti slovenskega jezika, za katerega poudarja potrebo po slovnici in slovarju, Anton Tomaž Linhart je predstavljen s svojim poskusom zgodovine s pismi, predvsem pa s svojimu dramama Županovo Micko in Matiček se ženi Jasno je, da v taki knjigi Linhart ni mogel biti prezrt saj velja zn začetnika slovenske dramatike, njegovi dramski stvaritvi pa sta živi še dandanes Končno je prea-stavljen še Valentin Vodnik s svojimi najznačilnejšimi pesmimi in avtobiografijo. Ta knjiga je toiej precej zgodovinsko pobarvana. Na drugi strani pa je urednik Janko Kos pokazal očitno prizadevanje, da bi izbral taka dela, Id so kakorkoli zanimiva za današnjega bralca. Škoda pa je, da je Vodnika le premalo upošteval. Četrto knjigo sestavljajo poeziji Pavla Golie in Lili Nomjjjeve. Uredil jo je Josip Vidmar, ki je Go-lievo poezijo razdelil na pet ciklov in vanje razvrstil Golievl stvaritve od dekadentno razpolože' nih jtesmi, od ljubezenskih in socialnih pesmi do satiričnih pesm> in tistih z motivi osvobodilnega boja. Verjetno je to prvi poskus, pri■ kazati pesniško žele v Pavla Golil v kritičnem izboru, škoda je leda takemu izboru manjka uvodni beseda Isto velja za pesniško žetev Lili Novjjjeve, katere poezijo je urednik razdelil na dva cikla. Josip Vidmar je sicer pesnico Lili Novi-jevo predstavil javnosti že po nje-ni smrti z zbirko Oboki, vendar il sedanji izbor nekoliko drugačen-Prvi ciklus pesmi, zaletih večinoma iz zbirke Temna vrata. izraŽO pesničino osebno in življenjsko tragedijo, drugi ciklus, obsegajoč pesmi iz druge pesniške zbirke, po izpoveduje prehod v službo umetnosti pa tudi slutnje konca i* bližnje smrti. Tudi za Novjjjevo W lahko rekli, da bi njena poezijo potrebovala spremno besedo. Toda od osnovnega načela, naj v teh knjigah Naše besede govore umeb niki sami bralcem neposredno bilo mogoče odstopati. Tako se to-rej današnjemu času že prečei odtujena Pavel Golia in Lili Novi ■približujeta sodobnemu ljubitelj poezije s svojo pristno liriko neposredno. Sl. Ru. ENALSTAMPA. Notiziario mensil* della Direzione prcvinciale di CU' neo. Dicembre 1970. NAŠ JEZIK — LA NOSTRA LlN' GUA. Glasnik molizanskih Hrvata. Godina 4, Listopad 1970. 1* vsebine — Miroslav Varoš: Gc vareči atvoreno. Ernesta Baureri Čast Matici hrvatskoj. Mi lava La|' ii: Prijatelj Fulvio. Veseljko Vidovič: Odavno. Nikola Bičanicj Oj ti vilo, vilo Velebita. Prof. Nikola Ivanovič: Prilog proučavanju podrijetla molizanskih Hrvata. E. Ambrogio Patemo: Pas-seggiata nella Valle del Trigno-Ivan Vidovič: Molizanskim Hrvatoma. Ivan Pušič: Za točenih Talijanski fcrulli, vuku pori jeklo iz naših trinja (bunja) ? Beba Perovič: Bake i mi. • * » «YUGOSLAVIA» — jugoslovanska revija za ekonomska, tehnična i® socialna vprašanja. Izšla je prva številka nove revije, ki jo izdaja časopisno podjetje »Porodica i do-mačinstvo* v Zagrebu. V predgovoru se naglasa, da se bo revija ukvarjala konstruktivno s kritičnimi, analitičnimi, polemičnimi in informativnimi vprašanji. Uredništvo namerava izdajati po eno številko vsake tri mesece. Prva številka se predstavlja v bogati obliki. Tiskali so jo po s*' stemu offset v obratu časopisnega in grafičnega podjetja »Delo* v’ Ljub’jani. Glavni in odgovorni urednik je A. Nola, v redakcijskem kolegiju pa js devet priznanih strokovnjakov in univerzitetnih docentov. V to prvo številko je prispeva* daljši sestavek o maloobmejne!® prometu ter o blagovni in turistični izmenjavi med Trstom in ustrezni!® odsekom jugoslovanskega mejnega pasu predsednik tržaške trgovinsko zbornice dr. Caidassi. T"".I rri m mmr WTM. wmm v. '/////' s//. V/s/sssj r r/////j ( TRSTA 7.15, 8.15, 13.15, 14.IS, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinsiki ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Iz potne torbe M. Matičetovega; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.40 Kvartet Ferrara; 15.50 Koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Parada plošč; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov! 11.30 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Oddaja za otroke; 18.00 Operne skladbe; 19.30 Prenos RL; 22.15 Novo in moderno; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.35 Radijska priredba; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z O. Piccoto; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Spored za mladino; 18.15 SREDA, 13. JANUARJA 1971 Zabavna glasba; 19.30 Pesmi iz glasbenih komedij; 20.20 Radijska priredba; 21.55 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored s P. Villaggiom; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Uspeli motivi; 19.02 Glasbena oddaja; 21.00 Večerno vabilo; 22.00 Gledališki tednik; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 13.00 Albinonijevi koncerti; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzpo-rettoa glasba; 13.05 Medigra: 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja: A. Corelli; 16.15 Radijska priredba; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasbe izven spored®’ Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.30 O-peme skladbe. filodifuzija 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna itaJ. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba za pihala: 12.30 Plošče resne glasbe; 13.10 Čajkovski; 13.30 Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaje; 8.10 Operna matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Mari- jana Deržaj in Vice Vukov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Lisztove klavirske skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Koncertni valčki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Josip Ipavec - Kruno Cipci: Možiček; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Je-zikovni pogovori; 17.25 Naša glas-bena galerija; 18.15 G. Puccini: Odlomki iz opere Madatne But-torfly; 18.40 Naš pogovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbe ne razglednice; 20.00 »Glasbeni večeri RTV Ljubljana*; 21.30 Me lodije za vas; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaje; 13.00 Italijanski Sever in Jug; 13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.40 Oddaja za otroke; 18.45 Razprava o šoli: 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV razprava; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Zločin Monsieura Langeja* - film; 22.40 Lapprodo. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.00 Poročila; 17.55 »Čarobna piščalka* — mlad. film: 18.15 Obzornik; 18.30 Vaš šlager sezone; 19.06 Nokturni: Anton Repnik; 19.20 Na sedmi stezi; 20.35 Teh naših petaeset let: Leto 1944 ; 21.35 »Milijon* — filmska serija VOS. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SLALOM V GRINDELVVALDU Francozinja F. Mačehi je osvojila prvo mesto Tekmovanje ni bilo veljavno za svetovni pokal . GRINDELWALD, 12. - V smučarskem tekmovanju v Grindelvval-“u je bil danes na sporedu slalom, ai pa ni bil veljaven za točkovale v okviru svetovnega pokala, rrvo mesto je osvojila Francozinja Irancoise Mačehi, ki si je zagodla zmago z odlično prvo vožnjo, “rednost, ki si jo je v njej pribora, je ohranila tudi po drugi vožnji, v kateri je bila najhitrejša njepa rojakinja Florence Steurer. Prireditelji so medtem sporočili, “a bo tekmovanje, ki ga bodo točkovali za svetovni pokal na sporedu v četrtek. Prva vožnja bo ob 10., “Tuga pa ob 12.30. Zanimivo bo videti, kako se bodo Avstrijke, ki se danes niso posebno izkazale, postavile po robu Francozinjam. V današnjem slalonu so bile bodisi paradi padcev, bodisi zaradi diskva-hfikacdj, najboljše Avstrijke izločene se v vožnji, vrstni red slaloma: ;• Francoise Mačehi (Fr.) 94”18 2. Annie Famose (Fr.) 94”72 3- Marilyn Cochran (ZDA) 94”93 ’• Jooelyne Perillat (Fr.) 94”99 ». Britt Lafforgue (Fr.) 95’'01 “■ Florence Steurer (Fr.) 95”61 '■ Monica Aserer (Avs.) 95”77 3' Barbara Cochran (ZDA) 96"15 *• Isabelle Mir (Fr.) 97”09 10- Conchita Puig (šp.) 97”18 SMUČARSKI TEK V štafeti 3x10 km prva Sovjetska zveza DlMARO, 12. — V današnji šta-3x10 km v okviru mednarodnega ^®a smučarskih tekov je ekipa “°vjetske zveze A osvojila prvo me 10 pred svojimi rojaki SZ B. Prva ,'janska postava je bila 7. z zaostankom približno 13 minut. Vrstni red na cilju je bil naslednji: L Sovjetska zveza A 1.20’29”71 (Voronov 29’37”44, Tarakanov 30’ , W”81, Akentiijev 30’37”46) 4 Sovjetska zveza B 1.31’38”71 (Svobov 29’56”78, Popov 31’10”, , Dolganov 30’31”93) A »vedska A 1.32’12”64 (Soedegren 30’21”01, Aaslund 30’ . S6”07, Lundbaeok 30’55”56) ’• Norveška 1’32’12”65 “• Švica 1.32’38”81 S’ Finska 1.33’25”60 7- Italija A 1.33’31”58 CAtS, JŠ. — TfemSEa nogometna ekipa Bayem iz Miinchna, ki je na turneji po Južni Ameriki, je igrala neodločeno z moštvom Calija, ki je prvak Kolumbije. Tekma, ki je bila prijateljska, se je končala 1:1, BOKS PARIZ, 12. — V srečanju, veljavnem za francoski naslov boksarske srednje kategorije, je Jean-Claude Bouttier premagal s k.o. v 6. krogu Pascala Di Benedetta in postal prvak Francije. V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH Važna zmaga mladincev Gaje Dva tesna poraza Brežanov Naši najmlajši smučarji so se že podali s SPDT na sneg MLADINSKO PRVENSTVO GAJA - Gl PO VIANI 3:2 (3:1) STRELCI: p.p. v 1. min. Radešič (G), v 8. min. Perlangeli (V), v 20. min. Stranščak (G), v 38. min. Janko Grgič (G); d.p. v 15. min. Perlangeli (V). Postavi: GAJA: Kante; Metlika, Marc; Stranščak, Vrše, Janko Grgič (k); Radešič, Sinico, Darko Grgič, Ra-žem, Gojča. GIPO VIANI: Kermaz; Sestan, Covacevich; Zocchi, Ludwig (k), Gulich; Bratovich, Perlangeli, Den-nola, Scarpa. Gerli. SODNIK: Pippo iz Trsta. Mladinska enajsterica Gaje je v nedeljo dosegla važno zmago na nabrežinskem igrišču proti močni ODBOJKA ./ - V*. ..■— •• J MOŠKA C LIGA Po dolgem potovanju Kras doživel poraz GRITTI — KRAS (15:1, 15:13, 15:12) GRITTI: Paganoni, Conte, Rota, Oolombo, V. in S. Serantoni, Cipel-li, De Blasi, Fusari, Belotti, Mora, Beolchi. KRAS: Drasič, Budin, Guštin, živec, Škerk, L. in R. Milič, Persin-ger, Vesnaver, Simoneta. SODNIKI: Gorini, Birolini in Fa- V nadaljevanju prvenstva moške odbojkarske C lige je Kras doživel v Bergamu drugi pekoč poraz. Grit-ti se je izkazal kot zelo solidna šesterica, tako v obrambi kot v napadu. Gasilci niso imeli posebnih težav, da so ugnali v kozji rog slovenske predstavnike, saj so v prejš njih letih že trikrat zasedli drugo mesto na lestvici) letos pa merijo na napredovanje v višjo ligo. Na najdaljše potovanje letošnjega prvenstva so se krasovci podali precej optimistično razpoloženi, po sedmih urah utrudljive vožnje z vlakom pa so se zavedeli, kaj pomeni tako potovanje. Refleksi so pešali 3:0 in Kras se je moral prilagoditi tempu, ki ga je vsilil nasprotnik. Kronika. V prvem setu je Kras iztrgal le eno točko nasprotniku. Niti tlme-outi niti menjave niso zalegli. O-bramba je odpovedala in napad je le od časa do časa zaigral na svoji običajni ravni. V drugem nizu se je že zdelo, da ne bo niti tokrat Kras osvojil več kot dve točki, saj je stanje že bilo 7:1 za Gritti. Takrat pa so se krasovci zbrali in pri rezultatu 12:11 celo povedli. Nasprotniki pa so bili teh odločilnih trenutkih mirnejši in set dobili 15:13. Zadnji set je bil verna slika drugega: obe ekipi sta se borili za vsako točko, le proti koncu so »belo-rdeči* popustili in tako odšli iz Bergama praznih rok. V prihodnjem kolu bo Kras pred domačim občinstvom igral proti e-kipi Dall’Acqua iz Trevisa. so NA TEKMAH V ORGANIZACIJI SK GORICA IN 0ZTK NG V nedeljo na Lokvah 150 mladih smučarjev >7. organizaciji SK Gorica in Ob-zveze za telesno kulturo ob-Nova Gorica je bilo na Lo-izvedeno prvo letošnje tek-v smučanju. Tekme so dvojni pomen: najprej kot občansko prvenstvo in nato Jp .tekmovanje za kategorizacijo BonWc in pionirjev. Izvedba samega tekmovanja je žr® zamudna, saj se je pri-•p&teljem javilo kar nad 150 mla-smučarjev iz številnih SK iz jT^aj vse Slovenije. Ta velika smučarjev pa je brez dvo-Jf^Brispevala svoj delež, da so same imele tudi kak manjši jhodrsijaj Kljub vsemu pa lahko v Ijohvalamo organizatorje, pred-J*1 m kar se tiče tekmovanja za •J^Je to je za naše na.jmlajše: vol'101' 113 ne rooremo bita zado-jP® z občinskim prvenstvom, ki močno potisnjeno v ozadje. Prav bi moralo imeti prav tekmo-„3* 23 občinsko prvenstvo naj-V Ramen. v_,€ na kratko ocenjujemo tekmo-jT06 lahko mimo pohvalimo mla JJP smučarje iz Ljubljane, Novega n^Ja* Postojne in Nove Gorice, rjtelvsem pa so bili odlični mladi j^te^alci iz Olimpije (Ljubljana), *° Pobrali največ prvih mest in so s tem brez dvoma dokazali, da se prav v Ljubljani poraja nov-rod odličnih smučarjev - tekmovalcev. V soboto so tekmovali v veleslalomu, dočim so se v nedeljo pomerili v slalomu. V tej elitni družbi je goriško smučanje zastopalo malo število smučarjev, vsega 29, poleg teh pa so s svojo ekipo nastopili tudi Postojnčani. Najboljši primorski smučarji so se uvrstili takole: VELESLALOM: Cicibani: 2. Franko (Gorica) St. pionirji: 1. Franko M. (Gorica), 5. Dolinšek Gorica). 6. Černuta (Bovec) Ml. mladinke: 1. Fili (SK Matajur), 2. šušterčič (Bovec) Ml. mladinci: 1. Černe (Gorica), 2. Burger (Nanos-Postojna), 3. Skočir (Matajur) St. mladinke: 1. Blažina (Gorica) St. mladinci: 1. Mozetič (Gorica), 2. Požar (Gorica). 3. Komac (Bovec) Člani: Bratuž Gorica), 2. Kavs (Bovec), 3. Ražen (Postojna) SLALOM: Ml. pionirke: 7. Nakrst (Gorica) St. pionirke: 7. Inocente (Postojna) St. pionirji 5. Burger (Postojna) V MLADINSKIH KOŠARKARSKIH LIGAH Bor premagal nevarni Don Bosco in ohranil prvo mesto lestvice Pri Opencih so fantje zmagali, dekleta pa ne ■z- MLAJŠI MLADINCI Bor — Don Bosco 33:32 (19:14) Postavi: BOR: Podobnik, Štokelj, Zavadlal, Šare 12, Stojan Hrvatič 8, Kralj 11, Kapic, Valter Hrvatič 2. DON BOSCO: Sbaizero, Furlani, Monticolo 7, Fermeglia 6, Ghersini, Humar, Giancio-lo 10, Alessio 1, Sandrin 8. SODNIKA: Pisani in Cozzolino iz Trsta. PROSTI METI: Bor 8:1, Don Bosco 14:6. Po dramatični tekmi so borovci iztrgali to važno zmago, tako da so še vedno ohranili vodstvo na lestvici. Nedeljski nasprotnik je bil zelo trd oreh za naše košarkarje, ki res niso pričakovali takšnega odpora in so zato morali dati vse od sebe, da so lahko zmagali, čeprav Brežanke so v letošnjem prvenstvu odbojkarske B lige startale zelo dobro, saj so brez posebnega naprezanja premagale ekipo OMA, ki je veljala za eno najmočnejših v tej skupini le z boro točko prednosti. Medtem ko so bili «plavi* v prvem polčasu boljši od nasprotnikov, pa so v drugem delu igre nekoliko popustili. To so seveda izkoristili košarkarji Don Bosca, ki so dohiteli borovce, ki so morali v zadnjih minutah stisniti zobe, da so zadržali razigrane nasprotnike. Najboljši strelec Borove ekipe je bil tokrat center Šare, ki je tako ponovno dokazal, da je v zadnjem času močno napredoval in ga društvo upravičeno šteje kot velik up Borove košarke. NARAŠČAJNIKI Polet — Don Bosco 28:23 (19:11) Postavi: DON BOSCO: Babich 13, Albertini, Lasini, Umlauf 4, Brovedani, Černe 2, Cajonigro, Gorian 4, Der-teli . BOR: Sosič 11, Daneu, Košuta, Jugovič 9, Guštin 2, Dolenc, Gantar 4, Kraus, Starc 2. SODNIK: Persoglia iz Trsta. PROSTI METI: Polet 10:2, Don Bosco 14:5. •Poletovci- se- se-v. nedeljo «odku-pili* za poraz, ki so jim ga povsem : nepričakovano zadali v prvem delu prvenstva igralci Don Bosča Opčinah. »Oranžni* so tokrat igrali skrbno, v obrambi so bili skoraj brezhibni, tako da so se nasprotniki le s težavo sprerinili pod openski koš. Vetrovno vreme ni dopuščalo posebne igre in tako si lahko razlagamo nizek izid, toda po-letovci so zmago povsem zaslužili. Najboljša v vrstah Poleta sta bila Jugovič in Daneu, ki sta bila dobra v obrambi. Nekoliko nerazpoložen je bil kapetan Adrijan Sosič, ki pa je vseeno pripomogel k zmagi. Ostali so na splošno zadovoljili. NARAŠČAJNICE Calza Bloch B — Polti 34:31 (18:15) Postavi: CALZA BLOCH B: Scalamera 10, Šerpo 4, Visintin, Scala 15, Zoch 2, Di Mauro 2, Ferluga 1, Dolžani, POLET: Baldassi 2, Taučer M. 10, Sosič I. 2, Taučer V., Sosič R. 6, Malalan 7, Fučka, Knez, Kraus 4. SODNIK: De palo iz Trsta. PROSTI METI: Calza Bloch B 18:6, Polet 10:3. Poletovkam je v nedeljo le za las ušla zmaga proti drugemu moštvu Calza Bloch. Naša dekleta so bila namreč vedno enakovredne nasprotnicam in bi z malo več športne sreče lahko tudi zmagale. Sicer pa je, kljub porazu, njihov nastop povsem zadovoljil, kar ponovno kaže, da je moštvo napravilo dokajšen napredek in bo v tem prvenstvu dalo društvu še precej zadoščenja. Vse openske košarkarice so na splošno igrale dobro, vsekakor pa je tokrat bila najboljša Morana Taučer, ki je bila obenem tudi najuspešnejša strelka. Dosegla je nam- ekipi Gipo Viani. Gajevci so nedvomno zaslužili' zmago, čeprav so nasprotniki zastreljali celo enajstmetrovko. Naši nogometaši so imeli namreč stalno pobudo v svojih rokah in so po tretjem doseženem golu nekoliko varčevali s silami, kajti prvenstvo je naporno in cilj Gaje je, kot je znano, končno drugo mesto, kar bi omogočilo našim nogometašem, da bi se borili za vstop v finalni del tega prvenstva. Gajevci so tudi v nedeljo potrdili, da so trenutno v dobri formi. Obramba skrbno zapira prostore in tudi napad se je razživel, tako da je postala igra gajevcev bolj racionalna, hitrejša, učinkovitejša. V nedeljo so že v prvi minuti povedli z Radešičem. To je precej zmedlo nasprotnike, ki so odgovorili okorno, nato pa so le izenačili. Naši nogometaši so takoj ponovno prevzeli pobudo v svoje roke in so dosegli še dva gola ter so tako praktično zaključili to tekmo. Domačini so sicer v drugem delu igre zmanjšali izid na 2:3, a to je bilo vse premalo, da bi lahko upali na neodločen izid. Gajevci so povsem zasluženo zrna gald in taiko ohranili drugo mesto na lestvici. b. L FINALNO TEKMOVANJE ZAČETNIKOV BREG - LIB. ROCOL 0:1 (0:0) BREG: Ota; Košuta, Bržan; Zobec, Pavletič, Lovriha A.; Lovriha P., Kralj, Kraljič, Žafran, Lovriha M. Enajsterica Brega je po izenačenju z Muggesano, zgubila drugo tekmo finalnega tekmovanja. Nasprotnik Libertas iz Rooola je najbolj uigrano moštvo in izredno visoko kotirano. Naj dodamo, da je Breg prišel v finale brez ambicij, kajti konkurenti so moštva, ki redno trenirajo na lastnem igrišču, ob sla bem vremenu pa v telovadnici. Breg nima ne enega ne drugega. Če še dodamo, da so nasprotniki (vsi, ra zen dveh), rojeni leta 1956, medtem ko so Brežani rojeni poprečno leta 1957 in 1958, nam je slika nastopajočih jasna. Že v 2. minuti ima Libertas ugodno priložnost in nato še v 5. minu ti, ko strelja mimo vrat. Vseh enajst igralcev krasno obvlada žogo, podaje so nizke, hitre in igralci se lepo odkrivajo. Sredino igrišča ima jo v rokah. Breg, strnjen v obram bo, krčevito brani svoja vrata. Libertas pritiska, strelja kote in kazenske strele, toda Pavletič in drugi so kot živ zid. To opogumi Breza ne in v 16. mm. izpeljejo prvo lepo akcijo. Kmalu nato v 19. minuti aimiiiiiiiimiiuiiiiiii,„,n,m,ni,,m,,,minil,,,,iiittiuiiuiiti,i,,„„,1111,,m,iiiiifittiiMiiuiiiiiitinMMiii,n, V TRETJI NOGOMETNI AMATERSKI LIGI V derbiju Primorje-Olimpija glavno vlogo odigrala burja PRIMORJE — OLIMPIJA 1:1 (1:0) j igrala dobro, ustavljala akcije na reč 10 točk. BOKS b. I. Vrhovno sodišče ZDA bo obravnavalo Clayev priziv FILADELFIJA, 12. - »Zdaj se lahko posvetim samo pripravam za srečanje s Frazierjem, ki bo 8. marca,* je izjavil Cassius Clay, ko je izvedel, da bo vrhovno sodišče ZDA obravnavalo njegov priziv proti ob sodbi na pet let zapora, ki jo je Clay dobil, ker ni hotel obleči vojaške suknje. »Hočem ponovno dokazati, da sem ! samo jaz vreden naslova svetovnega TmKa-teTKe "kategorije',* je 1 dejal Clay. PRIMORJE: Furlan, Paoletti, Or dinanovič, Štoka, Bezin, Švab, Per tot, Sardoč, Rustija, Ukmar, Vergi nella, Černjava. OLIMPIJA: Kante, Germek, Tram puž, Rebula, Starc, Metelko, Blaži na, Perisutti, Škoda, Štoka (Tavčar;, Nanut. STRELCI: v 20. m’n. p.p. Ukmar; v 7. min. d.p. Rebula. Krajevni derbi med Olimpijo in Primorjem se je končal neodločeno. Glavno vlogo pa je igrala burja. Proseško igr šče je še posebno izpostavljeno sunkom kraškega vetra, tako da je bila igra zelo otežkoče-na. V prvem polčasu, ko je imelo Primorje burjo v hrbet, je igralo skoraj izključno v napadu; v drugem polčasu pa sta mrštvi zamenjali vlogi. Vsekakor, pa je imela Olim pija več možnosti in bi lahko zasluženo zmagala, le če bi njeni napa dalci igrali bolj umirjeno in ne bi zapravljali zelo dobrih priložnosti. Prvi polčas se je pričel z napadi 1 Primorja, a Olimpija je v obrambi robu kazenskega prostora ter se včasih tudi podala v napad. V 70. minuti Primorje povede z Ukmarjem, ki je prestregel nizko podajo z leve tik pred vrati. Kmalu nato bi Olimpija lahko izenačila, ko je Štoka nekaj metrov od vrat prešibko streljal. Primorju ni uspelo »zgraditi* večjih priložnosti, razen nekaj nevarnih strelov, ki jih je Kante dobro ubranil. V drugem polčasu je Primorje že v 7. minuti prejelo gol izenačenja, ko je v gneči Rebuli uspelo spraviti žogo v mrežo. Ka zalo je, da bo Olimpija kmalu podvojila, saj je obramba Prosečanov le s težavo reševala položaj: ven dar do gola ni prišlo in Primorju je uspelo rešiti dragoceno točko. Job Kraljič dohi žogo nekje na sredini igrišča, preigra nekaj nasprotnikov in strelja z neverjetno silo: premaganega vratarja reši prečka. Še minuta igre in je konec prvega polčasa. V drugem polčasu takoj začne pritiskati Libertas in v 3. min. za las zgreši gol. Breg odgovori in v 4. in 5. minuti nevarno ogroža nasprotnikova vrata, igra bolj odprto, a to je zanj usodno. V 8. minuti nesporazum v obrambi in Libertas preide v vodstvo. Breg odgovori in v 15. minuti ima ugodno priložnost: Kraljič gre z žogo proti golu, nakar ga grobo podrejo. Strelja enajstmetrovko, a vratar s krasnim posegom odbije žogo. Vsi upi propadejo. Za Brežane je konec tekme, čpp-av manjka še pet minut do zaključka. Toda če bi tekmo izenačili, ne bi smel nihče ničesar oporekati. FINA1.NO TEKMOVANJE NARAŠČAJNIKOV LIB. ROCOL - BREG 2:1 (0:1) BREG: Sancin: Ota, Slavec; Žerjal, Samec, Glavina; Sovič, Preden-cani, Kocijančič, Saksida, Strnad, Štranj. Brežani so v popolni postavi in stopijo samozavestno na igrišče. Žal je ta nastop prvi po enomesečnem presledku in v tem času niso imeli naši fantje nobene priložnosti, da bi trenirali. Toda to jih preveč ne moti, ker se med seboj dobro poznajo in so lepo uigrani. Breg si izbere igrišče z vetrom v hrbet in takoj strelja s Savičem, nato še v 2. minuti Kocijančič je obakrat poslal žogo za las preko prečke. V 5. minuti pride žoga na krilo do Strnada, ta jo takoj v voleju da na sredo Saksidi in ta v teku Kocijančiču, ki strelja nizko in točno v mrežo. Igra teče pretežno na nasprotni polovici igrišča. Moštvi sta si precej enakovredni. Libertas igra tehnično na višji ravni, medtem ko je brežanska igra učinkovitejša in prodornejša. V 14. min. je spet Kocijančič v ugodnem položaju, a ga grobo ovirajo in sledeči kazenski strel je neučinkovit. V protinapadu Libertas strelja preko vrat. Obe moštvi iščeta ugodno priložnost in čakata na nasprotnikovo napako in tako se polčas konča. Libertas zamenja v začetku drugega polčasa enega igralca in okrepi sredino igrišča, čeprav ima nasprotnik veter v hrbet, napada Breg in v 3. minuti zgreši lahek gol. Saksida dobi žogo in preigra enega jgrajcs, .prodre v kazenski., prostor in iz razdalje štirih metrov pošlje žogo preko prečke. Breg prevladuje in pitiska toda v 8. min. pride do nevarnega protinapada, a Libertas zapravi priložnost. Obe moštvi se lepo branita Sodnik gleda na uro. Zadnji trenutki igre. Kot v korist Libertasa in desetica Drpusmeri z glavo žogo v mrežo. Mrzla prha za Brežane. Žoga je na sredini igrišča, toda sodrnk noče žvižgati konca tekme. Zopet kot I ibertasa. Isto kot prej: desetica potisne z glavo žoeo v mrežo. Breg ima še eno možnost, a strel gre mimo vrat. V tej tekmi so mlad-' Brežani preživeli dve minuti podaljška, ki sta bili najbolj tragični v vsej tekmi, saj je bila zmaga v rednem času že priborjena in zaslužena. Upajmo, da se taka smola ne bo več ponovila. IST OBVESTILO SPDT obvešča, da bo sestanek za nadaljevanje telovadbe za odrasle v četrtek, 14. januarja ob 20.30 v telovadnici šole F. Prešeren pri Sv. Ivanu. Montuori bolan MONTECATINl TEKME, 12. -Miguel Montuori, ki je včasih bil eden najboljših igralcev Fiorentine in ki sedaj trenira Montecatini, se bo mora) zdraviti mesec dni. POKAL SEJEMSKIH MEST Juventus-Twente Enschede TURIN, 12. — Predstavniki torinskega Juventosa in ekipe Twente Enschede iz Nizozemske so se domenili za datum obeh srečanj, veljavnih za četrtfinale pokala sejemskih mest. Prva tekma bo v Turinu, 27. januarja, povratna pa 17. februarja. 29. Prvi bataljon Istrskega odreda .Politični odmev mitinga Je bil izredno velik. Zlasti Je rJ^OuSii ijUdi> id nas dotlej še niso videli, zato Jih sovražna **t'c>Paganda ki je razširjala o nas tendenciozne vesti, da smo izrodki Idr., več ni mogla o tem prepričati ali zave-to Je bilo za tiste čase, ko Zj^hJala vse moči. da bi ljudstvi *Wo so domobranci in fašisti ljudstvo ločili od naših borcev, vse moči, Pomembno. Glede odnosov med komando mesta Koper, četo VDV, Potočnimi forumi (okrožnimi, okrajnimi in rajonskimi ter ruskimi) moram poudariti, da so bili zelo dobri. Med T^atavniki naše enote in njimi ni prišlo nikoli do nesogla-^ ali sporov pri opravljanju dolžnosti. Naše medsebojno "delovanje je bilo izredno dobro. Nekoliko drugače je bilo f odnosi med našim bataljonom in Italijanskim partizanskim ^aljonom ALMA VIVODA ali «Oikonje», kot smo ga imeno- Sab 86 J.6 v j! korpusa je - *• korpusa ta enota pojavila v Istri precej pozno, obvestil 2. junija 1944 z dopisom štab .. “**njusa m Istrskega odreda, da bo poslal neko italtjan-0 Partizansko enoto v Istro. V dopisu Je poudarjeno, da bo glavna naloga mobilizacija borcev italijanske narod-J°8tl te Kopra in Milj 26. julija 1944 pa je štab IX. kor-TOSa obvestil štab IO in komando istrskega vojnega področja, da Je v Istri neki italijanski bataljon, katerega ne smejo v njegovem delovanju ovirati. Kaže, da štab IO ni dobil pravočasno obvestila, ki ga je poslal štab IX. korpusa, ker so iz štaba IO 15. avgusta 1944 z dopisom vprašali bataljon Garibaldi pri IX. korpusu, ali je bila njihova enota poslana v Istro. Jože Moravec pa je zapisal 26. julija v kroniko IO, da se govori, da bo poslana v Istro četa bataljona Garibaldi, ki bo sodelovala z IO. Končno je poslal štabu IO Umberto Vran, predstavnik GŠS pri glavnem poveljstvu italijanskih partizanskih sil za okupirano Italijo, 31. avgusta 1944 dopis št. 298/1. V njem obvešča ,da je bila poslana v Istro skupina borcev bataljona ALMA VIVODA, ki ima nalogo, da mobilizira Italijane na tistem območju in jih pošilja v zbirne centre v notranjost, sama pa ne sme imeti več kot petdeset borcev. Sporuzum o tem je bil sklenjen med GS NOV in POS ter italijanskim partizanskim poveljstvom aprila 1944. V skladu z gornjimi načeli sem dobil nekoč v Juliju 1944 pismeno nalogo iz štaba IO, naj grem v italijanski bataljon in se s predstavniki italijanske enote dogovorim za koordinacijo. Hkrati pa naj italijanske tovariše opozorim, da ne smejo brez sodelovanja z nami organizirati in izvajati pomembnejših akcij. Nalogo sem izvršil, kakor mi je bilo ukazano, in se z njimi pogovoril. Ker pa so bila njihova pooblastila omejena v glavnem na mobilizacijo Italijanskih borcev Iz Kopra, Izole, Milj ln drugih krajev, enota v vojaškem pogledu ni igrala, vsaj dokler Je bil naš bataljon v Istri, pomembnejše vojaške vloge. Navzlic takšnemu razmerju smo se z italijanskimi tova riši prijateljsko pogovorili o sodelovanju. Kolikor se spominjam, je bilo sodelovanje med našimi in njihovimi borci v boju proti skupnemu sovražniku vedno plodno. V povojnem obdobju pa me moti, in ne le mene, da ita- lijanski tovariši močno poudarjajo svojo vojno operativno vlogo v Slovenski Istri, čeprav je bila ta v dejanskem pomenu in obsegu, dokler se je zadrževal naš bataljon v Slovenski Istri, to je do konca avgusta 1944, relativno skromna. PROBLEMI IN TEŽAVE I BATALJONA V SLOVENSKI ISTRI Omenil sem že, da so bili v Slovenski Istri od sredine junija do začetka avgusta 1944 dokaj ugodni pogoji za naše delovanje in razvoj NOB. V tem času smo tudi dosegli največje uspehe. Navzlic relativno ugodnim objektivnim razmeram smo morali z izrednimi napori borcev premagovati tudi velike težave. Mobilizacija, najpomembnejša naloga bataljona, Je zaposlovala naše glavne sile In zahtevala nepretrgane napore vseh nas. Novince smo morali najprej zbrati, kar je trajalo navadno dve do tri noči, potem jih Je bilo treba zavarovati in Jih spremljati le v eni smeri dve noči čez progo Divača — Pulj in cesto Reka — Trst v Brkine, tvegati vse nevarnosti prehodov, čez progo in cesto, se izogibati sovražnih zased in patrol, skrbeti za prehrano borcev in novincev in prenose blaga iz Istre v Brkine. Potem pa se spet vrniti v Istro. Za to Je bila v najboljšem primeru potrebna še ena noč in en dan, navadno pa dve noči in en dan. Skupine novincev od trideset do petdeset je spremljal vod (pet do dvajset borcev), večje skupine od sedemdeset do sto dvajset pa cela četa (trideset do petintrideset borcev). Mobilizacija nam Je onemogočala aktivnejše ln zahtevnejše bojne akcije, ker je bilo le malokrat zbranih več kot dvajset do trideset borcev pri štabu bataljona. V začetku nam Je primanjkovalo tudi razstreliva za pomembnejše vojaške akcije. Vendar smo sl znali s pravo partizansko iznajdljivostjo sami pomagati. Najprej so minerji izpraznili granate italijanske vojske, najdene pri Jelovicah, nato pa je Mirko Kovačič, medtem ko se je julija 1944 zdravil v bolnišnici pod Beko, nekje pri Dolini našel precej neeksplodiranih angloamertških letalskih bomb in jih s po-močjo terencev pod zaščito treh borcev izpraznil ter s tem pridobil več kot 4000 kilogramov razstreliva. Potem nam ga več ni primanjkovalo. Nekaj nevšečnosti je bilo tudi z raznimi obolenji in nesrečami borcev. Iz operativnih poročil tedanjega 1. bataljona je razvidno, da sta bila 13. julija 1944 napotena v zasilno partizansko bolnišnico pod Beko vodnik minerskega voda Mirko Kovačič in komandir 1. čete Bruno Bizjak, ker sta zbolela za škorbutom. Spominjam pa se, da je bilo takih in podobnih obolenj še nekaj. Večkrat smo morali poslati komandi mesta Koper, okrožni izpostavi za NZ ali kakšnemu drugemu političnemu predstavniku borce, da jih zaščitijo, stražijo aretirane osebe, ipd. kar je trajalo tudi več dni. Tako je na primer štab bataljona poročal 5. avgusta 1944, da so štirje tovariši zaposleni s stražo aretiranih oseb na okrožni izpostavi za Istro. Naši obveščevalci so zvedeli okoli 20. julija, da so prispele v Slovensko Istro tudi enote hrvaške (NDH)* mornarice. Tako je Ivan Dodič poročal obveščevalnemu centru IO 26. julija 1944, da je prispelo s Črnega morja in iz Zagreba 412 mornarjev. Njih komandant je kapitan «bojnog broda* Kačič, doma s Korčule. Od štirinajstih oficirjev so trije naklonjeni NOB. Naši so takoj vzpostavili zveze z mornarji, bili so pretežno Dalmatinci, in v nekaj dneh jih je štirideset dezertiralo, sedem Jih je bilo sprejetih v 1. bataljon. *) Nezavisne države Hrvaške, nacistične zaveznice. (Nadaljevan)« sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 Ul. Ul. Ul. PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicita Italiana*. Poštni tekoči račun Stran 6 13. januarja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trli ŠVICARSKI POSLANIK BUCHER ŠE VEDNO TALEC GVERILCEV V ledeno mrzlih vodah Rokavske ga preliva je še vsaj drugih sedem mornarjev nemške ladje »Brandenburg« izgubilo življenje zaradi trčenja ob potopljeno krmo tankerja «Texaco Caribbean*. Na sliki: sprednji del panamske ladje po eksploziji Jetniki se niso odpotovali iz Brazilije Vlada zahteva uradno izjavo ugrabiteljev Vsi jetniki so zbrani na letališču v Rio de Janeiru, od koder bodo odpotovali v Čile in šele nato v Alžirijo RIO DE JANEIRO, 12. - Uradno poročilo brazilske vlade je že včeraj pozno zvečer zanikalo vesti, po katerih naj bi moralo 70 političnih jetnikov — 59 moških in 11 žensk — še včeraj dospeti v Alžirijo. Vladno poročilo, ki sta ga podpisala ministra za pravosodje in za zunanje zadeve, je poudarjalo dalje, da bodo vsi jetniki pristali v Čilu, katerega vlada je ponudila politično zatočišče samo zato, da bi omogočila in pospešila izpustitev švicarskega poslanika. Vesti o odhodu jetnikov so si nato sledile in se križale. Iz Santiaga de Chile je zjutraj prišla vest, da so jetniki že odleteli iz Rio de Ja-neira ter da bodo dospeli v Santia- go okrog 11.10 (po ital. času). Letata naj bi pristalo na letališču Pu-dahuel v Santiagu. Čilske oblasti so tudi sporočile, da se nihče ne bo mogel približati jetnikom, katerim bo tudi prepovedano dajati izjave. Vest je sporočil čilski zunanji minister, Id je tudi že obvestil vse tiskovne agencije o odhodu jetnikov iz Brazilije. PONOVNA POMORSKA ZALOIGRA V ROKAVSKEM PRELIVU Sedem mrtvih in štirinajst pogrešanih pri brodolomu nemške ladje *Brandenburg> Ladja je verjetno trčila v potopljeno krmo «Texaco Caribbeana» ter se potopila v dveh minutah - Nujna enosmerna plovba v ,ožini pri Dovru LONDON, 12. — Davi se je v Ro-kavskem prelivu, kjer se je včeraj potopil panamski tanker «Texaco Caribbean* in kjer je izgubilo življenje osem italijanskih mornarjev, pripetila žalodgra. Zahodncnemška trgovska ladja «Brandcoburg» z nosilnostjo 2700 ton je trčila v neki neznan predmet ter se v nekaj minutah potopila. Nesreča se je pripetila kakih sedem milj od Folke-stona na Kentski obali. Domnevajo, da je »Brandenburg* trčila v ostanke potopljenega tankerja »Te-xaco Caribbean*. Koliko ljudi je pri tej drugi nesreči izgubilo življenje, se še ne ve točno. Na ladji je bilo 32 ljudi vštevši dve sobarici in dve potnici. Od teh so jih rešili do sedaj samo 11, sedem trupel pa so že potegnili iz vode. Preživeli elani posadke ladje »Brandenburg* so prebili v hladnih vodah morske ožine pri Dover-ju več kot dve uri preden so jih rešili ribiški čolni, ki so bili v bližini. Upanje, da bi našli pri živ-ljef\ju ostale člane posadke in pot- nici, je zelo majhno. Drugi častnik ladje Gert Jescha-schael, ki se je rešil, je izjavil, da je v trenutku trčenja med »Brandenburgom* in ostankom tankerja «Texacom Caribbeanom* večina posadke počivala na svojih ležiščih. «Slišal sem trahovit trušč — je izjavil častnik — ter sem se takoj napotil v teku skupaj z drugimi mornarji na palubo, kjer so nam ukazali, naj takoj zapustimo ladjo. Zdi se, da se je »Brandeburg* potopila tako hitro, da se posadki ni posrečita, da bi spustila v morje pristojne oblasti označile na viden način področje morja, kjer se je včeraj potopil sprednji del tankerja «Texaco Caribbean*. Številne e-note obalne straže so sicer včeraj pregledovale področje, toda ni se jim posrečilo, da bi ugotovile točni kraj, kjer se je tanker potopil. Neki glasnik pristaniških oblasti je izjavil, da je na nesrečo naletel na ostanke tankerja prav nemški parnik »Brandenburg*. Po izjavah pristaniških oblasti krma «Texaco Ca-ribbeana* še vedno plava po morski gladini. V bližini stalno kroži mo- je bil njen sin izreden človek, ki je zelo ljubil morje. Ko je bil občasno v Trstu, je vsako jutro šel na obalo, da bi si ogledal ladje v pristanišču. rešilne čolne. Maloštevilnim preži-1 torni čoln varnostne obalne službe velim ni ostalo drugega, kot da | folkestonskega pristanišča, skočijo v vodo. Komaj dve minuti 1» trčenju, se je nemška ladja potopila. Medtem sporočajo, da je neki helikopter angleškega letalstva «Raf», ki sodeluje pri iskanji preživelih, opazil na morski gladini več trupel, v Mižim pa velike naftne madeže. Po mnenju pristaniških oblasti v Foikestonu bi se bila utegnila preprečiti današnja nesreča, če bi miiiiuuifmtmiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiimiimNiiiniiMMimunmiumintMHttmiiiuminimMmiiiuiiiHiuMiiii PO UGRABITVI ANGLEŠKEGA POSLANIKA V URUGVAJU Parlament začasno ukinil vrsto ustavnih svoboščin Aretacija najoije sodelavke gverilskega voditelja Raula Sendlca Policija ustrelila mladeniča, ker se je skušal izogniti pregledu dokumentov MONTEVIDEO, 12. — Urugvajski parlament je sklenil, da bo za 40 dni ukinil individualne svoboščine, ki jih ščiti ustava. Parlament skuša na ta način podpreti vlado in olajšati preiskave, ki jih oblasti vodijo v zvezi s »tupamarosi*. Gverilci so namreč pretekli petek ugrabili britanskega poslanjka Geoffre-ya Jacksona. Ukrep je predlagal sam predsednik republike Pacheco, ki je pa po sklepu vlade zahteval, naj bi se ustavne pravice ukinile vsaj ki je nemudoma obvestil kolege. O dolgem zasliševanju policija seveda ni javila podatkov in ni znano če je Labrocova mogoče bila prisiljena, da je nudila kak podatek o ugrabitvah angleškega poslanika v Montevideu Jacksona, Američana Claudea Flyja ali brazilskega konzula Go-mideja. V zadnjih štiriindvajsetih urah je policija priprla nad 50 oseb, ki jih nenehoma zaslišuje, da bi ven-ugrabiteljih. Angleške pomorske oblasti so davi izjavile, da bo treba nujno u-redti vprašanje plovbe po Rokav-skem prelivu, posebno v Doverskl ožini. Te ukrepe bo treba sprejeti zaradi dveh hudih nesreč, ki sta se pripetili danes in včeraj. Oblasti poudarjajo posebno nujnost, da se uvede in strogo spoštuje sistem enosmerne plovbe v prelivu. To načeta je bita sprejeto že leta 1966. Tedaj so sklenili, da morajo ladje, ki so namenjene v severna pristanišča pluti ob francoski obali, tiste pe, ki gredo proti jugu, bi se morale držati angleške obale. Res pa je, da to načelo ni bilo obvezno. Računajo, da še sedaj o-koli 5 odstotkov vseh ladij, ki plujejo skozi Rokavski preliv, ne upošteva te obveznosti. To pomeni, da je število ladij, ki se ne držijo predpisov, precejšnje, in sicer kakih 40 vsak dan. Dnevno pluje skozi Rokavski preliv od 700 do 800 ladij. Spričo razmeroma velikega števila ladij, ki se ne držijo predpisov, je torej nujno, da posebno v dneh, ko vlada na tem področju gosta megla, pride do hudih nesreč. Iz Sajgona je prišla vest, da se je neka ladja južnovietnamske tr govske mornarice, ki je prevažala riž iz Sajgona v Qui Nonh potopila v bližini rta Saint Jacques s 24 člani posadke. Po doslej še nepopolnih vesteh, je ladja nasedla na sipine kakih 19 km vzhodno od rta. Zdi se, da se je potopila. Ladje, ki so takoj prihitele na pomoč, so sicer opazile nekaj ostankov ladje, toda o posadki ni bilo ne duha ne sluha. preiskav • • U-. ^ ______ dar kaj izvedela o 90 dni. ~ Ukrep omogoča I Nešteto policijskih funkcionarjev pa stanovanj s strani poli-j istočasno podrobno in dosledno pre- rije brez posebnega sodnikovega dovoljenja, aretirane osebe pa rimajo nobene pravne zaščite. Gverilci »tupamarosi* so se spet pojavili preteklo noč. Pričakali so policijskega agenta, ko je zvečer zapuščal bar, v katerega je običajno zahajal, in ga ustrelili. Ob truplu so pustili list, na katerem je bilo napisano: cOvaduštvo se plačuje tako*. Iz policijskih krogov se je kasneje izvedelo, da je policist Jose Leandro Villalba pred nekaj dnevi omogočil aretacijo dveh gverilcev. Vendar, tftdi policija je preteklo noč opravila svoje. Nočna pa-trola je ustavila tri mladeniče, ki so se mirno sprehajali po ulicah, da bi jim pregledala osebne dokumente. Dva sta na ukaz res ubogala in se ustavila, tretji pa je skusal pobegniti. Agenti so seveda za njim streljali in mladenič je obležal mrtev. , .. V Montevideu je policija aretirala 38-letno gverilko Mario Labroco, ki je bila nekaj časa najožja so- delavka znanega voditelja «tupa-marosov* Raula Sendica. Labroco-vi je uspelo, da se je izmaknila policiji, ko so pred časom aretirali Sendica, ki je že nekaj časa v zaporu. Kakor je znano sta Sendic in Labrocova skupaj izvedla rop igralnice v San Rafaelu. Oropana vsota je znašala približno 55 milijonov pesosov. Ženski pripisuje policija tudi organizacijo bega trinajstih gverilk iz ženskega zapora v Montevideu, do katerega je prišlo 8. marca lani. Maria Labroca se je včeraj vozila z avtobusom,^ ko jo je spoznal neki policijski inšpektor gleduje vsa poslopja "nekaterih mestnih četrti, v katerih naj bi se skrivali ugrabitelji in ugrabljenci, ali vsaj tako sklepajo. V Montevideo bi moral še danes dospeti funkcionar angleškega «Fo-reign Office* Oliver Wright, ki bi moral sodelovati z urugvajskimi oblastmi v zvezi z ugrabitvijo Geof-freya Jacksona. Wright je bil nekaj časa britanski poslanik na Danskem in zdi se, da je »izvedenec* za posebno delikatne posle. Ministrski predsednik Harold Wilson ga je svoj čas poslal v Rodezijo, ko je nastal problem odcepitve, in v Ulster, ko so izbruhnili verski spori leta 1969. Wright bo moral verjetno posredovati med urugvajsko vlado in gverild, da bi čim prej bil izpuščen angleški diplomat. Iz diplomatkih krogov je prišla vest, da je dospel v Montevideo predstavnik brazilskega predsednika, ki se je sestal z urugvajskim predsednikom Pachecom, da bi govoril o ugrabitvi konzula Aloysia Diasa Gomideja. Podrobnejših vesti o sestanku in o vzdušju, v katerem je potekal razgovor, seveda ri. Zelo zaskrbljujočo posledico dveh brodolomov predstavlja velik naftni madež, ki ogroža angleško obalo v bližini ožine pri Doverju. Pomorske oblasti so že poslale v to mesto velike količine detergentskih sredstev, ki naj bi jih uporabili v boju proti onesnažnenju obrežja. Nevarnost je resna, ker je madež dolg kake štiri morske milje ter bi utegnil onesnažiti obalo v dolžini 20 morskih milj od Folkestona do Deala. Naftni madež se približuje angleški obali vedno bolj hitro, kar pospešuje tudi zelo intenziven promet ladij v Rokavskem prelivu. Davi so skušali zavreti ta pojav neko ladjo, ki je opremljena s posebnimi aparati. Ne ve se še,_ če je bil poseg vsaj količkaj uspešen. Iz Genove poročajo medtem, da je genovsko zastopstvo družbe »Te-xaco Nord* stopilo v stik s predstavništvom «Texaco Oversersa* v Montecarlu, ki skrbi za pomorske zadeve velike petrolejske družbe. Iz Montecarla so sporočili, da se bodo preživeli pomorščaki «Texaca Caribbean* vrnili v Italijo šele jutri zvečer, oziroma pojutrišnjem. 22 preživelih pomorščakov je namreč izgubilo vse dokumente ter je zato potrebno, da splošno zastopstvo družbe pošlje v Anglijo popolno dokumentacijo o članih moštva, tako da bi jim angleške oblasti mogle dovoliti odhod iz Anglije. Poleg tega pa bo preživele zaslišala tudi preiskovalna komisija, ki so jo ustanovile angleške oblasti. Sporočajo nadalje, da so angleške pomorske oblasti popolnoma opustile iskanje ostrih brodolomcev «Texaco Caribbeana*. WASHINGTON, 12. — Znani a-meniški pevec Elvis Presley Je na seznamu »desetih najvažnejših mladih ljudi v ZDA leta 1970». Seznam je sestavHa ameriška trgovinska zbornica na osnovi raznih daril in prispevkov, ki so jih razne osebnosti posvetile kakim ustanovam, ne da bi Mio «pri tem veliko reklame#. HONG KONG, 12. — Obširni požar Je včeraj popolnoma uničil štirinadstropno poslopje pri hong-konžkem pristanišču. Devetdeset oseb je tako ostalo brez strehe, de-set oseb — osem moških in drve ženski — pa pogrešajo. Verjetno so med plameni izgubiti življenje. Jetniki so v resnici še vedno bili v posebnih celicah vojaškega oporišča Galeao pri letališču v Rio de Janeiru. Brazilske oblasti so v največji tajnosti zbrale vse jetnike, ki so bili v raznih zaporih. Tudi letalo vrste »Varig* je bilo pripravljeno za odhod. Zunanji minister pa je tedaj sporočil, da bodo jetniki odpotovali, ko bodo oblasti prejele uradno izjavo gverilcev, ki se bodo tako javno obvezali, da bodo izpustili poslanika Bucherja, kakor hitro bodo izvedeli za prihod jetnikov v Čile, od koder bodo nato nadaljevali pot v Alžirijo. Gverilci morajo izjavo, ki jo bo ppdpisal tudi Buhcer sam in na kateri ne sme manjkati datum, izročiti kakemu brazilskemu časopisu. Zahteva, ki sta jo podpisala zunanji minister Mario Gibson Barboza in pravosodni minister Alfredo Bu-zaid, je precej presenetila opazo valce in diplomatske kroge v Rio de Janeiru. V Braziliji je to že četrta ugrabitev in gverilci so se do sedaj vedno obnašali zelo korektno. S to zahtevo hoče vlada jasno dokazati svojo moč in imeti zadnjo besedo, čeprav je bila prisiljena spre jeti pogoje ugrabiteljev. poldne zaslišal v svojem uradu pravosodne palač« pet oseb — policijske agente in funkcionarje, med katerimi Je bdl tudi kvestorjev namestnik dr. Vittoria — ki so boli navzoči, ko je prišlo 12. decembra lani med demonstracijami proti procesu v Burgosu in oh prvi obletnici Pinellijeve smrti do incidentov, zaradi katerih je izgubil življenje 22-letni študent Saverio Salta-reHi. Odgovor gverilcev RIO DE JANEIRO, 12. - Pozno ponoči je prišla vest, da so brazilske oblasti prejele uradno izjavo gverilcev v zvezi z izpustitvijo švicarskega poslanika Bucherja. Ugrabitelji so sporočili, da bodo izročili talca, ko bodo izvedeli za prihod jetnikov v Alžir. Izjavo je — kakor zahtevano — podpisal tudi sam poslanik. Kakor je znano vodi dr, Poma-rici vsa zasliševanja, namestnik državnega pravdnika dr. Viola pa ima pregled nad preiskavami izvedencev. TRŽAŠKI DNEVNIK NA POBUDO KRAJEVNIH SEKCIJ KPI Zbori volivcev in imenovanje krajevnih svetovalcev za KPI Komunistične sekcije sklicujejo javne shode valivcev, kjer bo govor o delu konzult, zahtevah občanov in bodo prisotni imenovali rajonske svetovalce — V teku »primarne volitve« za KD Že v nedeljo smo poročali o tem, kako se politične stranke, predvsem večje, pripravljajo na ustanovitev rajonskih konzult. Poročali smo že o »primarnih volitvah*, za katere je dala pobudo KD, kljub temu, da je v občinskem svetu nasprotovala neposredni izvolitvi krajevnih svetovalcev. Kot znano imajo občani možnost, da sodelujejo pri imenovanju demo krščanskih svetovalcev v krajevnih konzultah, tako da kandidirajo ljudi, ki pa ne smejo nasprotovati liniji KD. Skupine pet članov KD ali 10 nečlanov lahko kandidirajo svojega predstavnika, na kar bo v sedežih iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiimii V okviru delovanja Društva beneških izseljencev S sestankom v Matajurju zaključen obisk vasi v beneških dolinah Še zdaleč pa se ni zaključilo zbiranje podpisov za peticijo deželnim oblastem MATAJUR, 12. — Člani Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije so z nedeljskim obiskom vasi Matajur vsaj začasno zaključili svoje «potepanje» po beneških dolinah, ni se pa seveda zaključilo zbiranje podpisov za peticijo deželnim oblastem. Prva zasliševanja v zvezi s smrtjo milanskega študenta Saltarellija MILAN, 12. — Namestnik državnega pravdnika dr. Pomarici je po Izseljenci se morajo še ta teden vrniti na delo v tujino, z zbiranjem podpisov pa se bodo dalje ukvarjali Benečani sami, ki so ostali doma ali ki so zaposleni kje v deželi. Med obiskom ene in druge vasi so namreč člani društva poskrbeli, da so se pogovorili z nekaterimi ljudrri, ki so radi obljubili, da bodo dalje sami zbirali podpise. Zgodilo pa se je tudi, da so se ob zaključku sestankov v vaseh, nekateri kar sami ponudili, da bi stopili do sovaščanov, ki iz enega ali drugega razloga niso bili navzoči, jim razložili peticijo ter seveda zbrali podpise. Prav tega si je društvo tudi najbolj želelo, saj je bita od vsega začetka jasno, da ni mogoče obiskati vseh vasi v kratkem razpoložljivem času. Zbiranje podpisov poteka torej sedaj v različnih krajih in na različne načine. V Benečiji skrbijo za jurju. Maloštevilnim navzočim vaščanom je član društva Elio Vogrig vsekakor razložil pomen in vsebino peticije. V kratkih obrisih je tudi povedal delovanje društva, nakar so navzoči podpisali peticijo. Pred odhodom so ga nekateri vaščani še zaprosili, naj jim pusti kak izvod pe ticije. Oglasil se je tedaj še mlad fant z Mašer. V nedeljo zjutraj je namreč obiskal še tiste Mašerce, ki se niso zbrali prejšnji večer v gostilni, in tako zbral nekaj podpisov. »iiiiiiiiMimniiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiranmmimiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniimiiiiiinim V SINGAPURU SESTANEK MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV Na tehtnici enotnost britanskega Commonwealtha Srečanje Hetha in Douglasa Homa v Kuala Lampuru Vest, da so pomorske oblasti o pustile iskanje pogrešanih pomorščakov tankerja «Texaco Caribbean* je spravila v obup svojce nesrečnih mornarjev. Mati pogrešanega kapitana Franca Giurinija je ihteč potožila, da ne bo mogla položiti šopka cvetja na sinov grob, ker je ta izginil v morskih valovih. Maria Brida Giurini je povedala, da LONDON, 12. — Angleški ministrski predsednik Edward Heath in zunanji minister Alec Douglas Home sta se danes sestala na letališču Kuala Lampur, da bi se pogovarjala o stališču angleške vlade glede vprašanja ugrabitve angleškega veleposlanika v Urugvaju Geoffreya Jacksona. Ministrski predsednik in zunanji minister potujeta v Singapur, kjer se bo začelo pojutrišnjem zasedanje predsednikov ministrskih svetov držav, ki so članice britanskega »Common-vvealtha*. Srečanje med Heathom in Douglasom Homom ni bilo sprva predvideno. Predsednik ministrskega sveta je odpotoval iz Londona že pred časom, da bi obiskal nekatere dežele članice skupnosti. Zunanji minister Douglas Home je v letalu prejel sporočilo, naj pristane v Kuala Lampuru, kjer naj se sestane s predsednikom. Ministra še nista sprejela nobenega sklepa ter sta o svojem stališču le obvestila notranjega ministra Reginalda Mau-dlinga, ki bo v kratkem sklical v Londonu ministrski svet. Poleg težkega problema, ki ga predstavlja ugrabitev poslanika Jacksona, pa se vodilni angleški politiki morajo spoprijeti še s hujšim vprašanjem ohranitve in utrditve enotnosti skupine držav, ki pripadajo britanskemu »Common-vvealthu*. Prav danes je prispela vest, da sta se v Novem Delhiju sestala kanadski ministrski predsednik Trudeau in indijska predsednica Indira Gandhi, ki se bosta pojutrišnjem udeležila sestanka v Singapuru. Številne člane britanske skupnosti držav zelo vznemirja vest, da bo Anglija začela prodajati o-rožje Južnoafriški uniji. Indira Gandhi in Trudeau odločno nasprotujeta tej smeri. Pravijo, da bi angleško vztrajanje pri tej nameri u-tegnilo povzročiti pravcat razdor v »Commomvealthu*. tov je danes sporočil, da namerava organizirati v četrtek manifestacijo v sedežu parlamenta. Notranje ministrstvo pričakuje medtem točno sporočilo študentovega odvetnika, kdaj namerava Dutschke zapustiti Anglijo. TEL AVIV, 12. — S prihodom sovjetskega Juda iz Leningrada — kateremu so sovjetske oblasti izdale dovoljenje, da je lahko zapustil SZ in se preselil v Izrael — znaša Izraelsko prebivalstvo od včeraj 3 milijone enot. MADRID, 12. — Španske oblasti so še včeraj popoldne vrnile pot Ust znanemu slikarju Juanu Miro. to nekateri Benečani sami, v Švici zbirajo podpise med izseljenci čla- ni društva, približno na enak način pa so organizirale zbiranje podpisov tudi ostale furlanske izseljenske organizacije. Zbranih je od sedaj nekaj tisoč podpisov, vendar je vsaka ocena prezgodnja, ker največ izvodov peticij še kroži. Spodbudno jc dejstvo, da so pobudniki peticije morali ponoviti naročita videmski tiskarni, ker jim je zmanjkalo tiskanih izvodov. Na raznih sedežih so se namreč pred odhodom v tuji no zglasili mnogi izseljenci, ki so prosili za kak izvod peticije, da bi zbrati nekaj podpisov v kraju, kjer živijo. Zanimivo je, da mnogi niso bili včlanjeni v nobeno izseljensko organizacijo in so se za zadevo zanimali samo, ker so kaj o tem brali ati jim je kak sovaščan med bo žičnimi počitnicami omenil peticijo. Izkazalo se je torej, da je bila peticija tudi odlično sredstvo za srečanje in pogovor z ljudmi, ki jih nihče do sedaj ni poznal. O nedeljskem srečanju v Matajur ju bi lahko rekli, da je člane društva skoraj nekoliko razočaral, ker se je zbralo manj ljudi kot v vaseh, ki so jih bili že obiskati. Vendar je bil vzrok za to precej jasen. Vsi izseljenci so že odpotovati v tujino, kar je pa v vasi mlajših ljudi, so bili zaposleni pri vlečnici, ki je nedeljo začela delovati na Mata- Člani društva so se tedaj razšli. Nekateri so še stopili do župnika, da bi ga pozdravili in se mu zahvalili za pomoč. Obljubil je, da bo tudi sam skušal zbrati nekaj podpisov v sosednjih neobiskanih vaseh. Kakor smo že v začetku omeniti, je obiskov beneških vasi tako konec, nadaljuje se pa delo, katerega sadove bomo morda videli čez nekaj mesecev ali še kasneje. N. K. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Zahteva profesorjev in študentov medicinskih ter stomatoloških fakultet (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12 — Študentje in profesorji medicinskih in stomatoloških fakultet z vseh jugoslovanskih vseučilišč so danes imeli skupne zbore, ob zaključku katerih so poslali odprto pismo koordinacijskega odbora Zveze študentov medicine in stomatologije Jugoslavije zvezna skupščini z zahtevo, da se diplomiranim študentom teh fakultet vrne naslov «doktor», M je bdi ukinjen pred sedmimi leti. Kot je znano, je zakon o akademskih naslovih 1963. leta ukinil za diplomirane študente medicine in stomatologije pravico do naslova »doktor«, ki ga je zamenjal z nazivom «zdravmika oz. zobozdravnika«. Od tedaj študentje in profesorji niso prenehali protestirati. Spor je dospel celo do ustavnega sodišča Jugoslavije. O tem vprašanju je večkrat razpravljala tudi zvezna skupščina. Posledica tega svojevrstnega spora Je, da do sedaj okrog 12.000 diplomiranih študentov medicine in stomatologije ni hotelo dvigniti fa-kultetske diplome brez naziva »doktor«. B. B. Natečaj ministrstva za pošte in telekomunikacije USPEŠNO RAZISKOVANJE SOVJETSKEGA VOZILA »LUN0H0D I* Pol kilometra poti po drugi «Lunini noči V Houstonu se je začela druga letna konferenca o selenologiji LONDON, 12. — Odločitev angleškega notranjega ministrstva, da mora študentovski «leader» Nemec Rudi Dutschke zapustiti Anglijo, je izzvala precejšnje kritike med angleškimi študenti. Sindikat študen-1 su). V tem razdobju Je «Lunohodvt MOSKVA, 12. — »Lunohod 1» je tri dni po srojl drugi «Lunini noči« (ta traja približno 14 zemeljskih dni) začel spet delovati. Kot je znano Je »Lunohod 1» svojstveno vozilo, kateremu so sovjetski vesoljski znanstveniki poveriti nalogo, da raziskuje Lunino področje na kraju kjer Je pristala vesoljska ladjica, ki Jo Je pripeljal tja »Luna 17«. »Lunohod 1» je na površini našega naravnega satelita že od 17. novembra preteklega leta. Danes Je po svoji drugi «Lunini noči« prevozi več kot peti kilometra. Radijska povezava med sovjetskim vesoljskim središčem in »Lunohodom« Je trajala več ur. V tem razdobju so znanstveniki usmerjali vozilo z radijskimi signali. Sovjetska agencija Tass poroča, da se je povezava začela ob 22.30 včerajšnjega dne ter se zaključila danes ob 3.33 (po moskovskem ča- prevozil točno 517 metrov. V sporočilu Je rečeno, da se je vozilo najprej usmerilo proti nekemu kraterju, ki Je zelo zanimiv s stališča raziskave lunine površine. Znanstveniki so usmerili «Lunohod 1» proti temu kraterju, upoštevajoč televizijske slike področja, ld so jih posneli že prej. Agencija Tass pripominja da se je »Lunohod 1» peljal v prvi polovici svojega potovanja po zelo ravnem terenu, kjer je bilo opaziti le nekaj kamnov. Nato Je premočrtno prešel nekaj zelo starih kraterjev, takoj nato pa je površina lune postala bolj valovita. Proti koncu svojega potovanja Je vozilo prišlo do kraterja, ki ga Je nameravalo raziskati, in Je malo kasneje obstalo na nasprotnem pobočju. Od tam Je poslalo na Zemljo več televizijskih stik okolja. V teku radijske povezave so sovjetski znanstveniki prejeti številne nove podatke od treh instrumentov s katerimi Je opremljen «Lunohod 1». Gre za radiometer, teleskop s roentgenskiml žarici ter spektrometer, ki deluje prav tako s terni žarki. Sovjetska agencija sporoča, da vse naprave na lunarnem vozilu delujejo brezhibno. Temperatura znaša v notranjosti «Lunohoda» okoli 18 stopinj, zračni pritisk pa 756 mm. Danes so sporočiti, da so sovjetski znanstveniki izstreliti nov umetni satelit serije »Kozmos«. Gre za prvi satelit te vrste, M Je bil izstreljen letos. Številčno pa Je označen kot »Kozmos 390». Kot sporoča sovjetska agencija Tass, bo novi umetni satelit raziskoval bližnje zemeljsko vesolje v okviru programa, ki Je bil že napovedan v preteklosti. Novi umetni satelit gre po poti, ki je oddaljena od Zemlje od 208 do 296 km. Naklon njegovega tira nad ravnikom znaša 65 stopinj. Sovjeti so Izstreliti «Kozmos 389» 18. decembra lani. Sovjetsko raziskovanje bližnjega vesolja je bilo v preteklem mesecu zelo imtemzlv- Uradni vestnik št. 320 z dne 1®' decembra 1970 objavlja sporočilo 0 natečaju za 76 mest industrijske#* oodizvedenca ter 436 mest potita/ nlka računovodje v upravi za V0" šte in telekomunikacije. Vse prošnje je treba priporočen* nasloviti na ministrstvo za paš** in telekomunikacije ati pa nar®*' nost na pokrajinsko ravnateljstvi' najpozneje do 18. januarja 1971. 1 KD postavljena volilna žara in bodo lahko volili vsi prebivalci rajona, ki so izpolnili 18 let. Jasno pa je> da bodo na ta način indikativno imenovani samo tisti svetovalci, ld pripadajo svetovalskim skupinam KD. Te dni je program svojega dela v zveza s konzultami objavila tud komunistična partija. Pisali smo da je KPI svetovala svojim sekcijam, naj izdelajo »listine zahtev* za vsak rajon in naj dajo pobudo za javne shode volivcev, kjer naj hi razpravljali o programu dela v konzultah in obenem imenovali, P° javni razpravi, svetovalce, do katerih ima pravico KPI. Na shod« vabi KPI vse občane, neglede ni strankarsko pripadnost, zato so se te dni že pojavili v mestu lepaki z umikom teh shodov. Za rajon Kotanja - Školjet je bij tak shod že sinoči, v prostorih krožka «Haas». Na shodu je za KPI spregovoril in orisal vlogo rk jonske konzulte Luciano Motz. Drevi bo javen shod za imen® vanje svetovalcev pri Sv. Ivanii shod bo v prostorih sekcije KPJ j v Ul. San Cilino in se bo pričel ob 20. uri. Uvodoma bo spregovorila občinska svetovalka Jole Burlo-Tak sestanek bo drevi tudi v Križu. Pomotoma smo pred časom : zapisali, da bo najprej ustanovljena konzulta za rajon Bazovica -Opčine. Pozneje so nas opozorili ni netočnost: prva bo ustanovljen* konzulta za področje Prosek - Kriz. medtem ko bo konzulta za Vzhodni Kras ustanovljena spomladi. V Križu bo sestanek prav tak* ob 20. uri v ljudskem domu »Padlih za svobodo*. Uvodoma bo spregovoril tajnik tržaške federacije KPJi občinski svetovalec Antonino Cul-faro. Ob isti uri bo drevi sestane* tudi za Prosek in Kontovel na sedežu prosvetnega društva. Uvodom* bo spregovorila občinska svetovm-ka Jelka Gerbec. V Podlonjerju bo sestanek drevi v ljudskem domu »Zvezda*. Spre-govoril bo načelnik občinske svetovalske skupine KPI Giorgio Ro®-setti. V petek bodo javni zbori volivcev v krožku »Curiel* (za mestno središče), v Naselju Sv. Sergija za področje Lonjer in Katinare. V mestnem središču (krožek »Cm riel») bo sestanek ob 20. uri. Vivodoma bo občanom orisal name* rajonskih konzult Claudio Tonel-Ob isti uri bo zbor volivcev v naselju Sv. Sergija, na katerem bo spregovoril Antonino Cuffaro. V Lonjerju bo zbor volivcev lt Lonjerja in Katinare (v petek) v prostorih prosvetnega društva. VI® go rajonske konzulte bo orisal* občinska svetovalka KPI Jelka Gerbec. Prihodnjo sredo, 20. januarja, P* bosta zbora volivcev, za katef* daje pobudo KPI, za področje SV-Ane in Kolonkovca, v ljudskem domu pri Sv. Ani, kjer bo spregovorila občinska svetovalka JoJe Burlo in v Rocolu, kjer bo v prostorih doma «Marušič» sprega voril Lino Crevatin, no, saj so izstreliti v prvih osemnajstih dneh decembra kar dev® satelitov tipe »Kozmos«. V Houstonu se je začela drog* letna konferenca o selenologiji P* kateri sodeluje več kot 500 znanstvenikov iz številnih dežel. Pojutrišnjem bo zbranim znanstvenikom spregovoril sovjetski učenjak A. P Vinogradov, ravnatelj instituta analitično kemijo ln geokemijo M* podpredsednik sovjetske akadetnlJ* znanosti. Pričakujejo, da bo sovj«*-ski znanstvenik posredoval svojim kolegom sovjetska odkritja na V* nind površini do katerih Je pri®: z odpravama «Luna 16» in «LuO* 17». Medtem se na konferenci veP Uuje žolčna debata o vprašan)®' ki zadevajo nastanek til razvoj m* šega naravnega satelita. Neka*®? trdijo, da je Mia Luna vedno hl*£ no telo, dragi pa domnevajo, da " včasih morda bila deležna vulka*1’ SMh pojavov.