........ ...... ...................... . ................, N V v ^ Ä 'Aw/'i': vi. ■■ ■ • , ¥ i /M S /T S GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — G. OKTOBRA 1961 i? POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fc LETO X. — ŠTEV. 41 S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER o o 1 o 1 o Odborniki so se odlikovali po živahni in konstruktivni razpravi ter sprejeli vrsto ukrepov za krepitev gospodarstva in za ureditev dela obeh zborov ObLO V sredo minuli teden je, kakor smo že poročali, obiskal Koper predsednik Tito. S soprogo Jovanko Broz se je pr peljal z ladjo z Brionov, kjer je bil na krajšem oddihu. V novem koprskem pristanišču so ljubega gosta sprejeli in pozdravili tovariši Miha Marinko, Albin Dujc, Albert Jakopič-Kajt mir, Frane Špacapan, Danilo Petrinja in Franc Pečar, ki jih je po pristanku ladje tovariš Tito povabil na krov in se v ž vem razgovoru z njimi zanimal za rast Kopra, posebej pristanišča in Tomosa. Ob prisrčnih ovaeijah pristaniškega kolekt va so gostje nato odšli na kosilo v hotel Triglav, nato pa še na ogled tovarne Tomos, kjer se je tovariš Tito predvsem zanimal za proizvodnj o avtomobilov po Citroenovi Ircenci in se v enem izmed njih za poskušnjo tudi popeljal po tovarniškem dvorišču. Po prisrčnem slovesu so dragi gostje odpotovali v Ljubljano in na Brdo Po vsebinski razpravi je bila zadnja seja občinskega ljudskega odbora v Kopru prav gotovo nekaj novega, čeprav ne bi mogli reči, da je bila zadovoljiva tudi udeležba. Od skupnega števila 68 odbornikov obeh zborov je še vedno manjkalo 30, od teh kar 17 takšnih, ki se niso niti opravičili. Namesto odsotnega predsednika Mirana Bertoka je sejo vodil ¡podpredsednik inž. Franc Špaca-pan-črt. Da bo seja živahna in konstruktivna, je bilo videti že takoj na začetku. Predlogu o razširitvi dnevnega reda se je namreč takoj uprl odbornik Franc Pečar z utemeljitvijo, da je treba Iz Damaska prihajajo čedalje raz-burljivejše vesti o uporu sirskih kapitalistov in predstavnikov starih po- PRED LETNO KONFERENCO OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER 17. oktobra ob 8. ui~i se bo v hotelu Palače v Portorožu zbralo na letni konferenci OSS Koper okrog 240 delegatov in gostov; med njimi bo večina predsednikov delavskih svetov gospodarskih organizacij, da bi se temeljito pogovorili o nalogah, o rasti in dosežkih ter novi vlogi sindikata 'kot enega najpomembnejših družbenih in političnih činiteljev. V zvezi z napovedano konferenco smo se obrnili na predsednika OSS Koper Franca Klobučarja, ki je o pripravah na ta pomemben shod povedal naslednje: — Konferenca bo 'trajala samo en dan ter bo imela izrazit delovni značaj, sa4 bo na njej pravla-dovala razprava o vrsti vprašanj in nakazanih problemov ter smeri v poročilu in referatu o bodočih nalogah. Ker bodo vsi delegati laihko cibsežno grs/iivo do konference temeljito preštudirali, sem prepričan, da bo razprava zares konstruktivna. — Kateri dosežki se vam v dosedanji rasti sindikatov zdijo najpomembnejši, posebno še z oAircrm na novo uiiogbl smdii-katou? - Naj omenim najprej našo iz-bdno skrb za kar najtesnejše povezovanje sindikalnih vodstev s članstvom • sindikalne organizacije, ¡medtem ko smo vsebino in nove metode dela krojili na obsežnih razpravah na plenumih, v raznih svetih in predvsem na političnih razpravah po aktivih. S tem je bil dosežen osnovni smoter: tesna vez z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, ki imajo v zadnjem razdobju zares dober vodilni kader in vsebinsko bogate občne zbore. To so po mojem mnenju osnovni pogoji, ki so omogočili, da je sindikalna organizacija lahko konkretno posegala v gospodarsko in politično življenje kolektivov. — Ste razen teh uveljavili še kakšne oblike dela oziroma me- tode povezovanja s člani osnovnih sindikalnih organizacij? — Da, s sedanjo obliko dela nam je dokončno uspelo vzpostaviti zares izredno tesno vez med okrajnim in občinskimi sindikalnimi forumi na eni ter osnovnimi organizacijami na drugi strani. To smo dosegli z anketiranjem našega članstva, Samo letos smo izvedli dve anketi, katerih prvi namen je bil proučevanje novega gospodarskega sistema v njegovi začetni fazi, medtem ko je sedanja anketa namenjena proučevanju stanja v obdobju dokončnega oblikovanja novih družbenih in gospodarskih odnosov. K temu naj omenim še ugotovitev, da je ta oblika dela angažirala ob sindikalnih podružnicah tudi politične delavce v aktivih, hkrati pa je bilo poskrbljeno za kontinuiteto letošnje obsežne akcije. Takšne metode dela so utrle sindikalnim političnim delavcem tudi ipot v razne družbene forume, svete, plenume, izvršne od- bore osnovnih sindikalnih organizacij itd. Medtem ko je bilo leta 1959 v raznih družbenih in političnih forumih aktivnih vsega 200 članov, se je to število v tem letu podvojilo. — Katera osrednja vprašanja bo obravnaval vaš občni zbor? — Menim, da bo dovolj, če omenim samo glavna poglavja, ki jih obravnava poročilo. Osrednja tema konference bo namenjena boju sindikatov za demokratizacijo samoupravljanja in za racionalnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi. V zvezi s to točko bo govora tudi o osebnem in družbenem standardu proizvajalcev — vse skozi prizmo že doseženih rezultatov v minulem razdobju, zlasti v zadnjem letu. Med posebno važne točke konference lahko prištejemo še obravnavanje strokovnega izobraževanja, probleme žena in njih uveljavljanie v proizvodnji in pri upravljanju ter končno razpravo o prostem času delovnih ljudi. litičnih strank za odcepitev od Egipta in skupnosti ZAIt. V Egiptu pravijo, da je za uporniške sile značilno, da so jih najprej priznale in jim izražale simpatije prav zahodne in imperialistične države in da jim ploska zahodni tisk, ker je seveda proti socializaciji, ki jo izvaja predsednik Naser. Ta podpora je uporniško sirsko vlado toliko opogumila, da je zaprosila za sprejem »Arabske republike Sirije« v OZN in izdala prve ukrepe o ukinitvi zakona o nacionalizaciji trustov in monopolov ter ukinitvi vseh zakonov proti privatnemu kapitalu. Z oboroženo akcijo je uveljavljala reakcionarna vlada svoje zahteve in se je odločila prekiniti zvezo z Egiptom. Vendar iz Sirije že poročajo o uporih proti uporniškemu režimu in o bojih, ki potekajo med prebivalstvom in nekaterimi vojaškimi oddelki proti uporniškim enotam. Čeprav se ves propagandni aparat uporniškega režima na vse kriplje trudi, da bi prepričal javno mnenje v Siriji in v tujini, da ljudstvo podpira upor za odcepitev od ZAU, z drugimi ukrepi priznava sovražno razpoloženje ljudstva, saj mora prepovedati sleherno zbiranje državljanov. posedovanje orožja, uveljaviti policijsko uro ter priznavati demonstracije ter poulične boje. V znak solidarnosti z Združeno arabsko republiko in s politiko predsednika Naserja prihajajo številne brzojavke neodvisnih držav, ki izražajo obžalovanje spričo upora v sirski pokrajini in upora buržoaznih plačanih krogov. Med drugimi je poslal brzojavko 'predsedniku Naserju tudi predsednik FLKJ Josip Broz-Tito in izrazil globoko prepričanje vsega jugoslovanskega ljudstva, da narod Sirije ne bo dovolil uresničitve načrtov reakcije in imperialistov v Sirski pokrajini ZAR. PRED OBČINSKIMI KONFERENCAMI ZA DRUŽBENO' AKTIVNOST ŽENA o n v Po vseh občinah bodo v oktobru konference za družbeno aktivnost žena. O organizaciji teh konferenc so razpravljali in sklepali že letos spomladi na kongresu v Zagrebu, kjer se je izkazalo, da so problemi in naloge, ki so jih obravnavala in skušala reševati razna ženska društva, prerasle okvir in možnosti teh društev. Problemi, ki smo jih nekoč imenovali ženski, so postali splošno družbeni in imajo svoj izvor v čedalje številnejšem vključevanju žena v delo in v celotno družbeno življenje ter dogajanje. Ko so na zagrebškem kongresu V NEDELJO PREIZKUŠNJA »GO-CART« VOZIL V KOPRU fm wjje tekmovanje V nedeljo ob XI. uri se bo na Trgu revolucije v Kopru pomerilo med seboj enajst tekmovalcev na »go-cart« vozilih. Kot smo že pisali, so se z izdelovanjem »go-cart« vozil začeli ukvarjati tudi v koprskem Avto-moto društvu, kjer so izdelali doslej že več kot dvajset teh miniaturnih avtomobilčkov. Čedalje bolj 'popularna vozila »go-cart« srečujemo vse pogosteje na svetovno znanih dirkalnih progah, zato ni čudno, da si utira pot tudi pri nas in ima posebno med mladino čedalje več pristašev. Koprska nedeljska preizkušnja tekmovalcev bo prvo javno tekmovanie z »go-cart« vozili, hkrati pa so To priprave na veliko tekmovanje, ki bo še ta mescc v Kopru, ter bodo na njem sodelovali razen naših koprskih in postojnskih zastopnikov tudi Ljubljančani, pričakujejo pa tudi udeležbo tekmovalcev »go-cart« vozil iz Trsta. razpravljali o tej ■nroblematiki, so se odločili Za obliko konferenc kot najbolj primerno za to, da bi tako pritegnili čim širši krog ljudi k sodelovanju, na drugi strani pa ne moremo reči, da smo že odpravili in rešili vprašanje družbene aktivnosti žena. Se vedno premalo žena sodeluje v raznih organih delavskega in družbenega upravljanja ter v oblastnih organih glede na število žena, ki so zaposlene v gospodarstvu in na drugih področjih. Kcmferenca bo delovala kot javna tribuna, kot iniciativni odbor, ki bo analiziral določene probleme, o njih razpravljal in dajal predloge za uspešno reševanje. Seveda bodo konference, v posameznih občinah obravnavale tista vprašanja, ki so zanje najbolj pereča in bo zato prav, da se tudi sestav konference vsakokrat prilagodi problematiki, ki jo bo konferenca obravnavala, V času med dvema konferencama bo delovalo predsedstvo, ki ga bodo izvolili na občinskih konferencah. Njegov sestav naj bo močan, manjkali pa naj ne bi člani zlasti iz vrst sindikata, mladine in društev prijateljev mladine. Sklicatelji konferenc bodo občinski odbori SZDL, uspeh konferenc pa bomo lahko v bodočnosti merili po številu žena, ki so se aktivno vključile v družbeno delo. A. P. z dnevnega reda črtati vse zadeve, za katere odborniki niso poprej z vabilom dobili ustreznega gradiva, da bi se z njim seznanili in (prišli na sejo pripravljeni. Predložil je črtanje zlasti vseh dodatnih točk in točke o razrešitvah in imenovanjih raznih direktorjev in komisij. Predložil je tudi, naj bi bile seje ljudskega odbora .popoldne, ker sicer ne bo nikoli dosežena dobra udeležba odbornikov. S pojasnjevanjem uslužbencev iz občinskega aparata, ki so utemeljevali nujnost posameznih primerov, in po razpravi še nekaterih odbornikov, odbornik Pečar še ni bil zadovoljen in je dejal, da vztraja pri svojem -redlogu, ker se za naglico včasih skrivajo stvari, ki jih je treba potem večkrat dolgo popravljati. Ponovno je zahteval, da se gradivo o vseh točkah dnevnega reda v bodoče dostavlja odbornikom skupaj z vabilom. Ko je predsedujoči inž. Spacapan dal predlog na glasovanje, so bili samo trije odborniki proti. Da bi zaradi nepopolne informiranosti odbornikov sejo prenesli na ponedeljek in do tedaj dopolnili odbornikom gradivo, predlog Pečarja ni'obveljal, (5 za, 16 proti in 17 vzdržanih glasov), marveč je obveljal predlog od-, bornika Jožeta Kramariča, naj bi seja bila ter naj bi iz dnevnega reda izločili le »sumljive« predloge. Po tej uvodni razpravi so odborniki obeh zborov z ločenim glasovanjem sprejeli dnevni red. Med važnejšimi točkami naj omenimo predloge za sprejem sklepov o sanaciji podjetja Vino Koper, o zavrnitvi vloge Kmetijskega kombinata Koper za izdajo poroštva za posojilo (formulacija sveta za družbeni rolan in finance), predloge in poročila s področja komunalne in stanovanjske izgradnje, gospodarske odločbe (Slavnik naj postane komunalno podjetje, spojitev Globusa in Zvezde, preimenovanje bolnice v Ankaranu, sprememba finančnega načrta šolskega sklada, razdelitev sredstev krajevnim odborom, najem posojil za javno razsvetljavo, za podjetje Pristanišče Koper, poroštva Slavniku in Kmetijski zadrugi Koper itd,). Po predlogu sveta za družbeni plan in finance (zastopal ga je in odbornikom utemeljeval sprejete predloge njegov predsednik inž. (Nadaljevanje na 2. strani) PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM PIRANSKE KOMUNE ^ a V nedeljo, 15. oktobra, praznu- ■ jejo v piranski občini svoj praz- ■ nik v spomin na ustanovitev prvega pomorskega odreda ob slovenskem morju v času NOB. Da bo praznik proslavljen čimbolj slovesno, so pri občinskem odboru SZDL sestavili posebno komisijo, ki ima nalogo, izvesti vse potrebne priprave in organizirati v roosameznih naseljih občine kakor tudi v Piranu kot centru primerne akademije in druge prireditve v proslavitev občinskega praznika. Prireditve so se pravzaprav že začele z otvoritvijo razstave »Piranski mestni arhiv skozi stoletja« v prostorih muzeja, nadaljevale pa se bodo s šte- vilnimi drugimi kulturnimi, pa tudi športnimi in zabavnimi prireditvami v vsem prihodnjem tednu. Folklorna skupina Turističnega društva Piran-Portorož bo prihodnji teden od srede dalje vsak večer obiskala drugo vas v piranski okolici, da prikaže domačinom naštudirane originalne slovenske istrske narodne plese in pesmi, nabrane v teh krajih in izvedene v narodnih nošah Slovenske Istre, narejenih prav .tako po originalu. Glavna prireditev v okviru proslav občinskega praznika bo svečana okademija na predvečer v Piranu in pa slavnostno zborova-vanje na praznični dan. (Nadaljevanje s 1. strani) Janez Hrovat) naj bi ObLO saniral podjetje Vino Koper deloma s posojilom, deloma pa z dotacijo, čemur se je takoj in odločno uprl odbornik Danilo Petrinja z utemeljitvijo, da je že zdavnaj mimo čas, ko smo posamezne gospodarske organizacije reševali z dotacijami. Predlagal je, naj se omogočijo Vinu Koper potrebni krediti. Inž. Hrovat je dalje pojasnjeval, da v kolikor odborniki ne sprejmejo predloga o dotaciji, lahko govorimo o likvidaciji podjetja Vino Koper, Odbornik Danilo Petrinja je dalje razvijal misel in dejal, da smo v očitnem nasprotju, ko gospodarski organizaciji dajemo dotacijo, medtem ko komunalna organizacija dobiva le kredit. Odbornik Pečar je to povzel in navezal na drugi predlog sveta za družbeni plan in finance o zavrnitvi prošnjo Kmetijskega kombinata Koper za poroštvo pri najemi kredita za sanacijo kombinata. Dejal je, da je zanj velika razlika med enim in drugim primerom in če naj bi govorili o likvidaciji, potem je treba govo- V jubilejnem letu bo svoj praznik posebno lepo proslavila vsa naša JLA. Prve so na vrsti topniške enote, ki imajo svoj praznik v spomin na 7. oktober 19«, ko je prva partizanska topniška baterija v sestavu Cačanskega odreda uspešno napadla sovražno letališče v Kraljevu. Od tedaj je skupaj z vso armado raslo in se razvijalo tudi topništvo. Ob njihovem letošnjem jubilejnem prazniku vsem pogumnim in spretnim artileristom tudi naše iskrene čestitke! MANJ IN VEC V avgustu je Trgovinska zbornica v Trstu poročala, da so zaznamovali v primerjavi z julijem manjšo Indu- CLANI SZDL V LOKVI PRI DIVAČI: 2718 UR DELA Pod dvema lističema, na katerih je krajevna organizacija SŽDL v Lokvi sestavila poročilo o letošnjem prostovoljnem delu, »mo potegnili črto in izračunali: prostovoljnega dela se je udeležilo 429 članov, ki so opravili 2718 ur v vrednosti 341.340 dinarjev. Kaj so delali? Opis del je sila skromen, vendar kaže, da preveva 'to organizacijo ne samo splošen delovni elan, ampak tudi globok čut humanosti in pripravljenosti pomagalti svojemu članu, kadar je ta v stiski. Vdovi po padlem borcu NOV Optimizem okrog berlinskega vprašanja Razgovori med Ruskom in Gro-mikom, kakor tudi poznejši razgovori sovjetskega zunanjega ministra Gromika s šefom britanskega Foreign Officea Homejem, obetajo ugodno rešitev in uspešna pogajanja za rešitev sedanjega spora okrog Berlina. Zdi se, da so sedaj stališča ene in druge strani pojasnjena in politični krogi optimistično zatrjujejo, da je mogoče najti formulo za rešitev tega vprašanja. i De Ganile o Alžiriji Francoski predsednik De Gaule je izrazil prepričanje, da bo prišlo do ponovnih pogajanj med Francijo in alžirsko vlado. -Neki socialistični poslanec pa je izjavil, da namerava De Gaule najprej vzpostaviti v Alžiriji centralno oblast, ki bi imela na razpolago še kakih 50 tisoč ljudi in bi bila instrument samoodločbe. Po mnenju francoskega premiera bi bila to dejanska neodvisna Alžirija, ki bi pa morala sodelovati s Francijo. ■■■.!! Obisk iz Nigerije Te dni je obiskal Jugoslavijo predsednik vlade Zahodne Nigerije Akintola s svojo delegacijo. Z jugoslovanskimi predstavniki se je v Beogradu razgovarjal predvsem o gospodarskih vprašanjih. Generalni sekretar in trije pomočniki Sovjetska zveza je spremenila svoj predlog, da bi namesto umrlega generalnega sekretarja OZN izvolili tri generalne sekretarje, predstavnike Vzhoda-Zahoda in neblokovskih dežel. Nasprotno temu predlogu so ZDA ob podpo- ri Velike Britanije zahtevale, naj bi zasedel mesto generalnega se-skretarja en sam človek. Zdaj sovjetska delegacija predlaga, naj bi do aprila 1963 opravljal posle generalnega sekretarja OZN nekdo v sodelovanju s tremi pomočniki, ki pa ne bi imeli pravice veta na njegove odločitve. V noči od sobote na nedeljo je močna eksplozija, ki jo je bilo slišati na razdaljo G5lkm, uničila nad devet metrov visoki bronasti spomenik tirolskemu junaku Andreju Hoferju na pobočju Berg Isla pri Innsbrucku. Bronasti kip je padel z granitnega podstavka na tla in se pri tem močno poškodoval. Nekateri časopisi pišejo, je pogorela zgradba, pa so se člani SZDL takoj domenili: pomagali ji bomo. Obljubo so uresničili in zgradba je lepša kot iprej. Popravljali so še vaške poti in napajališča, uredili okolico spomenika padlim borcem, postavili zastavni drog, kot prostovoljno delo pa je potekal tudi pouk v krojnem tečaju. Lokavci torej ne držijo križem 'rok. Kar se zmenijo, tudi izpolnijo. Menda ne bo dolgo, ko se bodo postavili s še eno delovno zmago: z ureditvijo klubskega prostora v zgodovinsko zanimivem okroglem taboru. — er strijsko proizvodnjo in večje število brezposelnih. Občuten padec so zaznamovali tudi v pristaniškem prometu. Pozitivne podatke pa je bilo najti v poročilih o živahni prodaji v trgovinah na drobno. Ugodna so tudi poročila lz kmetijstva. Mladinsko srečanje Jugoslovanski mladinci so odpotovali na potovanje po Italiji kot gostje Federacije komunistične mladine Italije. Prisrčen sprejem so jim priredili v Trstu člani tržaške sekcije Federacije komunistične mladine Italije. V medsebojnih prijateljskih razgovorih pri srečanju v Križu so mladinci poudarili, da budno sledijo borbi in. pridobitvam mladine v obeh deželah In da je njihova iskrena želja, da .pride v bližnji bodočnosti do trdne medsebojne povezanosti. Na stadionu »1. maj« v Trstu so že velike priprave za MladinsJci.dan, ki bo 22. oktobra, ko se bo zbrala v Trstu ne samo mladina iz mesta In okoliških vasi, ampak tudi z Goriškega in iz BeneSlce Slovenije ter gosti iz Koroške in iz obmejnih področij Slovenije. Pripravljalni odbor je že pripravil okvirni program, ki predvideva med drugim tudi športna srečanja iz raznih panog, uradni del s pozdravi in slavnostnimi govori ter končno živahen in veseli kulturni spored, pri katerem ne bo manjkalo plesa In pesmi. ZA AVSTRIJSKE NOVINARJE JE ŠPANSKA VAS slovenščino v slovenski gimnaziji Ko so nedolgo tega novinarji obiskali državno realno gimnazijo v Celovcu, so si ogledali tudi gimnazijo za Slovence. Delegacijo sta sprejela da bi lahko povsem upravičeno pripisali dogodek italijanskim teroristom, ki se hočejo maščevati za dogodke na Tirolskem, vendar pa je slišati tudi mnenje, da so isti teroristi, M so se odlikovali s svojimi akcijami v Italiji, sami razstrelili Hoferjev spomenik, da bi usmerili javno mnenje proti Italiji. PRED POPISOM PREBIVALSTVA NA TRŽAŠKEM Protesti proti istovetenju materinega z občevalnim jezikom Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170, Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am, dolarja. — Bančni račun 600-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo, — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« Italijanske oblasti bodo 5. t. m. izvedle popis prebivalstva, ki bo v različnih pokrajinah izveden z razilienimi obrazci. V goriški in videmski pokrajini ne bodo izvedli tega popisa po narodnosti, na Tržaškem pa po narodnosti. To razlikovanje tolmači »Primorski dnevnik« tako, da očitno ne gre za popis vseh Slovencev, ki žive v Italija, ampak samo za popis Slovencev na Tržaškem, to pa spet pomeni, da so italijanske oblasti tudi v tem primeru grobo ločile v Italiji živeče Slovence. Sam način in pa dosedanja uradna navodila o popisu in o izpolnjevanju enajste rubrike popisnega lista (»Občevalni. jez:k v družini — navesti je .jezik, lci se običajno govori v družini«) dokazuje, da bo ta popis prebivalstva po narodnosti zelo problematičen in da ga zastran tega prizadeta stran — Slovenci v Italiji — ne bo mogla priznati za realno sliko številčnega stanja Slovencev1 v Italiji, niti za realno stanje Slovencev na Tržaškem. Zato je med našimi rojaki onstran državne meje ta najavljeni poskus potvar-janja številčnega stanja Slovencev na Tržaškem in v Italiji povzročil veliko razburjenje. Netočne podatke tega popisa po narodnosti je namreč zelo lahko že v naprej predvideti, kajti vzilic precejšnji enotnosti slovenskega prebivalstva na Tržaškem bo mnogo primerov, ko bodo sorodniki, sostanovalci, lu šne pomočnice itd. pod pritiskom družinskega poglavarja navajali za obVvalni jezik v družini italijanščino, ne pa slovenščino, k je dejansko njihov materin jezik. Kako bo ta enajsta rubrika izpolnjena po bolnišnicah, samostanih, vojašnicah, raznih domovih i. p., si je spet lahko zamislili, prav tako pa tudi popis po raznih gospodarskih enotah. Po vseh takšnih skupnostih bo namreč na posebnem obrazcu podpisal popis načelnik takšne skupnosti, znano pa je, da skoro ni Slovenca na vodilnih mestih v takšnih upravah. Po dosedanjih poročilih, ki jih dobiva naše .uredništvo s Tržaškega, je videti, da ima spričo najavljenega popisa prebivalstva po narodnosti razburjenje slovenskega prebivalstva upravičene osnove. Ne glede na to pa, kaj vse se za tako pretehtanim popisom skriva, lahko že pred izvedenim popisom prebivalstva po narodnosti na Tržaškem jasno ln glas- # a ITT šolski nadzornik dr. Arnold in ravnatelj slovenske gimnazije dr. Tischler. Novinarji niso mogli razumeti, da učni načrt predvideva dva učna jezika. Slovenščino so namreč imeli za tuj jezik — Fremdsprache. Šolski nad-zornilk je novinarjem pojasnil, da slovenščina na Koroškem ni tuj jezik, marveč enakopraven jezik in da naj tako tudi pišejo. Ob tej priložnosti so šolniki izrazili tudi svojo odločno zahtevo po lastnem šolskem poslopju z ustreznimi učnimi prostori, kar upravlčuje tudi vedno večje zanimanje za slovensko gimnazijo v Celovcu. Slovenska gimnazija namreč gostuje v nemški realni gimnaziji, tako da ima samo popoldanski pouk, kar slabo vpliva na učne uspehe dijakov. no poudarimo, da takšnega popisa noben objektivni forum nikoli ne bo mogel priznati za realno sliko številčnega stanja Slovencev v Italiji in na Tržaškem, kajti šte-v:lčno stanje pripadnikov določene nacionalnosti se zlasti v opisanih razmerah ne more enačiti s številčnim stanjem tistega dela državljanov, ki iz službenih ali drugih razlogov trenutno uporabljajo za svoj občevalni jezik je-z'k, ki ni njihova materinščina, jezik, ki je različen od jezika nacionalne skupine, ki ji pripadajo. riti prej o Vinu Koper in potem o kombinatu. Podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič je nato pojasnil, da kritično stanje v Vinu Koper ni posledica slabega gospodarjenja, marveč trenutnega stanja na trgu. Zadevo -■>a je treba rešiti in podjetje sanirati, Pomanlcljivost je le v tem, da podjetje ni prikazalo letošnjega stanja. Zavzel se je za predlog odbornika Petri-nje, to pa je podprl tudi odbornik Marcel Rožanc, da je treba p£ učiti možnosti, kako podjetje nirati s.kreditom, brez dotacij Podprli so to še odborniki Franc Pečar, Jože Kramarič in Viktor Ropret, nakar je bil sprejet sklep, da se zadeva odloži do prihodnje seje, medtem pa točno prouči stanje še na podlagi letošnjega poslovanja. Poročilo o stanju Kmetijskega kombinata Koper je nato dal šef odseka za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Koper Ado Butala, imž. Hrovat pa je prebral predlog sveta o zavrnitvi kombinato-ve prošnje za poroštvo pri najemi kredita za kritje poslovne izgube v letu 1960. Direktor kombinata inž, Franček Pajenk je nato obrazložil vzroke, ki so privedli do omenjene izgube. Ti ležijo v že od začetka zgrešenem eksperimentiranju in ponesrečenih velikih investicijah na Briču in Črnem kalu, v pomanjkanju osnovnih potreb (kadri, stano^ inja, hlevi, skladišča, oprei mehanizacija itd,), hkrati pa bilo pravega razumevanja in odnosa pri občini. Lanske izgube pa je v glavnem krivo še tudi izredno slabo vreme — najprej suša in nato deževje — zaradi česar je nastala komisijsko ugotovljena škoda okrog 60 milijonov di narjev. Povedal je še, da bi v primeru likvidacije kombinata padlo na koprsko občino breme v obliki 85 milijonov dinarjev nro-računskih sredstev, ki bi jih bilo treba kriti, ker je kombinat še v izgradnji. Odbornika Srečko Lazar in inž, Janez Hrovat sta branila in nadalje utemeljevala predlog sveta za zavrnitev prošnje za poroštvo, medtem ko so se tovariši Slavko Prijon, CelestLn Kozlovič, Leopold Caharija, Danilo Petrinja, Narcis Biloslav, Viktor Ropret izrekli za poroštvo. Zadevo je iz širšega zornega kota glede na stanje in perspektivo kombinata obravnaval še inž. Peter Aljančič, (Opomba uredništva: na sestanku z novinarji je .pred dnevi na vprašanje glavnega urednika našega lista v Ljubljani izjavil pomočnik republiškega, sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo Janez Perovšek, da sta danes v Sloveniji dva takšna iz objektivnih razlogov pereča problema — Kmetijski kombinat Koper ljubljansko Barje. Za oba b _ uporabljena za sanacijo deloma tudi sredstva iz republiškega rezervnega sklada. R. B.) Ob zaključku te točke dnevnega reda so odborniki sprejeli sklep, da se Kmetijskemu kombinatu Koper odobri poroštvo za najem kreditov za stanovanja, za živino, za kritje izgube in za investicijsko izgradnjo. Sklenili so tudi v grupah obiskati posamezne obrate kombinata, izglasovali pa so tudi predlog republiškemu sekretariatu. naj prouči možnosti dolgoročnega sanacijskega načrta za to kmetijsko gospodarsko organizacijo. rb pri glasilu SZDL »Slovenskem Jadranu« Ker je dosedanjemu Izdajateljskemu svetu pri našem listu potekla mandatna doba, ga je po poročilu dosedanjega predsednika Oskarja Venlturinija o njegovem delu v minulem obdobju Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL Koper pred dnevi na svoji seji razrešil in imenoval novega v naslednjem sestavu: Karel Štrukelj, predsednik, člani Mari- ja Vogrič, Martin Žugelj, Fran Gerželj, Stane Murkovič, Albina Ljubic, Božidar dr. Zega, Stane Škrabar in Rastko Bradaškja. Hkrati' je I/z vršni odbor razpravljal tudi o delu Založniškega svota pri Založbi Lipa in ugotovil, da v sedanjem sestavu popolnoma ustreza ter ga zato v celoti potrdil še za eno mandatno dobo. ! ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV NA KRASU •s Razen sliv in jabolk, o katerih smo že poročali v zadnji številki, odkupuje KZ »Kras« v Sežani tudi vse vrste drugih kmetijskih pridelkov ter gozdnih proizvodov in lesnih sortimentov. Zadruga je te dni poročala o odkupu občinskemu ljudskemu odboru in iz tega poročila je razvidno, da so v tej njeni službi sicer težave — pomanjkanje skladišč in embalaže, muhavost trga, ki letos vpliva na odkupne cene, t da pa kljub temu zadruga ajvečji možni meri zadovo- .; proizvajalce. Odkupne baze so v glavnem na sedežih vseh bivših zadrug, po potrebi pa tudi drugod in če je prav treba, odkupujejo tudi na domu. Živino odkupujejo na do-gonskih sejmih v Sežani, Divači, Dutovljah, Komnu in Štanjelu, v izjemnih primerih tudi v hlevih. Z odkupom klavne živine skoraj da ni skrbi. V letošnjem prvem polletju je zadruga odkupila 340 ton težke živine in 34 ton telet. Težje je letos z odkupom plemenske živine. O tem je po vaseh mnogo govora in kritike. Vzroki so naslednji: socialistična posestva so v prejšnjih letih nabavila mnogo plemenske živine in za povečanje dtaleža imajo že lasten prirastek. Posestva ne marajo nakupovati preveč plemenske živine, ker je ta glede na nizke cene živalskih jij-oizvodov (mleka in mesa) pre-njraga. V južne republike gre ^Kinj plemenske živine zaradi pomanjkanja krme (suša). Morda je k slednjemu vzroku prispevala svoje tudi špekulacija, ki se verjetno že maščuje in je obstajala v tem, da kupec ni vedno kupil take plemenske živine, kot mu jo je prodajalec opisal. Do danes je zadruga odkupila nekaj nad 100 glav plemenske živine, približno toliko pa je bo še odkupila do konca leta. Na prodaj je tudi okrog 800 krav in telic. Zal ni znano, ali in koliko lahko pripomore k rešitvi tega problema izvozno-uvozno podjetje »Jadran«, ki odkupuje živino tudi v drugih republikah. Nemoteno poteka odkup lesa in lesnih sortimentov. V prvem polletju je zadruga odkupila skupno 6000 kubikov raznega lesa, od tega največ borovega jamskega lesa (2 924 kubikov) iz gozdov splošno ljadskega premoženja in drv za kurjavo (1.387 kubikov) od privatnikov. Vino odkupuje v glavnem podjetje »Vino« v Sežani. V prvem polletju je bilo odkupljenega skupno 94 tisoč litrov terana in 127 tisoč litrov belega vina, Kvaliteta (spričo obilnega deževja lan.) ni b.la najboljša. V kleteh MANJ KORUZE KOT LANI Zaradi letošnje suše bo pridelek koruze v Vojvodini letos za okrog 34 odstotkov manjši kot v preteklem letu. Suša je prizadela tudi pridelek sena in detelje za skoraj polovico običajnega. Vendar strokovnjaki menijo, da je sedanji stalež živine mogoče obdržati, če bodo kmetijske organizacije in komune izkoristile vse vire živinske krme. je mogoče še 10.0001 terana, ki bo šel težko v promet. 'Lažje je bilo z belim vinom, k. ga je KZ v septembru odkupila in prodala že 30.000 litrov. Splošno je pričakovanje, da bo lološnji pridelek mnogo boljši in ?. odkupom ne bo težav, razen če ne bodo proizvajalci povečali pridelka v kleteh ali kaj »packah«, kot pravijo v zadrugi. Nekaj takega se je namreč opazilo že pri »vinu« iz lanskega »pridelka«. V prvem polletju je zadruga oz. njen obrat mlekarna odkupila 1,362.158 litrov mleka. Povprečna odkupna cena znaša 31 din za liter. Odkupna cena je ponekod višja, vendar le tam, kjer dobivajo zadruge regres. Z oktobrom je odkup prevzela neposredno KZ, ki bo pribila 3 dinarje marže. Tudi ta marža, pravijo, ni zadovoljiva, ker je odkup plemenske živine slab in ker naše zadruge vse stroške molzne kontrole in delno nadkontrole nosijo same. Glede odkupa sliv in jabolk (to je bil glavni vzrok, da je (ljudski odbor zahteval poročilo, da se prepriča, ali je bilo storjeno vse, da bi potekal nemoteno) na seji ni bilo bistvenih pripomb. Splošen zaključek je bil, da je za- druga ukrenila, ikar je bilo v njeni moči, da ne bi prišlo do zastojev, kljub temu da njene kapacitete ne ustrezajo tako veliki količini 'sadja, kakršna je letos. Tudi v zvezi z odkupnimi cenami ni bilo posebnih opazk, čeprav so nizke, ker je zadruga prikazala težave na trgu. Pomislek je bil le v tem, da ne bi morda zadruga skušala iskati pretiran dobiček pr.i zimnici v svoj.i trgovini. Zato je priporočljivo, da se na trgu omogoči čim svobodnejša konkurenca. Predstavnik kmetijske zadruge je tudi obljubil, da ne bo zadruga zahtevala nobenih marž pri količinah jabolk, ki si jih bodo za ziimnico nabavili' delovni kolektivi. —er Visoki obisk minuli teden v Kopru: predsednik Tito s soprogo Jovanko Broz in predsednik Ljudske skupščine Slovenije Milia Marinko v spremstvu predsednika OLO Koper Albina Du.ica prihajajo v vrtno restavracijo hotela Triglav, kjer so bili na kosilu OB POLLETNI ANALIZI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA POSTOJNSKE OliClNE Prejšnji teden je bila skoraj vsa dejavnost družbeno-polltičnih in oblastvenih organov v Postojni osredo- Kmetijski kombinat Koper letos ni prijetno presenetil le našega tržišča z zadovoljivo letino in dokaj obsežnim asortimanom pridelkov, am^ak je postal tudi nadvse pomembna preskrbovalna baza za živilsko predelovalno industrijo, torej za kombinat Dela-maris v Izoli. S 300 vagoni paradižnika, ki ga je kmetijski kombinat namenil Delamarisu, je bil končno dosežen glavni smoter vzajemnega sodelovanja med domačim kmetijstvom in industrijo, ki se je do letos oskrbovala s surovinami v oddaljenih kmetijskih središčih, delno celo v ostalih republikah. Zmanjšani stroški za transport bodo nedvomno odločilno vplivali na cene Delamariso-vih izdelkov, zato je ugodno pre-skrbovanje s surovinami v najbližji preskrbovalni kmetijski ba' zi še posebno pomembno. Kombinat Delamaris pa je usmeril svoje preskrbovanje tudi za vrsto drugih surovin, predvsem sadja, v tem letu pretežno na ožje področje med Umagom in Brkini, kjer so letos posebno bogato obrodile slive. Medtem ko so v Delamarisu celotno količino paradižnika že predelali v mezgo, je trenutno v polnem razmahu predelava sliv in drugih vrst sadja v marmelado. točena k obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja v družbenem sektorju gospodarstva postojnske občine. Na osnovi analize izvrševanja družbenega plana so ugotovili, da je ta sektor gospodarstva realiziral v prvem polletju 53 odstotkov planiranega celotnega ln 5G odstotkov planiranega narodnega dohodka 7,a leto 19G1. S tem se je celotni dohodek povečal v primeri s prvim polletjem lani za 36, narodni dohodek pa kar za 58 odstot-(ltov, kar je delno posledica zvečanja obsega proizvodnje, v marsičem pa tudi znak za izboljšanje ekonomičnosti poslovanja v mnogih gospodarskih organizacijah. V skladu s tolikšnim porastom narodnega dohodka in zaradi že zaznavnih učinkov novih gospodarskih predpisov, ki v dobrem delu gospodarskih organizacij na Postojnskem ugodno vplivajo na delitev dohodka ob istočasni povečani stimulaciji delovnih kolektivov za delo, je družbeni sektor gospodarstva ustvaril letos za pol milijarde več čistega dohodka kot v prvem polletju lani. Gornji rezultati so tem pomembnejši, ker jih je gospodarstvo doseglo s številom zaposlenih, ki Je sicer NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Za uskladitev osebnih dohodkov m potrošnje Razprave o gibanju gospodarstva v Ljudski skupščini LRS in pri drugih forumih, zlasti v zbornicah, so ugotovile, da je raven osebnih dohodkov v letošnjem letu znatno nad lansko v istem času in to celo za 21 "/o. K temu je štet tudi prirastek potrošniških kreditov, ker skupno z dohodki tudi ti predstavljajo važen čini-telj, ki pritiska na trg, na potrošnjo. Na tak razvoj je vplivala zlasti delitev dohodka po novih instrumentih. Pri tem je bilo ugotovljeno. da so nekatere gospodarske organizacije sicer povečale osebne dohodke, niso pa istočasno povečale družbenega proizvoda, oziroma v nekaterih primerih ce- Tone in tone paradižnika v živilskem kombinatu Delamaris v Izoli bodo letos predelali v mezgo in druge proizvode. Prvič je tako velike količine t°>;a pridelka dobavil Delamarisu K,v>"Lljski kombinat Koper iz svojih nasadov lo nasprotno — družbeni proizvod je letos nižji od lanskega, osebni dohodki pa do 33 višji kot lani. Tako stanje in razvoj odpira važno vprašanje smotrnosti in posledic delitve dohodka znotraj gospodarskih organizacij na omenjeni način, kar bo imelo brez dvoma zlasti za prizadeto gospodarsko organizacijo kmalu težke posledice. Pravilnik o delitvi dohodka, ki ga mora gospodarska organizacija po novih predpisih še letos sprejeti, bo moral postaviti delitev dohodka na zdravo podlago in takrat bo obračun za nazaj odprl problem, na katerega je treba posebej opozoriti. V splošnem je treba ugotoviti, da se kaže v zadnjih mesecih na trgu mirnejše gibanje in da novi instrumenti postopno vplivajo na vsklajevanje gospodarskih razmerij po letnem planu. Najprej je bilo to opaziti na tem, da investicijska potrošnja ni več tako naraščala da se v splošnem potrošnja umirja, da ie g:banje cen mirnejše življenjski stroški pa ostajajo v bistvu nn enaki ravni. Pri tem bi seveda lahko mnoao pripomogla trgovina, ki zlasti pri posredovanju kmetijskih pridelkov pretirava in so razlike med. odkupnimi in vrodaj-nimi cenami še vedno pretirane. Znižanje te postavke na realno raven bi mnono vomenilo pri znižanju življenjskih stroškov. Poseben pomen dajejo gospo-darstvn.iki vprašanju izvoza, ki se v bistvu ne razvija tako kot je bilo predvideno. Čeprav smo dosegli doslej v izvozu v naši republiki skoro planirano raven, kažejo analize, da je ta uspeh bolj posledica zaključkov po starih in- strumentih in da se podjetja z veliko previdnostjo lotevajo izvoza pod novimi pogoji. O podrobnih vzrokih tu ne bi goviorili, vendar je jasno, da bo treba s potrebnimi ukrepi doseči izpolnjevanje izvoznih nalog. Saj predstavlja izvoz za ustalitev v našem gospodarstvu zelo važno postavko. Tako naj omenimo v tej zvezi razgovore, ki so bili te dni v Zagrebu med našimi in italijanskimi gospodarstveniki, da bi se dvignil naš izvoz v Italijo na višjo raven. Končno se postavlja kot zelo pereče in še vedno skoro v celoti odprto vvrašanje pravilnikov o delitvi dohodka. Le manjši del gospodarskih organizacij jih je že pripravil in sprejel in potrebno bo zelo pohiteti, da bo do roka opravljeno to važno delo. Za vsklajenost gospodarskega razvoja so ti pravilniki zelo važni, saj predstavljajo »v širšem smislu besede osrednji mehanizem gospodarskega sistema«, kot je poudaril lov. T. Bole na zasedanju Ljudske skupščine LRS. -dt- rahlo večje od lanskega, a se giblje točno v planskih okvirih. Indeks zaposlitve je namreč v primeri s planom enak 100. Ce bi hoteli izluščiti jedro, okrog katerega se je v preteklih dneh vrtelo največ razprav ob analizi polletnih rezultatov gospodarjenja na Postojnskem, bi bila to prav gotovo delitev čistega dohodka znotraj podjetij. Odnos delitve na osebne dohodke in sklade, ki je znašal v prvem polletju lani 82:18, se je letos rahlo poslabšal na 83:17 v škodo skladov. Ta delitev, globalno vzeta, ni slaba, kot so poudarili številni disku-tanti v razpravah, če pa jo analiziramo po gospodarskih panogah, se pokaže, da je delež sredstev, vložen na sklade, relativno močno opadel predvsem v gostinstvu in obrti. Na drugi strani so v družbenem sektorju gospodarstva močno porasli osebni dohodki. Njihov porast je šel mnogo hitreje od rasti produktivnosti dela, ki je v prvem polletju za 12 odstotkov večja od planirane. Tam, kjer so osebne dohodke zviševali na osnovi stvarnih rezultatov boljše gospodarnosti, ki jo je na osnovi boljše konkurenčnosti priznalo tudi tržišče, so to storili upravičeno. V mnogih kolektivih, predvsem manjših, pa so se ne glede na ekonomske pokazatelje začcii posluževati nekakšne uravnilovke, pri čemer niso mislili mnogo na bodočnost poslovanja svojih organizacij, ki bo v mnogočem odvisna od višine sredstev v lastnih skladih. Ni mogoče preiti tudi mimo ugotovitve, ki so jo prejšnji teden večkrat izrekli diskutanti na skupni seji zbora proizvajalcev ObLO in predsedstva ObSS Postojna. Poudarili so, da se prav zdaj, bolj kot kdajkoli prej, z vso ostrino postavlja v ospredje vprašanje odnosa podjetje : komuna. Čo naj le-ta rešuje, kot ji je namenjeno deset in desetero problemov s področja šolstva, socialne zaščite, kulture In prosvete ter predvsem s področja obče družbenega standarda v svojih teritorialnih mejah, ji je za finansiranje vseh teh občih dobrin, ki se posredno vračajo nazaj občanom, potrebno zagotoviti ustrezna sredstva. Njihov osnovni vir pa je ostvarjeni čisti dohodek v komuni. Zato bodo morali delovni kolektivi v bodoče deliti čisti dohodek s preudarnostjo dobrih gospodarjev ne Ie na lastne sklade in osebne dohodke, marveč tudi za obče potrebe družbene skupnosti v komuni. Naj nadalje omenimo, da so na vseh sejah, kjer so obravnavali polletne rezultate gospodarjenja v luči Izpopolnjenega gospodarskega sistema, v zadnjih dneh v Postojni večkrat omenjali tudi potrebo po nujnem izboljšanih intenzivnosti in kvalitete dela občinskega zbora proizvajalcev. Nekateri njegovi člani namreč ne vršijo v tem zboru svojega poslanstva s takšno prizadevnostjo, kot jo od njih pričakujejo in zahtevajo volivci. Zbor proizvajalcev je na zadnji seji med drugim priporočil gospodarskim organizacijam postojnske občine, da pri izdelavi pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov po delu pohitijo ter da k Izdelavi le-teh pritegnejo najširši krog neposrednih proizvajalcev. A. Miklavčič ZNATEN NAPREDK V ŽIVILSKEM KOMBINATU DELAMARIS Kolektiv Izolskega kombinata Dt-lamaris se zares lahko postavlja z lepimi proizvodnimi uspehi v prvi polovici leta, saj je znašala celotna realizacija za to razdobje 3,2 milijarde dinarjev. Na tako visoko realizacijo, ki presega polovico skupnega dohodka vseli panog gospodarstva družbenega sektorja v občini Izola, je nedvomno vplival v prvi vrsti nov sistem upravljanja, ki se je v ekonomskih enotah že lepo uveljavil. Skrb za boljšo organizacijo dela in k^ir najbolj racionalno izkoriščanje surovin je postala v Delamarisu domena najširšega kroga proizvajalcev. Na razveseljiv proizvodni uspeli našega giganta živilske industrije pa precej vpliva tudi letošnje zadovoljivo oskrbovanje s surovinami, zaradi česar so Imeli svoj čas največ težav. Celo oskrbovanje s lunami in oljem, ki sta bila najbolj pogosto na seznamu kritičnega blaga, Je potekalo doslej v redu. Med drugim Je kolektiv Delamarisa rešil tudi vprašanje drage lesene embalaže in jo je nadomestil s cenejšo kartonasto. ★ PK! LJUDEM V NAŠiH KRAJŠIH! * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PR3 LJUDEH V NAŠ8M KRAJIH it PRI UODEM M NAŠIH ÍCRAJEH tf Končana cesta Postojna-Ilirska Bistrica čeprav kopališka uprava ni mnenja, da bi morala podaljšati sezono in kljub številnim turistom pospravlja kopališke rekvizite Ker ima morje ob portoroškem kopališču še vedno preko 20 stopinj Celzija, ni čudno, če je ob lepem vremenu, ki traja letošnjo KAJ PRAVIJO DRUGOD 1 vV otWiSi SI'.! A r I! EO S EDSTV A OKRAJNEGA ODHOUA S7.DL NOVKM11KA HO OKRAJNA KONFERENCA V nedeljo, 21. septembra, se je tri-desetič sestalo predsedstvo Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega lmdstva. Na seji. ki .io je vodil podpredsednik Milo Vlilntln, so obravnavali priprave in poročilo /.a okrajno konferenco, ki bo predvidoma v drugi polovici novembra. Se pred tem pa se bo sestal Okrajni odbor na plenarno sejo. na kateri bodo obravnavali uveljavljanje novega sistema, zlasti probleme, ki nastajajo pri priuravljanju pravilnikov o delitvi dohodka. Sprejet Je bil tudi program dela SZDL za jesen.-ko in zimsko obdobje ter spremenjen proračun Okrajnega odbora SZDL. Razen tega je predsedstvo vnovič prl-di rr.čilo občinskemu ljudskemu odboru v Novi Gorici, naj ustanovi časopisno založniško podjetje z združitvijo -Primorskih novic , Goriške tiskarne in ■ NaSe knjige . GRADNJA TOVARNE METANOI.A Pred kratkim so začeli v Petišov-cih pri Lendavi s pripravljalnimi deli — izkop temeljev železne konstrukcije — za novo tovarno metanola. Tovarna metanola bo grajena v takem sistemu, da bodo lahko istočasno z gradnjo montirali tudi strojno opremo, ki 10 bodo uvozili že prihodnji meto. V Proizvodnji nafte \ Lendavi, ki je investitor nove tovarne, predvidevajo, da bodo obrat zgradili do druge polovice prihodnjega leta. V novi tovarni bodo dnevno proizvajali ton čistega metanola oziroma letno okrog 6.U00 ton. Kot osnovno surovino za proizvodnjo metanola bodo rabili zemeljski plin, ki ga bode črpali iz bližnjih naftnih vrtin v Petišovcih. Pri tem bodo na dan porabil! okrog 3G.000 kWh električne energije. Nova tovarna bo popolnoma avtomatizirana, tako da bo v njej delalo v vseh 3 izmenah samo okrog 40 ljudi. V podjetju Proizvodnja nafte v Lendavi so začeli razmišljati tudi o nadaljnji predelavi metanola v razne plastične mase. ki bi Jih lahko vsestransko uporabljali. Predvsem pa bi plastične mase namenili za električno Industrijo, za široko potrošnjo, /a sintetična lepila, za lesno in mizarsko industrijo itd. Za predelavo metanola imajo že pripravljene investicijske programe. Po teh programih' znašajo investicije 1 milijardo 300 tisoč dinarjev, letni bruto proizvod pa bi bil 3 milijarde 200 tisoč dinarjev. D0LEM3SH1UST VSAK NAJ PRISPEVA SVOJ DELEŽ V zadnji številki našega tednika smo pisali o Deročem stanju zdravstva v na "cm okraju, kakor Je o nJem razpravljal okrajni ljudski odbor na zadnji seii, ko se je tudi odločno zavzel za dograditev oziroma gradnjo novih bolniških oddelkov, z internim in pljučnim oddelkom v kandijl. Dejstvo ie. da bo gradnja veljala veliko sredstev, da pa bolnišnica teh investicij ne bo zmogla. Zato je bil ustanovljen poseben sklad, smo že poročali, bodo v vajala sredstva podjetja, organizacije, pa tudi je vprašanje — Kot ta sklad od-ustanove in zasebniki, saj zdravstva skupen pro- je tudi količina jih dobili iz teh blem. Predvidena sredstev, ki naj bi virov. Sredstva za letos so zbrana, saj Je bolnišnica od začetka 1959 do zadnjega iullja letos pripravila sama 110 milijonov. Do 1964 bo bolnišnica Imela že'220 milijonov, kar bi bilo 31 odstotkov od celotnih stroškov prve stopnje. Nikar ne pozabimo, da smo pričeli s pomembno In zelo humano akcijo, ki povezuje v skupnem cilju vse naše kolektive in vse komune. To je pohod dobre volje, ki je začel v kolektivih ln gre preko komun in okraja vse do republike. Združujemo sredstva za gradnjo bolnišnice, v kateri se bodo zdravili ljudje lz vsega našega področja, zato Je prav, da prispevamo vsi in vsak po svojih močeh! jesen, peščina še vedno polna kopalcev. Prevladujejo! sicer inozemski turisti, posebno Skandi-navci, ki so vajeni hladnejšega vremena za kopanje in sončenje (nekateri izjavljajo, da prihajajo na letovanje v jesen: prav zaradi tega, ker bi jim bilo poleti pri nas nevzdržno vroče), vendar je med raznimi tujimi jeziki slišati tudi kopalce z domačo govorico. Teh je seveda najmarr — ker smo Slovenci menda prepričani, da se smemo kopati in sončiti samo poleti. Tega mnenja je bila menda tudi uprava kopališča, ki je v preteklem tednu začela pospravljati tobogan, kabine, ležalnike, čolne in druge kopališke rekvizite. Na protest skandinavskih turistov, ki so se šli kopat tudi v dneh, ko je bilo oblačno, je uprava kopališča sicer zagotovila, da razen tobogana turisti proti plačilu še vedno lahko uporabljajo vse želene rekvizite, ni pa pomislila na psihološki in torej propagandni (pravzaprav antipropagandni) učinek svojega početja. V času, ko bi zaradi postopnega mrtvila, ki nastopa, morali vsi stremeti za tem, da se nudi turistom čimveč razvedrila ali vsaj možnosti zanj, vpliva vsako nrezgodnje pospravljanje rekvizitov kol priganjanje turistov k odhodu, torej točno v nasprotju s stremljenjem vseh turističnih in gostinskih činiteljev v piranski občini, da bi čim dalj podaljšali sezono. Lep primer pravilne posezonske politike glede pritegovanja gostov je poka- ZBORI VOLIVCEV IN ŠOLSKI ODBORI Pred kratkim so v občini Ilirska. Bistrica na zborih volivcev izbrali 15 šolskih odborov, ker je prejšnjim članom potekla mandatna doba. Svojih članov v nekatere šolske odbore pa še niso izvolile gospodarske in družbene organizacije. zalo Turistično društvo, ki je ob velikem razumevanju s strani hotela Palače« priredilo v zadnjem času na vrtu kavarne »Jadran« vrsto nastopov domače folklorne skupine ter gostov RTV Beograd in Skopje. Te prireditve so bile s svojim obiskom, ki je bil mnogo večji kot v glavni sezoni, dokazale, da si gostje želijo med svojim letovanjem tudi določeno mero razvedrila; poleti ga dobijo pretežno v kopanju in v družabnih igrah na plesiščih, v jeseni, ko se kopanje kmalu konča zaradi kratkega dne, pa so jim prav dobrodošle take prireditve. lj Ekipa za asfaltna dela ne sekcije Uprave za ceste dni končala z deli na cesti II. reda Postojna—Ilirska Bistrica, kjer so napravili novo asfaltno prevleko. To je ena najbolj prometnih cest v našem okraju, bila pa je zelo izrabljena in je zaradi spolzkosti ogrožala varnost pro- tehnič-meta. Upravičenost investicije je te dokazuje trditev strokovnjakov, da je cesta zdaj veliko varnejša za promet. TUBERKULINIZACIJA GOVEJE ŽIVINE Veterinarski zavod v Ilirski Bistrici je začel pred kratkim s tu-berkulinizacijo goveje živine na območju celotne komune. Do zdaj so že pregledali okrog 1700 glav goveje živine od 5 tisoč, ki jih bodo tuberkulinizirali. Akcija bo končana prihodnje leto. GOZDARSKE EE PRI KZ ILIRSKA BISTRICA Ko si je pred dvema mesecema KZ Ilirska Bistrica izposlovala dovoljenje za sečnjo v privatnih gozdovih, je nastala pri KZ nova, gozdarska EE. Člani te nove ekonomske enote so se pred kratkirr sestali, da bi razpravljali o pr vilniku o delitvi dohodka in oC ravnavali tudi predračun izdatkov ter dohodkov, ki predvideva, da bodo ustvarili v tekočem letu več kot 85 milijonov dohodkov. * ObLO Ilirska Bistrica je predpisal kanalizacijsko pristojbino, Ivi jo bodo morali plačevati: gospodinjstva, državni organi, ustanove in zavodi po 5 din od kubičnega metra vode, komunalna podjetja, mlečne restavracije in tovarne pa po 7 din od m:1 porabljene vode. Vsa druga gospodarska podjetja plačujejo 10 din. ENAJST EE V »OSKRBI« V trgovskem podjetju na drobno Oskrba Postojna so pred nedavnim osnovali enajst ekonomskih enot. I-Ikrati so izdelali tudi osnutka novih pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov Denarna sredstva, ki bodo zbrana s to pristojbino, se bodo stekala v sklad za komunalno dejavnost, porabili pa jih bodo za vzdrževanje že obstoječega in za gradnjo novega kanalizacijskega omrežja. VEČERNA POLITIČNA SOLA V ILIRSKI BISTRICI Letos bo v Ilirski Bistrici že tretjič večerna politična šola, ki bo trajala pet mesecev. Organizacija šole in pouk sta v rokah Ljudske univerze, ki zbira kader po podjetjih in v osnovnih organizacijah ZKS. Ker je zanimanje za šolo vsako leto večje, računajo letos, da bo vseh prijavljencev za dva razreda. Možnost vpisa imajo letos tudi tisti, ki niso člani ZKS. EE m nagrajevanje po delo Pretekli teden je bil v Ilirski Bistrici plenum SZDL, na katerem so poleg nekaterih organizacijskih vprašanj občinskega odbora SZDL in krajevnih organi- Prostovoljno delo v Piiskovici Osnovna organizacija SZDL v Pl skovici je bila letos dokaj ak-. vna. Kar MS članov je pridno delalo pri mletju kamenja za gramoz in opravilo 12.).1 delovnih ur, k so jih ocenili na 150.720 dinarjev vrednosti. Gramoz bodo uporabljali predvsem za vaške poti. P tiskov ča ne so posnemali tudi Zö večjo družabnost članov organizacij Na sestankih raznih organizacij v Piranu so večkrat ugotavljali, da je ena izmed ovir za boljše sodelovanje članstva pri delu organizacije ta, da se člani med seboj premalo poznajo, ker se pač skoraj ne vidijo drugače kot na sestankih. Ob razmišljanju, kako doseči več družabnosti, se je končno izkristaliziral predlog, da bi nekatere sorodne organizacije ustanovile skupen klub ali nekaj podobnega, kjer bi se sestajali člani lahko tudi k drugim, ne samo službenim in organizacijskim razgovorom. Tako so le dni borbene organizacije (ZVVI, Zve- za borcev. Zveza rezervnih oficirjev in Strelska družina) ustanovile svoj klub in mu organizirale tudi bife zaprtega tipa. Jule Kosoveljci, ki so — v sedemintridesetih — opravili pri drobilcu 1181 delovnih ur v vrednosti 142.000 dinarjev. Z volovsko vprego pa so v Kosoveljah opravili nadaljnjih 59 ur v vrednosti preko 28.000 dinarjev. ŠTIPENDIJE V ILIRSKI BISTRICI Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici je letos predpisal višine štipendij, ki jih bodo podeljevali iz sklada za študij na srednjih in višjih šolah. Za študij na fakultetah je višina štipendije do 12 tisoč, za zadnje leto pa do 13 tisoč dinarjev. Za šolanje na srednjih šolah je štipendija do 11 tisoč, zadnji dve leti študija pa do 12 tisoč dinarjev. Izjema pri teh določilih so socialno ogroženi dijaki, ki se jim lahko zviša štipendija do 13 tisočakov. zacij razpravljali predvsem vplivu novega gospodarskega sistema v komuni. Ugotovili so, da so vse gospodarske organizacije sprejele nov način nagrajevanja po delu, da so uvedli EE, kar je ugodno vplivalo na realizacijo plana. V I. polletju je bil plan realiziran 53°/o. zelo zanimivo pa je še dejstvo, da ima vse gospodarstvo v komuni za 50 o več čistega dohodka kot v istem razdobju lani. V skladu z dviganjem čistega dohodka so porasli tudi osebni prejemki za 36 %. @ PRI OKRAJNEM ODBORU SZDL SMO DOBILI komisijo za prošnje in pritožbe IZ VREMSKE DOLINE Postopoma, a vendar dosledno dobiva neposredna okolica šolskega poslopja v Vremskem Bri-tofu vse lepše in prijetnejše oblike. Zadnji sta bili na vrsti telovadno igrišče in igrišče za ■odbojko. Za ta objekta se ni zavzelo samo vodstvo šole in učenci, ampak so z delom in prevozi priskočili na pomoč tudi člani SZDL. Osemindvajset jih je delalo in opravili so 272 prostovoljnih delovnih ur, od tega 20 ur z vprežno živino. Skupna vrednost del, ki so jih letos opravili v Vremski dolini na prostovoljni osnovi, znaša 73.800 dinarjev. P. R. Pri Okrajnem odboru SZDL v Kopru je bila osnovana 7-članska Komisija za prošnje in pritožbe državljanov, katere predsednik je tovariš Jože Guštin. Komisija bo sprejemala prošnje in pritožbe podjetij, gospodarskih in drugih ustanov :n posameznih državljanov ter jih bo usmerjala skladno z gospodarskimi in političnimi problemi pristojnim organom v nadaljnje reševanje (upravnemu aparatu, poravnalnim svetom itd.). Med njenimi glavnimi nalogami bo informiranje državljanov o njihovih pravicah in usmerjanje prošenj ter pritožb na listo pot, po kateri bodo najprej prišli do zaželene rešitve. POSTOJNSKA MLADINA ZBORUJE V Postojnski občini so se pričele redne letne konference aktivov Ljudske mladine. Na konferencah razpravljajo o oretekli dejavnosti organizacij, hkrati pa si mladina sestavlja programe bodočega dela in izbira nova vodstva. Na konferencah volijo tudi za občinsko konferenco bo prihodnji mesec v delegate LMS, ki Postojni. ^C&ri Podjetje »Fructus« bo pomagalo vzgojnemu zavodu »Elvire Vatovec« pni Gornja silka sama po sebi dovolj jasno govori za vozafevo neprevidnost. Primer niti šc ni prav razjasnjen, ker se je nesreča pripetila pri ISuzetu, voznik pa Je snel registrske oznake ln skušal ostanke razbitega avtomobila za smešno ceno pr'lati kar v Kopru, kjer je bila slika tudi posnela Podjetje Fructus iz Kopra je prijetno presenetilo učence Vzgojnega zavoda Elvire Vatovec v Strunjanu z materialno pomočjo v jestvinah. Ko so otroci, ki se šolajo v zavodu, zvedeli za to novico, so bili prav tako veseli kot vodstvo zavoda, saj se je zgodilo prvič v osmih letih odkar zavod obstaja, da se je neko podjetje spomnilo duševno zaostalih in nerazvitih otrok. Čeprav je narava te otroke tako zelo prikrajšala, želijo tako otroci kot njihovi vzgojitelji in pedagogi v zavodu, da bi v posebni osnovni šoli toliko napredovali, da bi po končanem šolanju postali polnopravni ljudje in da tako ne bi bili vse svoje življenje v breme družbi. Lepo bi bilo, ko bi po svoji zmožnosti tudi druga podjetja sledila zgledu Fructusa .in bi učenci Vzgojnega zavoda »Elvire Vatovec« tako začutili, da so skrb vse naše družbe. Pionirji in kolektiv Vzgojnega zavoda »Elvire Vatovec« v v Strunjanu t SSULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * ECULTUKA PB OKROG NAŠIH ŠOLSKIH PROBLEMOV — OKROG NAŠIH ŠOLSKIH PROBLEMOV — mm se _ upravičeno vprašuje družba, ki daje velika finančna sredstva za šolstvo in ga obenem skuša reformirati tako, da bi bila naša mladina vsestransko usposobljena — Ali bo obveljal novi sistem ocenjevanja? Svf TI "' V. '.- VJ ^SHta' Ni slučaj, da lahko izvajanje novega «zakona o šolstvu delimo v obdobja, ki jih meji drugi plenum SZDL Jugoslavije: naša družba kot celota se zaveda, da je njena pomoč potrebna pri številnih problemih, ki jih poraja korenita preobrazba vsega šolskega sistema. Ponekod so problemi številnejši in bolj kritični, drugod manj, najbrž pa nikjer niso brez njih. Problematika šolstva v našem okraju in naloge SZDL pri njenem reševanju, ito je bila osrednja ¡točka dnevnega reda zadnjega plenuma SZDL, ki so mu prisostvovali poleg članov okrajnega odbora ter predstavnikov občinskih odborov tudi predstavniki svetov za šolstvo ter člani sekretariata OK iLMS. Čeprav je plenum zavlekel svoje delo v pozne popoldanske ure, ni imogel izčrpati predlaganega in sprejetega dnevnega reda, tako izčrpna in številna je bila razprava okrog perečih šolskih problemov, ki jih je zelo pregledno nakazalo že poročilo okrajnega odbora SZDL in uvodne besede predsednika ideološke komisije Eoia Jazbeca. Plenum je razen šolskih problemov poslušal samo še kratko poročilo predsednika okrajnega odbora Gustava Guzeja o delu Izvršnega odbora med obema sejama in sprejel nekatere personalne spremembe v Izvršnem odboru, medtem ko so razpravo o delu KO SZDL in njenih isekcij preložili. Izvršni odbor je dobil še pooblastilo plenuma, da izdela sklepe in predloge, ki jih pošlje vsem občinskim odborom SZDL in svetom za šolstvo. Med številnimi problemi, I-ti so se jih dotaknili v svojem razpravljanju člani okrajnega in občinskih odborov SZDL, so bili podatki v poročilu o stroških za šolstvo in o učnih uspehih dijakov. Popolnoma logično sklepanje bi bilo, da bodo vse veliko stremljenje in napori naše družbe za reformo šolstva, novi zakon in končno vsa ogromna sredstva, ki jih družba daje za šolstvo, rodili nekje ne samo moralni in življenjski uspeh, ampak tudi oprijemljivo statistično ugotovitev o večjih učnih uspehih in usposobljenosti učencev in dijakov. Tako nekako je popolnoma upravičeno sklepala v razpravi oflbornica Marija Aljančle in se je čudila, zakaj dejstva. ki jih navaja poročilo, niso v skladu s tem logičnim sklepanjem. Citirajmo najprej odstavke iz poročila: Dočim je bilo lani okrajno povprečje stroškov za šolanje enega učenca osnovne šole 24.700 dinarjev, se je letos dvignilo na 37.600 dinarjev. Občinsko povprečje v obalnih občinah je višje kakor v ostalih, med ostalim tudi zato, ker so vštete tudi italijanske osnovne šole z normalnimi proračuni, toda z majhnim številom učencev. Tako znaša n. pr. povprečje stroškov za šolanje enega učenca slovenske osnovne šole v občini Koper 32.630 dinarjev, v občini Piran 26.231 dinarjev, italijanske osnovne šole pa: v Kopru 72.216 dinarjev, v Piranu pa 64.889 dinarjev. Skupni podatki za gimnazijo so se povečali od lanskih 28 milijonov na 41 milijonov v letošnjem letu, ali za 66 °/o, samo osebni izdatki pa od 23 na 32 milijonov, t. j. za 37 °/o. Okrajno povprečje stroškov za šolanje enega dijaka se je dvignilo od 68.000 dinarjev na 101.000 dinarjev. Tudi tu dvigujejo povprečje manjšinske gimnazije, saj stane šolanje enega dijaka na italijanski koprski gimnaziji 751.000, •na italijanski piranski gimnaziji pa 478.000 dinarjev letno. Na šolah za kvalificirane delavce so se dvignili stroški šolanja za 37 %>. Okrajno povprečje na enega učenca teh šol znaša 131.000 letno, dočim je znašalo lani 81,000 dinarjev. Srednje strokovne šole so dvignile svoje proračune od lanskih 65 milijonov na 99 milijonov ali za 51 %>. Šolanje enega dijaka stane letno 111.000 dinarjev nasproti 80.000 dinarjev lani. In potem drugi odstavek, ki govori o uspehih: Učni in vzgojni uspehi na šolah prve in druge stopnje se gibljejo v okviru normale, vendar če primerjamo letošnje statistične podatke glede učnih uspehov na osnovnih šolah z lanskoletnimi, opazimo rahel premik navzdol. Povišal se je namreč odstotek negativno ocenjenih učencev ter odstotek tistih, ki razreda niso izdelali. Najvišji odstotek negativno ocenjenih je v Hrpeljah — 11,2 %>, najnižji pa v Sežani — 7,2^/0. Odstotek za okraj pa znaša 8,29%. Na srednjih šolah pa je relativno nizek uspeh v gozdarski srednji šoli v Postojni, kjer ni izdelalo 29,3 % dijakov, čeprav ima šola ugodne materialne pogoje. Vsekakor so to številke In podatki, ob katerih se velja zamisliti. Ker smo navajeni poslušati tarnanje o pomanjkanju finančnih sredstev za šole, o slabem stimuliranju pedagoških delavcev, o neuresničlji-vih investicijah in podobno, nas naravnost osupnejo podatki občinskih odbornikov, kako visok odstotek občinskega proračuna je ponekod namenjen šolstvu in koliko nas stane vsak mlad državljan, ki se šola. In še podatki o izdatkih za šolstvo nas prepričajo, da le-ti nenehno rastejo. Kljub tem otipljivim in resničnim dejstvom ne moremo, — žal še ne, — reči, da je materialna plat našega šolstva zagotovljena in pravilno razporejena. Tudi druga plat medalje so namreč resnična dejstva in so v nasprotju z logičnim sklepanjem iz prvih postavk. Skoraj dobesedno vsi naši izdatki za šole gredo na račun osebnih prejemkov pedagogov, tudi vse zvišanje v zadnjih letih, tako da se funkcionalni izdatki ne znižajo samo v odstotkih, ampak celo v abso- V strnjenem povzetku zapišimo: vzorno urejena mapa slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša — JADRANSKI MOTIVI. Izšla je pri Državni založbi Slovenije z letnico 19G1. V mapi je 47 reprodukcij, ki so vezane na našo obalo, na kraje, razpotegni eno od Istre, Hrvatskega Pri-morja, Dalmacije do črnogorske oba-, le. Te risbe z oljem so takšne, kakršne je videl in doživel umetnik na svojih poteh ob morju: mesta, pristanišča, skalni zalivi, soline, čolni, ribiške mreže, drevje, oblaki in predvsem morje. Morje s tisočerimi barvnimi odsevi; olivno težko morje, morje v soncu, morje s temnordečimi prelivi, grozljivo, nenavadno, obetajoče, s sencami in pravljičnimi prividi. Ves ta svet podreja Maleš svojemu osebnemu občutju. Narava mu je emocionalni pobudnik, v krajinski motiviki išče tonska sozvočja, prilagojena njegovi impulzivnl dinamiki. Pokrajinska impresivnost teh slik ne moro prikriti slikarjeve likovno na-turc: opazno je, da je osnova Male-ševe kompozicije grafika in risba, Njegova .črta čopiča je lahkotna, Igri-, va, da nam vzbujajo slike vtis naglega slikarskega zapisa, ki ga lahko vsaka odvečna poteza zamegli. lutnem številu. Danes jo razmerje porazno 1 : 8, najboljše 1 : 5, čeprav dobro vemo, da bi morali osebni izdatki hiti le dobra polovica. Seveda so to osebni prejemki z vsemi dajatvami. In kljub temu je resnica tudi trditev, da so pedagoški delavci slabo stimulirani za svoje odgovorno delo v primerjavi z enako kvalificiranimi tovariši v gospodarstvu in drugod. Zato pa tudi itoliko pedagogov ne dela v svojem poklicu, zato govorimo o pomanjkanju učiteljev in imamo nezasedena delovna mesta na šolah in zato ni dovolj priliva na učiteljišča in na pedagoške šole. Nekdo iz vrst učiteljstva je rekel: »Vsi tisti milijoni za naše plače so slabo naložen denar, čc ni še nekaj sto tisoč za najpotrebnejše učne pripomočke!« In na večini šol tega denarja ni. šolske reformo ni mogoče izvajati s koščkom 'krede pri šolski tabli v prenatrpani in neprezračeni učilnici in pri tem dosezati dobre učne uspehe. To je prav gotovo tudi eden izmed vzrokov rahlega premika učnega uspeha navzdol. Drugi vzrok je po mnenju pedagogov novi način ocenjevanja. Na eni strani terja ta način strožji kriterij pri ocenjevanju, čeprav je učni program napet in zahteven, na drugi strani pa dopušča napredovanje V višji razred tudi z negativno oceno. Kljub priporočilom in svarilom pedagogov starši niso vedno toliko zreli, da bi pravilno ocenili, 'kdaj njihov otrok mora ponavljati razred in svojo zahtevo po napredovanju zakonsko uveljavljajo. Navadno se to potem maščuje in si nabira otrok poleg starih šo nove negativne ocene. Pedagogi napovedujejo, da bo ta faktor še nadalje zbijal učni uspeh, če starši in učenci ne bodo upoštevali učiteljevih nasvetov za vsak konkretni primer posebej. Izjeme ne spreminjajo teh splošnih ugotovitev. Zadeva naše prosvetno-pedagoške službe bo zdaj, da prouči vprašanje novega načina ocenjevanja in da posreduje zakonodajalcu svoje pripombe in izkušnje. ZDENKA LOVEC ¥ V, ifak Med svojimi letošnjimi filmi je podjetje Jadran-film v Zagrebu preneslo na celuloidnl trak tudi odrsko delo Milana Begoviča PUSTOLOVEC PRED VRATI. Film je režiral Šime Simato-vič, ki ie ob priredbi odrskega dela za potrebe filma vnesel v scenarij tudi nekaj lastnin iiiej, da je podčrtal tragično-komične elemente, ki so bistveni del že Begovičevega originala. Glavno vlogo je režiser zaupal mladi igralki Ani Karič; zanjo je bil to filmski debut. Zaigrati je morala težko bolnico Agnezo (na sliki), ki jo je življenje ogoljufalo za ljubezen. Poleg nje nastopajo v glavnih vlogah še Boris Buzanič, Zoran Ristanovic, Jelena Jovanovič in Emil Kutijaro. KIPAR JOŽE POHLEN RAZSTAVLJA V TRSTU IN BENETKAH Koprski kipar Jože Pohlen je pripravil te dni razstavo svojih del v baru Moncenisio v Tratu, nakar bo razstavljal v galeriji II Traghetto v Benetkah. Zanimivo je, da bo kipar Pohlen eden izmed redkih jugoslovanskih umetnikov, ki se bo posvetil samo umetniškemu ustvarjanju. LUTKARJI GOSTUJEJO NA PRIMORSKEM V Tednu otroka se je ljubljansko lutkovno gledališče odpravilo na gostovanje po Primorskem. S Simončičevo igrico za ročne lutke »Babica« bodo priredili v enem tednu 22 predstav in obiskali med drugim Ilirsko Bistrico, Sežano, Ajdovščino, Novo Gorico, Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Podbrdo. V. MARIBORSKA KULTURNA REVIJA Preteklo soboto se je začela v Mariboru V. kulturna revija, ki bo trajala do 22, oktobra. V mestu i in. v okoliških krajih se bodo zvrstile razne točke bogatega kulturnega sporeda, v katerem bodo poleg osrednjih mariborskih kul-i turnih ustanov sodelovali tudi i amaterski kulturnoprosvetni ansambli. V času kulturne revije so I podelili tudi nagrade mariborskim ] kulturnim delavcem, otvorili bodo več razstav, v gosteh bodo imeli nekatere kulturne ansamble od drugod. V javnih pogovorih bodo razpravljali o problemih mariborskega kulturnega življenja na najrazličnejših področjih. MEDNARODNO SREČANJE ZGODOVINARJEV Od 27. septembra do 2. oktobra je bilo v Splitu XVI. mednarodno zborovanje društva zgodovinarjev za pravo antičnih narodov. Poleg 14 jugoslovanskih znanstvenikov se je udeležilo mednarodnega srečanja še 45 strokovnjakov iz različnih evropskih in ameriških držav. Osnovna tema zborovanja je bila »Vpliv časa na razvoj prava«, prebrali pa so več znanstvenih referatov. Okvirni program Slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1961/62 predvideva veliko število premier. Kot smo na kratko poročali že zadnjič, bodo začeli sezono 14. oktobra v Avditoriju, in sicer s ■klasičnim Shakespearovim »Hamletom«. Druga predstava je rezervirana za slovensko izvirno novost, Tavčarjevo delo »Zeh pred smrtjo«. Za mladino in za najmlajše bodo pripravili dve deli, v prvi polovici decembra Longovega »Squassamonda«, okrog novega leta pa Golievo igro »Jurček«. Iz domače' dramatike najdemo v repertoarnem načrtu Cankarjevo dramo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, med tujimi pa Greenovega »Uslužnega ljubimca«, sodobno italijansko delo Daria Foa »Gli Arcangeli non g.uocano al ilipper«. Poleg tega je na sporedu letošnje sezone še Singeov »Potepuh z Zahoda«, Agathe Christie »Past za miši« in kot rezerva francoska drama Marcella Acharda »Jean de la Lune«. Ves spored je zamišljen v letošnji sezoni izredno avantgardi- stično in ni v njem najti nobenega dela, ki bi bilo uprizorjeno ali programirano na kakšnih drugih odrskih deskah v Sloveniji. Koristna pobuda vodstva SG je tudi obljuba, da bo pred vsako premiero imel v Gregorčičevi dvorani predavanje za širšo javnost prof. Josip Tavčar o delu, avtorju, času in problemih ob uprizoritvi. Prav tako je v načrtu javna razprava po premieri, kjer naj bi poleg povabljenih sodelovali tudi predstavniki tiska, režiser, igralci in drugi gledališki sodelavci. Trenutno razpravljajo v Trstu še o sodelovanju Slovenskega gledališča in Prosvetne zveze, o posebnih kulturnih večerih, o sodelovanju SG pri šolskih prireditvah in o rednem sodelovanju na radiu. In še kratko o gledaliških publikacijah: gledališke liste nameravajo izdajati za dve premieri skupaj, vsaj enkrat v sezoni pa almanah, ki bo imel žepni format in zelo pestro vsebino. Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS so ljudski poslanci obravnavali tudi predlog novega zakona o knjižnicah. Predlog je zajel 2209 knjižnic v Sloveniji, 'ki so deloma samostojne ustanove ali pa delujejo pri šolah, zavodih, gospodarskih in družbenih organizacijah ter društvih. Te knjižnice imajo skupno 4 milijone 740 tisoč knjig, revij in drugih publikacij. Namen novega zakona je, da ustvari boljše možnosti zlasti za delovanje ljudskih knjižnic, izmed katerih mnoge sedaj le životarijo. V vsem hitrem in pomembnem gospodarskem in kulturnem razvoju so ostale zlasti manjše podeželske Med reprodukcijami, kolikor jih je zbranih v mapi, se vrste motivi naše obale: stara istrska vasica, Kubed, Koper, Izola, Portorož, Piran, soline, savudrijske skale z intimnimi spominskimi doživetji. Ves ta svet je kakor pravljična preproga barv, prelivov in odsevov. Umetnostno študijo je napisal Jadranskim motivom Emilijan Cevc, ki jo dopolnjuje obširen geografslco-zgo-dovinslci uvod Franceta Planine. V uvodu govori pisec o geografski značilnosti naše obale, o preteklosti naših krajev, o komponentah, ki so so-vplivale na narodnostno in socialno podobo Slovenskega Primorja. Za nas so posebne zanimivosti opisi Kopra, Izole, Portoroža, Pirana in drugih istrskih krajev. Brez dvoma predstavljajo Jadranski motivi Mihe Maleša reprezentativno likovno mapo, ki ne bo navdušila samo ljubiteljev likovne umetnosti, temveč vse, ki so kakor koli vezani, spominsko ali doživljajsko, na našo obalo. Hkrati s slovenskim besedilom je tiskala Državna založba Slovenije publikacijo tnal v srbohrvasemi m ajigleščini. V celoti- predstavlja knjiga vzorno delo naših grafičnih in založniških prizadevanj. knjižnice pravi pastorek kar zadeva primerne prostore in sredstva za nakup novih knjig. Zato najdemo v lenjižnih zalogah teh knjižnic v glavnem le knjige starejših datumov, iz let, ko so bile knjige še zelo poceni. Ni bil redek primer, da so knjigarne in založniška podjetja prodajala stare zaloge papirnicam, ne da bi jih prej po ugodni ceni ponudila knjižnicam. Sicer so bili tudi zakonski predpisi takšni, da je bil ta način za podjetja ugodnejši. Prav zato pa predlog novega zakona določa, da bo kaznovano vsako založniško podjetje, ki bo neprodane knjige ponudilo tovarni in ne matični knjižnici. ■RT™ "-¿V^vlirv , !■ ! «rv ^ WBK®?a«s©i ;fk MIHA MALES: SAVUDRIJA (reprodukcija iz knjige JADRANSKI MOTIVI, ki jo je izdala Državna založba Slovenije) NASA SODOBNOST, ST. 10 PAVLE MERKU: Dodekafonija, SAŠA VEGRI: Tri pesmi, Vladimir Kavčič: Tja nazaj VII, DUŠAN MORA-VEC: Cankarjeva drama v praških gledališčili po letu 3918 II, MARJAN KRAMBERGER: Pesmi, JURIJ KA-ZAKOV: Nikiškove skrivnosti. OSMRTNICA — In memoriam Jakobu Savinšku (Molita Stelč-Možina), OBRAZI — Ob desetletnici smrti Louisa Adamiča (Mira MIheličeva), RAZGOVORI — Poletno razmišljanje o mednarodni grafični razstavi (Spel-ca Čopič), SREČANJA — O Huxle-yevcm Kontrapunktu življenja (Štefan Barbari«, Zapisek o Juriju Ka-zakovu (Dušan Zeljeznov). MED KNJIGAMI — Janez Menart: Časopisni stihi (Mitja Mejak), Marjan Kolar: Prazno nebo (Jože Šifrer), Jara Rlbnikar: Vrnil se bom (Janez Rotar), Grafenauerjevn Zgodovina slovenskega naroda I (Vasilij Melik); GLEDALIŠČE — Avantgardna dramatika na ljubljanskih odrih (Vladimir Kralj); FILM — Georges Sadoul: Zgodovina filma (Vladimir Koch); GLO-SE IN KOMENTARJI — Odvečni Prometeji (H. A-m), Trije epigrami (AJM), Namesto glose. / 2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA V-r OTROK IN DRUŽINA iz ŽEN^ IN DOM ^r ZDRAVSTVO IN VZGOJA ir OTROK IN DiR POSVET O IZVAJANJU ZAKONA O ZDRAVSTVENI SLUŽBI Zadovoljivo izvajanje novega zakona o zdravstvu pri izdelavi raznih pravilnikov, veliko manj pri programih zdravstvenega varstva v občinah Okrajni odbor SZDL v Kopru je sklical v dogovoru z okrajnim Svetom za zdravstvo posvet o izvajanju zakona o'zdravstveni službi. Posvetovanja so se udeležili poleg predsednikov in tajnikov občinskih odborov SZDL, tudi predstavniki svetov za zdravstvo, zdravstvenih domov, bolnišnic, upravnih odborov zdravstvenih zavodov, predstavniki socialnega zavarovanja ter oblastnih organov, ki se ukvarjajo z zdravstvom. Posvetu so prisostvovali tudi predstavniki republiškega Sveta za zdravstvo iz Ljubljane. Po uvodnih besedah predsednika okrajnega Sveta za zdravstvo Bogdana Pleše se je razvila živahna razprava, v kateri so skušali zdravstveni delavci razčistiti vsa tista nejasna vprašanja, ki nastajajo v zvezi a bi bilo potrebno izdelati programe dela in zagotoviti finančna sredstva za preventivno dejavnost in za zdravstvene centre za leto 19G2. Pri tem bo treba mobilizirati tako občinske organe in svete za zdravstvo kot tudi organe družbenega upravljanja v zdravstvenih zavodih, sindikate in organizacije SZDL. Z. L. Modeli kostumov in plaščev za jesen in zimo. Odlikujejo se po praktičnosti in preprostosti med popi avo neuporabnih modnih muh PREDLOGI, O KATERIH SMO RAZPRAVLJALI: poilij sta Upravni odbor Zavoda za napredek gospodinjstva v Kopru je na svojih sejah večkrat razpravljal o problemih zavoda, ki zaradi objektivnih in subjektivnih težav ni mogel odigrati tiste vloge, ki mu jo je ob ustanovitvi na- V večjih podjetij. Ker je še poseben namen letošnjega tedna boja proti TBC, da se spozna čim širši krog ljudi s tem1' problemi, so povabili na ta sestanek še prav posebno predstavnike Kmetijskega kombinata, ■gradben:;h podjetij ,m krajevnih odborov iz pasivnih področij, kjer ta bolezen najbolj razsaja. Pri letošnjem Tednu je sodeloval tudi podmladek RK, na šolah so razdeljevali brošure, ki so obenem s posebnimi predavanji seznanjali pionirje o borbi proti TBC, nakar so pionirji pisali naloge na to temo, posebna komisija pa bo 'te naloge pregledala m najboljše nagradila. Med glavnimi nalogami, ki si jih je zadala komisija pri občinskem odboru RK, je posvetovanje, ki je bilo v Kopru v petek, 29. septembra, in ga je vodila dr. Amalija Cotič. Posvetovanje je bilo v okviru protituberku-ložnega dispanzerja, ki deluje za občini' Koper in Izolo. se bo združil z Zavodom za organizacijo dela, kjer se bo imenoval ODSEK ZA ORGANIZACIJO IN PROGRAMIRANJE PREHRANBENIH IN SERVISNIH OBRATOV menil koprski Okrajni ljudski odbor. To vprašanje se je posebno jasno pokazalo ob sistematiziranju delovnih mest in ob razpravi o obsegu poslovanja zavoda. Upravni odbor je moral ugotoviti, da so .režijski stroški Zavoda previsoki glede na dejavnost, ki jo zavod zmore z razpoložljivim strokovnim kadrom. Na podlagi tega razpravljanja je prišel upravni odbor do prepričanja, da bi bila potrebna združitev Zavoda za napredek gospodinjstva s kakim sorodnim zavodom, Za najrealnejšo se je izkazala možnost o združitvi z Zavodom za organizacijo dela, kar je na svoji seji načelno sprejel tudi upravni odbor tega Zavoda. Vprašanje so ponovno pretresli na skupnem sestanku s predstavnicama Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva iz Ljubljane, predstavnikom Zavoda za organizacijo dela v Kopru s prof. Prodanom, predstavnikom OLO Koper in gostinskega šolskega centra ter Gostinske zbornice. Skupno so izdelali predlog o združitvi Zavoda za napredek ■gospodinjstva in Zavoda za organizacijo dela in se sporazumeli, da bodo ustanovitelji obeh zavo- lil i® Komplet iz športnega tweeda s črnim puloverjem. Praktično in toplo oblačilo za delovno ženo g Dobro oblečena je lahko samo tista, ki je brezhibno snažna, če zna vskladiti modne linije in barve s svojim videzom, to se pravi s svojo osebnostjo in še tista, ki ve, kdaj sme kaj obleči. o Slediti v korak modnim muham ni samo zelo drago, ampak tudi brezsmiselno, ker nas lahko zapelje, da se osmešimo. © Če razumemo dejstvo, da obleka le podčrtuje našo osebnost in naš smisel za lepo in praktično, potem bomo upoštevale v prvi vrsti svojo postavo, leta in videz. © Če se nam je posrečilo, da smo se dokopale do kroja, ki je »kot ustvarjen« za nas, potem mu ostanimo zveste: vsa naša oblačila naj imajo njegove osnovne značilnosti, menjamo le drobnarije, kot so žepi. gumbi, ovratnik itd. Prav nič naj nas ne moti morda pripomba, da imamo obleke »po enem kopitu«. O Umetnost oblačenja je. če znamo prebrati zvezo med tkanino, njeno strukturo, barvo, krojem, modo in — nami. Da pa bi spoznale to zvezo, moramo najprej spoznati samo sebe, takšno kot smo, ne kot bi rada bila. O Nepristransko se moramo presoditi: svoje odlike in pomanjkljivosti ter prv" poudariti in drugo prikriti. Če hočemo biti lepo oblečene, ni treba da imamo veliko oblačil. Razen obleke igrajo ' veliko vlogo tudi modni detajli. Le-ti lahko celotnemu videzu veliko pripomorejo ali pa mu tudi škodijo. Kar zadeva nakit: čim manj, tem bolje. Vsaka žena n?4 ima v svoji garderobi obleko ali kostum iz dobrega blaga in enostavnega kroja, tako da jo lahko nosi ob vsaki priložnosti, od jutra do večera. Če bo znala k temu dodati še nekaj lastnega poudarka, bo vzbujala videz modeme, negovane in dobro oblečene žene. dov, OLO Koper predlagali takole: Zavod za napredek gospodinjstva naj bi po združitvi z Zavodom za organizacijo dela ohranil svoje dosedanje bistvene dejavnosti, ki jih je zajel v treh točkah. Proučeval bo organizacijo prehranbenih in servisnih obratov ter njihovo koristnost z ozirom na družbene potrebe, po naročilu državnih organov in gospodarskih organizacij bo izdeloval analize o vrednosti prehrane, oziroma njenega biološkega in kaloričnega vpliva na proizvodnost in delovno zmogljivost ter nudil neposredne usluge pri investicij sitih programih in pri projektih za nove in .reorganizacijske projekte, ■kakor tudi investicijske programe za že obstoječe prehranbene in druge servisne obrate, V skladu s to svojo dejavnostjo bo tvoril sedanji zavod pri Zavodu za organizacijo dela poseben »Odsek za organizacijo in programiranje ic-rehranbenih in servisnih obratov«. Odsek bo samostojna ekonomska enota od 1. januarja prihodnjega leta, medtem ko bi mu še za zadnje tromesečje 1961 nakazal OLO Koper predvideno dotacijo. Čeprav so v treh točkah zajete bistvene dosedanje dejavnosti Zavoda za napredek gospodinjstva, bo tudi bodoči Odsek pri Zavodu za organizacijo dela sprejemal vsa naročila iz svojega delokroga. Posebno pozornost bo še nadalje posvečal izobraževanju gospodinjskega kadra v ustanovah družbene prehrane, v servisnih obratih in po ustanovah, ki ob svoji glavni dejavnosti zaposlujejo tudi ljudi iz gospodinjske stroke. Reorganizacijo dosedanjega Zavoda za napredek gospodinjstva je terjal splošen razvoj, ko prihaja vedno bolj v ospredje določena specializacija za posamezne stroke in ko smo prešli prvo stopnjo razvoja, ko je bilo treba seznaniti ljudi s splošnimi potrebami in nalogami gospodinjskega izobraževanja. UKRADENE DOBROTE Mehalabija (ZAR): Zvečer ope-rlmo 125 gramov velikih suhih grozdnih jagod in jih preko noči pustimo v vodi. Zjutraj jih skuhamo v 2 del vode. Ko so mehke, jih odcedimo, sok pa ohranimo. V drugi posodi zmešamo štiri žlice zdroba z nekaj hladnega mleka; ostanek od tri četrtine mleka pustimo, da povre skupaj z dvema žlicama sladkorja, nakar vsujemo v mlako pol kozarca soka, ki nam je ostal od gTozdja. V vrelo tekočino stresemo zdrob, ki smo ga zmešali s hladnim mlekom, Mešamo in kuhamo še deset minut. Na kraju dodamo nekaj esence iz vrtnic (ali vanilije) in suho grozdje, nekaj jagod pa Dustimo za okraske. Serbet-badem (Indija): Zmelje-mo četrt kg poparjenih in olup-1 j enih mandeljnov, ki jih stolče-mo skupaj z nekaj kapljicami esence iz vrtnic. Vse skupaj tol-čemo tako dolgo, da postane mlečno. V večji posodi zmešamo dva ¡kg sladkorja in liter in četrt vode. Pustimo, da vre pet do šest minut, nakar dodamo mandeljno-vo mleko in kuhamo, dokler ne postane sirup dovolj gost (podobno kot sladko). Sirup ohladimo, precedimo, dodamo še eno žličko esence iz vrtnic, nakar napolnimo steklenice in zapremo s 6istiml zamnški. Sirup se ohrani okrog deset dni in kadar smo žejni, ga pijemo razredčenega z mlekom ali pa z vodo. NI BOJAZNI ZARADI PROBLEMA PRODAJE ZGODNJIH KMETIJSKIH PRIDELKOV Čestokrat izrečena bojazen obalnih pridelovalcev ranih vrtnin, da bi povečana proizvodnja teh pridelkov utegnila ustvariti neugoden položaj za naše gospodarstvo zaradi viškov, ki jih tržišče ne bi moglo absorbirati, se je pokazala za popolnoma neosnova-no. Ze dejstvo, da so prav pridelovalci obalnih občin poklicani za to, da zadovoljijo čedalje večje povpraševanje odjemalcev ranih VOLČJI GRAD Na zadnjem zboru, ki je bil 26, septembra, so volivci v Volčjem gradu sklenili temeljito popraviti pokopališki zid. Objekt je že •toliko demoliran, da ne trpi več odlašanja. Letos jim bo mogoče zadevo urediti deloma s sredstvi krajevnega odbora, ki jih je dal na razpolago občinski ljudski odbor, razliko pa bodo prispevali z lastnim delom. Sklenili so da bo vsaka družina prispevala pet delovnih dni. Ta krajevni prispevek je potrdil občinski ljudski odbor z odlokom. Denarna sredstva bodo potrebovali samo za gradbeni material in za strokovno delovno silo, vse ostalo pa bodo opravili sami. TEDEN OTROKA NA POSTOJNSKEM Društvo prijateljev mladine v 'Postojni je sestavilo v sodelovanju z Občinskim komitejem LMS in ostalimi društvi pester program prireditev- za Teden otroka. Poleg predavanj in številnih srečanj otrok v klubu DPD Svoboda je na sporedu tudi prikazovanje domačega filma »Črni biser«, ob zaključku tedna pa se bodo otroci srečali na športnih igriščih. GORNJE LEŽEČE Člani SZDL v Gornjih Leže-čah so tudi v drugem tromeseč-ju pridno nadaljevali prostovoljno de)o ki so se ga lotili že v prvih treh mesecih in o katerem so že poročali. Razen popravila vaških poti pa so se lotili tudi gradnje igrišča za balincanje. Na leh objektih je delalo 30 članov, opravili pa so 140 prostovoljnih delovnih ur. Z vprežno živino pa je delalo še pet ljudi 25 ur. Skupno vrednost vseh del cenijo na 28.800 dinarjev. NOVA MENZA V SEŽANI Kako je v Sežani prepotreben obrat družbene prehrane, ponovno dokazuje primer Kmetijske zadruge, ki je organizirala lastno menzo, v katero je sprejela okrog 40 abonentov, skoraj -'zključno stnih delavcev in uslužbencev. Ta in še drugi primeri pa obenem dokazujejo, da za obrat družbene prehrane n'so ravno nujne najmoderneje urejene kuhinje in lokali in da je zamisel mogoče uresničiti tudi s finančno dosegljivimi načrti. Potreben je le resen dogovor med zainteresiranimi kolektivi. Kdo ve, kolikokrat se bodo vprašanja dotaknili razni sestanki, konference itd. Pa bomo še vedno slišali odgovor: se ne da, ker...? O DELU POSTOJNSKEGA PORAVNALNEGA SVETA Poravnalni svet v Postojni, ki so ga ustanovili februarja 1960, je prejel doslej od Okrajnega sodišča v Postojni skupno šestdeset predlogov za poravnavo sprtih občanov. V 32 primerih mu je iiipelo sprte stranke pomiriti, v |) primerih so odstopile od tožbe li se sploh niso odzvale vabilu za poravnavo, medtem ko so bila v 18 primerih prizadevanja sveta brezuspešna. Predmet tožb, ki so prišle pred poravnalni svet. so bila doslej pretežno kazniva dejanja razžalitve, v nekaj primerih pa tudi lažje telesne poškodbe in omejevanje uslužnostnih pravic. (ma) pridelkov iz notranjosti, zgovorno potrjuje nasprotno trditev o potrebi po nenehnem večanju in modernizaciji pridelave primicij, ki jih zaradi ugodnih klimatskih pogojev lahko naši pridelovalci pošljejo na tržišče znatno prej in pod ugodnejšimi pogoji, kot proizvajalci ranih pridelkov v notranjosti. Najbolj iskani zgodnji pridelki, kot na primer grah v stročju, rani krompir, čebula, paradižnik, fižol v stročju, rano zelje, češnje, jagode in rane breskve si lahko domala v neomejenih količinah utrejo pot do potrošnikov v no-trajnosti; to je v celoti potrdilo letošnje povpraševanje po primi-cijah, ki so jih naša obalna kmetijska gospodarstva in posredno zasebni proizvajalci lahko plasirali nadvse ugodno. K temu je delno pripomoglo dejansko pomanjkanje teh pridelkov, na drugi strani pa dejstvo, da so letos rani pridelki zaradi kasnejših nadvse ugodnih vremenskih pogojev dozoreli znatno prej kot preteklo leto. Zal je tudi letos bilo povpraševanje večje od ponudbe; medtem ko je bilo vnaprej prijavljenih odjemalcev za 8730 ton teh pridelkov, so naši proizvajalci lahko poslali na tržišče vsega 3092 ton primicij. Primanjkljaj 5638 ton nedvomno dovolj zgovorno potrjuje, da lahko v bodoče računamo ob obali na to rezervo. oziroma je celo očitno, da nas upadajoč izvoz teh tradicionalnih vrst pridelkov na našem obalnem področju lahko celo zaskrblja. Okrajna trgovinska zbornica v Kopru je z namenom, da bi povsem odpadla bojazen kmetijskih proizvajalcev o eventualnih tržnih viških, ki jih ne bi mogli V »ELMETU« BODO IZDELOVALI TV ANTENE V koprskem obrtnem podjetju »Elmet« (prej Antena) bodo v najkrajšem času začeli s serijsko ■izdelavo kvalitetnih televizijskih anten. Napovedujejo, da bodo kljub nekaterim izpopolnitvam veljale njihove TV antene samo 5 tisoč dinarjev. vnovčiti, pravočasno poskrbela za povezavo proizvajalcev in odjemalcev ter bodo že v doglednem času lahko postregli našim kmetijskim gospodarstvom s podatki o potrebah tržišča v naslednjem letu. Ker upravičeno pričakujejo, da bodo številni odjemalci ranih pridelkov prijavili znatno večje količine kot doslej, bo ta koristna pobuda Okrajne trgovinske zbornice vsekakor morala odločilno vplivati na programe obalnih kmetijskih gospodarstev, da bi se prihodnje leto z roko v roki z zasebnimi kmetovalci bolj približali s količinami čedalje bolj iskanih ranih pridelkov dejanskim potrebam našega tržišča. Predsednik Tito s soprogo Jovanko na poveljniški ladji JViVI Jadranka ob prihodu v Koper minuli teden Vsekakor je razveseljiva ugotovitev. da so dcir.ala vsa obrtna in komunalna podjetja v našem okraju v ■prvi pc'ovici toTa leta znatno poveča"". svejo aktivnost, kar je v prvi vv.-li -vipisati boljšemu in raeicnal-pVSenu gospodarjenju, delno pa tudi povečanju cen večine obrtniških urlug. V novih gospodarskih pogojih p" >0 se posebno obnesla obrtno, podjetja, ki so pravočasno poskrbela za modernizacijo in mehanizacijo svo- BELA KRAJINA razklada tovor na Roki BIHAC naklada v Dubrovniku za Kontinent BLED manipulira s tovorom na Roki BOHINJ manipulira s tovorom v ZDA BOVEC je na poti v New York DUBROVNIK je v Pločah GORANKA je na poti iz Panamskega prekopa za Sredozemsko morje GORENJSKA je na poti iz Ivaračija v Aden KOROTAN je na Japonskem LJUBLJANA je na poti iz Ždanova v Jadransko morie MARTIN KRPAN je na poti iz Grčije domov PIRAN je v pristanišču na zahodni obali ZDA POHORJE je v popravilu v Emdenu ROG manipulira s tovorom v Cudda-loreju TRBOVLJE manipulira s tovorom na zahodni obali ZDA ZELENGORA je na poti iz Leningrada v Italijo in pristane danes v Gibraltarju jih obratov, ikot na primer obrtno "50d;etje »Ivrasoprema« v Dutovljah in druga, medtem ko je glede tega v manj zavidljivem položaju izolska »Mala oprema«, kjer je očitno, da bodo morali sedanje proizvodne pogoje kar najhitreje korenito spremeniti. Analiza poslovanja obrtnih in Komunalnih podjetij je nadalje poka-za'n da so se osebni dohodki zaposlenih povečali za 20 do 30 odstotkov, kar je vsekakor umestno, ker je končno že skrajni čas. da se osebni dohodki v obrti izenačijo z dohodki zaposlenih v industriji. Seveda tudi v to smer ne gre pretiravati, kajti neupravičen oziroma neutemeljen porast osebnih dohodkov bi okrnil sklade podjetij, kar bi nedvomno imelo neprijetne posledice na celotno ekonomiko prizadetih podjetij. Velja omeniti še en značilen pojav: v dokaj neugodnem položaju so znašli pavšalisti zaradi G3-odstotnega nov cos povečanja prispevka na osebne dohodke. Spričo tega so seveda prizadeli skladi teh obratov, zato je že danes očitno, da taki manjši obrati nimajo kdo ve kakšne perspektive. Vse okoliščine pa govore v prid združitve teh gospodarskih enot, saj "je razumljivo, da se bodo lahko ekonomsko okrepile le v takšnih pogojih, če bi odpadel dobršen del režijskih stroškov, ob boljši organizaciji dela, združevanju sredstev in podobno. vremena od 6. do 14. oktobra 19G1 Z Atlantika in Velike Britanije prodira v Evropo hladen zrak, ki bo že kmalu vplival tudi na vreme pri nas. V tem času lahko pričakujemo v naših krajih spremenljivo, oblačno in deževno vreme. Temperature bodo padle. Ladje v Kopra septembra Sedem čczoceank in sedemnajst ladij velike obalne plovbe V septembru je bila v Kopru najsodobnejša in najhitrejša ameriška linijska tovorna ladja »Exporter agent«, ki ima 13.500 ton nosilnosti. Tuja čezoceanlca je bila še starejša »Tappuz«, Jugoslovanske čezoceanke so bile »Bovec« od »Splošne plovbe«, »Črna gora«, »Titograd« in »Zagreb« od reške »Jugolinije« in »Slavonija« od kotorske »Jugooceanije«. Zelo močno so bile spet zastopane ladje velike obalne plovbe. Jugoslovanskih je bilo 9, tujih pa 8, Med nji- mi mnoge v rednih progah. Največ je seveda bilo ladij male obalne plovbe, predvsem potniških, ki prihajajo v Koper vsak dan. Tudi v tej kategoriji je bilo mnogo več domačih (120) kakor tujih (84). Končno naj navedemo 10 tujih luksuznih jaht, ki so se po nekaj ur ustavile v naši luki. Skupno je bilo v naši luki 234 ladij, od teh 210 male in 17 velike obalne -plovbe ter 7 čezoceank. Tudi v ipretelclem mesecu je bilo mnogo več domačih ladij kakor tujih. Razmerje: 140 — 34. France Magajna Tistemu delu naše Reške doline, ki seže od košanske Ribnice do Skoci-janskih jam, se je pred dobrim stoletjem odprla prekrasna pot v širni svet. Železnica Ljubljana—Trst je bila takrat dograjena. Po železnih tirih so kašljajoče lokomotive vlačile nekakšne velike zaboje gor in dol. Vsak od naših pradedov se je lahko vkrcal v tak zaboj, da ga je ta hudičeva iznajdba, če je želel, odpeljala do zadnjih mej oplankanega sveta. In so rekli naši pradedi takrat; »Ce je nam že zdaj tako udobno, kako udobno bo šele našim pravnu-kom čez sto let!« In danes Imamo mi, »srečni« njihovi pravnuki iz dolnje polovice Reške doline, natančno take možnosti za potovanje v širni svet, kot so Jih imeli oni v Prešernovem času: inia-mo železnico in v pravem praktičnem pomenu ničesar drugega. Ce hočemo kam v svet, moramo plezati po strminah do železniških postajališč in tam čakali na redke vlake. Pikolovci bodo morda rekli: »Saj imajo mnogi vaši mladinci mopede, drugi pa bicikle. In tisti avtobus, ki vozi vsak dan iz Vremskega Britola v Trst in nazaj, tisti ni nič? Kaj pa Usti reški busek, ki pripelje vsako noč pošto z Reke v Divačo in vzame tudi potnike nase. če sploh so? Samo godrnjači ne vidijo teh modernih dobrot.« Imamo res kaka dva ducata mladostnih mopedistov, ki so le zato tu, da dvigajo na naši makadamski cesti oblake prahu in da delajo z ropota-lijem (ki ga nihče ne brzda) kratek čas« spečim ljudem v vseh urah noči. Toda v pomenu, ki ga imajo ti motorčki kot sredstvo za potovanje v širni svet, so brez vsake vrednosti. Razen tistih nekaj ducatov mladih lastnikov, kdo drugi je deležen njihove koristi? Potem je ta avtobusek (nekak križanec med džipom in knmiončlnom), ki vozi pošto z Reke v Divačo — ta nam je seveda »na razpolago«, Z Reke odpelje točno ob polnoči in pride v Divačo okoli dveh. Lahko si predstavljate, kako je za prebivalce naše doline »komodno«, če se lahko iz Ilirske Bistrice ali Pfema ali Ostrožne- ga brda ali Suhorja ali Vrem napotijo v Divačo »po opravkih« in kako jih tam ob dveh po polnoči lahko sijajno opravijo! Vsaj vroče jim pri tem ni! Ta pohlevni poštni busek se vrača iz Divače ob treh, drvi skozi Vreme ob pol štirih, bobni skozi Ilirsko Bistrico kmalu po petih in pridivja ob šestih ali še prej na Reko. Ta pot pa je za mnoge čudovita, ne za mnoge — za nekatere, ki so pobožni. Vsi naši pobožni romarji so lahko na svetem Trsatu že v jutranjih urah in gredo lahko po prvi maši na ribji trg po sardele in skuše! Ali če nameravajo nadaljevati pot v isti smeri so lahko z drugim busom čez uro že v Crikveniei ali po vodi v nekaj urah na Krku, Malem Lošinju ali Rabu. Za vse take namc-ne je reški poštni »furgončin« kar sijajna iznajdba. Na žalost, meni, ko hočem tja v bližnjo Sežano ali v Koper ali v Ljubljano, prav nič ne koristi. Imeli smo do letošnje pomladi avtobusno zvezo med Vremskim Brito-fom in Trstom, Skromna je bila, le trikrat v tednu, za silo nas je pa le zadovoljevala. Ob nedeljah in pone-'i^likih je ta avtobus vozil skozi Sežano in Frnetlče, ob torkih pa skozi Kozino proti Bazovici. Kdor je Imel opravke v Divači (obisk pri zdravniku ali zobozdravniku) se jo poslužil ponedeljkovega busa, in če je Imel opravke v Sežani, kjer je danes sedež naše občine, prav tako. In ob ne-deliah In ponedeljkih je lahko v Divači dobil vezo za LJubljano ali Koper. v Sežani pa za r - Kras, Vipavo in Gorico. Ob torkih le na Kozini dobil lahko vezo za IvODer. Llublja-no, Ilirsko Bistrico in Reko. Skromne a vendar zadovoljive udobnosti. Potem pa sta se sešll komisiji za mali obmejni promet in sta za Vrem-sko dolino in njeno okolico skomisa-rili nekaj dobrega — na videz! Dovolili sta, da naj iz Vremskega Britofa v Trst in nazaj vozi avtobus vsak dan in ne le trikrat v tednu. Veseli smo bili tega sklepa, naše veselje pa jo bilo kratkotrajno. Kajti tisti, ki sestavljalo vozne rede, so se to pot potrudili, da so nam čim najmanj ugodili. Uredili so. da odoelje ta avtobus iz Vremskega Britofa šele ob treh popoldne, iz Trsta se pa vrača dolina ob sedmih zvečer, Vsak dan tako in njegova pot gre vsak dan skozi Lokev na Bazovico in prav ondod tudi .nazaj. Naše veze z Divačo, Sežano, Ljubljano, Koprom. Reko, Gorico in Vipavo so bile na mah pretrgane. Kolikor toliko so zadovoljni te tisti, ki imajo misli edinole na Trst, in to so povečini skromni »kontrabantar-ji«, ki tiščijo pod srajco ali kikijo pol kilograma preveč mesa ali morda steklenico slivovke ali kako škatlico cigaret preveč. Skratka, naš tržaški bus služi edinole potnikom v Trst in nobenemu drugemu. Za vse nas bi bil največje važnosti, če bi vsak dan odhajal od tu zjutraj in se vračal kadarkoli popoldne; da bi vsak dan vozil skozi Divačo—Sežano—Fr-netiče in nazaj tucli ondod. Da pa se ne bi počutili oškodovane Lokavci in morda tudi Kačičani, Rodičani ln Kozinci. naj bi ta bus vozil tedensko trikrat skozi Sežano, dvakrat skozi Lokev in dvakrat skozi Kozino, Na tak način bi bilo ustreženo največjemu številu ljudi. Preden sta se omenjeni komisiji sestali, se je po naši Reški dolini razširil glas, da bo začel voziti avtobus Reka—'Trst in da ne bo tam pri Ru-pi krenil na materijsko cesto, ampak da bo nadaljeval svojo pot proti Ilirski Bistrici in potem naprej skozi Reško dolino, skozi Vreme, Divačo, Sežano v Trst. Materijska cesta ima tako in tako preveč prometa že zdaj, dočim je Reška dolina pozabljena od boga in hudiča. Kako odlična bi ta linija bila! Tisti, ki bi se vozili od konca do konca, bi bili res v manjšini, bi pa bilo zato vmesnih potnikov ki bi vstopali ali izstopali na postajališčih, toliko: da bi se bus bogato rentiral. No, komisiji sta prišli skupaj in se spet ločili, čas je tekel, le avtobusa, ki bi po Reški dolini povezoval Reko s Trstom, nI hotelo biti od nikoder. Ce sploh vozi, vozi do materljski cesti, ker. je nekaj krajša in vsaj površno asfaltirana. Kdo vraga se bo brigal za potrebe prebivalstva! Avto podjetje Slavnlk je že dvakrat ali trikrat poskušalo z avtobusno službo po Reški * dolini. Enkrat po tem voznem redu, drugič po drugem, končno je pa vsak poskus klavrno in brezupno ugasnil in utonil v pozabi. Premalo dobička je ta služba tod prinašala podjetju. Jaz sem o tem v Jadranu že pisal in tudi potožil sem se pravemu Slavnikovemu zastopniku. Rekel sem: »Ce na tej naši vozni črti ni dobička, prave izgube tudi ni. Pa naj dobički rentabilnih linij krijejo še pričakovani dobiček naše vozne črte, če vidijo, da je pasivna. Poštna služba dela tako, zakaj ne bi tudi Slavnik?« Na članek ni nihče odgovoril, Slav-nlkov zastopnik pa mi je rekel: »Ne moremo vam dati avtobusa, če bo v njem vsak dan polovica praznih sedežev. Prevozni stro."kl in davek na vozilo so pri praznem busu prav taki kot pri natrpanem in nikogar ne morete prisiliti, da bi delal za božji Ion,« Vprav o tem smo se nekoč pogovarjali v tržaškem avtobusu, ko je vozil proti Sežani, Govorili smo, da bi visoko rentabilne linije morale pomagati nerentabilnim, kajti poglavitna stvar nI debiček podjetja, pač pa ugoditev ipotrebam čim največjega števila prebivalstva. Ljudje iz zakotnih krajev so upravičeni do vseh udobnosti, ki so jih deležni ljudje v centrih, in skupnost jim to tudi priznava, le nepremostljive tehnične ovire morejo ta namen zavreti. Takrat se je pa oglasil moder sopotnik, ki je bil, kot sem pozneje od sopotnikov izvedel, sam veliki Polde, tisti, ki se je bil pred nekaterimi leti, kot ravnatelj Jamske restavracije v Postojni, tako zelo proslavil. Rekel je: »Pa bi vi, prijatelj, prevzeli tak avtobus, ki dela z Izgubo? Kar vzemite ga!« Ne vem, ali ima tudi on kako besedo pri Slavniku, a naj bo tako ali tako, jaz seveda ne morem »vzeti« nobenega avtobusa, pa naj dela z dobičkom ali izgubo, vem pa tole. da so Slavnikovi kupili pred leti kar sedem ultra modernih avtobusov znamke Mercedes-Benz. ki stane vsak kar lep šopek milijonov in še precej drugih domače proizvodnje, Kako so jih plačali? Ali jim je pomagala republika oziroma država? Ali so jih vzeli na puf? Ali so jih plačali lcasa pronta? Na prva vprašanja ne vem kaj reči, toda če so jih plačali, je znamenje ogromnih dohodkov, Kaj bi se vendar zgodilo, če bi od teh nekoliko žrtvovali tudi za kak skromen in pošvedran busek, ki bi vozil po naši dolini. Kajpada, »ideal« vsakega avtobusnega podjetja je, da je vsak njegov omnlbus natrpano poln; da so vsi sedeži zasedeni in da je ves vmesni prostor nabit s stoječimi potniki. Analiza koprske trgovinske zbornice o poslovanju trgovine v prvem polletju letos je pokazala med drugim tudi zanimive podatke o gibanju prometa, ki je bil v tem obdobiu posebno povečan v podjetjih za prodajo na debelo ter podjetjih za uvoz in izvoz. To je sicer značilen pojav, kajti omenjena podjetja glede prometa NEDELJA, 8. oktobra 1961 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Ekonomske enote v Lu-cijski zadrugi« — 8.20 Za dobro jutro 9,00 Naša reportaža: »Od danes naprej šofer« — 9.15 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni 'kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Pojo Akademski oktet, Ženski vokalni kvartet in bratje Pirnat — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 9. oktobra 1961 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 13,30 Poročila — 13.40 Odlomki iz oper — 14,40 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 10. oktobra 1961 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 13,30 Poro-ročOa — 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma ln na tujem —14,30 Sola in življenje — 14,50 Pojeta otroški zbor iz Marezig in mladinski zbor Iz Šempetra pri Novi Gorici — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 V ¡ritmu valčka. SREDA, 11. oktobra 1961 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 13,30 Poročila — 13,40 Mali ansambli igrajo za vas — 14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: »Problemi naših internatov« — 14,40 Parada plošč — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje pevski zbor iz Hr-vatlnov. ČETRTEK, 12. oktobra 1961 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 13,30 Poročila — 13.40 Francoski orkestri — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije — 15,00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi — 18,00 Turistična oddaja — 18,30 V ritmu z velikimi plesnimi orkestri. PETEK, 13. oktobra'1961 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila 13,30 Poročila — 13,40 Orkester RTV Zagreb — 14,30 Domače aktualnosti — 14,40 Poje zbor RTV Ljubljana p, v. Rada Simonitija — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Godba na pihala. SOBOTA, 14. oktobra 1961 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Znane melodije — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače popevke. niso podrejena sezonskemu značaju poslovanja, kot je to značilno za trgovino na drobno, predvsem za trgovino živilske stroke. Gibanje prometa v iletih 1960 in 1961 na primer kaže za razdobje prvega polletja v trgovskih podjetjih na debelo celo indeks 224 <»Soča* Koper), indeks 288 (Nanos Postojna) itd. Nasprotno pa v nekaterih trgovinah na drobno niso dosegli niti lanskoletnega povprečja. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da je pripisati 6 do 8 odstotkov porasta prometa povišanju cen, medtem ko gre vse ostalo na račun količinskega povečanja prometa. Nesorazmerje v gibanju prometa je seveda prizadelo predvsem živilsko trgovino na drobno, ker je možnost akumulacije v posameznih trgovskih podjetjih ali enotah zelo različna, Tako so s postavkami nerazporejenih sredstev iz čistega dohodka v dobrem položaju trgovska podjetja s tehničnim in industrijskih blagom, grosistična podjetja in zunanja trgovina, medtem ko detajlistič- KOPER: 6., 7. in 8. oktobra italijanski film PEKEL V MESTU; 9. in 10. oktobra ameriški barvni film IMITACIJA 2IVLJENJA; 11. in 12. oktobra francoski barvni film SLABE ŽENSKE. IZOLA: 6. oktobra italijanski film KRONIKA SIROMAŠNIH LJUBIMCEV; 7. ln 8. oktobra sovjetski barvni film VOHUN; 9. in 10, oktobra francoski barvni film SLABE ŽENSKE; 11. in 12, oktobra ameriški bravni film SEDMO SINDBADOVO POTOVANJE. ŠKOFIJE: 7. oktobra ameriški barvni film IMITACIJA ŽIVLJENJA; 8. oktobra francoski barvni film SLABE ŽENSKE; 12. oktobra nemški film DANES SE ZENI MOJ MOZ. ŠMARJE: 7. oktobra francoski barvni film SLABE 2ENSKE; 8. oktobra ameriški barvni film IMITACIJA ŽIVLJENJA; 11. oktobra nemški film DANES SE ZENI MOJ MOZ. SEŽANA; 7. in 8. oktobra francoski CS film TAMANGO; 10. in 11. oktobra ruski film MUMO: 12. ln 13. oktobra ameriški film ZAKON PRERIJE. POSTOJNA: 7. in 8. oktobra italijanski barvni film VSTAJENJE; 10. in 11. oktobra italijanski barvni CS film PEKEL V MESTU; 12. in 13. oktobra ameriški film TOM GAR-DIJEV. PIVKA: 7. in 8. oktobra italijanski film LEPI, A SIROMAŠNI: 11. oktobra nemški film PRFOKS, PRESTRANEK: 8. oktobra italijanski film SIROMAŠNE, A LEPE: 12. oktobra italijanski film LEPI, A SIROMAŠNI. GRADBENA PODJETJA IN VSI POTROŠNIKI GRADBENEGA MATERIALA -— POZOR! Dne 22. septembra 1961 smo znižali cene našim izdelkom: Zidak navadni......................14 din Votlak BH 16 (26X26X13)..............50 din Mrežasti blok (26X12, 5X12,5)..........30 din Porolit 40X20X8 ...................54 din Porolit 40X25X8 ......................68 din Porolit 25X75X6 .............108 din Porolit 40X25X5,5 ....................54 din Porolit 40X25X3 ............37 din Votlak lVa (26X12, 5X8)................18 din Super votlak 30X30X20 ................85 din Drenažne cevi 0 15.........98 din Dimnične tuljave 22X22X25 ............90 din Ventilacijske tuljave MAG2 25X12, 5X50 . 110 din Ventilacijske tuljave MAG 4 25X12X50 . . 125 din Monta 12 26X26X12 ................50 din Monta 16 26X26X16 .............56 din Monta 20 26X26X20 ..................78 din Planeta 20 40X20X3 ..................30 din Korec 45 ............................29 din Stiskan strešnik ...........39 din Vlečen strešnik...........35 din Hkrati obveščamo, da proizvajamo vse vrste strešnih izdelkov: korec, stiskani strešnik, vlečeni strešnik in vse vrste po naročilu. Kritina s korci je kvalitetna in cenejša. To dokazujejo več kot 100 let stare zgradbe, ki še danes ustrezajo in so korci neuničljivi. 1 m- strehe, krite s korci stane .... 928 din 1 m- strehe, krite s korci in planeto stane 1288 din • I Potrošniki, preden se odločite za kritje strehe, preračunajte kaj je boljše in cenejše. Kvaliteta naših izdelkov Vam zagotavlja dobro stanovanje! Za vse informacije se obrnite na GORIŠKE OPEKARNE, PRODAJNI ODDELEK, telefon 23-30, Nova Gorica, pošta Renče. na trgovina ob tako neznatni akumulaciji ne more računati tna dovolj učinkovite naložbe za obnovo in modernizacijo. Kljub temu pa je značilno, da tudi trgovina na drobno plačuje v tem letu celo več prispevka iz dohodka kot v minulem letu. Redni prispevek je sicer v vseh primerih manjši, zato pa zajema izreden prispevek znaten del dohodka. »VESPAGENZIA« Trst, ulica S. Francesco 44, izvaža v vse države najnovejše modele »Vesp«. Na zalogi ima veliko izbiro rabljenih Vesp in tovornih motornih triciklov. K ii p i m rabljeno kuhinjsko pohištvo. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno«. Enostanovanjsko hišo s trisobnim stanovanjem in pritiklinami — na lepem kraju ob morju v Izoli — zamenjam za dvosobno stanovanje v Murski Soboti ali Mariboru. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Zamenjam enosobno stanovanj'e za primerno v Izoli ali Kopru. Informacije pri Testen, Koper, Repičeva 1. MELBROSIN • preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Llica Cellini št. 2, ooleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s pro-pustnico imajo poseben popust. INTERTEXTIL, Trst, ulica S. Nicolô št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. POZOR! — POZOR! »ALASKA« S. HAVERIC Trst, ul. S. Lazzaro 13/1. nad., tel. 35658, se priporoča turistom, ki obiskujejo Trst. Nudi Vam po tovarniških cenah: teksUl, moške in ženske plašče Iz najlrf-na, terital krila, bunde, volnene ln bombažne pletene jopice, perilo, najlon nogavice ln drugo. ČESTITKA Obilo sreče in zadovoljstva v zakonu želijo domači in prijatelji NADI PELAN in VIKTORJU ŠKRINJARJU iz Merč pri Sežani, Poroka bo v soboto, 7. oktobra. Novi domači grafičarji V koprski tiskarni ČZP Primorski tisk so bili minulo soboto po starem tradicionalnem običaju slovesno sprejeti .med kvalificirane grafične delavce vajenci Marino Koterle (ročni stavec), Fabjan Martinčič (tiskarski strojnik) ter cinkografa Jože Uhan in Robert Stropnik. Vsi štirje so domačini iz Kopra in tako dobiva koprska tiskarna počasi svoj lastni domači kader, ki bo lahko v prihodnosti popolnoma prevzel nase vso težo dela in upravljanja tega za gospodarstvo in kulturo koprskega področja tako pomembnega obrata. Mladim novim grafičarjem ob njihovem uspelem vstopu v grafične vrste iskreno čestitajo delovni tovariši v podjetju, starši ter vsi znanci in prijatelji! »ZAČIMBA« PREHRAMBENA INDUSTRIJA P0RT0R02 proda po sklepu DS podjetja: 1. kamion TAM v voznem stanju (nosilnost 3 tone) 2. poltovornik FIAT-BALILLA v voznem stanju Interesenti lahko dobijo vsa potrebna pojasnila v komercialnem oddelku podjetja ali po telefonu: Portorož št. 61-32, v času od 7. do 13. ure. »ZAČIMBA« Portorož Obrtnik-akrobat v Piranu Popravljanje po streli poškodovanega krila angela - vremenarja na vrhu koničastega stolpa piranske stolnice, približno 100 metrov nad morsko gladino, je vsekakor delo, ki zahteva precejšnjo mero spretnosti in predvsem poguma. POJASNILO K preklicu, objavljenem v št. 39 Slovenskega Jadrana, podpisani Martin Centrih, uslužbenec IKS Koper, pojasnjujem, da je neresnično, da bi jaz odprl pismo Franca Zupana in bi si to pismo prilastil iz nabiralnika IKŠ. Navedeno je prišlo v omenjeni preklic brez moje vednosti, ker mi je bila predložena v podpis že napisana izjava, katere nisem prečital, Martin Centrih Pirančani in turisti, ki se mudijo v tem našem obalnem mestecu, so imeli pretekli teden dva dni priložnost gledati atrakcijo 22-letnega celjskega kleoaria Danijela Klezina, ki je no sorazmerno tanki žici strelovoda splezal večkrat na zvonik, da je vzel mero pokvarjene peroti in pozneje pri-čvrstil nove dele bakrene pločevine. Pri plezanju po tanki žici si je zaradi trenja poškodoval dlani in kožo na stonalih, vendar je vztrajno ponovil vznon, koli-korkrat je bilo treba da je vre-menar spet v redu. Delo je naročilo Turistično društvo Piran— Portorož, ki ima stoln v najemu kot razgledni stolp in ki smatra, da je vremenar turistična zanimivost, ki ne sme propasti. V,«-.' ; M r. > .'• RAZPIS Upravni odbor »JADRANKE« tovarne kemičnih in gumijiSkiih izdelkov iz PIRANA razpisuje delovno mesto SEKRETARJA PODJETJA Pogoj: Za navedeno delovno mesto je potrebna pravna fakulteta s 5-letno prakso v gospodarskih organizacijah ali srednješolska izobrazba z 10-letno prakso. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom na UPRAVO PODJETJA Naročite SLOVENSKI JADRAN svojcem v tujini ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA BREZOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, mu darovali vence ¡in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Stanovanjski zadrugi »D o m« , Ladjedelnici Piran in članom kolektiva Tovarne pletenin Sežana za izrečeno sožalje in darovane vence. Žalujoča žena Marija, sin Marjan z ženo Elzo, hčerki Anica z možem Jožetom in Marija, vnuki Anamarija z možem Danilom in Franci ter Zdravko Piran, 30, 9. 1961 1 : • - " H TT1 ZAHVALA Vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti našo ljubljeno Jelko Jelušič ki je v cvetu mladosti 20 let za vedno odšla od nas, izrekamo iz vsega srca najtoplejšo zahvalo. Hrpelje, septembra 1961 Neutolažljivi: oče Ivan, mati Marija in bratca ÏILBN VZGOJÄ^IP it TILES WZGOJÁTÍrSPO&T & ŠABi^TIlES VZGOJA * J? V nedeljskem V. kolu so bili doseženi pričakovani rezultati. Koprčani so imeli tokrat priložnost sprejeti v goste kar štiri moštva okrajne lige na domačem igrišču. Dopoldne je bila namreč tekma med NK Delamaris in Ilirsko Bistrico, ker je bilo izolsko igrišče suspendirano. Kljub tej okolnosti nogometaši iz Ilirske Bistrice niso mogli nuditi Izol-čanom dovolj učinkovitega odpora, čeprav velja pripomniti, da je bila igra na splošno slaba in nezanimiva. Popoldne pa je bilo koprsko nogometno igrišče prizorišče spopada med domačim NK Tomos in piranskim Sidrom. Ostra in borbena igra obeh moštev se je končala v korist Tomosa. Tudi NK Tabor je moral pustiti obe točki v Dekanih razpoloženim igralcem domačega moštva Jadran. V Pivki pa je NK Postojna slavil svojo prvo letošnjo zmago in se tako znebil nevšečnega zadnjega mesta. Tabela po V. kolu: Opomba: v tabeli nista upoštevani tekmi NK Jadran : NK Tomos in NK Delamaris : NK Sidro. V nedeljo, 8. oktobra, je prost dan. Na sporedu sta le ponovljena tekma NK Jadran in NK Tomos ter preostanek tekme NK Delamaris in NK Sidro. NK Delamaris-NK Ilirska Bistrica 3:0 (2:0) Tudi na tej tekmi sodnik ni dorasel svoji nalogi, saj je dopustil grobo igro, zaradi katere sta bila dva igralca izolskega moštva teže poškodovana. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: NK Delamaris: Cerne, Jerkovič, Kleva, Sosič, Sorgo, Cendak, Kovačič I., Mavko, Marchesan, Muzenič ln Kovačič n. NK Ilirska Bistrica: I-Irabar, Vui-kovlč. Vinšar, Perkan, Andjelkovič, Kovačič, Samsa, Rebac, Peričin, Scha-canaudi in Milojkovlč. Okrog 300 gledalcem so se gostje pokazali -v dolcaj slabi luči, saj so igrali zelo grobo. Igra sama pa je bila slaba in nezanimiva. Edini svetli trenutki so bili goli Jerkoviča, Ko-vačlča n in Muzeniča v 32., 44. oziroma 70. minuti igre. Zaradi nešport- Tomos 4 4 0 0 17:4 3 Delamaris 4 3 1 0 13:4 T Sidro 4 2 1 1 12:4 6 Jadran 4 2 1 1 6:5 5 Tabor 5 1 2 2 13:13 4 Postojna 5 1 1 3 11:11 S H. Bistrica 5 1 0 4 8:23 2 Pivka 5 1 0 4 1:17 2 GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmacijl« v Ljubljani. NK Tomos - NK Sidro 2:0 (1:0) Na koprskem igrišču so bili maloštevilni gledalci priča dokaj izenačeni igri, čeprav Je imelo domače moštvo več priložnosti za dosego golov. Vprašanje je le, kakšen bi bil rezultat, če bi sodnik Lovko iz Postojne priznal gol za NK Sidro v 7. minuti igre, ki je bil po mišljenju večine povsem regularen. Kljub protestom gostov, da bi moral zaradi roke dosoditl vsaj enajstmetrovko, sodnik tudi tokrat ni reagiral. Ze v začetnem hitrem tempu so se prvi znašli domačini. Toda bili so pretežno gospodarji sredine igrišča in tudi nekaj prodorov Tomosovega napada zaradi netočnega streljanja ni prineslo gola. V nenadnem protina- S POSVETOVANJA O PROBLEMIH TELESNE KULTURE NA POSTOJNSKEM —. n/ Wí, Na pobudo Občinskega komiteja ZKS in komisije za društva pri Občinskem odboru SZDL je bil prejšnji petek v Postojni sestanek aktiva komunistov, ki delajo na področju telesne kulture v postojnski občini. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik OZTV Koper dr. Svetozar Polič in sekretar Občinskega komiteja ZKS Postojna Jože Baša. Po uvodnem referatu predsednika komisije za društva pri ZDL Franca Koritnika so udeleženci sestanka v dveurni razpravi analizirali dosedanje delo ter iz- vor težav telesnovzgojnih in športnih društev v občini. Ugotovili so, da je dejavnost društev v letošniem letu sicer zelo živahna, da pa jih poleg nerešenih materialnih problem.ov v večini primerov tarejo še nedelavne uprave, ki so prepustile športno aktivnost mladine stihiji. Udeleženci posvetovanja so zato predlagali, da je treba posvetiti na skorajšnjih rednih letnih občnih zborih društev največji poudarek politiki kadrovanja, delavce s področja telesne kulture pa v bodoče resneje tretirati kot vzgojitelje, ki jim je v društvih poverjena odgovorna vloga športne in obče estetske vzgoje mladine. Udeleženci sestanka v Postojni so hkrati poudarili potrebo^ da postanejo takšna posvetovanja v bodoče stalna praksa. (ma) ne igre je sodnik MiUvojevič izključil igralca Ilirske Bistrice Sehaca-naudija. Pri Izolčanih so bili boljši Jerkovič, Cendak in do poškodbe Kovačič, pri Bistričanih pa vratar Hrabar, ki je obvaroval svoje moštvo hujšega poraza. Ostala srečanja: NK Jadran (Dekani) : NK Tabor (Sežana) 3:2 (3:0), NK Pivka : NK Postojna 0:4 (0:2). Postojnski nogometaši na delavskih športnih igrah ZAKLJUČNI BOJI V OKRAJNEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU ZA LETO 1961 Partizan Postojna je v nedeljo zmagal v Kopru s 54:43 padu so nogometaši Sidra dosegli že omenjeni nepriznani zadetek. Trenutek nepazljivosti kmalu zatem pa je zadostoval, da se je Tomosov igralec Vlžintin prebil po levem krilu skozi obrambo gostov do samega gola: 1:0 je bil prvi rezultat tega prodora. Sicer je bila obramba gostujočega moštva skoraj vedno na mestu, vendar ni mogla zadrževati hitrih akcij To-mosovih Igralcev, ki pa so pred nasprotnim golom zaradi netočnosti zamudili več odličnih priložnosti za zvišanje rezultata. DrugI gol, lcl je odločil zmagovalca, je bil dosežen šele v 74. minuti, ko je na lepo podano žogo startal Sker-janc in jo z volley udarcem poslal v mrežo. Prvenstvo v okrajni košarkarski ligi, v kateri je tekmovalo letos pet moštev Partizan iz Kopra, Sežane, Postojne, Ilirske Bistrice in Pirana, se je končno približalo kraju, V nedeljo je bil na sporedu odločilni derby za osvojitev prvega mesta v ligi. Mlado moštvo Partizana iz Postojne je gostovalo v Kopru in izsililo v neposrednem dvoboju z dolgo vodečimi Koprčani častno in povrhu prepričljivo zmago 54:43 (25:25!). Dvoboj si je ogledalo tako pičlo število ljudi, kot jih le redkokdaj pride na košarkarske prireditve v kateremkoli primorskem mestu, sodil pa ga je objektivno ljubljanski sodnik Prihoda. Tekma v Kopru se je pričela z rahlo premočjo domačih. Kleva in Bandelj sta bila ob podpori vseh ostalih tako precizna v streljanju na koš, da so bili gostje pravzaprav veseli, da jim je uspelo kljub veliki požrtvovalnosti izsiliti neodločen rezultat pred odmorom. V drugem delu igre se je odločitev nagnila v prid boljših, toda šele potem, ko so ob znatni podpori izkušenega ljubljanskega trenerja Walasa prešli v odločilni finiš, v katerem je odigrala glavno vlogo izkušenost. Prav v zad- I. republiški liga — zahodna sikupina za članice V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo jesenskega dela I. republiške lige za članice — zahodna skupina, v kateri tekmuje tudi ekipa članic iz Sežane. V zadnjem kolu so Sežan-čanke na domačem igrišču visoko porazile vodečo ekipo Iz Novega mesta, ki pa je že pred tekmo imela zagotovljeno prvo mesto. V jesenskem delu so Sežančanke premagale boljše ekipe iz skupine v kateri igrajo, proti slabšim ekipam pa so srečanja izgubile. V primeru zmage proti ekipam z dna lestvice bi Sežančanke osvojile prvo mesto in s tem možnost udeležbe na kvalifikacijski turnir za vstop v zvezno žensko ligo. Tako velik korak v enem letu pa je res težko narediti. Iz zadnjega kola nam je znan samo Izid Sežana : Novo mesto 3:0, zato objavljamo lestvico po predzadnjem kolu: igralca Krope Kržišnika, V naslednjem kolu bo na sporedu srečanje Izole z vodečlm Tegradom. Rezultati XI. kola: Trebnje : Triglav 3:1, Izola:Crnuče 1:3, Olimpija : Kropa 1:3, 2irovnlca : Tegrad ni bila odigrana. Lestvica: Tegrad 10 10 0 30: 2 "20 Kropa 11 8 3 26:11 16 Olimpija 11 8 3 27:13 16 Črnuče 11 6 5 20:20 12 Žirovnica 10 5 5 17:18 10 IZOLA 11 3 8 12:28 6 Trebnje 11 2 9 13:29 4 Triglav 11 1 10 11:31 2 db Novo mesto Kamnik SEŽANA Triglav Jesenice 1 50: 9 3 17:12 3 14:17 5 10:17 5 10:15 n. republiška liga za člane — zahodna skupina: V nedeljo je bilo na sporedu XII. kolo, v (katerem so igralci Izole gostovali v Kropi. Po izredno burni ln borbeni tekmi so zmagali domačini z rezultatom 3:2 (13:15, 15:4, ¡1:15, 15:12 in 8:15). Na tej tekmi so Izolčani pokazali doslej najlepšo igro in bi si upravičeno zaslužili zmago, saj so bili v stalnem vodstvu v dobljenih setlh. Gostje so z odličnimi bloki ubranili večino udarcev najboljšega KLUB NI KRIV Zaradi nešportnega obnašanja izolske publike na tekmi NK Delamaris z NK Sidro iz Pirana v Izoli, dne 17. septembra letos, o čemer smo pisali v naši 39. številki, zaradi česar je bil neposredno prizadet tudi sam klub Delamaris, smo prejeli nekaj protestov in razlaganja, kako je zadeva potekala. Ugotavljamo, da pri tem samega kluba Delamaris ne zadene nobena krivda, ker je nepravilno reagiranje obč'nstva na tekmi povzročil samo in edino surovi izpad igralca NK Sidro, ki je daleč izven igrišča divjaško napadel in začel pretepati nekega otroka. Treba je tudi ugotoviti, da ni kriva vsa publika (tudi mi smo že napisali, da se del gledalcev nešportno obnaša, kar prinaša samo škodo ugledu mesta in klubu). TOMOSOV IZVENKRMNI MOTOR LAMO-05 K USPEŠEN TUDI NA ŠPORTNIH TEKMOVANJIH Mali Lajoš Nihazi je zmagal pred dnevi na tekmovanju motornih čolnov z izvenkrmnim motorjem po reki Tisi v Vojvodini. Ponosen je, da je tekmoval prav z motorjem domače, Tomosove proizvodnje Po vrsti športnih tekmovanj z motornimi čolni (t, j. s čolni, prilagojenimi za priključitev Tomosovega izvenkrmnega motorja LAM.O-05 K), ki so bila na jezerih ■v Sloveniji ter na Sever, Jadranu, je pred kratkim Brodarsko društvo »Vlado Bagat« iz Sente priredilo podobno športno tekmovanje tudi na reki Tisi, V Vojvodini je Tomosov LAMO zelo priljubljen in popularen, saj jih imajo samo v Senti nad 60. S pridom in uspešno ga uporabljajo ribiči in izletniki, pa tudi športniki-motonavtiki. Na zadnjem tekmovanju na reki Tisi so startali topi in šiljasti čolni, povprečne dolžine 5 m. V tekmi na 3km je zmagal med šiljastimi čolni Lajoš Nihazi. med topimi čolni pa Jou Ištvan. Lajoš Nihazi je bil zmagovalec med šiljastimi čolni tudi v tekmi na 6 km, medtem ko je v tej tekmi med topimi čolni zmagal Fabjan Mihael. Tudi na tem tekmovanju so vsi LAMO motorji odlično vzdržali preizkušnjo in s tem ponovno dokazali svojo kvaliteto. Tudi tekmovalni časi so zelo zadovoljivi, saj ie ta mali motor dosegel hitrost skoraj 14 km/h. V tovarni Tomos prav te dni dokončujejo priprave za serijsko proizvodnjo izvenkrmnega motor- ja za čolne LAMO-O6 Iv, ki bo po svojih konstrukcijskih in tehničnih lastnostih podoben svojemu mlajšemu bratu LAMO-05 K, imel pa bo močnejši motor in vzporedno z njim ustrezno večjo hitrost. -- OBVESTILO SREDNJA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE PIRAN sklicuje informativni sestanek bolničarjev, ki nameravajo obiskovati 6-mesečni tečaj za dodatno kvalifikacijo za medicinske sestre (medicinske tehnike), v Piranu dne 13. X, 1961 ob 1(5. uri v predavalnici šole. Uprava njih minutah igre so namreč Po-, stojnčani povečali razliko za odločilnih enajst točk, Za Postojno so nastopili Lipovž <10), Tavčar (9), Zmak (1), Ger-želj (13), Inocente (4), Biasizzo, La Cognata, Pellaschier (17) in Turk, za Koper pa Zerial (6^ Purhart, Kleva (17), Bandelj (11), Kalčič, Hrvatin (4) Pohlen, Petek, Muzenič (2), Tomic (3), Klanjšček in Kumar. Z zmago v Kopru so Postojn-čani zasedli v ligi prvo mesto s 14 točkami. Na drugem mestu je Koper, o nadaljnji zasedbi ostalih mest pa bodo odločile zaostale tekme med Piranom in Ilirsko Bistrico B ter Sežano in Piranom. Postojnčani so bodo v dneh od 5. do 8. oktobra za sedaj še ne-znanokje udeležili kvalifikacij za vstop v 1. republiško ligo. Na težke in odgovorne tekme se že deset dni pripravljajo pod vodstvom trenerja Janeza Walasa. Štiridnevne kvalifikacije med petimi prvaki okrajnih podzvez bodo daile ligi dva nova člana, (ma) KOŠARKA Ilirska Bistrica : Jesenice 60:54 (28:26) V prvenstveni košarkarski tekmi 17. kola republiške lige sta se minulo nedeljo pomerili v Ilirski Bistrici moštvi Jesenic in Ilirske Bistrice. Majhna razlika končnega rezultata je očiten dokaz podcenjevanja gostov, ki so že na začetku zastavili vse sile, medtem ko so domači igralci vsaj v začetku igrali zelo mlačno. Storjeno napako so do konca tekme le s težavo popravili. Srečanje se je končalo z rezultatom 60:54 (28:26) v korist Ilirske Bistrice. Najboljša igralca sta bila Šuštar in Grlj, oba z 18 koši. LESTVICA: ILIRIJA 16 14 2 336:799 28 ASK TIVOLI 16 12 4 1129:077 24 IL. BISTRICA 17 12 5 1050:933 24 SVOBODA 17 12 5 1053:952 24 BRANIK 16 11 5 832:738 22 MOSTE 16 8 8 748:854 16 JESENICE 16 5 11 816:899 10 PROLETAREC 17 5 12 323:896 10 SK. LOKA 16 4 12 903:961 a MEDVODE 17 4 13 813:1065 .8 ŠOŠTANJ IG 3 13 727:918 6 ROKOMET Rokomet postaja med mladino čedalje bolj priljubljena Igra. To nam dokazuje število ekip. ki sodelujejo v okrainl ligi. Pri moških se je število ekip dvignilo na 9 (lani 7), pri ženskah pa sodeluje 6 ekip, torej ena več kot lani, čeprav se je lanskoletna prvoplasirana ženska ekipa Pirana kvalificirala v republiško ligo. Minulo nedeljo je bilo odigrano n, kolo. Rezultati; MOŠKI: TVD Koper I. : TVD Izola 29:38, TVD Piran I. : Gimnazija 33:8, IKS : Koper II. 24:23, ESS (Koper) : Učiteljišče 23:13. Piran je bil prost, Posebno zanimiva je bila tekma med TVD Koper in Izola, Izolčani so namreč Izgubili srečanje le zaradi slabe taktike proti koncu tekme, čeprav so že vodili s tremi goli razlike. 2ENSKE: Učitellišče : Gimnazija 0:3. Koper n. : ESS 0:5, Gimnazija : ESS 2:G. LESTVICA — MOŠKI: 1. TVD Piran I. 4 2. ESS Koper 4 3. TVD Izola 2 4. IKS Koper 2 5. Koper I. 2 6. Učiteljišče 2 7. Koper II. 0 8. Piran II. 0 9. Gimnazija Koper 0 Z. R. SMISEL ZA BIROKRACIJO Predsednik zveze javnih uslužbencev na Škotskem George Tailor je v nekem govoru dejal: »Ni ravno nujno, da bi imel uradnik, ki se smeje šalam svojega predpostavljenega, smisel za humor, prav gotovo pa to kaže, da ima smisel za službo in svoje napredovanje.« «ilils« Ves svet z zanimanjem spremlja sedanje zasedanje Generalne skupščine OZN v New Yorku, saj je cd njega odvisna rešitev ali vsaj delna ublažitev mednarodne napetosti. Slika kaže posrečen posnetek dveli mož na sedanjem zasedanju, katerih izvajanja so bila v središču pozornosti: levo je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki vo:li sovjetsko delegacijo na zasedanju, desno pa je stalni predstavnik ZDA v OZN Adlai Stevenson — oba v trenutku, ko je nekoliko prenehala napetost med njima »Iz čistih zgodovinskih pobud«, kot sam izjavlja zahodno nemški inštitut za proučevanje sodobne zgodovine, so pred časom izdali drugi del famozne-ga Hitlerjevega katekizma Mein Ka.mpf. Rokopis so baje odkrili v ZDA Isabela Walker iz Locliarbrig-gsa v Angliji je bila vedno povsem normalna žena, toda med nosečnostjo svoje hčerke Suzane (obe kaže naša slika) jo je prijela neodoljiva želja, da bi jedla — premog. Vsak dan ga zato poje košček ln prav istih navad se je navzela tudi njena hčerka. Zdravniki preiskujejo primer., vendar si ga nikakor ne znajo razložiti Douglas W. Johnson, črnec iz Los Angelesa, je našel na cesti paket, v katerem je bilo 240 tisoč dolarjev (180 milijonov dinarjev!). Denar je padel iz oklopnega avtomobila družbe »Binck«, ki se ukvarja s prevažanjem dragocenosti. Johnson je na paketu •videl naslov pošiljatelja in ga je nemudoma odnesel v pisarno družbe »Brinck«. Za nagrado so mu ponudili mesto čuvaja s tedensko plačo 93 dolarjev, vrh tega pa tudi brezplačno šolanje ■njegovega šestnajstletnega Čudni gEag^B Te dni so objavili spomine znanega .francoskega državnika Edvarda Erieauja, ki je umrl pred štirimi leti. Ko pripoveduje v svojih spominih o razorožitvi, pravi takole: »Glagol »razorožiti, se« je nepravilen v vseh jezikih. Nihče ga ne uporablja niti v prvi osebi niti v preteklem niti v sedanjem času, marveč vedno v drugi osebi in v prihodnjem času. Nihče nikdar ne reče: »Jaz se razorožujem«, ali »Jaz sem se razoroževal«, ampak vedno: »Ti se boš razorožil.« 6. oktobra 19C1 ZADNJA STRAN o LETO X. — ST. 41 BVIfl ačev cura ltd a Krasy Ruj je značilno kraško grmičevje, ki so ga polne vse kraške gmajne. Njegovo listje vsebuje mnogo tanina. Posvoji kakovosti sodi kraški ruj na drugo mesto na svetu, takoj za rujem, ki raste na Siciliji in Sardiniji. Ko ob prvih močnih jesenskih rosah njegovo listje pordi, se konča »žetev«. Zaradi nenavadno suhe in sončne •jeseni se je obiranje in mlačva ruja na Krasu letos zavlekla. Obiranje ruja je precej podobno žetvi. Mladje s temno-zelenimi listi režejo z ostrimi in zakrivljenimi »fovči«. Listje nato tako posuše, da se začne med prsti meti. Tedaj ga začno mlatiti z lesenimi cepci. Ko listje omlatljo, ga vršijo in prerešetajo na situ. Nato ga stresejo v vreče in odpeljejo na odkupne postaje kmetijsko-vrtnarske zadruge v Šempeter, v Kostanjevico, Opatje šelo, Temenico in Vojščico. Zadruga odkupuje pripravljeno listje po 34 din kilogram. Cenijo, da bodo v letošnjem letu nabrali na Krasu za 200 ton ruja. Na Krasu skoraj ni družine, ki ne bi v avgustu in septembru nabirala rujevega listja. Samo v Lokvicl so ga nabrali doslej že okrog 300 metrskih stotov ali povprečno tisoč kilogramov na družino. Pravijo, da lahko nabere dober nabiralec po 30 do 40 kilogramov na dan, kar da približno iOOO din čistega postranskega zaslužka. V prostem času ga nabirajo vsi, delavci, nameščenci, kmetje, otroci. Naš posnetek kaže mlačev ru-ja na kmečkem dvorišču v Lokvici. Just Perat Po znani intervenciji in »sporazumu« med predstavnikom OZN in secesionistom Combejem je morala kata.nška vojska odpustiti bele oficirje. Ukrep pa je bil samo navidezen, ker so vsi ostali na svojih mestih, le vojaške uniforme so slekli in se napravili v civilne obleke. Gornja slika kaže skupino belgijskih vojaških inštruktorjev v Combcjevl žandarmeriji, kako poučujejo zločinske žandarje v uporabljanju najsodobnejšega orožja, na spodnji sliki pa je eden izmed treh reakcijskih lovcev, ki jih je Combeju poslala francoska vlada. Letalo je torpedni lovec I'ouga Magister, fotografirano na letališču v Elisabethvilleu. Obstaja upravičen sum, da je eno izmed omenjenih treh letal sestrelilo pri letališču Ndola v Severni Rodeziji avion, s katerim je pokojni generalni sekretar OZN Dag Ilammarskocld letel na sestanek s Combejem D s RS 5 t s s © š sina na najboljši ameriški univerzi. Pošteni najditelj je odklonil službo in ponujeno šolarino za najstarejšega sina, češ da noče delati razlike med svojimi tremi otroki. Potem mu je družba izplačala 10 tisoč dolarjev nagrade. Novica o Johnsonovi po- © ¡m j si štenosti se je hitro razve-dela po mestu in v njegovo hišo so na vrat na nos pridrveli časopisni, radijski in televizijski reporterji. Na mah je postal znana osebnost. V kratkem času •je dobil ničkoliko ponudb ■za službo. Razen tega pa je prejel tudi številna pisma in čestitke, »Samo četrtina pisem je takšnih,« pripoveduje Johnson, »v katerih mi neznani ljudje pravijo, da sem napravil neumnost, ko sem vrnil denar in mi prilagajo po deset ali dvajset dolarjev kot — tolažil-no nagrado.« Ko si je Jack Kcating iz Los Angelesa v ZDA pred časom nabavil čistokrvno labradorsko psico Dalilo, ji je za druga pri igri preskrbel dve majhni želvi, ki sta ostali s psičko tudi potem, ko je ta zrasla. In ko je pred nedavnim psička imela prve mladiče, je k svoji družini brez obotavljanja prištela tudi obe želvi, kar je lepo videti na gornji sliki PRIVATNA LETALA V ZDA ■ Ceste v ZDA so natrpane z avtomobili, zato ljudje •beže »v zrak«. Število lastnikov letal raste iz leta v leto. Po zadnjem popisu so samo v Kaliforniji registrirali 106 tisoč privatnih letal. mmmmmgšm Mlačcv rujevega listja na Krasu Tehnik raziskovalnega centra ameriške električne družbe Westinghouse ogleduje s povečevalnim steklom model novega tipa magneta, ki je glede na svoje dimenzije, težo in vsrkano energijo prav gotovo najmočnejši na svetu. Se pred nekaj leti so učenjaki smatrali konstrukcijo takšnega stroja za teoretično nemogočo, čeprav so jo zdaj uresničili. Izum odpira vrata na polje kontroliranega izkoriščanja vodikovih atomskih eksplozij in je izrednega pomena za miroljubno izkoriščanje atomske energije. Magnet je opremljen s posebnim provodnikom, ki pri temperaturi absolutne ničle Izgubi vsak električni upor — Ah, je bil dober grozd, ki sem ti ga 'kupila . .. VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE Povelje, ki ga je moral izpolnjevati Ilungel je govorilo samo o evakuaciji vojaštva. Toda ko je bil danes v štabu, je imel sila neprijeten razgovor s svojim neposrednim predpostavljenim, s polkovnikom Strauchom; govorila sta o ladjah, ki jih torpedirajo ruska letala. »Vam ni n lice sumljiv?« je vprašal Strauch trdovratno. »Ne. V pristanišču je vojaštvo, je tovor in jaz.« »Nemogoče. Človek, ki obvešča Ruse je prav gotovo na »operativnem pristanišču,« skupno z varni, gospod polkovnik. Njegovi podatki so absolutno točni. Berlin se srdi, in mi bi utegnili imeti z vami precejšnje neprijetnosti^ To je bil vzrok, da je polkovnik Ilungel sedaj molčal. Obvladoval se je zaradi predrznega gestapovca. »Prosim vas, prenehajte z natovarjanjem,« je rekel. Ilungel, »Povezal se bom s štabom.« »Delajte kar hočete, jaz moram izpolniti povelje ministra Reicha.« Ilungel je stopil do stražarnice, kjer je bil telefon. Brandt je spet ukazal svojim vojakom, naj nadaljujejo z natovarjanjem. Bilo je že pozno in Hungel je le stežka prebudil polkovnika Straucha. Ko je poslušal Hungla, je Strauch dolgo molčal. »Odločite sami,« je naposled rekel in zaprl telefon. Ilungel se je vrnil v pristanišče. Kot vedno, se mu je v tem času približal Dementjov. Brandt je bil na ladji. Na njegov pozdrav Ilungel ni odgovoril. Vojaki, ki so prenašali zaboje, so se ustavili in se zbrali na kup. »Kdo vkrcava to blago?« je vprašal Dementjov. »Gestapo,« je na kratko odsekal polkovnik in šel. V temi Dementjov ni mogel prebrati naslovov, pa tudi ni utegnil, ker se je hotel izogniti srečanju z Brand-tom. Stopil je na »Venezio« in začel s svojim običajnim pregledom. Ko je pregledal glavne oddelke, se je napotil_ po ozkem hodniku proti mornarskim kabinam. «A Hodnik je razsvetljevala brleča svetilka. Mahoma je pred seboj začul korake. Nekdo se mu je približeval. Čuden občutek nevarnosti mu je stisnil srce. Skril se je za neka vrata. Po hodniku je šel Brandt. Še kak'h deset ali petnajst korakov in opazil ga bo. Koraki so bili glasni in odmerjeni kakor sekunde. Naglo se je moral odločiti. Brandt je bil vedno bliže. Pred vrati je dvignil nogo, da bi prekoračil visoki prag, zdajci pa je opazil Dement-jova. V tem hipu se ni znašel. Dementjov mu je bliskovito pritisnil revolver na prsi in sprožil. Brandt je zamahnil z rokami in se zruš I na tla. Strela skoraj ni bilo slišati. Dementjov je urno dvignil truplo na rame in stekel z njim v spodnji del ladje. Tam ga je odvrgel in pomolil glavo skozi vrata, da bi se prepričal, če ga kdo ne opazuje. Nikogar ni videl. Po stopnicah je zlezel v spodnje prosto^ vrgel truplo pod deske in nanje navalil sode. Čez nekaj trenutkov se je vrnil na pristanišče in stopil k polkovniku Ilunglu. »Kdo je bil oficir v usnjenem plašču, ki je malo prej prišel z ladje?« »Lastnik zabojev, ki vas zanimajo,« je odvrnil Hungel. Dementjov je napeto razmišljal, kaj naj stori z zaboji. Hungla je ta trenutek poklical kapitan »Venezie«. Dmentjov je ostal sam. Pred vojaki, ki so natovarjali zaboje, se je mahoma, pojavil neznani oficir. Bil je Dementjov. »Kje so vojaki, ki delajo za Brandta?« je Dementjov strogo vprašal. »Mi smo.« je odgovoril eden od vojakov. »Brandta so nujno poklicali v štab. Mene je poslal semkaj z ukazom, da nehate natovarjati. Vse kar je že natovorjeno, je treba raztovorti in zložiti v pristanišče. In to hitro, potem se lahko vkrcate na to ladjo.« Njegove zadnje besede so takoj izbrisale zlovoljni poglede vojakov. Pljunili so si v dlani in se takoj lotir dela. Ko se je Hungel vrnil z ladje, je osuplo gledal vojake, ki so zaboje sedaj raztovarjali. »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašal Dementjova. »Kdo bi vedel?« je rekel Dementjov brezbrižno. »Gestapo je gestapo. Malo prej je prišel nek of:cir in vojakom ukazal, naj vse raztovorijo, oni pa se naj vkrcajo na. ladjo.« »Kaže, da je Strauch vse uredil,« je pomislil Hungel. »Venezia« je izplula ob petih zjutraj. Kakor hitro je njena silhueta zginila v jutranji megli, je Dementjov zapustil pristanišče. Čez pol ure je bil na pisalni mizi Dovgaleva radio-gram, s katerim mu je Dementjov javljal o odhodu »Venezie«. Ko je predal novico, je hotel Dementjov vsaj za hip zaspati, mahoma pa je začutil slabost. Niti toliko moči ni imel, da bi pospravil radijsko oddajno postajo. Glava, mu je gorela. »Sem mar zbolel?« je pomislil z grozo. Položil si je roko na srce, ki je udarjalo s počasnimi in močnimi udarci. Temperature ni imel. Naposled mu je postalo jasno: bili so živci, ki so šele sedaj reagirali na^ vse, kar je ponoči doživel. Še enkrat je razmislil o vseh dogodkih. Polagoma se* je umiril in legel spat. Vso noč so ga preganjale grozljive sanje. Bližal se je železn'in vratom, na katerih je bila plošča: »Vhod prepovedan«, in čutil je, da se teh vrat ne more dotakniti. Nenadoma se je na vratih, prav tam, kjer je bila plošča pojavil Brandtov obraz, ki ga je vprašal: »Se bojiš? ...« Dementjov je napravil odločen korak naprej in zgrabil za železno kljuko. V tem hipu je začutil električni udarec. Ni mogel odtrgati roke —