30 Danes lahko na sprehodu ob števil- nih rekah in potokih vzhodne in jugo- vzhodne Slovenije naletite na podrta ali obgrizena drevesa, številne drče in mogoče kakšen kup lesa in vejevja, prekritega z blatom. Vse to so znaki prisotnosti evrazijskega bobra (Castor fiber), največjega evropskega glodav- ca, ki se je pred približno dvajsetimi leti ponovno naselil v Sloveniji in se od takrat uspešno širi. S svojo širitvijo je postal tudi vrsta, ki ne proži samo za- nimanja, ampak tudi konflikte, še po- sebej v odnosu s kmetovalci. Kratka zgodovina Evrazijski bober je bil do 16. stoletja raz- širjen od Španije in Portugalske na zaho- du vse do Sibirije in Japonske na vzhodu. Zaradi prekomernega lova in izgube ha- bitata so se populacije vztrajno zmanjše- vale. Iz kožuhov so izdelovali krznene in usnjene izdelke ter klobuke, rep je služil kot vir mesa, koža repa pa za izdelavo mo- šnjičkov za denar oziroma za prenašanje vode. Najpomembnejša surovina, ki so jo pridobivali iz bobra, pa je bila bobro- vina – castoreum, izloček parnih žlez ob zadnjični odprtini, ki bobru služi za ozna- čevanje teritorija. V preteklosti so bobro- vino uporabljali v ljudskem zdravilstvu, v farmaciji, za izdelavo parfumov in kot aromo pri prehrani. Do konca 19. stoletja je v Evropi osta- lo zgolj osem populacij bobra s skupno 1.200 osebki, okoli leta 1920 pa so se za- čeli programi ponovnih naselitev. Največ preseljenih bobrov izhaja iz norveške in nemške populacije, velik delež pa tudi iz Amerike in Kanade. Naselili so jih v vse evropske države, vendar se nekje popula- cije niso obdržale, drugod pa so se razši- rile po naravni poti. Šele leta 1973 so rod Castor razdelili na dve vrsti: evrazijski bober (C. fiber) in kanadski (severnoame- riški) bober (C. canadensis). S tem je pri- šlo do spoznanja, da so bobri, priseljeni iz Kanade in Amerike, predstavniki dru- ge vrste; strokovnjaki so jih označili za invazivne. Danes se je velika populacija kanadskega bobra obdržala na Finskem, kjer je na meji z Rusijo v kompeticiji z evrazijskim bobrom. Evrazijski bober pa je danes ponovno razširjen po celotni Evropi, razen na Portugalskem in južnem Evrazijski bobri – novi (stari) prebivalci naših rek Besedilo: Klemen Juršič in Urša Fležar Foto: Klemen Juršič Balkanu. V Evropi, tudi pri nas, velja za zavarovano vrsto. Prva pobuda za ponovno naseljevanje bobra na Slovenskem se je pojavila leta 1992, vendar zaradi pomanjkanja sred- stev ni bila uresničena. Bober se je k nam naselil po naravni poti iz Hrvaške, kjer so med letoma 1996 in 1998 izpustili 29 osebkov na sotočje Mure in Drave in še 56 na območje Save v bližini Zagreba. Nase- ljeni bobri izhajajo iz bavarske populaci- je. Prva naselbina pri nas je bila opažena leta 1998 na Radulji, pritoku reke Krke. Po podatkih Zavoda RS za varstvo narave naj bi se bobri do leta 2006 razširili po Krki, Kolpi, Sotli, Muri in Dravi. Leta 2017 je ekipa študentov Biotehniške fakultete opravila popis bobrišč na povodju reke Krke s pritoki. Preštetih je bilo približno 56 družin, kar šteje okoli 300 osebkov. Na podlagi dela je nastal tudi znanstveni članek, objavljen v reviji Natura Sloveniae (19/2). Redni monitoring rasti populacije in razširjenosti se pri nas zaenkrat kljub naravovarstvenim potrebam in predpi- som ne izvaja, kar velja še za mnogo dru- gih vrst in skupin. Ekologija in biologija bobra Bober živi v jezerih, močvirjih, potokih in rekah, kjer sta mu voda in rastlinska hrana na voljo skozi vse leto. Čeprav velja za gozdno vrsto, se pogosto naseli ob ob- delovalnih površinah in v bližini naselij. Glavna omejitev pri naseljevanju novih območij za bobra ni strmina rečnih bre- gov ali širok obvodni pas drevja, ampak substrat, iz katerega je rečni breg sesta- vljen, in globina vodotoka, po katerem plava. Znan je primer iz bližine Kosta- njevice na Krki, kjer so se bobri naselili in bili stalno prisotni, dokler niso bila izvedena dela »utrjevanja« rečnih bregov s kamenjem in cementom. Po tem pose- gu bobrov tam niso več opazili. Bobri na- mreč izkopljejo brlog v mehak rečni breg, vhod pa je vedno pod vodno gladino. S tem preprečijo dostop kopenskim plenil- cem. V večini primerov zgradijo nad brlo- gom značilno bobrišče, kup vej in debel, utrjenih z blatom, pod katerim so kamre za mladiče. V brlogih par bobrov, ki je mo- nogamen, enkrat letno v pomladnem času povrže 2–3 mladiče. Poleg staršev z mla- diči iz tistega leta v bobrovi družini pona- vadi živijo tudi enoletni mladiči. Družina tako šteje 5–7 osebkov, lahko tudi do 10. Bobrišča na potoku Laknica. Bober je z zgrajenim jezom, izkopanim kanalom in podrtim drevjem občutno spremenil habitat na potoku Laknica. Tako tudi zaradi nastanka novih mikrohabitatov bober prispeva k povišanju biot- ske pestrosti. 31 Po dveh letih mladiči začnejo iskati nov teritorij in spolnega partnerja. Bober je rastlinojed. Hrani se z zelišči, vodnimi rastlinami, drevesi in grmi. S podiranjem drevja pride do hrane (tanj- še vejice, lubje in poganjki) in gradbe- nega materiala (debelejše veje). Podira z obgrizovanjem debel; temu služijo izre- dno močni sekalci, ki so prekriti z oran- žnim slojem dentina z železom in rastejo celo življenje. Sicer raje izbira drevesa s premerom manjšim od 10 centimetrov, vendar debelejša pomenijo več gradbene- ga materiala. Najraje ima mehke listavce: vrbo, lesko, topol, jelšo, trepetliko, gaber in hrast. Energijsko bogate prehrambne vire najde tudi na obdelovalnih površi- nah, predvsem koruznih poljih. Znake prehranjevanja na koruzi zlahka prepo- znamo po poteptanih tleh in pod kotom 45° odgriznjenih steblih koruze, puščenih po tleh proti stečini, ki vodi v reko. Naj- bolj aktiven je med 5 in 30 metri od vo- de, redko se od nje oddalji za več kot 100 metrov. Lahko živi v okolju, ki mu nudi slabo prehrano, ne more pa živeti ob vo- dah s hitrim tokom ali z nestalno gladino. Da zagotovi stalen nivo vode, gradi jezove iz vej. Za jezovi se voda razlije in poplavi dolino. S tem si tudi olajša dostop do hra- ne in poveča varnost, saj se najbolj varno počuti v vodi, pod katero se v primeru ne- varnosti lahko potopi in splava v zavetje brloga. Koplje tudi kanale, ki služijo laž- jemu premikanju, in s tem preusmerja tok vodotoka. Vse opisane aktivnosti prinašajo po- membne spremembe v življenjsko okolje bobra in močno vplivajo na tamkajšnji ekosistem. Znano je, da ima bober še posebej v biotsko manj pestrih okoljih izredno pomembno vlogo pri povečanju biotske pestrosti. Podiranje drevja, zaje- zovanje vodotokov in ustvarjanje poplav- nih območij, vnos mrtve lesne mase in poviševanje presvetljenosti gozda za sabo prinesejo mnoge abiotske in biotske spre- membe. S tem se ustvarjajo novi habitati, predvsem mokrišča, kamor se naselijo druge vrste rastlin, nevretenčarjev, rib, dvoživk in ptic. Zaradi bistvenega vpliva, ki ga ima bober na ekosistem, v katerem živi, velja za »ekosistemskega inženirja«. Bober in človek Ko bober živi v antropogeni krajini, kot je npr. Dolenjska, spremembe, ki jih vna- ša v okolje, pripeljejo tudi do konfliktov z ljudmi, predvsem s kmeti in ribiči. Br- logi, izkopani globoko v breg, se lahko pod težo kmetijske mehanizacije vdrejo in jo poškodujejo. Podrta drevesa lahko zaprejo ceste, v vodi pa otežujejo ribolov. Iz pogovorov na terenu lahko razberemo, da prisotnost bobra za zdaj kmetom pred- stavlja predvsem estetski problem, saj podrto drevje odraža neurejenost brežin. Vemo pa tudi, da se še posebej v Prekmur- ju za škode po bobru že izplačuje odško- dnine. Bobrovi jezovi so se »pojavili« le na nekaterih manjših vodotokih, vendar imajo še večji vpliv na širšo okolico. Za- radi višjega nivoja vode lahko poplavijo večjo površino travnikov in obdelovalnih površin, na drugi strani pa lahko izsušijo strugo in morebitne namakalne sisteme. Z vidika ribištva naj bi jezovi preprečevali selitve rib gor- in dolvodno, a ta trditev ne drži, saj so jezovi še vedno zelo pretočni. Rušenje bobrovih jezov je sicer prepro- sto, vendar jih je zaradi zavarovanja vrste brez dovoljenja prepovedano odstranje- vati. Ker praktično vsa škoda nastane v dvajsetmetrskem obrežnem pasu, zaen- krat nima velike ekonomske in gospodar- ske vrednosti. Večjih vodotokov bobri ne zajezujejo. Kaj pa zdaj? Bober se po stoletjih odsotnosti uspe- šno vrača v naš prostor, kar si lahko šte- jemo v veliko srečo. Je izjemna živalska vrsta, ki s svojo aktivnostjo spreminja in uravnava vodni ekosistem, izboljšuje kvaliteto vode, povečuje ekosistemsko in vrstno raznolikost. Vendar so krajina in okoliščine, v katere se bober vrača, danes močno drugačni od tistih izpred nekaj sto let. Zato kljub zavarovanemu statusu vrste narašča tudi potreba po nadziranju in upravljanju s populacijami v mnogih evropskih državah, vključno s Slovenijo. Vendar se moramo zavedati, da so pred- pogoji za uspešno varstvo in upravljanje vrste redni monitoring vrste, ozaveščanje ljudi, ki živijo z bobri, in ohranjanje bo- brovega habitata. Preprečitev morebitne škode Večino morebitne škode človeku, ki jo na- pravi bober, je mogoče preventivno ome- jiti. V letu 2017 sta Biotehniška fakulteta in društvo Dinaricum izvedla projekt Ri- vLaBob – Odnos človek–bober v obvodni krajini na porečju Krke, v katerem so štu- denti gozdarstva in biologije med drugim zbrali primere dobrih praks iz tujine in jih predstavili lokalni skupnosti. Glav- ni zaščitni ukrep je ovijanje debel dre- ves z železno mrežo. Podrta drevesa je priporočljivo pustiti vsaj mesec dni, saj jih bobri postopoma v celoti »pospravi- jo«. Alternativno se jih lahko razžaga na manjše kose in umakne na breg. Z mre- žo in rešetkami na vodnih poteh lahko omejimo širjenje bobra v neželeno smer. Podobno lahko preprečimo tudi kopanje rovov v bregove. Za zaščito obdelovalnih površin so uporabne nizke električne ograje. V tujini so opravili testiranja z različnimi repelenti, kot so vonji plenil- cev, apno in laneno olje. Na tako tretira- nih območjih se bobri niso zadrževali. Morebitni škodi se lahko popolnoma iz- ognemo, če ohranjamo mejice in pet- do dvajsetmetrski pas vegetacije ob breži- nah. Naj poudariva, da je z Zakonom o vodah predpisano ohranjanje obvodnega pasu vegetacije v širini pet metrov, ven- dar se to redko upošteva. Deblo drevesa je zavarovano z mrežo za prepreči- tev škode, ki jo lahko povzroči bober. Podrto drevje na Radulji. Pod kotom 45° odgriznjeno steblo koruze (levo) in stebla na stečini do vode (desno).