V slogi je moč J GLASILO SVO'BOBOJylISELJWIH SLO V’jSJVCE V V AML'RIK.I -----'—=3 Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Od bofa do zmage I Stev. 10. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chioago, III., under Act oí March 3rd, 1879 Chicago, 111,, 7. marca 1913. Kdor ne misli svobodno, se ne mora boriti *a svobodo! Leto XII. Razgled posvetu. Avstro-Ogrsko. 'Dunaj. — Časnik “Die Zeit'’ priobčuje izvestje, dä bo Avstrija letos 30,000 mladenčev več k vojakom potrdila, kot lansko leto, kar je tukaj zbudilo veliko presenečenje. Doslej je bilo potrjenih 270,000 nabornikov, a potemtakem bo letošnji celotni nabor znašal •300,000. Tnikaj se govori, da se je avstrijska vlada do tega koraka odločila. ker bo nemšlka in francoska armada tudi pomnožena. Nemčija. Berlin. — Kakor je grof Ernst Reventlow, znani momaričen pisatelj v Carigradu izvedel, bo angleška mornarica prevzela na Angleškem za Turčijo zgrajeni dred-not “Rechad-J-Tamis”. Re vent-low priobčuje članek v nekem be-rolinskem časniku, v katerem pravi, da je mornarična pogodba med ¡Nemčijo in Anglijo nesmisel, če Anglija na takšen skriven način jači svojo mornarico. Italija. Rim. — Tudi tukaj se je pojavil •človek, ki trdi da je iznašel sredstvo, s katerim se ozdravi jetika. Guiseppe Nurgis, kemik iz Sardinije, pravi da njegovo sredstvo proti jetiki daleč prekosi dr. Friedmannov serum. On je takisto napravil serum, ki se bolniku vcepi. Kakšne vrste je sredstvo, ni do sedaj povedal g. Nurgis. Poislku-si, ki so jih naredili na živalih, so baje pokazali velikanski uspeh. Rusija. Petrograd. — Žensk in o gibanje .za volilno pravico, je postavljeno pod policijsko kontrolo. Ženskin shod, na katerem je imelo biti ob-držanih številno govorov, je imel slab uspeh vsled brutalnega nastopa policije. Vzlie temu je bilo sprejetih več resolucij, v katerih se med drugim izraža, da zamore odpraviti veliko rusko mizerijo edino ženskina svoboda. Mehika. Mexiko City. — Vlada noče c-.pozijskemn vstaškemu vodju dati nadaljnjih ugodnosti, marveč z u-porabo nasilja primorati, da pri-pozna novo vlado, oziroma da preneha vsaki oboroženi uipor. To bo pač težavno početje, in to temveč, ker je še-le te dni tolpa Zapata vih pristašev streljala na o-sobni vlak, ki je vozil iz glavnega mesta v Gueriiaraca vsled česar je bilo ubitih in ranjenih,60 vojakov. ¡Provinco Mordes prehodijo Za-patave trupe ter požigajo in upo-stošijo deželo. Druhali so odločene nadaljevati gverila-vojno, tudi če hi Zapata pripoznal novo vlado. Med zveznimi trapami vlada e-dinstvo, toda med vrstami vsta-šev je pa spor. Konference med Huerta, njegovim kabinetom In vstaškimi vodji, se nadaljujejo. Železnični promet na severu je prekinjen. Iz Zdr. držav že več dni ni pošte, izvzemši tiste, ki jo pripeljejo parniki preko Vera Cruz. Washington. — Amerikanci in drugi inozemci v Ciudad, so bili od Caranza, vstaškega vodja, ogroženi z izgonom, če ne dajo za oskrbo prostovoljcev 20 do 25,000 dolarjev. Venezuela. Maracaibo. — Dva ameriška rudarska inženirja, Gug N. Bjorge in Wm, Leslie Taylor iz Duluth, Minn, sta bila od Motilones-Indi-janeev prijeta, ko sta blizo Ma-racaibo-jezera, Venezuela, iskala petrolejske vrelce. Vest se nahaja v uradni brzojavki, ki je dospela v Maracaibo. Ameriški konlzul John Ray, je nemudoma odšel v tisti kraj. Kanada. Cayuga, Ont. — Ne daleč od tukaj, je 2. t. m. iz petih voz sesto-ječi ekspresni vlak Wabash ^železnice na Michigan Central progi strmoglavil preko 15 čevljev globoko poševnost. 8 popotnikov je smrtno ranjenih. Ob času nesreče je vlak vozil skozi silen metež; domneva se, da tudi šine niso bile v redu. Nemški cesar je zgubil tožbo. Elbing. — Cesar Viljem je zgubil tožbo, katero je bil naperil proti svojemu najemniku Sohst. Cesar je najemnika “zapodil, ker ni bil za rabo”; toda okrožno sodišče je razsodilo, da obtožeui cesar ni ’bil opravičen kar razveljaviti pogodbo, ki se glasi do leta 1918. Plazovi v Panama-prekopu. Zemeljski plazovi v Culebra-prekopu Paname pred nekaj tedni. so povzročili veliko več škode, kot se je začetkoma mislilo. — Vseh šest železnic je 30 čevljev globoko zasutih; zapadna obrežja istih so v dolžini 150 čevljdV in na vzhodni kakih 700 čevljev zasuta. Bati je nadaljnih plazov v množini 2,500.000 kubičnih yardov zemlje. Za odstranitev materiala, se bo rabilo najmanje tri mesece. Polkovnik Goethals je v Milwaukee naročil dva velikanska bager- st.ro j a za ceno $500,000, ki se bosta rabila za odstranitev zemeljskih plazov. Trgovina z otroki v Italiji. Rim. — Bivši državni tajnik za notranje zadeve, Riccio, je vlado interpeliral radi. nesramne trgovine, ki se vrši z laškimi otroci za francoske gkrvate. kjeiyo*žyT. Togal 18. Pince. CHICAGO Tel Canal 3764 RUDOLF SMRČEK Elina slovenska knjigoveznica v Chkigi 1412 WEST !8th STREET Se priporoča rojakom. Najnižje cene. "©* NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fiak St, Tel. Oanal 1405 Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim, vedno sveže pivo in druge razno vret-ne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna premi ČiSča. Potrežem vsakemu točno in iaborno. MARTIN rOTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, UL “TheRoosevelt Salooti” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik In trgovec z vinom, cigarami, mrallae pivom itd. — Se priporoča Slovenc«® i Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 ................... K. 50 $20.50 ................... K. 100 $30.85 .................... K 150 $41.00 ................... K. 200 $61.50 .................. K, m, $102.50 .................. K. 500 $204.50 ................... K 1000 $1020.00 ...................K 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. e PRODAJAMO ŠIFKARTE y domovino In obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State Bank 1900 Bine Island ave., Chicago, UL Če Še niste bili v tej prodajalni sedaj je čas, da pridete in se seana-mite z nami. Tu dobite vedno “najmodernejše” moške klobuke, peril« in drugo moško opravo. AGENCIJA ZA “LAUNDRY”. Čistimo obleke. Izdelujemo obleke po meri. Obleke od $15 do $40. Delo garantiramo. Slovenci in naročniki tega lista, o-menite, da ste videli ta oglas v t«M listu. Če bodete Vi mene podpirali, podpiral bom tudi jaz Vas. Če hočete dobro blago, po zmernih cenah in hočete biti postreženi v vseh ozirih, tedaj kupujte svoje potrebščine pri nas. Maurice E. Wolfe, 21 f. PiKe St, CANONSBÜRG, Pa- SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer 8e toči izborno impor ti rano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstna kuhinja. Flae rl«a I« smodk«. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL F1ALA, Prop. Loomis Str. v neposredni Mlžl-; ni Blue Island Av. in zap. 18- ol. gv Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da s« vam list redno pošilja! 14 Glas Svobode” vThk Voice ofLbbkbtt) weekly Published by ¡vi V. KONDA <& CO 3622 W. 26 Street t-nicaso, Illinois. Subscription $2.00 per year. -\đvvv •.... 1,120 Ruako-tnrška.............. 6,000 Af gan-Zul u ............... 425 Sudan ...................... 105 Madagaskar.................. 105 Abesinija .................. 575 Kuba.................... 5,000 Tramsvaal................. 4,000 Kitajsko-japonsko ........ 1,500 Tudi tukaj manjka večje število vojska. Toda že tu navedeni izdatki kažejo, da so vojne devetnajstega stoletja požrle ogromno svoto preko 100 milijardo v frankov. In to ,še daleč ni vse; kajti tukaj smo navedli samo neposredne vojne stroške. Ne veliko ma nje, kolt so neposredni vojni stro Ški bo pa tudi škoda, ki je bila povzročena vsled pustošenja, kar je čisto naravno z vojno v zvezi. In konečno, da se dobi vsa velikost, po vojnah potratenih Kvot morajo se še pritegniti ne mali zneski vojnega proračuna. Toda, kakor so tudi neizmerni denarni izdatki in uničenje gospodarskega blagostanja, vse to izgine poleg ogromnih' žrtev mladih člove ških življenj. Koliko svoto sreče, ZDRUŽIMO SE! Po izvajanjih je nas — Slovencev — v Ameirki nekaj nad stoti-soč. Prilično lepo število. Toliko nas je, da se ne bi rabili skriti pred nobenim drugim narodom, vendar pa smo skoro neznani v a-meriški splošnosti. iSpoznavatelji našega naroda v Ameriki in tisti katerim so razmere dobro znane, so že zdavna prišli na sled vzroku, zakaj smo zaostali za ¡drugimi narodi, zakaj nas Amerikanci ne poznajo kot samostojen narod, narod s katerim bi morali tudi ra-čuiniti v vsakem oziru. In vsi ti ^poznavatelji našega naroda v A-meriki so edini v tem, da med nami ameriškimi Slovenci ni SLOGE, da smo razdeljeni v razne tabore, a sleherni tabor pa zopet v nebroj taboučkov in nebroj strank. Kjer ni sloge' ni tudi moči. Sloga jaci, nesloga tlači. Največjo krivdo so storili naši predniki. Iz starega kraja so prinesli s seiboj strankarstvo, klerikalizem in liberalizem. Prvotni izseljenci prihajali sio večinimo iz dežele, kmetov. Naš kmet v stari domovini je še danes pod farsko komando, le tuintam se najde kmetska občina, ki se je odpovedala farski vladi. In te so jako redke. Med prvotnimi izseljenci pa najdemo tudi slovenskega duhovna, misjonarja, kajti naš narod, jako verski ni mogel izhajati brez slovenskega duhovna. Tak misjonar, izšolan v Starem kraju, kateremu so zabili jezuiti v mlado dušo nekak absolutizem, vajen zahtevati pokorščino od svojih vernikov, ves poln mržnje do liberalizma, se ni mogel znebiti vsega tega in se prilagoditi odnošajem nove domovine, se ni hotel znebiti vsega tega, ker mu ni treba bilo, ker je prišel med ljudi, katerim so bili ameriški odnošaji bolj zolperni kot pa pogodu, med ljudi, polni verskega fanatizma, katerim je* bila vera vse; politika, ekonomija, naobrazba in vse kar je privedlo druige narode do višje stopinje, pa postranska stvar, ki ga ni brigala, ker je še vedno mislil na “lepo našo domovino”. Samoobsebi je u-mevno, da misjonar, zvest naukom svoje cerkve in instrukcijam propagande iz Rima, je držal svoje ovčice pod svojo komando. Naseljevanje iz mest ju trgov, kjer je imel liberalizem že močna tla, je pričelo postajati živahnejše šele v zadnjih desetletjih. V naselbinah so začela nastajati nas-iprdtstva. Klerikalci so trdili in hvalili svoje, liberalci zopet svoje. Tako so nastale dve stranke. Ena se je potegovala za vero in cerkev, druga za svobodo in izobrazbo. Potreba je nanesla, da se delavec v rudniku in premogokopu zavaruje proti nezgodam. Razne narodnosti, posebno Čehi in Nemci so ustana vljali podporne 'spolke ali “ferajne”. Slovenci so veliko Občevali s Čehi in Nemci, ker so delali ž njimi bok ob boku. Qd teh so zvedeli o »*^4 podpornîli spolkih in “fei’ajnih”. Tudi slo-enska duhovščina je kolikortoli-ko občevala s Čehi in Nemci in od teh je pobrala idejo za ustanovitev podpornega društva. Kar kranjski kaplan ustanovi mora biti na katoliški podlagi, tako ga že uči-in ura zapoveduje ii-vorijanska morala, tako uči prvi jezuvit Ignacij Loyola. Radi tega se nam ni treba čuditi, da je bila prva slovenska podporna organizacija ustanovljena edino za riimo-Katoliške Slovence. Isto potrebo pa so čutili tudi delavci bolj naprednega mišljenja, vendar h katoliški podporni organizaciji niso mogli pristopiti, iker se niso strinjali s raznimi paragrafi ustave. Iz tega je razvidno, da je bila naša duhovščina največ kriva, da, se je zasejala nesloga med ameriškimi Slovenci. Kaj je bilo treba mešati vero in njene nauke in verske obveznosti v podporno organizacijo? Nato se je ustanovila druga podporna organizacija, ki je dovoljevala več sVobode svojim čla-nOm, dasi je bila ustanovljena po vzorcu prve. V začetku so k pristopali tudi svobodomiselni rojaki, ker takrat še niso imeli slovenski naprednjaki nikjer nobene za.slombe, ne časopisja. Za nje je bilo težko ustanoviti .podporne organizacijo, ki bi odgovarjala njihovim potrebam in njihovemu mišljenju. Čakati so bili prisiljeni do boljše prilike. Do tega časa smo imeli že tri ¡stranke sami med seboj. Bili so dobri katoličatai, mlačni katoliča-in naprednjaki. Narod pa so klicali k probu ji ali nazaj v srednji vek štiri časopisi in sicer: Amerik a nski Slovenec, Glasnik, Nova Domovina in Glas Naroda. Poleg teh sta nekaj časa izhajala še druga dva lista in sicer čl ir in Zora. List “Zora” je moral pod težo na-zadnjaštva in vsled raznih homa-tij v lastnem taboru z deseto številko prenehati. To je bil prvi buditelj naroda, vsi drugi listi so bili manj ali vse na katoliško, cerkveno stran. Ko bi bili naši predniki pustili starokrajske odnošaje onostran o-ceana in se oprijeli tuzemskih in ne mešali klerikalizma in liberalizma v ameriško politiko, katera pravzaiprav pusti vero. na strani, jo smatra za postransko stvar, ko bi se naši predniki poprijeli prave ameriške politike, ko bi se učili od Amerikanca kalko izrabiti politiko, pripustili vsakemu svoje versko prepričanje, bi bil danes slovenski narod v Ameriki na isti stopnji kot je na primer švedski-, norveški, nemški in razni drugi napredni narodi, ki imajo svoja zastopstva v vseh državnih uradih. Za ameriško politiko se Slovenci niso brigali, saj po naukih slovenske duhovščine tega ni treba bilo, bolj potrebno pa se jim je zdelo, da ohranijo vse starokrajske navade, večno prepiranje, klerikalizem in vero svojih dedov. Namesto da 'bi narod družili,.so ga delili v razne tabore. ¡Slovenski delavci naprednega mišljenja so se čimdalje bolj množili. Uvideli so, da brez .naprednega časopisja se ne da izhajati, kajti napredno časopisje iz starega kraja nikakor ne odgovarja trn ikajšnim razmeram. Kmalu po Zorinem pogrebu začul se je glas iz Roekijev, Pueble. Izšel je Glas ¡Svobode, katerega je napredno 'delavstvo pozdravilo z navdušenjem. Naprednjaki in svobodomiseln so imeli svoje glasilo, katerega so širili in ga še širijo današnji dan med slovenskim narodom vkljub vsim preganjanjem od strani klerikalizma. Ko ne bi bila slovenska duhovščina tako zavozila, ko je ustanovila prvo podporno društvo in zanetila iskro stairokrajškega prepira med klerikalci in liberalci bi prav gotovo tudi Glas Svobode ne bilo. ker a-neriški Slovenci bi bili združen r.r.rod, me pa strankarski. Razume se, da klerikalci so bili v premoči, vendar naprednjaki in svobodomisleci niso dopustili, da bi jim kaka verska sekta kratila po ustavi jamčeno jim svobodo. Stala sta si nasproti dva tabora. Tabor dobrih in mlačnih katoličanov ali klerikalcev in tabor naprednjakov in svobodomislecev. V nji vrelišče in ko ne bi bilo slovenske duhovščine, ki je brzdala katoli- ško maso, gromelo in pokalo bi, kakor ob času reformacije. Isto strankarstvo se je pojavilo tudi v naprednem taborišču. S. N. P. Jednota, edina trdnjava naprednjakov, svobodomislecev in socijalistov, se je tresla. Vladala je revolucija in upor v napred-rijih vrstah, katero je na prav u-metem način podpihavala jezuvit-ška sapa. Toliko da ni padla toliko da ni klerikalizem zmagoval. In le previdnosti nekaterih delegatov se je zahvaliti, da ni prišla ta svobodomiselna zgradba na kant, bankerot. Strankarstvo pa le ni prenehalo, zato je 'bilo potrebno ločiti se ali pa se udati zapovedim močnejše stranke. — V Peninsylyaniji se je začni glas, da nameravajo ustanoviti svojo podporno organizacijo istodobno pa sr- je že nekaj takega kuhalo tu v Chicago. Iz enega tabora nastala sta dva: S. N. P. J. in njeni odpadniki. Ti odpadniki pa namesto, da bi se združili, kakor se je skušalo sprva storiti, pa se niso mogli sporazumeti in zato sta zopet iz tega tabora nastala dva manjša tabora. Ravno v tistem uporu, ki je skoraj umoril Narodno Jednoto se je odcepilo nekaj društev, od katerih so nekatera ostala samostojna in zopet druga organizirala svoje organizacije in šla svojo pot naprej, sledeč svojim voditeljem. Razni tabori, katerih je danes vsepolno po Ameriki pa so se v teku časa tako odtujili eden drugemu, da je skoro nemogoče misliti na celotno združitev. Klerikalni tabori so vsaj v eni stvari edini. To je v jeri in pokorščini svoji duhovščini: v drugem pa prav nič. In vendar se ne morejo sprijazniti in spraviti vse šotore v en sam taibor. Zakaj ne? Ker se ne marajo sprijazniti, ker nekateri voditelji so zgolj iz sebičnosti temu nasprotni in kar je najglavnejše, ni do sedaj še nikdo na to deloval. Kako je pa z naprednimi tabori ? Najbrž isto. Tudi v naprednih podpornih organizacijah najdemo nekaj skupnega, da, veliko. Saj so skoro vse prišle iz ene organizacije. Najglavnejše točke S. N. P. Jednote so v ustavi. Tam čitamo: -Jednota temelji na svobodomiselni podlagi. Namen Jednote je: podpirati gmotno in duševno, zedinjevati in izobraževati svoje člane, ter delovati 7. vsemi danimi pripomočki za povzdigo izobrazbe in zavesti. Isto najdemo v ustavah vsih drugih naprednih in in svobodomiselnih podpornih organizacijah. Geslo skoro vsih teh organizacij pa je: Bratstvo, svoboda in napredek. Toraj, ali se ne bi dalo združiti te napredne organizacije V eno samo organizacijo? Stvar bo sicer težavna vendar izpeljiva. I\7a V. redni konvenciji SINPJ v Mihvaukee so delegatje ukrepali o združitvi vsili podpornih organizacij. Toraj iz tega sledi, da možje so uvideli potrebo združenja, ki bo moralo priti prej ali slej. vendar boljše čim prej se to zgodi. Dalje prihodnjič. ZALJUBLJEN ŽUPNIK. Iz Londona poročajo: Po An-j Vsak*n teh taborov, kakor bodc-I ^ precej pozornosti mo kašfle.Tč videli pa je stalo več strank s svojimi poveljniki, ki se niso nič kaj preveč J&žumeli med seboj. Vsak je hotel imeti, da njegova velja, kar pa je imelo navadno le hude posledice za ves narod. Na konvenciji J. S. K. J. v O-mahi, leta 1903 so se ločili naprednjaki in svobodmisleci od trdih in mlačnih katoličanov. Takrat so se odločili napredni delavci, da si listam ovijo tako podporno organizacijo. ki bo odgovarjala njihovim naprednim in svobodomiselnim načelom. Imeli sb sivoj časopis in to jim je dajalo še večji pogum. Še tisto leto so ustanovili tu v Chicago 'S. N. P. Jednoto. ki je prav Ieipo napredovala. Pa saj ni čuda. Toliko naprednih in svobodomiselnih delavcev, pa samo ena podporna organizacija na napredni in svobodomiselni podlagi! Štiri leta je šlo vse lepim potom naprej. Naprednjaki so držali skup, med-temko je vladalo v katoliškem taboru velikansko nezadovoljstvo in cepljenje. Imeli so več podipornih Jednot in ravno toliko voditeljev, župnik, mož, ki ni mogel biti nihče drug kakor župnik sapi- Odrezal mu je bil dolge lase, kar je moža izpremenilo popolnoma. — Prav tisti dan je izginila tudi mlada dama, ki je bila učiteljica v nedeljski šoli in ki je bila z župnikom v najtesnejšem prijateljskem razmerju. V pretečenem poletja sta občevala župnik in učiteljica, ki je bila prav zalo dekle, tako intimno, da je občinski predstojnik pozval župnika na odgovor. Župnik se je upravičil sijajno in dejal, da imata z učiteljico dolga posvetovanja, kako da bi se omejila trgovina z dekleti. Ob župnikovi “smrti” so se ljudje spomnili njegovega intimnega razmerja z učiteljico in sklepali, da sta najbrže oba bog zna kam odpotovala. In sedaj se je izvedelo, da sta župnik in njegova ljubica na parniku “B-allarait”, ki plove v Avstralijo. Nato je tudi župnikova soproga prišla z resnico na dan in povedala, da je povest o nezgodi izmišljena. Župnik je že dlje časa mučil svojo ženo, grozil ji večkrat s smrtjo in jo prisilil, da je šla z njim v Flamborough na morske pečine, kjer jo je pustil samu. — Župnik je tako teroriziral svojo soprogo, da je izpolnjevala njegove želje še po njegovi “smrti”. — Drugo poglavje te zgodbe se bo pričelo čez nekaj dni, ko bo priplul parnik v Avstralijo ... CLEVELAND. Slovenska ameriška metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova. in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu. kjer se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-mamo pač lepo število slovenskih trgovin. Marsikateri slovanski o-brtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvoril tudi jaz kro-jačnieo in čistilnico oblek v zavesti, da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grizle j kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ¡ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi vata jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok,, dokler nismo zn jim zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali. nas obiščete? IGNAC SMUK, 4706 St. Clair A ve. Cleveland, O. Listu v podpore. A. Gorsicih 50c, M. Subic 10c, J. Mahnič 50c, Trebeč 50c, J. Laurich $1.00, M. P. V. E. $2.30, J. Delak $1.35. cork tip LlGrARETE Dobra kakovost Lahke Turške Cigarete 10 za 5c Za dobiti v vsih opaldah Najbolše na svetu. Naj večja in najstareja lekarna v Chicagi C. G. FOUČEK Lekarnar 25 let 1801 Center ave. vogal 18. cesta Kedar potrebujete zdravila, ati I» karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C, G. Fouček 1801 Centre Ave CHICAGO Prodajam šifkarte za vse linije In izdelujemo vse notarske pasle, kot: pooblastila, kupne po-godbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. jUav čudovita dogodovščina župnika Kuighta iz Leeda. 19. jati. so poročali časopisi, da je padel župnik Knight iz morskih pečin pri Flamboroughu v morje. Poročali so, da je hotel župnik Knight v mraku fotografirati, a je vpričo svoje žene padel v morje. Gospa Knightova je hitela do prve hiše in pripovedovala o nezgodi. Takoj so šli župnika iskat, a dobiti ga niso mogli. Splošno pa je bilo vse prebivalstvo prepričano, da je župnik res mrtev. V cerkvi je bila v njegov spomin posmrtna slovesnost in pomožni pridigar mu je napisal v časopisu tople besede v spomin. Pisal je: “Naš ljubi župnik nam je zapustil lep zgled. Njegovo življenje je bilo lepo in čisto in delo, ki: ga je opravljal nekaj let, odtehta sto let vsakdanjega dela. Posnemajmo njegovo življenje!” Različne okoliščine so pa povzročile, da so pričeli ljudje dvomiti o resničnosti župnikove smrti, kakor jo je bila prepovedovala soproga. Brivec v Leedu je pripovedoval, da je bil pri njem NAJVECJA slovanska TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146- 50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TEL^CANAL 443 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. če ne več. Katoliški tabor je bil prav tisti dan, ko je ponesrečil Dajte zdelati svoje tiskovine pri SPRAVEDLNOST” ms 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 KS Cene zmerne —o— Delo solidno it cnn AVFni ISIfPšT” edini češki, unijski dnevnik Dr Krt V UUUIIUJ I STANE IOC. NA TEDEN. Slovenska Delavska Podporna in Penzijska tâyïù Družba ITetntinV. I [tifiartS Ustanov. 21. nov. 1909 ^ X.Û9 k Inkorpj. 15. marca 1910, MADISON, PENxNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Golnirnbus, K an s. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Ghieago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH FETRIGH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAU1GAR, II. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMILAR, ITI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. MOJE POTOVANJE. (Nadaljevanje in konec.) Ko sem predzadnje poletje potoval po Minnesoti, sem videl velike in lepe naše naselbine; veli- i ko jih je, pa kako presenečenje! V vsaki še tako mali naselbini je cerkev in župnišče, v Pennsylva-niji pa imajo rojaki lastne dvorane skoraj po vsih večjih naselbinah, ki so njihova last in ne škofova. Poglejmo v Johnstown, tam imajo dvorano, imajo jo tudi na Moxhani; v Conemaugh in v Franklin pa lep narodni dom. Lep dom imajo rojaki tudi na Dunlo, in na Sygan, potem na Burdine. Sosebno lep je oni na Willock, in na Darragh ga bojo to poletje gradili; vse pa prekaša oni v Pittsburgh, ki je stal nekaj nad $40,000. Tako, rojaki po severo-zapadu gradijo cerkve rimski hierarhiji, to je, da spletajo sami sebi bič, s katerim jih popje v službi kapitala bičajo, rojaki na vshodu pa gradijo dvorane in narodne dome sami sebi v korist, in kar je največje vrednosti je to, da so to njih last. Vse koristi pa imajo tudi sami od njih, ko se ob večerih in nedeljah, namesto da bi Šli v kako krčmo, shajajo v lastnih dvoranah, kjer se navadno nahaja tudi pivnica za člane in knjižnica. Ponovno naj omenim, da so rojaki po Pennsyivaniji, razen zelo male izjeme, jako ukaželjni in na j dice. Škof je dovolil da se poro-| čita, a pop v Iinperial je za vso ¡ceremonijo zahteval $95. Ali bi se I takemu nezaslišanemu ropstvu ne ■ vprl tudi naj bolj katoliško čuteč j človek? In ubogi Slovak, delavec* 1 s krampom in lopato se je tudi l-i pri in šel v Pittsburgh s svojo izvoljenko, kjer ju je poročil mirovni sodnik in on delavec si je s tem prihranil $93. Tako je in nič drugači; pa če se maziljeni gospodje pri Žoljetski plenici magar devetindevedeset-krat na glavo postavijo. Res so duhovniki, tudi nekteri slovenski, ki so vsega spoštovanja vredni, so pa tudi duhovniki, ki bi jim bolj pristojalo štiri nožne svinje jra-sti, nego da narod učijo “njih” moralo in ga prav po čifutsko odirajo. Ko sem bil v brivnici na stolu v Uniontown, čakal je še nek drug človek, ko vstopi katoliški duhovnik. Katoliški duhovnik je vpraša onega drugega, kje je dobil autoriteto oznanjevati sv. evangelij. In oni mu je odgovoril: “Božja beseda je moja autoriteta, ker Paul pravi, da kdor ne govori v smislu te' (božje) besede, je to vzrok, da je slep. Sedaj pa povej, 'kje dobiš ti tvojo autoriteto?” In duhovnik je rekel: “Od cerkve.” Oni pa ga vpraša: “Na čem temelji cerkev in kaj je njena podlaga?” Duhovnik: “Geričev temelji na skali, Petru.” —- “Tako? Potem ti imaš svojo oblast od Satana, ker Kristus je rekel Petru: predni v vsakem oziru, sosebno kar se delavstva tiče. To spriču-!Skrij se za menoj, Satani Du jejo tudi listi, ki jih dobiš međ'hovnik je bil trden kot skala in tamošnjim! rojaki. Kjer je več j vedno trdil, da Peter je skala, na rojakov na stanovanju, tani naj- j kar mu je zopet protestant odgo-deš skoro vse slovenske liste v lii-jvoril: “Človek, ali ne veš, da Pesi, po nekod še celo po tri in štiri ter celo ni bil spreobrnjen? Ali izvode enega lista in po nekod še liste iz stare domovine kot “Zarjo”, “Slov. Dom” in “S. Narod”, Slovenske cerkve pa skoro nikjer! čemu neki? Duhovnika kakoršen je bil rev. Tušek, kot naslednik vse časti vrednega Zalokarja, v Bridgeville, je za narod veliko bolje, da ga ni in še bolje hi bilo, da se ni nikdar rodil. Kar sem o njem od ondotnih katoličanov slišal, ne bom zapisal, ker nočem s tako ¡kreaturo 'lista mazati. Še večji izkoriščevalci pa so slovaški m poljski popje. Nek tak tiček je na Whitney. Od poroke je zahteval 25 in od'.krsta 10 dolarjev in pri razvitju zastave nekega slovenskega društva na Hostetter je pobasal kar celo svoto $80, ki so jo člani zložili za društvo. Ko ga je odbor vprašal po denarju, mu je mazilje- mu ni Krist rekel: kedar boš spreobrnjen, pojdi in ojači druge? — Hej, ti praviš, da je tvoja cerkev zidana na Petru, zemljanu-Sata-nu, kakor ga je Jezus imenoval... Tu ga je duhovnik prekinil in mu rekel, da mi podkovan v sv. pismu, da ga ne razume, ker ni rimo-ka-toličan. Za odgovor pa je dobil: “Ali moreš harmonizirati vsa pisma?” Duhovnik je rekel, da vse razume, na kar mu je protestant rekel: “Povej pred nami vsimi: Kje je vzel Kajn ženo?” Duhovnik se je zvijal, protestant pa ga je še naprej spraševal in koneeno mu rekel: “Ko bi imel res kako oblast od Kristusa, tedaj ti hi isti prav gotovo poslal sv. duha — rasvetljenje, da bi bil vstamu odgovoriti na vsa vprašanja. Zakaj molčiš in ne odgovoriš na vpraša- nec rekel, da svota spada njemu .'n Inje, ki sem ti stavil A’ Ubogi, v ža- ko so mu dokazali obratno se je izrekel, da bo vrnil denar posameznikom le če vsak izmed darovalcev pride k njemu v župnišče ter zahteva svoto, katero je daroval. Kdo naj čez štirinajst dni ve, koliko je dal — in denar je ostal v njegovi malhi. Drugi slučaj se je pripetil na Imiperial, ko sem ravno tam bil. Nek Slovak se je zagledal v svojo sestrično, kar je imelo tudi posle- lrelj vgnani, rimskokatoliški duhovnik jo je pokuril iz brivnice, mi smo se pa smejali. Bil sem menda še v Uniontown, ko sem bral v Glas Svobode dopis iz Calumet, Mich., v katerem dopisnik pojasnjuje, kako je ondot-ni župnik spremenil tamošnjo cerkev v igrališče in loterijo, vse v božjo čast in v korist svojega žepa. In spomnil sem se primere, ko sem bil v neki naselbini sam na- vzoč takemu teatru, kar je v na vadi med vsemi rimo-katoliškimi duhovniki. Neke vrste cerkveni semenj je to — in to je protipo-stavno; pa kaj briga to vzor katoliško duhovščino. Oni so več kot postava in delajo kar se jim poljubi. V imenovani naselbini sem bil sani navzoč n el k e vrste cerkvenemu semnju (bazarju), seveda v cerkvi — pa ne v slovenski, vendar pa ondotni Slovenci spadajo k nji, — kjer se je kupovalo, prodajalo, pridušalo, klelo in upilo, kot na janičarski granici. Navzoča sta bila dva duhovnika, tekala semintje, pomagala kupovalcem “nabijati” pri cenah in pri vsaki taki priliki so nevedni backi in bace zagnali huroski krik in še sami ¡nabijali eden drugemu kot neumni; in tako je oni, ki je kako stvarco “zlectiral”, zanjo plačal po 20 do 50 dolarjev, ko bi jo v prodajalni dobil za en dolar. Izmed vsega, kar se je na tem cerkvenem semnju barantalo omenim naj za ilustracijo samo en predmet, to je, automobil, ki je, kakor se mi je povedalo stal $600; zanj je župnik izdal 5000 listkov po dolarju. Rečeno je bilo, da rešijo s tein cerkev dolga. Zaslepljeno ljudstvo je res pokupilo vse listke, nazadnje so pa na to mašino še nabijali, in ker so že tako visoko nabili, da ni maral in menda tudi ni mogel več nobeden za-slepljeneov čez, ostala je mašina enostavno popu. Koliko je pop od nabijanja dobil ne vem, nisem štel, zračunal pa sem, da je dobil pid prodanih listkih čistega po odbitku $600 — $4400. Vlada je staro dobroznano loterijo v Louisiana odpravla na podlagi dokazov, da je goljufiva, ker izrablja nevedno ljudstvo v svoje špekulativne namene. Ne glede na to, da je semtertje vrgla ljudstvu kako “cvanzgrco”. Tolovajsko družbo znanih James bratev je vlada razbila, polovila in zaprla, ker so ropali vlake, vlomili v banke in druge denarne zavode, ne glede na to, da so veliko na ropa-nega denarja razmetali med revno ljudstvo. Vlada je odpravila razne igre na karte, prepovedala izrabljen je ljudstva po takoime-no vanih slot mašins. Se Pennsyl-vanske premogarske barone sedaj vlada preganja radi njih “pluck-me” prodajaln, ker iste še vedno vzdržujejo in ljudstvo goljufajo; le rimsko-katoliški duhovščini je dovoljeno, da prakticira iste lopovščine in goljufije v odprtem nasprotstvu postave, menda edino zato, ker se oblačijo v črno verske kute in ¡se delajo kot bi bili svetniki. Pa bodi kakor že hoče, igra se na celi črti in duhovščina ropa ljudstvo za njih teško prisluženi denar; drugi imajo zopet s delav-ščevo krvjo omadeževane parklje. Menda smo tudi tukaj pred postavo vsi enaki! Dragi čitatelji, Vi ki ste razumnejši in vešči deželnega. jezika Vas poživljam, da v enakih slučajih v vaši naselbini obvestite državnega pravnika ali katerigalkoli “prosecuting attorney”. To sem hotel pribiti, ko sem videl, kako postopajo eni in kako trpijo drugi, najbolj pa delavstvo, 'če bo pa oni denar pomagal plačati cerkveni dolg —- dvomim. Sedaj pa še o Pittsburghu par besed. Isto šteje nekaj nad pol milijona prebivalcev, med temi par tisoč Slovencev. Allegheny je mesto na drugi -strani Allegheny reke, ki pa se šteje k Pittsburghu. Njega okolica proti Liberty in Braddoek je lepa. Buttler St. ob reki in Allegheny na drugi strani pa mora biti stari del mesta, kar «pričujejo stare hiše in ozke ulice. Glavno ali središče mesta olco-.In Wood St. in Smitbfield Ave. pa se je v zadnjem desetletju zelo spremenilo, razširilo in olepšalo. Med Pennsylvanijo Ave. in Allegheny reko se nahajajo jeklarne, Slovenci jim pravijo “človeške mesnice”. Velike jeklarne se nahajajo tudi v okolici kot na pr. m. v Braddoek. Carnegie itd. Slo venci 'v Pittsburghu pa so, kot sem že poročal —- čudni ljudje, sami ne vedo kaj so. Oni, ki se prištevajo narodnjakom, ne vedo, kaj je narodnost. ¡So klerikalci.pa ne vedo, kaj je katolicizem. Se prištevajo katoličanom pa ne vedo razlike med Kristom in Hudičem. Mislijo, da so socialisti pa ne vedo, kaj je socializem. So člani Kolumbovih vitezov pa agitirajo za vstanovitev socialističnega kluba — kdo jih naj razume? Župnika Mertel je zaspani kralj Matjaš 'brcnil v stegno, kar je menda toliko vplivalo na njegove dokaj mirne živce, da je za posten 'čas, kar brez izjeme zapovedal se vsim postiti, ali pa odveze ne bodo dobili. Na to ga je popadel revmatizem in zbežal je zopet v svoj brlog pod hribom; in ljudstvo za srečno, vrnitev svojega župnika — sedaj moli, preklinja, se roti in priduša, da se kar kadi. Nameraval sem, predno sem se imel podati nazaj v Chicago sklicati javen shod, na katerega sem se nadejal dobiti veliko vdeležbo rojakov iz dežele; iste bi bil tudi dobil, sem imel obljubljeno, med katerimi je nekaj dobrih govornikov ter s tem shodom pokazati Pittsburžanom, kaj je in kako misli delavec po deželi; toda namera je splavala. V vsem Pittsburg-u nisem mogel dobiti 'niti potrebnega odbora. Vsi so imeli izgovore, kot oni v svetopisemski dogod-bi. boječ se posledic. Koga neki? Vbogi ljudje! Dobro pa se Pittsburžani spominjajo svojega nekdanjega župnika Kranjca. Popraševali so me o njem, o ¡njegovem stricu in osebah, katerih ne poznam. Pripovedovali so mi take pikantnosti o tem vzor duhovniku, da sem se za trebuh držal, tako sem se moral smejati. Kako je iz ondotne cerkve bežal za časa konvencije K. 8. K. Jednote, ko ga je ondotni župnik Mertel, da si mirna duša, iztiral iz cerkve, ko je Kranjc ravno imel stopiti pred altar ter prositi vsemogočnega za razsvet-lenje delegatov, rekoč: “Le bejž. le bejž! Jaz sem gospodar te cerkve.” Kranjc: “Vrag ti v deši, a-li je nisem jaz pozidal?” — “Marš, marš ven, ti grešna duša — in Kranjc je bežal, delegatje pa za njim, kot Kajn potem ko je brata Abeljna ubil. Mertel pa je z dvojnimi ključi zaklenil vrata, da jih ne bi sam vrag odprl. Temu povod so dale njegove predpustne klobase v Amerikanezarju in možic ima prav, ko skrbi, da se ljudstvo še vedno spominja njegovega oderuškega in deviškega pasti-rovanja. H koncu pa še to. Ko dospem v Chicago, odpravil sem se drugi dan po opravilu na ¡Centre Ave., ko srečam prijatelja, me prime za rame ter suče semtertja, ogledo-vaje. “Kaj pa spet za en vrag,” ga vprašam! “Veš kaj, Korce nam je pravil, da te so v Clevelandu vrgli, pa kakor vidim si cel. pa zredil si se ti kanal ja, ha, ha, ha.” — Razumel sem. Ko sem bil v Clevelandu sva neko jutro s spremljevalcem zašla tudi v gostilno Jos. Zalokarja.. —-Zapazivši mene v svoji gostilni mi reče, naj grem ven, jaz pa, ne želeč v tujem kraju kakih spletk, sem vzel iz bare pol dolarja, katerega sem bil prej tam položil ter lepo mirno in dostojno odšel. Gospod Zalokar je sicer svobodomiselnega in naprednega mišljenja, le preboleti ne more, ko ni bil na izvanredni konvenciji S. N. P. Jednote v Chicagi več izvoljen v gl. odbor. Takrat smo imeli namreč oni boj “z vestnimi gospodarji” v imenovani Jednoti, za kar sem mu menda po njegovem mnenju jaz kriv. Jaz bi bil lahko izvajal napram g. Zalokarju precej občutne konsekvence, pa mislil sem si, naj mn bog odpusti, saj ne ve, kaj dela. To je fakt g. Korce. Vi pa ste ravno, ko ste slovo od blagajne S. N. P. Jednote jemali, v Chicagi govorili, da ste me v Clevelandu ven vrgli. Ali se pravi, če gre eden sam ven. metati ga? Več, veliko več razsodnosti in moštva sem Vam pa vendar le, pripisoval g. Korce, če ravno ste me zadnjic v 'Clevelandu zasmehovali, jaz sem molčal, Vi ste se pa smejali, sedaj ste postali pa še stara klepetulja, sram Vas bile! Kedo se sedaj smeje? M. V. Konda. AVSTfiO-AMERIKANSKA-UNIJA, V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO mr w PARNIKI PLUTE To IZ NEW YORKA: ■Alice ............ 19. marca I Martha Washington, 22. mar. / Oceania, ................ 5, marca Parniki odplujejo vedno oo ireda.ii ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te cesta v South Brook^ynu. /velezniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje ae v SLOVENSKEM JEZIKU GJLAVM1 ZA8TCMP ZA AMERIKO Phelp’s Bros. Bl Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kampf giavni last, na zapadu 120 N. La Salle St. Chlcage Naša novajjspomladiia in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu. Zmerne cene za vse enako. V naši veliki zalogi dobite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo. H!ng€ JELINEK in MAYER, Imitelja vogal Blue Island Aye in 18 cesta EST M. A. WEISSKOPF, M. 1). !¡ í ! i f ¡i ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111, tel, canal 476 Uraduje ii A svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I__3. ure popoiudne in od 6.—8:30 ure večer. V lekarni P. Plati, *14 Ashland Ave.: od 4.—S. popoludn*. Ob nedeljah aamoodS.—10, ure dopoludae doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih, DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m- Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljud-*TŽrv/I REGI STEREO USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih, pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja. Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, III. S 8 %. ..-MML.,- ^. w VMM mm • eeee#e#ee®»s mm ,000 KNJIŽIC Pove kako zamorete ozdraviti doma. Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimi vo brezplačno knjižico. Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profiliral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočali, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali inehurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrnpljenju krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na k ateri drugi spolni bolezni, ki je dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno potrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji naiđete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju. POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES. S tem, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokler msc naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pogljemb jo v navadnem zaprtem zavitku, tako da nihče ne ve «a; je notri. DR. JOS. LISTER & CO., AUS. 801, 208 N. FIFTH AVE.. CHICAGO. ILL. Gospodje:—Pošljite čimprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti maloobvezar uaorair vam glede kakšnih stroškov. Ime.................................................. Naslov . Golo žensko truplo na vlaku. — Na jednom vagonu osebnega vlaka, ki je 11. m. m. v jutro prišel v madjarsko postajo Aszod, je viselo mrtvo žensko telo, povsem go- lo. Indentitete niso mogli takoj dognati. Srbski cigan kot politik. Sodnija v Osjeku je obsodila srbskega cigana Tomo Nikoliča iz Trpinje na 8 mesecev zapora, ker je pred kratkim v času napetih odnošajev s Srbijo v Vukovaru v neki krčmi žalil cesarja, bana in oblasti ter prorokova!, da Hrvatska pade kmalu v roke Srbije. Ko so ga bili prijeli orožniki, je kričal: Rešite me, nedolžnega 'Siflba tirajo v zapor! Klerikalni vzgojitelji. Pred nekaj tedni je državno pravdništvo pričelo s preiskavo v sirotišnici v Toursu. Sirotišnica se imenuje po sv. Jožefu. Državno pravdništvo je dognalo, da so se dogajale v sirotišnici prav lepe reči. Državno pravdništvo obtožuje pred vsem dva učitelja, ker sta vzgajala devet- do dvanajstletne dečke z ne-zaslišno surovostjo. Eden od učiteljev je tolkel dečke s palico po glavi in več dečkov prav težko ra- nil. Drugi je pa izumil prav satansko metodo za vzgojo ubogih sirot. Dečki, ki so po njegovem mnenju zaslužili kazen, so morali sredi zime v sami srajci četrt ure klečati ali pa stati pri odprtem oknu. Včasih je ponavljal to kazen pri enem in istem dečku tudi dvakrat v eni noči. Iz tople postelje so morali vstajati, postavil jih je k oknu, napodil na pol zmrzie zopet v posteljo in ko so se ogreli, jih je privlekel vnovič k okun. Vatikanski despotizem. V Vatikanu so se odlučili, da zatro z vso silo vsako svobodno mišljenje med duhovništvom. Papež je sedaj prisilil nadškofa v Pizi, da je prenehal z izdajo revije iza fiziko, matematiko in naravoslovje, pri kateri so sodelovali najodličnejši i-talijanski katoliški učenjaki. Ker pa se ni hotel ponižati nadškof, da bi bil slepo orodje vatikanskih krogov, ga je zadela kazen. Zveličanje in sir. Katoliška cerkev je vsestranska, skrbi za duševni in telesni blagor svojih ovčic. Francoski zavod, ki ga vodijo duhovniki in kjer imajo tovarno za sir, razpošilja naslednjo reklamo : “Velecenjeni gospod! Čast nam je priporočati Vam sir, ki ga izdelujejo skesana dekleta z najčistejšimi prsti v našem zavodu. Ker smo znižali mezde na najnižjo stopnjo, zato lelhko oddajamo sir prve vrste po . . ., sir druge vrste pa po . . . Vsaikdo, ki kupi 20 kilogramov naenkrat, ima pravico do maše za-dušnice, ki jo bom bral v kapeli našega zavoda. Zasebniki, ki naročujejo manjšo množino sira, dobe z vsako pošiljatvijo molitveni bon. Kadar imajo pet bonov, tedaj naj jih pošljejo franko na naše oskrbništvo, ki bo zaznamovalo zanje mašo. Ker izdelujejo sir v našem zavodu dekleta,, ki so vajene izredne snage, zato je naš sir najboljše, brezprimerne kakovosti. Ako ga pokusite, gotovo takoj naročite večjo množino. Vsa naročila sprejema abbe D., ravnatelj zavoda za skesana dekleta.” Tako človek torej v miruje sir in počasi leze v nebesa, če bi ga slučajno pekla vest, da je sir, ki so ga napravile dekleta za mezde, znižane na najnižjo stopnjo, tedaj lehko vzame v roke besne za maše, ki ga bodo vzlie temu spravili v nebes. i«**«#-#******#*****#**«#«« KNJIGA “CVETKE IZ PAPEŽEVEGA VRTA” je izšla v zalogi A. H. SKUBIC, 2740 S. Clifton Park Ave., Chicago, HI. Stane 50c. Naročite jo še danes, ako hočete vedeti o početjih rimsko-katoliške duhovščine. Kaj so cvetke, kaj je plevel? »9*99» ****** T* ** 9999 999 * * t* REGISTER JOKELNA KRTAČE. Al jih je! Ferdamano jim je u-šeša nasukal. Tako jih je sfiksal, da jim še danes po ušesih cvili. Bajg-aš, to vam je bil misjon-in poL Ju ¡bet er buts. Faj.n jih je. Le poglejte njegovo sliko, ka-s boksna, ker je bil preveč^ firbčen. tero mi je poslal en rdeekar, ki je za velikim krstnim kamnom mis-jonarju fige v žepu kazal. Spring-fildčan pa so srečni ljudje, vsih smrtnih in izvirnih grehov so se rešili, pa tudi nekaj naučili. Ju bet cer lajf, tako so čisti kot tisti bacek, katerega sem narisal v moj platelc. Gej la njegova pridiga imam popisano v mojem registru, popisano imam tudi kake čudeže je na-redu ta misijonar iz velke Čikage. Oh to so vam stare klepetulje jokale in se kesale svojih kosmatih klepetuljavih grehov. Take solze so jim lile po razoranih ligvorijan-tskih obrazih, kakor bob debele. — Oj te reve kako so se zgrevaLe svojih nepremišljenih grehov, gospod misijonar pa so' bili trdi kot kamen in kolikor bolj so babnice zdihovale toliko bolj so gospod misjonar pritiskali. Ja, gospod so se tabo razburil, da jim je kar tista velka misjonska knjiga padla v/, prižnice; štola je odskakovala v luft in zdajpazdaj si je mislu tist rdeekar, ki se je kri val za krstnim kamnom, da bodo gospod misjonar v nebesa zleteli — tako so bili navdušeni in razburjeni. — Tistmu rdeekarji pa se niso misli izpolnile, ker kmal je štola zlezla nazaj in gospod so se utolažili. —■ Kar sape je gospodu primakovaLo in tako so se naprej naslonili, da se je vsak zbal, da ne bi dol padli. Tako so molče viseli za kak fer-kelc lire in kar zamaknjeno so zrli pred se, desno roko pa so v luft •držali kot bi hoteli na koga s prutom pokazati. Rdeekar je bil radoveden in zato je pogledal na okol kaj se godi. Pa glej ga hndi-mana. Stare babnice so 'pehale ena drugo in se rinile pred lečo, kjer je stal en velik kulfr in po cerkvi je bilo tako tiho, da bi miš slišal teči, ko ne bi bilo tistga enomer-nega einkljamja petič in tolarčkov. Gospod misjonar so tako poželjivo gledali na tiste tolarčke, da bi najrajše oči na njih pustil in da bi še več tolarčkov sprešal iz prestrašenih babnic, pa so napravil tisto predga od komele, bogatina, švankinega ušesca in nebes. In stare ženice so ena za drugo posegle v štuirife in znova začele metati dolarje v trunk, domač gospod faj'moster so pa v zakristiji vlekli register, da; jih ja ne bi ke-do opeharil za tist denar, ki so zmetale grešnice v kufer. Tist rdečk ar, ki je vse to opazoval si .je mislil, ej Žani, ko bi biu ti kondukter, pa bi^še bolj hiter vleku :za tista špaga, da bi še bul zganil. Bečr svit laif, da bi! V eni drugi predigi so rekel gospod misjonar: Kaj ti pomaga u-bogi delavec, ko bereš tiste grde cajtenge, ki so samo pohujšanje. Nič jim ne vrjehiite kedar pišejo, da je kalk hudoben duhoven svojo knharco zapelal, ker to ni vse skup nič res. Nadalje kaj nas briga, kaj eden slab duhoven v drugi deželi kaj neumnega vrihta, to nas verne katoličane čisto nič no briga. Glej krščanska duša v cerkvi dobiš vse kar hočeš (samo kruha ne) in po čemur hrepeniš, zakaj jo ne bi potem podpirali, kot se spodobi. Tist rdečkar pa si je mislil, bomo jo že podprli kedar bo treba, saj je tistih starih tajsov dost Štriglov Jakec jih je pre-štel, ker je rekel, da je od Čikage do Klefvlorita 16,000 tajsov. In stare grešne duše so spet pridrvele pred trunk in tolarčki so cvengljaii, kot bi orehe sipal. V cerkvi so bile samo stare ženice, moških pa razen par rdeč-karjev, ki so šli poslušat, če bo gospod misjonar napovedal kako jernejsko noč, ni bilo-. Doma so sedeli za pečjo in brali cajtenge, ki so jih dobili iz Čikage, in težko pričakovali poročila spijonov, ker vsak se je bal, da še tisto noč jih bodo podavili kot miši. Pa vsega tega ni bilo, 'ker gospod misjonar so reikel, da jim je vsa copennija zmrznila na .froht kari, ki jih je pripeljala iz velike Čikage. Pozabit ne smem tudi tiste velke kište, kjer so gospod misjonar čepel, oči zavijal, se semintam po-šlatal za žep če imajo tobakira in premišljevali kako bi babnico preplašil, da bi bolj kašljala tolarje. Tudi tist šošjalist je šu v tista To je blo špas, ko nam je pravu kako ga je gospod misjonar šno-fal, mu pest kazal in vse hudiče zval na pomoč in na zadnje pa poslal po dilci, ¡ne da bi mu dal odvezo. Veste ta gospod misjonar so jako šmart, ker sošjalista kar .povohajo pod nos in preč sta skup. Ko bi bli visi tak šmart ko so ta gospod misjonar, pa nam ne H treba premoga kopat, kar vohali bi kot psi in tolarji bi leteli skup. Kaj se je vse godil tam na mis-jon bom že en drugkrat pisal, ker danes je ravno moj god, tako mi vsaj pratka kaže in zato sem si mislil: Ej, Jokelček, spodobi se, da poiščeš Str iglo v ga Jakca, da ga en par bokalov skup spijeta. Odrajžou sem v Klevlout, samo da jaz sem se peljal v G. C. C. C. pulmanu na iniikel plejt ajzenpo.i. V Klevlond sem se srečav s Cigaretom, ki mi je povedu, da Jakca dobim pri Grdinotov Lojzflri, za ¡pečjo, kjer špega na Toneta .in lojzetovga hauptmana, ki se men-ta od nekakšnega inžinkšna. Kar naravnost jo ubrišem na šent kler in zavijem v salon, kjer sem našu Jakca, ki je vse opazoval izza peči in mi reku, da naj molčim. Molčal sem, pa ne dolgo, ker sem bil žejen in lačen. Zato sem stopu k bari in sem prašal tista debela per-šona, če imajo kaj za prigriznit, kak fri lanč. Gospa pa me je debelo pogle'dala in me pošnofala pod nos in me je tako preklemansko zafrknila, da sem skoraj znak padu: Al maš kaj cvenka? Tudi nič zastonj ne dajemo, vsi groce-rist in bučerji so šli na štrajk, zato ker Tone ne more dobit inžinkšna prot sicilistovskmu konsumu, ker ga buda odprl na prvga ta 'suhga mesca. 'Men in Jakcu pa se je zdelo, da jo pobaševa na ivarno in da si o-giedava Rokyjev haus, potem ko se najeva domačih klobas in sira pri socjalistovski zadrugi, ker to je edin prostor, kjer dobiš za svoj nikel poštena mera. NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU. Dr. Slane, (Nadaljevanje.) Doma je naš človek le razločeval male kmete od velikih, spoznaval nekaj meščanstva, v Ameriki se nahaja v velikem vrvenju različnih narodov, različni jeziki mu done na ušesa in tedaj se v našem človeku vzbuja rodoljubje. In v A-meriki osamljen težavno izhaja, novodošlec mora iskati svoje rojake, da mu pomagajo najti delo. In naši ljudje v kratkem sprevidijo, v kako nevarna ¡dela vstopajo in da je treba skrbeti za slučaj nesreče. In tu se ponujajo zavarovalna društva in vsak vstopi rad v taka društva; vsaj če že mora človek umreti, dobijo njegovi ljudje v stari domovini ali žena zavarovalnino. Najstarejše tako društvo so osnovali Čehi leta 1854. v Ameriki. ¡Poljaki imajo veliko društvo s sedežem v Chicagi, — ¡pa. tudi Slovenci, Hrvati, Slovaki imajo društvo, ki je izplačalo v letih 1890— 1906 okolo tri milijone dolarjev podpor v slučajih smrti in 350,000 dolarjev za bolniške stroške. Naši izseljenci imajo pevska, sokolska društva v Ameriki, imajo bralna društva za prirejevanje veselic. S temi društvi so ¡v ozki zvezi časopisi. V vsakem slovanskem nareč- ju izhajajo časopisi. ¡Slov. izseljenci' imajo v Ameriki svoje cerkve. Kimokatoliki najdejo lažje cerkve, dirngi si jo pa morajo zidati. Ofpaza se, da prestopa dostj severnih Slovanov k ruski cerkvi, agitacija je za ta prestop precej živa. ¡Slovaki so do četrti reformiranei. Vsi imajo denar za zidanje cerkva in nekateri sezidajo prav lepe cerkve. Poljaki so navdušeni katoliki. Kakor Irlandci so bili Poljaki v političnih bojih z Rusi, ■Švedi in so še s Prusi, ti politični boji so utrdili versko stran v Poljakih, ki so se imeli boriti politično proti drugovercem, politika in vera ste ta.klo vkup zrasli in domovina in vera je pri Poljakih isto. V Ameriki pa vidijo naseljenci, da se država nič ne briga za verstva, cerkve, duhovnika in torej morajo že sami skrbeti za cerkve. In za to trošijo Poljaki dosti denarja, južni Slovani pa pokleknejo tudi v kaki cerkvi uniatov. Glede uprave cerkva in njih^premoženja pridejo kakor v stari domovini tudi slov. izseljenci s svojimi duhovniki v prepire. Kat. duhovniki tudi v Ameriki nočejo polagati računov o dohodkih in stroških cerkva in včasih se pripeti, da dobi duhovnik cerkev zaprto in so jo zaprli njegovi rojaki in verniki. Potem se to v časopisih kot surovost razglaša, kar pa ni. To je stara reč. Od nekdaj so hoteli verniki sami upravljati po svojih zaupnikih cerkveno premoženje; v davnem srednjem veku ne zaupajo kmetje, ne v zadrugah živeči meščani svojim duhovnikom in to je bil eden vzrok, da so se razvijali razkoli v kat. cerkvi, ker se duhovniki niso hoteli udati tej želji in bi le opravljali duhovska opravila. Čehi so tudi v Ameriki husitske glave, Čehi niso prijatelji kat. duhovnika. Čehi se družijo po svobodoljubnosti in pri-padništvu h kat. cerkvi. V Ameriki velja, da se dva Čeha ne snideta, da ne bi govorila o verstvu. Socializem ima v Slovanih pripadnike. V Ameriki je industriali-zem najbolj razvit in ta je najboljši nauk socialističnih stremljenj. Ali prav ga manj pametni še ne razumevajo in pri volitvah se dajo nekateri podkupiti. Tisti Slovani pa, ki so se že naturalizirali, volijo kakor Angleži in so, če imajo kaj nepremakljivega i-metja, konservativni. Emily Greene Balch razpravlja konečno vprašanje asimilacije slov. izseljencev v Ameriki. Ona pove, da so Američani za to, da se pa j vrši proces poameričanjenja tudi v jezikovnem oziru hitro ko mogoče. “Islam ali meč!” — Povsod v Evropi se borijo narodi za lastno ¡upravo občine, dežele in veljavo svojega jezika. Ti boji so pripravili marsikatero lepoto literaturam raznih narodov. Življenje narodov se je preiskovalo in znanosti so pridobile z raziskava-njem narodove prošlosti, umetnosti so se izpodbujale. Na drugi strani pa je narodnostni princip ločil‘ljudi ter obračal simpatije ljudi na ožji krog rojakov v nasprotju h kosmop ol it ičn em u človekoljubju 18. stoletja. — “In res ni večje moralične jeze v človeku, kakor nastaja, če človek vidi. cTa mu tepta kak prevzetnež prirojeno pravo, da se poslužuje svojega jezika in da ima v časti izročila svojih pradedov. Poljaki na Nemškem, Slovaki na Madjarskem. Rosini na Ruskem in dosti drugih narodov čuti trdo roko na svojem tilniku. Nemci v baltiških deželah so trpeli po Rusih, izgubili so svoj jezik, zdaj pa brez vsega sramu s Poljaki na Nemškem ravno tako delajo Nemci. Kako mora biti Slovaku hudo pri srcu, ko vidi, kako grdo ravnajo Madjari z njegovim jezikom, ko vidi, da je njegov jezik obsojen v Avstriji na smrt, kako mu je, ko vidi, da Madjari jemljejo fonde, katere je zbralo ljudstvo za svoje šolstvo; kako mora biti žalosten, ko vidi, kako se zatira njegovo časopisje, kako se sistematično njegovi otroci učijo, da zaničujejo svoj materni jezik, svojo narodnost, katero oboje ljubi Slovak z vsem srcem.” In v Ameriki se tudi vrši proces potujčenja ¡Slovanov, ki sem prihajajo. Vse se v Ameriki ednači. Izseljenci spre videvaj o, da so v manjšini in da mora biti eden jezik, kate- rega razumejo vsi. 100 milijonov prebivalcev je v Zjedinjenih državah. Kažejo ¡pa tudi na Švico, v 'kateri živijo mirno troji narodi in procvita njih gospodarstvo in njih omika. In vendar, angleščina nadvladuje in jo govorijo čisto, brez narečja po vsej Ameriki in vse narodnosti. V Ameriki ni narodnostnih ¡bojev. Amerika pa je dežela kolonizacije ; Angleži so začetkoma prevladali, oni so započeli veliko kapitalistično, industriel-no gospodarstvo v njej in drugi narodi so prevzeli jezik i.n se po-izgubili, tako da imamo v Ameriki posebno raso, ki je nastala vsled mešanja vseh evropejskih in drugih ras. Ta rasa ni več angleška, ona je “ameriška rasa”. DOBER NASVET. Češki pesnik Machar daje Avstriji dober nasvet, kako se lehko izkoplje iz sedanje finančne mizerije in napolni svoje kasarne. “Ljuba gospa Avstrija”, piše pesnik, “zadolžena ste, da niti konca ne premorete, neprestane se inno že nove zahteve, novi dolgovi! Pomislite vendar: Leto za letom si iz-■posojujete denar, da plačujete interese svojih dolgov. Vaše rente pešajo, nikjer več nimate kredita Vaši davkoplačevalci komaj dihajo in razen zraka jim ne morete obdavčiti ničesar več — in vendar se hočete tikati s gospo Germani jo, z gošpo Galijorin z gospo Rosi jo. Norčava zapravljivka ! Zapo ranite si: gospodje a la Wolf ir Weissikirchner ne rast o kakor gobe po dežju in tudi njim odbije poslednja ura. Čim več je bajom tov, tem več borbe. Topovi grme, ampak ne nasitijo. — Torej, zakaj naj bi Vam ne svetoval? Ozrite se nekoliko, kako je bilo v časih Jožeta II. blaženega spomina ! Med Vašimi državljani je veliko krdelo Rimljanov, brez žene in brez o-trok, ljudi, ki ne delajo in vendar zbirajo denar po bankah in hranilnicah. ljudi, ki imajo v zemeljskem življenju toliko blaga, da ne vedo kam z njim: ljudi katerim je navsezadnje 'bog sam zaukazal si romaštvo. Kaj bi bilo, ako olehea-te ljudem njih butaro in si poraa gate iz vode? Odvzemite jim, kar jih bo pred božjim stolom samo obtoževalo, dajte jim priliko, da se oproščeni teh bremen lahko bri gaj o za posmrtne dobrote za nebeške zaklade; skratka: ti ljudje naj odstopijo svoje imetje državi, ki jih trpi. Lehko jim določite trden letni dohodek (z ozirom na njih samSki stan in na zaukazano siromaštvo) : Kaplanom po 600 K, žuipnikom po 900 kron, škofom pa 2260 do 2400 kron. V velikih mestih bi bili lehko vsi patri kaser-nirani kakor vojaki in imeli skupno kuhinjo kakor vojaki, v malih mestih bi lehko dobivali hrano iz kasarn (kjer ni vojaščine kot siromaki lehko jedo s siromaki v ljudski kuhinji.) Potem bi bilo celo mogoče predlagane mezde skrčiti. Nadalje bi se dalo zmanjšati njih število prav znatno; za Dunaj jih n. pr. popolnoma zadošča 10, za Prago 5, za manjša mesta 1 ali 2. Kar jih ostane, ljuba gospa Avstrija. jih vzemite k vojakom; zdravi fantje so, ne preveč zdelani in bodo lahko nosili puško in tomistro. Kaprol jih navadi marširati; obračati se znajo izborno — Vzemite to gardo, pa Yam ne bo treba v parlamentih prosjačiti za ¡pomnožitev rekrutov. Čim dalje človek razmišlja, boljši nasveti se mu porajajo. Le izvršite to, dobro bo in pošteno in zdravo in koristno za ljudstvo, za Vas, gospa Avstrija. in tudi za duhovne očete. Mnogo boste imela denarja, da poplačate ne le dolgove, temveč tudi to'pbve, barke, soldate in municijo. Ostali duhovni očetje se lehko bolj brigajo za svojo ubogo dušo, ostudna zabuhlost njih obličja in telesa izgine. Pravnih pomislekov ni: na vsaki strani Novega Testamenta najdete oporo. Nič druzega Vam ne ostaja, gospa Avstrija, zakaj časi so slabi in bodo še hujši. Torej kar hitro. Dvanajsta ura teče .. . BERNARDOVA VIHARNA ia veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: mt. itSlancbe Champagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, Dl. Nesreča na ledu. Iz Štokkolma poročajo: V Karlstadtu je utonila pri drsanju rodbina tovarniškega delavca iPetersna, obstoječa iz štirih oseb. Možjeozdravljeniv5dneh Bi BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varlcoceli, Structurl; dali« ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico ln bolezni tiioSi n se moSkib. Priuite k mm vsi, ki ste se ne»speš o zdramili p i drugih zdramili k ib. Moja 15 letna praks - vam jeni razpolago in jamči oop l«o oidravljenie. Govorimo v vseh )ezikih. Ozdravim pozitivna želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih. (Za nenspeSno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA,BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno ln tajno. Žlvčene one-moglost^ slabost, na. por, zastrupljeni« ln zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchlti«, srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji naj novejši metodi. Nasvet zastonj. STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ZASTRUPLJEN-JE KRVI In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšče, luclje, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. DR. ZINS, 183 Chicago Odprto od 8 «I Jtra J do 8 z večer Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chlcage. Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .V-~t«-',rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. I Pijte najboljše pivo ^ Peter Schoenhofen Brewing Co. p» —— ¡g PHONE: CANAL 9 CHICAGO,ILL. Hrani d t d t 1 Imel boš jutri! Prični še to večer! 44 polletno izplačevanje obresti na hranilnih vlogah. Obresti bodo kreditirane 1. januarja, in bodo izplačljive ali pa pripisane glavnici gori omenjenega dne. Nove hranilne vloge, ki pridejo do 15. januarja nesejo obresti od 1. januarja naprej. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE Odprto v sobotah večer ob 6 do 8 ure. — Gotovina nad pol milijona. GLAS SVOBODE CO. 3622 W. 26. STREET, CHICAGO. POŠLJITE ml ........ brošur: "Škof proti župniku”, za kar prilagam POŠILJAM podporo za lastno tiskarno .....| Naročnino za Glas svobode.. « Skup.......................... $ Ime priimek ............... Naslov .................... Mesto in država ............ Sem star ali nov narafinlk