roStnlna trtaeana ▼ eotovTni. Leto XIV., štev. 242 at> i« Ljubljana, nedelja IS. oktobra 193$ Cena 2.— Bin upravoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 6L 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica et. 1L — Telefon St 24.%. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt ček. zarodih: LJubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Naročnina Auaža mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Volilec! Državljan! Ko dobiš v roke današnjo številko, boš najbrž že izvršil svojo nacionalno dolžnost s tem, da si na volišču oddal svoj glas nacionalni kandidatni listi v svoji občini. Ako morda tega še nisi storil, potem ne odlagaj kar nič več, marveč pojdi volit takoj! Voliti moraš tudi, ako je morda v Tvoji občini samo ena kandidatna lista. Tudi v tem primeru je dragocen vsak glas, ker je treba pokazati, da postavljena kandidatna lista res odgovarja volji občanov, številna udeležba tudi po teh občinah naj bo manifestacija za narodno slogo in nacionalno misel! Ako pa si sam že volil, s tem Tvoje delo še ni končano. Za dalekosežno odločitev gre danes. Za to gre, da bo zmaga nacionalne in državne misli kar največja in najlepša. Tako popolna mora biti, da ne bomo nikdar več imeli posla z razdiralno punktaško politiko, ki nas ovira, da bi mogli vse sile posvetiti izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer. Zato je potreben glas prav slehernega volilca, ki se da pridobiti za nacionalno stvar. In zato poizvedi, ali so vsi Tvoji znanci in sosedje že volili. Za kogar izveš, da še ni, pojdi k njemu in poskrbi, da bo gotovo šel volit nacionalno listo. Vsak glas je dragocen, pa četudi je v občini morda več tisoč volilcev. Punktaški hujskači bodo mogoče v noči in danes raztrosili še vse mogoče izmišljotine, da bi /.begali liudi. Tudi v tem primeru je Tvoja dolžnost, povsod in vsem povedati, da je vse laž, kar so si punktaši izmislili. Ničesar takega, kar bi vplivalo na volitve, se ni zgodilo ne včeraj, ne v noči. Nobena nova navodila niso bila izdana za volilce. Navodilo je slej ko prej samo eno: Volite vsi nacionalne liste! Volite brezpogojno in za vsako ceno! ★ Radio Ljubljana bo oddajal danes volilna poročila vsako uro od 10. dopoldne dalje, zvečer pa sproti objavljal volilne izide, kakor bodo prihajali v Ljubljano. * Krajevne organizacije JNS in vse naše dopisnike prosimo, da takoj, čim bo glasovanje končano, telefonično sporoče izid Jutru« (tel. 3122—3126) ali pa banovin-sfcemu tajništvu JNS (tel. 3499). Ni pa treba poročali na obe strani, ker Si bosta u edništvo in tajništvo došla poročila medsebojno izmenjaval. Telefonično (ali brzojavno) poročilo naj se glasi nekako takole: občina Dobova, 832 volilcev, 766 (oddanih) glasov, (lista) Medved 410, Modic 356. Poročilu naj se na kratko pi ista vi le še, ako se je v občini zgodilo kaj izrednega. Titulescovi razgovori v Sofiji Sofija, 14. oktobra. AA. Titulescu nadaljuje razgovore z bolgarskimi politiki. Listi sodijo, da se vrše razgovori po eni strani o splošnih balkanskih vprašanjih, po drugi strani pa o vprašanjih, ki se tičejo samo Rumunije in Bolgarije. Obenem dodajajo, da pri včerajšnjih razgovorih ni bilo govora o ponudbi Bolgariji, naj bi pristopila k Mali antanti. Izreden kongres avstrijskih socialdemokratov Dunaj, 14. oktobra. AA. Danes se ie začel uzredni kongres socialno-demokrali-ske stranke. Na njem bodo razpravljali o političnem položaju. Poročal bo poslanec dr. Oton Bauer. Bivši vodja Schutzbunda dr. Deutsch bo poročal o izpremembi statuta socsalno-deniokratske stranke. Na kongres so prišli delegati skoraj iz vseh evropskih držav. Kongres ni javen. Glavni organ socialistične stranke »Ar-beiter Zeitung« piše, da kongres ne bo razpravljal samo o taktiki nastopa zopei fašizem, temveč tudi o programskih vprašanjih. tako n. pr. o predlogu, da se črta iz programa zahteva po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ,in o predlogu, da se stranka izreče za nevtralnost Avstrije. Razen tega bodo na kongresu razpravljali tudi o sestavi vodstva stranke in o zahtevi, da naj se ustanovi med zastopniki stranke in kongresom strankin svet 60 članov. Člani tega sveta ne bi smeli 'biti nameščeno! stranka, zastopniki sindikatov in ne politični kandidati. Štirje inozemski odvetniki izključeni od tipskega procesa Berlin, 14. oktobra. AA. Na današnji razpravi proti domnevnim požigalcem državnega zibora je prišlo do incidenta. Predsednik sodišča je razglasil, da je sodišče sklenilo odstraniti jz dvorane štiri inozemske odvetnike, enega Američana, enega Francoza in dva Bolgara, ker so poslali uradnemu nemškemu zagovorniku pismo, v katerem odobravajo nastop Dimitrova in obsojajo ravnanje policije. Vse štiri odvetnike so odpeljali na policijsko ravnateljstvo, da iih zaslišijo. Nato se je nadaljevalo zasliševanje prič. Zaslišani so bili zlasti gasilci, ki so pripovedovali o požaru samem. Izstop Nemčije iz Društva narodov in odhod z razorožitvene konference Nemške delegacije že zapustile ženevo - Razpust Reichstaga in vseh deželnih zborov in razpis novih volitev, ki bodo obenem plebiscit za novo nemško politiko - Mogočen odmev nemškega koraka po vsej Evropi Pariz, 14. oktobra r. Nemška vlada je danes iznenadila ves svet z novo diplomatsko potezo, ki pa lahko postane usodna za njo samo. V odgovor na enotno stališče, ki so ga po večtedenskih pogajanjih in razgovorih zavzele velesile, soglašajoč v tem, da se ne more dopustiti ponovno oboroževanje Nemčije, je nemška vlada danes objavila svoj izstop iz Društva narodov ter razpisala nekako ljudsko glasovanje o sedanji nemški zunanji politiki. Kakor je ta korak Nemčije mednarodne politične in diplomatske kroge izne-nadil, pa je na drugi strani le potrdil, da je Nemčija danes docela osamljena in je že samo s tem odstranjena vsaka nevarnost, da bi se nemški imperializem še kdaj razbohotit Ta korak Nemčije bo po sodbi tukajšnjih diplomatskih krogov še bolj strnil enotno fronto proti nemškim oboroževalnim zahtevam, na drugi strani pa pospešil razgovore za dosego sporazuma glede razorožitve, ker ne bo več nikogar, ki bi jih oviral in zavlačeval, kakor je to delala ves čas nemška delegacija, postavljajoč vedno nove zahteve. Nemčija utemeljuje svoje postopanje s tem, češ, da bi bilo žaljivo za ves nemški narod, če bi nemška vlada pristala na razorožitev, kakor jo predlagajo ostale velesile, ne da bi se .ji obenem dovolilo pod krinko enakopravnosti postaviti enake armade, kakor jo ima n. pr. Francija. Razorožitvena konferenca se bo po dogovoru med delegacijami v Ženevi neovirano nadaljevala in bo prepuščeno Nemčiji, da uravna svoje nadaljnje postopanje, upoštevajoč obenem posledice, ki bodo iz vsega tega nastale. Kajti jasno je, zatrjujejo v francoskih diplomatskih krogih, da bodo sedaj velesile najstrožje pazile na to, da bo Nemčija vestno izpolnjevala vse določbe mirovne pogodbe, zlasti v pogledu prepovedi oboroževanja. Proglas nemške vlade Svoj korak opravičuje s tem, da ne more sprejeti novega „diktata" velesil Berlin, 14. oktobra. AA. Nemška vlada je ■izdala tale proglas: Nemška vlada in nemški narod sta si edina v volji, da vodita politiko miru, sprav-Ijivosti in sporazuma in da bodi ta politika temelj vseh sklepov in vseh dejanj. Zato nemška vlada in nemški narod odklanjata nasilje kot sredstvo, ki ne more odstranit: obstoječega spora med evropskimi državami. Proglas dalje zatrjuje, da je Nemčija pripravljena popolnoma uničiti vse svoje orožje, če tudi druge države enako store.' Pripravljena je rešiti vse probleme s pogajanji in zato sta nemška vlada .in nemški narod pripravljena vsak trenutek podpisati kontinentalne pakte o ner napadanju, jamčiti evropski mir za dolgo dobo, vse storiti za obnovo gospodarskega blagostanja in sodelovati pri splošni obnovi kulture. Nemška vlada in nemški narod sta prešinjena prepričanja, da zahteva njuna čast, da se dovoli Nemčiji enakopravnost, ki je moralni in politični pogoj, brez katerega nemški narod in nemška vlada ne moreta sodelovati pri mednarodnih ustanovah in mednarodnih pogodbah. Zato nemška vlada in nemški narod popolnoma soglašata s tem, da se Nemčija umakne z razorožitvene konference. Nemčija je pripravljena rajši vse pretrpeti, kakor — da bi v bodoče podpisala pogodbe, ki bi bile nesprejemljive za vsakega moža časti. Proglas nato ponavlja miroljubna zagotovila in zaključuje: Nemška vlada postavlja nemškemu narodu tole vprašanje: Ali nemški narod odobrava politiko vlade, kakršno orisuje ta proglas, in ?li se Ji ie pripravljen priključiti ter svečano izjaviti, da je izraz njegove lastne misli in njegove lastne volje? Hitlerjev manifest Berlin, 14. oktobra s. Nemškim novinarjem je minister Gobbels izjavil: V imenu državne vlade vas obveščam, da je držami kancelar naslovil na nemški narod tale proglas: V odkritosrčni želji, da izvedejo mirno notranjo obnovo našega naroda in državno političnega in gospodarskega življenja, so se prejšnje nemške vlade v zaupanju na priznanje dostojne enakopravnosti iz. javile pripravljene vstopiti v Društvo narodov ter sodelovati na razorožitveni konferenci. Nemčija je bila pri tem kruto varana. Kljub naši pripravljenosti, nadaljevati že izvršeno razorožitev do zadnjih konsekvenc, se druge države niso mogle odločiti, da izpolnioo v mirovnih pogodbah dana zagotovila. Z zavednim odrekanjem pravične, moralične in stvarne enakopravnosti Nemčije so bili nemšk, narod in njegove vlade vedno in vedno ponižani. Ko se je nemška vlada 11. dee. 1932. ko ji je bila izrecno zagotovljena enakopravnost, po novno izjavila pripravljeno, da sodeluje pri pogajanjih razorožitvene konference, so sedaj oficielni zastopnik, drugih držav v javnih govorih in direktnih izjavah nemškemu zunanjemu ministru in našim delegatom sporočili, da se sedanji Nemčiji ne more več priznati enakopravnosti. Ker vidi nemška vlada v tem pošto-panju nepravično in nečastno diskriminacijo nemškega naroda, ona v teh okoliščinah kot drugorazredni in brezpravni na. rod ne more več sodelovati pri pogajanjih ki bi dovedla samo do novih ponižanj. S tem, da nemška vlada manifestira svojo nezrušljivo voljo po miru. izjavlja z ozirom na to ponižujoče postopanje svoje najglobokejše obžalovanje, da mora zapustiti razorožitveno konferenco. Zaradi teqa bo tudi prijavila svoj izstop iz Društva narodov. Nemška vlada bo predložila to svojo odločitev, spojeno z novim priznanjem za po- litiko najodkritosrčnejše ljubezni do mi. ru in pripravljenosti za sporazum nemške-mu narodu, da zavzame svoje stališče ter pričakuje od njega manifestacilo iste miroljubnosti, pa tudi istega mišljenja o časti in iste odločnosti. Zaradi tega sem kot kancelar nemške države predlagal državnemu predsedniku v svrho vidnega znaka soglasne volje vlade In naroda, naj predloži to politiko državne vlade narodu v odločitev s tem, da se razpusti nemški državni zbor in tako da nemškemu narodu prilika izvoliti one poslance, ki bod0 kot pravi zastopniki te politike miru in časti mogli nuditi narodu jamstvo za neustrašeno zastopstvo njegovih interesov v tem smislu. Kot kancelar nemškega naroda in voditelj narodno socialističnega pokreta sem prepričan, da se bo ves narod strnjen kakor en mož zavzel za priznanje in odločitev. ki izvira ravno tako iz ljubezni do našega naroda in spoštovanja pred njegovo častjo, kakor iz prepričanja, da se more pomirjenje sveta, ki je za vse potrebno, doseči le tedaj, ako bo na mesto pojmov »zmagovalci in premaganci« stopilo idealno upoštevanje enakih življenjskih pravic vseh. Usodni sklepi Berlin, 14. oktobra. AA. Nemška vlada je sklenila, da ne bo več sodelovala na razorožitveni konferenci in da stopi iz Društva narodov. Obenem je sklenila razpustiti državni zbor. Nove plebisci-tarne volitve se bodo vršile 12.. novembra. Obenem z odlokom o razpustu Rajhs-taga je Hindenburg podpisal tudi odlok o razpustu vseh nemških deželnih zborov. Nič pa še ni ukrenjeno glede izvolitve novih pokrajinskih zastopstev. Nemška vlada je v zvezi s temi ukrepi izdala tudi zakon, po katerem se izpre-meni zakon o poenotenju države z dne 7. aprila v toliko, da »stathalterje« po-samezih dežel državni predsednik lahko vsak trenutek na predlog kancelarja odstavi. Sklep nemške vlade, da zapusti Društvo narodov in razorožitveno konferenco, je bil še danes sporočen v Ženevo in tujim vladam. Nemška delegacija zapustila Ženevo Ženeva, 14. oktobra. AA. Nemška delegacija zapusti drevi ženevo. Dati ni hotela nebene izjave, tudi ne nemškim novinarjem, ki so akreditirani v ženevi, češ da nima več nikakih pooblastil za dajanje izjav v imenu Nemčije. Nemci si delajo reklamo Berlin, 14. oktobra. AA. Hitler je imel nocoj v t-nHi;u govor, ki so ga prenaša''? vse nemške postale. Ob 1. p.moči po srednjeevropskem Pasu 60 ga ponovili in razširili v fr^ncoščiri. španščini in portugalščini na kratkih valovih. „Sie£rei«h wo!lcn wir Frankrekh schlagen" Pariz. 14. oktobra, r. '7nač:lno za razpoloženje. ki vHda v Vpmcii'. ie sn.-^nja nrir*-ditev nemških rad'nr>o=t."i. ki so nod v-hovnim vo^tvom ministra za propa,ran.lo Gobbelsa. Ob zaključku pr^Tama so v«e nemškp radionoetaie orMni.nle znf"o mili-taristično b"'skaio?o pe«em: *S:*npvi. nrppove-dal. v?prai na se ie očivMn.> ?p nor* vtipo>r, dorrodkov. ki °p izvršil? Hane« v Neučljl. snova in ostentativno predvajala. „Proč od zastrupljene ženevske atmosfere" Berlin, 14. oktobra, s. O izstopu Nemčije iz Društva narodov je dosedaj le malo komentarjev, »Berlineg Borsenzeitung« pravi, da se je sedaj izvršilo osvobodilno dejanje naravnost gen:alne koncepcije. Hitler je s svojo odločitvijo rešil Nemčijo iz nevarne atmosfere zunanje politične negotovosti in svet bo, ako bo pameten, spoznal, da mu je nemški kancelar pokazal pot, po katerem more tudi svet priti iz sedanje nevzdržne svetovno politične situacije. Nemčija je z izstopom iz Društva narodov dobila zopet proste roke in možnost za uspešne zveze med državami izven zastrupljene ženevske atmosfere. Kako bodo glasovali Berlin, 14. oktobra, s. O tehniki prihodnjih državnozborskih volitev poroča »Lokalanzeiger«: Za ljudsko glasovanje in za s tem glasovanjem združenimi državno-zborskimi volitvami, se bosta oddali dve glasovnici. Na eni glasovnici se bo odgovorilo »za« ali »ne« na vprašanje vlade glede izstopa iz Društva narodov, na drugi- glasovnici pa se bodo volili poslanci. Postavljena bo samo ena lista. Odmev v ženevi Postopanje Nemčje bo samo še učvrstilo solidaren odpor ostalih držav proti Nemčiji Ženeva, 14. oktobra, g. Kmalu po dana šnji seji predsedstva razorožitvene konference, na kateri so se zedinili zastopniki vseh velesil za skupno zadržanje napram Nemčiji, je prispela iz Berlina senzacionalna novica, da Nemčija ne bo več sodelovala na razorožitveni konferenci ter da bo izstopila iz Društva narodov. Ta sklep nemške vlade, ki je bil sprejet na osnovi poročila o rezultatih seje predsedstva razorožitvene konference, je v Ženevi deloval kot bomba in je silno vznemiril hidi vse delegacije posameznih držav. Paul Boncour je vznemirjen vzkliknil: >Oh. moj Bog, torej ...« V Parizu pa ta vest ni delovala tako hudo. Popoldne ob 15.30 se je sestal na sejo svet Društva narodov. Nemški delegat Kel-ler je svet DN pismeno obvestil, da ne more več zavzeti svojega mesta v njem. V krogih Društva narodov vlada veliko razburjenje, ker se ni pričakoval tak korak Nemčije. Prva skrb ženevskih politikov je sedaj posvečena temu, da se zagotovi bodočnost razorožitvene ideje. V Ženevi poudarjajo, da se je z izstopom Nemčije iz razorožitvene konference vsaj dosegla jasna ločitev duhov V Ženevi je bilo zlasti slabo sprejeto dejstvo, da hoče nemška vlada izvesti ljudsko glasovanje o svoji današnji odločitvi. V krogih angleške delegacije izjavljajo, da plebiscit v Nemčiji v današnjih razmerah ne more biti drugo, kot duhovna mobilizacija proti Franciji, Angliji in Zedinjenim državam. Od vseh delegacij je bila danes najbolj presenečena italijanska, čije dosedanje politične načrte v raznih evropskih vprašanjih je prekrižal današnji korak Nemčije. Ženevska razorožitvena pogajanja se bodo nadaljevala. Ta pogajanja so itak za-rndi negativnega stališča nemške delegacije napredovala zelo počasi. Menijo, da se bodo pogajanja zaradi izstopa Nemčije iz kroga za sporazum pripravljenih evropskih narodov sedaj hitreje in bolj uspešno razvijala. Voditelji delegacij velesil so se že danes popoldne posvetovali, kako naj se postopa pri sestanku glavnega odbora razorožitvene konference spričo odsotnosti nemške delegacije. Velika večina delegacij je za to, da se vsekakor vrši ponedeljska seja. Splošen vtis je ta, da se hoče Nemčija s prekinitvijo svojih odnošajev do Ženeve izogniti uvedbi kontrole mnogobrojnih kršitev mirovnih pogodb. Nemčiji je šlo prav za prav le za to, da legalizira te kršitve, ko je tako trdovratno zahtevala odobritev, da sme imeti prepovedano orožje. Ker pa so vse države v tej točki ostale nepopustljive, je nemška vlada raje prekinila vsako nadaljnjo razpravo. V Ženevi naglaša jo, da mirovne pogodbe z izstopom Nemčije ne bodo oslabljene in da ostanejo slej ko prej v veljavi. Na drugi strani menijo, da se bo francosko-angleška solidarnost z izstopom Nemčije še bolj utrdila in da bo prišlo do sodelovanja med ve lesilami in malimi državami. »Mirovne pogodbe se bodo strogo izvajale" Prvi odgovor Pariza na nemški korak — Po mnenju pariških krogov so Hitlerja notranjepolitične težave prisilile k temu postopanju Pariz, 14. oktobra. AA. Vest o izstopu Nemčije iz DN je v Parizu tem bolj presenetila. ker tega nihče ni pričakoval. Daladier in Boncour sta si resno prizadevala, da z liberalno politiko in z velikim razumevanjem omogočita Nemčiji pristop k splosni razorožitveni konvenciji. Toda ravno v trenutku, ko so razgovori prišli do kulminaci" je in začeli zbujati upanje, da bi se dal doseči uspeh, je Nemčija vzela na*e težko odgovornost in se umaknila iz vseh mednarodnih ustanov. Velesile in druge države bodo zHai imele nalogo določiti svoje stališče v luči najnovejšega berlinskega ko- raka. , Nocojšnji »Temps* prinaša tale uvodnik: Pred vs«*m svetom je Nemčija vzela nase polno odgovornost za brutalno porušitev vsega, kar se ie z dobrim delom in s trudom zgradilo v 14 letih za organiziranje trainegn miru med narodi. Kaj bo s tem pridobila? Ničesar, 7«kaj ne glede na splošno razorožitveno kopVenci«o. ostane versa!«;ka mirovna nofodba v vsej ostrosti in moči v veljavi. ker tisti, ki so io podr>;-s®Ii, ne bodo pustil', da bi io kdo kršil. To tudi Berlin ve. ker si je moral biti popolnoma p« ?p=ne-n o »•""onn g.-»rila. ki <»a ie i-»»ekel St-*plev BaWwin v Rir^'-"1-hamu. Že jutri bo Nemci ia v;d«-1a, kako svet re«»«,:-a na p'eno gesto, zakai r<»motfo-če d* b5 ostal brer odmeva nemški »M v d»-?avah. kier ie vera v delo miru rodila toliko nlemenitih upov. Polom razorožitvene konference po nemški krivdi predstavi ia pevarno«t. da se Ho snet *a*el6 te^mova-n«e v oboro*evanin. Bo|i kakor M*' popre! bo živel "vet v s+al«' neve-nosti. In to ie +'s*o, kp- bodo le težko oprostili mo7»pi tretjega ra^a. k? so d»'i narodom 7«.ve=t o n*flv5 nem?kJ nevarnosti, nevarnosti. V-5 se d« p-ptnn«*«*! le e spomnimo*« »n n~"^lno solidarnostjo vseh, ki so dobre vol ie. TuParis Soir« je mnenja, da se je hotela Nemčija s tem samo iznebiti Ženeve, da bi se mogla neovirano oborože-vati. >lntransingeat« pravi, da bo postopanje Nemčije samo koristno za svetovni mir. Nemčija je sedaj pokazala, svoje pravo lice. »Journal des Debats« poudarja, da je sklep nemške vlade naravnost rešitev Evrope. Moti pa se Nemčija, ako misli, da se bo smela sedaj poljubno oboroževati. Versajska mirovna pogodba se bo še le sedaj pričela izvajati z vso strogostjo. V Rimu se delajo presenečene Rim, 14. oktobra. AA. Noben list še ni prinesel vesti, da je Berlin prelomil z DN. Vzlic temu se je pa novica z bliskovito naglico razširila in učinkovala kakor strela. Italija je namreč do poslednjega upala, da bo moči Nemčijo pripraviti do spravlji-vejšega nastopa. Smrten udarec svetovnem.* miru VVashington, 14. okioora. AA. Zunanji minister Hull in vsi visoki uradniki zunanjega ministrstva so se danes sestali na nujno sejo, da prouče položaj, ki je nastal z odhodom Nemčije z razorožitvene konference in izstopom iz Društva narodov. Zunanje ministrstvo vidi v današnjem nemškem koraku smrtni udarec svetovnemu miru, ki je zelo nevarno napel evropske odnošaje. Toda, čeprav vse kaže, da bi bilo sleherno prizadevanje za spravljivejše stališče pri Nemcih vnaprej obsojeno na neuspeh, bo ameriška vlada vzlic temu skušala pregovoriti Nemčijo, da opusti svoje nepopustljivo stališče. Reakcija na borzah New York, 14. okt. AA. Vest o izstopu Nemčije iz DN je močno odjeknila na borzi, kjer so nemška posojila padla za več točk. Tudi nemška marka je oslabela. Da-vvesovo posojilo je padlo za 3 točke, Youn-gov0 za 5. Hudo so oslabele tudi nemške občinske in industrijske obveznice. Herriotii gre na bolje L,yon, 14. oktobra. AA. Herriotovo okre-vanie normalno napreduje. Jutri bo bolnik že lahko zapustil kliniko, kjer se zdravi. r V 369 občinah 700 kandidatnih list po podatkih, kolikor smo jih mogli zbrati, je bilo za današnje občinske voiitve vloženih v dravski banovini ravno 700 kandidatnih list V 65 občinah je vložena le po ena lista, v 278 občinah po dve, v 25 občinah po tri in v 1 občini štiri kandidatne liste. Ogromna večina občin ima torej po dve listi. Vseh vpisanih volilcev skupaj je 268.081. Samo po eno kandidatno listo ima naslednjih 65 občin: Srez Brežice: Pleterje, Zabukovje; srez Celje: Pramlje, Vojnik, Žalec trg;' srez Dravograd: Brezno, Dravograd, Marenberg, Vuhred, Vuzenica; srez Gornji grad: Gornji grad mesto. Mozirje trg. Solčava; sref Kamnik: Trojan©; srez Kočevje: Kočevje okolica, Koprivnik, Mozelj, Stari log; sre* Kranj: Sv. Katarina; srez Krško: Boštanj, Trebelno. Vel. dolina; srez Laško: Jurklo-šter, Laško, Marija Gradec; srez Ljubljana okolica: Medvode; srez Ljutomer: Apače; srez Logatec: Bloke, Hotedršica, Lož; sr«t Maribor desni breg: Pobrežje, Podvelka, Ruše, Šmartno na Pohorju; srez Maribor levi breg: Kamnica, Korena, Selnica ob Dravi, Sv. Križ, Št. IIj v Slov. goricah in Sv. Lenart; srez Murska Pobota: Cankova, Excelsior«, ns katerem so izve-eili bolgarsko, poljsko, češkoslovaško in ru' sko zastavo. Aretacije zaradi ponarejenih Perčečevih tisočakov Ljubljana, 14. oktobra Danes so prišli v Ljubljano zagrebški detektivi in izvršili pri dveh Ljubljančanih hišno preiskavo zaradi razpečavanja ponarejenih tisočdinarskih bankovcev. Ti falzi-fikati se kratko imenujejo »Perčečevi fal-zifikati« "in so bili leta 1931. izdelani v Trstu. Perčec je s svojimi pomagači vtihotapil v našo državo velike množine teh fal-zifikatov in jih spravljal v promet. Oba Ljubljančana sta bila danes aretirana in na policijski upravi zaslišana. Neki Ljubljančan je zelo kompromitiran in ga bodo odvedli v Zagreb. V Zagrebu namreč se je policiji posrečilo prijeti italijanskega državljana in lesnega trgovca Bazilisca, ki je imel svojo agenturo lesne trgovine v Ljubljani, in pa Albrehta Besednjaka, ki ie imel že mnogo opravkov z oblastvi. Pri Baziliscu so našli 72 falzifikatov po tisoč dinarjev. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, spremenljive temperature, nekoliko bolj stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija prevladuje nad večjim delom evropskega kontinenta. Sekundarni ciklon. ki je pri nas povzročil deževje, se je umaknil pred višjim pritiskom, ki prodira v naše kraje iz zapadne Evrope. Zaradi tega se je nebo nekoliko zvedrilo, temperature pa eo padle. Pritisk je narasel za 0.1 do 7 mm posebno v zapadni Hrvatski. V Primorju je padel za 0.1 do 2 mm. Temperature so narasle v južnem Primorju, v ostalih krajih države pa so padle za 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Prehodno precej jasno in mirno vreme, ponekod še oblačno, kasneje zopet poslabšanje vremena. un O LE J V VELIKI IZBIRI -A.&E.SKftBERRE ašt kraji in ljudje Kam z rudarsko mladino Odprta pot v svet Ljubljana, 14. oktobra. Akciiski odbor za pomoč gladu j očim ru-danem S o ga osnovali rojaki iz premo-^'rfviriev v Ljubljani, si je nadel za fno svo m SUne šib nalog, posredovati rudarski mladini, ki zapušča osnovno ali meščansko šolo, pot do dela m življenja. Pudarri so v svojem značaju sicer zagnze-ni lokalni patrioti; dasi ne premorejo niti pesti zemlji m včasih niti žive duše kakšnega sorodstva v revirju, se po navadi vendarle ne morejo odtrgati od svojih priljubljenih Trbovelj, Hrastnika m Zagorja. Vendar v danih razmerah ni drugega izhoda kakor da pojde rudarska mladina ki bi 'v domači dolini zaman pričakovala kruha in zaposlitve, iskat svoje sreče v svet. Talentirani, kakor so, bi se rudarski fantje in dekleta brez dvoma dobro obnesli v raznih obrtih, v trgovini in po drugih službah Tako bi si rudarji tudi iz stiske lahko kovali svoj skromen kapital; njihovi otroci bi se zunaj lahko izobrazili v kvalificirane delavce, prcfesioniste in podobno m bi se pozneje lažje prebijali skozi življenje, kakor se dandanes njihovi očetje. Ce bi bile po revirjih že od vsega počet-ka organizirane instance, ki bi se bavile s praktičnim reševanjem tega vprašanja, bi se danes brez dvoma dali dosezati že le-t>i uspehi. Ljubljanski akcijski odbor se je Dred nekaj meseci obrnil s pozivom na gospodarske vrste naj bi trgovci in podjetniki pri sprejemanju učencev dajali prednost mladini iz revirjev. Ta odziv je našel povsem ugoden odmev in akcijski odbor je doslej posredoval že " kakih dvajsetih primerih. če vsa posredovanja niso povsem gladko dosegla smotra, je krivda samo v -,em, da mora odbor orati ledino. Kot prva je podružnica Bat'e v Borovem pri Vukovaru stavila odboru ponudbo da pprejme centrala v svoj znani internat, ki je edina rešitev ga za vzgojo svojega strokovnega delavskega naraščaja vzdržuje v Zlinu na Mo-ravskem ,8 fantov iz rudarskih rodbin, da se izuče čevljarstva ali kakšne druge pro-fesije, do katere imajo veselje. Socialni urad trboveljske občine je v sporazumu s potružnico Bat'e v Trbovljah izbral 8 dečkov iz Hrastnika in Trbovelj, a dasi sta odtlej minila že dva meseca, ni do danes še nikake končne rešitve. Starši in otroci, kar se samo ob sebi razume, nestrpno pričakujejo odgovora, ker je prilika, da se .pojejo fantje učit na Moravsko, v današnjih trboveljskih razmerah že kar majhna senzacija. Upati smemo najbrž, da bo tvrdka Bat a svojo obljubo izpolnila. Razen tega je akcijski odbor odnosno trboveljska občina intervenirala še v ceh vrsti drugih primerov. Tu pa tam se najdejo dobri ljudje, ki za daljšo dobo sprejmejo gladujočega otroka iz revirjev k sebi. Neka Sospa na Jesenicah je za leto dni vzela k sebi majhno deklico iz Trbovelj, ki se posuti pri njej kakor v devetih nebesih. Trgovci in obrtniki se oglašajo, da sprejmejo vojence, in upati smemo, da bodo zadovoljni eni in drugi zlasti v bodoče, ko bo akcijski odbor organiziral svojo posredovalno službo na najvzornejši način. Da se dobe najnujnejša sredstva, ki so potrebna pri tem delu — rudarski otroci po navadi ne premorejo niti nekaj dinarjev 2a vlak, da bi se peljali v kraj zaposlitve, kaj šele, da bi bili preskrbljeni z najpotrebnejšo obutvijo, obleko in perilom — prireja akcijski odbor te dni široko zasnovano nabiralno akcijo v Ljubljani m drugod. Za soboto pa je napovedan velik rudarski koncert v dvorani Uniona, na katerem bodo naše črne doline pokazale, kako se razumejo tudi na najlepšo umetnost. Gotovo je, da bosta tako akcija kakor koncert našla v javnosti najtoplejši odziv. Prisrčen sprejem praških stražnikov Ljubljana, 14. oktobra Pevski zbor praških stražnikov je doživel danes ob prihodu prav prisrčen sprejem. Bratski gostje so se pripeljali z dvema velikima avtobusoma v mesto po Tyr-sevi cesti pred glavno postajo, kjer jih je že pričakovala prav velika mmž;ca občestva, ki jih je iskreno pozdravila. Poleg občinstva so pričakali praške stražnike tudi zastopniki raznih društev, zastopnik bana inšpektor g. Guštin, predsednik JČL poslanec g. Rasto Pustoslemšek, konzul češkoslovaške republike g inž. Ševčik, podžupan profesor g. Jarc. številni odborniki JČ Lige, predsednik Češke Obce g. Skruž-nv, predsednik ZKD direktor g. Jug, zastopniki Hubadove župe in ljubljanskni pevskih dri.štev in pa strumna^ čera naših stražnikov z upravnikom g. Keršovanom, poveljnikom g. Grilom in številnimi policijskimi uradniki. Pri sprejemu je sodelovalo tudi mnogo dam, ki so poklonile češkim damam, ki so prispele v družbi svojih mož v Ljubljano, i .pe šopke svežega cvetja. Godba »Sloga« je zaigrala češkim stražnikom v pozdrav živahno koračnico. Praške stražnike je na- to pozdravil v imenu JČL poslevodeči podpredsednik g. dr. Stare, ki jim je želel prisrčno dobrodošlico in se jim zahvalil, da prinašajo k nam lepo češkoslovaško pesem. Zatem je pozdravil praške tovariše upravnik ljubljanske policije g. Vekoslav Keršovan. V imenu učiteljskih pevskih zborov je nagovoril drage goste g. Maks Jovan iz Št. Vida, ki se je obenem zahvalil za gostoljubnost, ki so jo bili deležni pred tremi leti učiteljski pevski zbori v zlati Pragi. Ko je godba »Sloge« odigrala češkoslovaško himno, se je zahvalil za prisrčen sprejem okrajni inšpektor praške policijske direkcije g. Vaclav Bašek. Praški stražniki pevci so nato odkorakali v družbi s četo ljubljanskih tovarišev in s predstavniki društev po Masarykovi in po Miklošičevi cesti proti mestu, kjer so poloižli na spomenik kralja Petra pred magistratom lep šopek. Po prisrčni svečanosti so se napotili spremljani od občinstva po Starem trgu, Cojzovi in Rimski cesti na Bleiweisovo cesto mimo banske uprave na policijsko upravo, kjer so jim nudili naši tovariši majhen prigrizek. Nevarnosti poplav minevajo Ljubljana, 14. oktobra Snoči in davi je po nalivih nastopilo prav hladno vreme, kajti na planinah in tudi po bližnjih gorovjih je zapadel sneg. Davi je bilo + 4 C, čez dan pa je postalo zelo toplo. Vode, ki so včeraj silno narasle, so začele že od polnoči naprej upadati. Pod vodo so na Barju še vasi črna vas. Lipe in Havptmanca. od koder se vode prav polagoma odtekajo. Do opoldne so bile pod vodo tudi nekatere barjanske ceste in stradoni, tako Peruzzijeva cesta, cesta na Havptmanco in v Črno vas. Ljubljanica je pri Zalogu padla za 1 m. Še vedno so močno pod vodo zaloški mlini ob Savi, tako Steletov, Plešnikov in Perlesov, ki so letos zaradi povodnji zelo trpeli. Sava je snoči med 22. in 23. uro dosegla pri Črnučah najvišje stanje, nad 5 m nad normalo. Pretrgana je bila na progi Ljub-1 jana-črnuče telefonska zveza. O polnoči je Sava začela upadati. Od Gameljnov do Tomačevega je trgala zemljo ob bregovih, ponekod do 5 m na široko. Vodomera pri črnuškem mostu sploh ni bilo videti. Promet na železniških progah je po poročilu ljubljanske direkcije normalen. Le na nekaterih mestih je še močno oviran. Reka Mislinja je v četrtek po noči tako silno narasla, da je pri postaji Št. Jedert pri Slovenjgradcu odnesla 140 m proge. Promet se tu vrši še danes s prestopanjem. Delavci hitro popravljajo progo. Med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami je voda silno narasla in izprala oporne nasipe proge. V Zidanem mostu drugače ni nič hudega. Proga Jesenice-Hrušica je sedaj v redu. Že snoči so delavci odstranili kamenje in zemljo, ki jo je bil hudournik Do- življenje in konec najlepše žene Pariza in najopasnejše vohunke med svetovno vojno Metro Goldwynfilm z nemškim dialogom Dopolnilo Paramountov avočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. Predstave ob 3., 5., % 8. in %10. Elitni kino Matica Telefon 2124 brčnik nanesel včeraj med hudim nalivom. Vse zasnežene se v solncu blestijo planine. Po poročilih iz Kranjske gore je tam snoči silno snežilo. Sneg je v ravnini proti Planici zapadel do 10 cm na debelo. Hude povodnji so bile na Notranjskem, tako v Loški dolini, Cerkniški in Planinski kotlini. Voda pri Golobini v Loški dolini, ki je zadnjič dosegla vodostaj 9.20, je dosegla 5 m nad normalo. Cerkniško jezero je pri Dolnjem jezeru doseglo 4 m, Planinska kotlina pa je zaradi zadnjih nalivov še vedno spremenjena v veliko jezero. Pri Lazah dosega voda nad 10 m. Po beležkah meteorološkega zavoda je v 18 urah padlo v Ljubljani 101.1 mm dežja, dočim v Mariboru 19 mm. Deževalo je sedaj skoraj po vseh kraiih naše države, tudi v Dalmaciji. Kako je bilo v Celju Celje, 14. oktobra Tretjo poplavo v treh tednih smo imeli v noči na soboto. Savinja z Voglajno vred je do polnoči narasla za 2.70 m nad normalo ter zalila del »Otoka« pri izlivu Suš-nice v Savinjo, levi breg ob Masarykovem nabrežju, športno igrišče pri »Skalni kleti« in cesto pod Starim gradom. Proti jutru je pričela voda upadati in je padla do snoči za 1.50 m. Sreča je bila, da je pričelo v petek proti večeru v planinah snežiti in da je nastopil mraz, zaradi česar je dež ponehal, sicer bi bila nova katastrofalna poplava neizogibna. Vodovje je na-nosilo v petek in včeraj zopet nove množine gramoza, ki sedaj še bolj ovira redni odtok Savinje pri Celju in bo ob vsakem večjem deževju nevarno ogražal celjsko kotlino. Položaj je tako obupen, da bo treba takoj pričeti z izvedbo regulacijskega projekta. Žalostna usoda borne domačije Kamnik, 14. oktobra. V petek dopoldne si je ogledala posebna komisija škodo, katero je povzročila zadnja poplava v kamniškem okraju, v največjem nalivu si je ogledala razdejanje ceste na Iverju in pod Stahovico, in ocenila škodo na razrušenih mostovih v Stahovici, na Duplici in pri Radomljah. Ponovni naliv je že v torek zjutraj napolnil strugo Bistrice z deročo vodo, ki je pričela svoje razdiralno delo. v Stranjah na levem bregu nasproti Bodljaja je voda izpod jedla travnik in prod do lesene hiše tovarniškega delavca Tomaža Smolnikarja Ob hišo, ki je bila včasih 100 metrov daleč od struge Bistrice, so zdaj butali valovi, ki so jih z vedno večjo silo izpodjeda-li temelje. Stanovalci so takoj videli veliko nevarnost, da voda hišo poruši, in so sredi noči morali z domačije. Pomagali so jim tudi soseje, da so odnesli iz hiše vse premičnine, pobrali opeko iz strehe in sploh vse, kar so mogli v naglici odnesti in trgati od stavbe, ki se je že nagibala v strugo. V petek je po hudem nalivu spet zrasla voda v strugi. Valovi, ki so pričeli butati v napol porušeno hišo, so kmalu dokončali svoje delo in opoldne je hiša izginila pod vodo, Bistrica pa je imela spet prosto pot. da odnese še več sveta. Hišico Tomaža Smolnikarja je poznal skoro vsak, in tudi vsak je vedel njeno tož-no zgodovino. Tomaž Smolnikar, delavec v drž. smodnišnici, jo je menda delal skoraj 10 let. Kakor čebela je dolga leta nosil na kup kamenje, opeko, deske in tramovje, nato pa se je vrgel na delo in v prostem času sam gradil svoj dom. Že v pogostih poplavah prejšnjih let je Bistrica močno poškodovala levi breg in se čimdalje bolj bližala Smolnikarjevi domačiji. Izdolbla si je globok in oster ovinek, dokler ni slednjič odnesla borne domačije. škoda bi bila še večja, vendar pa je v planinah snežilo in tako dober del padavin ni prišel v strugo. Snežilo je že prav globoko v dolino. Nekaj snega je dobil že sv. Primož, pa tudi v Bistrici je naletaval. Aleksander Čerepnjin Na velikem simfoničnem koncertu ljubljanskega opernega orkestra, ki se bo vršil v ponedeljek v Unionski dvorani, nastopi sloviti ruski skladatelj in pianist Aleksander Čerepnjin z več svojimi deli, potem bo prisostvoval tudi premieri svoje opere >01-01« v ljubljanskem opernem gledališču. Aleksander Čerepnjin se mudi že dalj Saša v Jugoslaviji in proučuje njeno muzi-kalno produkcijo. Stoji namreč pred veliko turnejo v Ameriko, kjer hoče propagirati slovansko muziko. Rodil se je 8. jan. 1899. v Petrogradu kot sin znamenitega skladatelja Nikolaja Cerepnjina, čigar balet >Za-čarani ptič« bo izvajala ljubljanska opera istočasno z »Ol-Olonu. Glasba je mlademu glasbeniku tedaj že po rojstvu v krvi. Od 1. 1918. do 1921. je bil glasbeni ravnatelj Komornega gledališča v Tiflisu, na kar je ostavil Rusijo in živi, v kolikor se ne mudi na koncertnih potovanjih, v Parizu. Kot pianist uživa mednarodni sloves, a tudi kot skladatelj. Njegovih del, pred vsem orkestrskih, komornih in klavirskih, je cela vrsta, zložil pa je doslej t.idi štiri odrska glasbena dela: opero >01-01« (prva izvedba 1. 1928 v Weimarju), opero »Sobei-dina poroka« (prva izvedba lansko leto iva Dunaju), baletni sketeh »Training< in balet v štirih slikah ^Ajantove freske«. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Trikratni jubilant Kdo izmed planincev m smučarjev naše države ga ne pozna ? To je France D e ž -man, po domače »Suhe«, iz Luč doma, oskrbnik SPD na Kocbekovem domu na Korošici! Praznoval je pravkar svoj 75. rojstni dan in obenem štiridesetletnico oskrbništva na Korošici. Ta gorska korenina pa praznuje letos tudi svojo zlato poroko z zvesto ženko Ano v Lučah. Vse to neopaženo in v samoti med svojemi ljubimi gorami, če pa je človek tako priljubljen kakor triktratni jubilant, tako poznan pri planincih in smučarjih iz vseh krajev, ni mogoče, da bi vse to šlo mimo nas. Zato naj sprejme čestitke vseh nas, ki ga poznamo. Prepričani smo, da v vsej Evropi ni oskrbnika, ki bi kljub tej starosti oskrboval svoj dom v taki višini — in to celo po zimi. želimo Suhcu, da še mnoga leta zdrav in čil med svojimi gorami zvesto pomaga SPD! A. K. Perilo Vam bo trajalo leta in leta Ure in ure trajajoče krtačenje, brezobzirno rrvencanje uničuje dandanašnje fino, dragoceno perilo. S Schichf-ovim Radionom, tem samodejnim pomočkom, izgine, kakor bi trenil, vsa nesnaga. Zakaj v raztopini Schicht-ovega Radiona se med kuhanjem (vsaj 15 minut) razvije na milijone kisikovih mehurčkov in poganja milno peno skozi tkanino. Oni spravijo nesnago tudi iz najgostejših vlaken, kjer se z mencanjem in krtačo nič ne opravi. Schichtov Radion stalno v pralnem kotlu, potem bo Vaše perilo prizanesljivo negovano in ostane dolgo, dolgo kakor novo.; Obramba pred nočnimi napadi letalcev Beograd, 12. oktobra. Že nekaj dni se vrše vsak večer in vsako noč zelo slikovite vežbe naših modernih protiaeroplanskih sredstev v zvezi z letalstvom. Čim se zmrači nad Beogradom, že se pojavijo nad mestom prvi žarki ostre, modrikaste svetlobe. Takole okoli 20. ure se začuje jeklena pesem aeroplanskega motorja v temni noči nad Zemunom. Vedno bliže in bliže prihaja, ali naše oči ne vidijo ničesar. 'Poskušamo z daljnogledom, ali tudi tu ni uspeha. Še malo — in črno noč preseka na dvoje dolg. tanek, slepeč žarek protiaeroplanskega reflektorja, ki se nahaja tam nekje na Banjici. Mehanično oko avtomatsko para nebo in uprto v temno noč išče nevidnega sovražnika, ki plove skozi noč brez luči, brez vsakega obeležja. Vse bliže, vse bliže prihija... Takoj za prvim žarkom blisne, drugi, tretji, četrti, peti... Vsi mrzlično preiskujejo nebo, preskakujejo drug drugega, sestavljajo lepe in slikovite pahljače. Ali kar naenkrat se na temnem nebu zasveti majhna mušica, vsa srebrna in svetla... Sovražno letalo! Ha, dobili so ga! Protiaeroplan-ski topovi zapojo svojo čudno pesem z jeklenimi glasovi. Reflektorji pa drže v šahu ujeti aeroplan. Še par strelov in zopet vse objame tema, motor drvi skozi noč in čez nekaj minut se igra ponovi. Vsakokrat je slika drugačna. Enkrat uspe sovražnemu letalu, da pride tik do baterij in reflektorjev neopaženo, drugič ga ujamejo, čim se pojavi v daljavi nad Savo in Dunavom. tretjič ga kakšen žarek oplazi, ali pilot ubeži z naglo kretnjo na desno ali na levo; potem pa nastane joj. Vsi hkrati ga preganjajo, da bi ga vjeli v svoje žareče klešče. Iz teh klešč ne ube-žiš tako hitro! Kadar je sovražnik v njihovih svetlih čeljustih, ni več daleč tre- Mariborska strelska ekipa, ki je na vsedr-žavnih strelskih tekmah v Beogradu osvojila S. mesto. Od leve na desno stoje: Anton Majer, Dušan Hinič, Robert Vukmanič; sede: dr. Hugon Robič in prof. Pero Cestnik, državni prvak. nutek, ko ga zgrabijo jeklene čeljusti tem-pirnih granat in šrapnelov, iz katerih ni rešitve. Glavni pomočnik reflektorjev, mehaničnih oči, so mehanična ušesa. Ta imajo nalogo, da odkrijejo sovražnikove aero-plane že takrat, ko jih mi niti ne slišimo. Z zelo kompliciranimi napravami najdejo ta ušesa smer in višino, iz katere se bližajo nevidni sovražniki. Avtomatično spo-roče novico reflektorjem in naenkrat se sovražni letalec znajde v žarečem in slepe-čem snopu svetlobe, iz katere ni rešitve. Težki bombarder, obložen z bombami, je sam za sebe težek ptič, pretežek, da bi bil gibčen, pretežek, da bi z naglim okretom ušel svojim sovražnikom na zemlji. Vsak nagel okret je za njega smrt, polomijo se krila. Zato se premikajo vsi bombarderji tako počasi, težko, pretežko. Ponoči so izvrsten plen okretnim in gibčnim zračnim lovcem, ki jih čakajo v temini neba, a pod pokroviteljstvom svojih reflektorjev. Saj vemo, da vojne ne bo, — ali vendar, če bi se to zgodilo, ne bo tako hudo, kakor nekateri govorijo. Naša armada se prizadeva, da z najmodernejšimi sredstvi, pri katerih so pravi vojaki s srcem in dušo — kar je ravno tako važno kakor prvo, če še ne važnejše — prepreči vse nakane bodočih sovražnikov. PRIDE! PRIDE! GUSTAV FROHLICH GEZA VON ROLVARY ROBERT STOLZ GLAS SRCA od- PRJSTOPAJTE K AEROKLUBU Ali je žarnica dobra ali slaba? Po njeni zunjanosti tega ne morete ugotoviti. Svetlobni efekt in poraba toka se pokažeta šele ob vporabi. Večkrat ste se že zmotili: Luč je bila slaba — račun za porabo toka pa strašno velik! Kupujte vsled tega ekonomično žarnico, katera da ob mali porabi toka najboljšo svetlobo: OS RAM Jerman Celjski" na beograjskem odru r. _Beograd, 12. oktobra. Prišla je jesen, naše ptice selilke, naši »dopustniki«, so se menda vrnile že vse in pričenja se naša »družabna sezona«. Otvo-rilo jo je kulturno-prosvetno društvo »Edinost« z uprizoritvijo dr. Novačanovega »Hermana Celjskega«. Nekaj je pač doprinesel dolgi poletni premor, storila je svoje tudi pripomba na vabilu, da je čisti dobiček prireditve namenjen poplavljencem v Sloveniji, največ pa gotovo želja, da si ogledamo delo, ki pač ni vsakdanje v naši dramski književnosti: pa je bil v soboto zvečer Češkoslovaški dom v Garašaninovi naravnost nabito poln, dvorana in galerija, in smo prepričani, da bi ne bilo prostora za vse občinstvo, če bi marsikdo tistih, ki si je nabavil vstopnico, ne bil zadržan. Tako lepo zasedene dvorane menda še nismo imeli, odkar se prirejajo slovenske gledališke predstave v Beogradu. In občinstvo se tudi ni varalo v svojem pričakovanju, da se mu bo nudilo nekaj izrednega. Novačanov »Herman Celjski« ni lahka stvar niti za naš najboljši oder, pa smo v resnici z nekako bojaznijo, z nekakim dvomom sprejeli obvestilo, da se je »Edinost« lotila tega dela. Dovolj je bilo treba poguma zanj, ali je treba sedaj priznati, da je trud, ki so ga »Edinostni« igralci vložili v to uprizoritev, obrodil hvale vreden sad. Ni bilo ravno' vse tako, kakor bi moralo biti, nekatere vloge niso bile izvedene primerno celoti in zamisli piščevi, toda je treba reči, da je splošno predstava presegala precej daleč povprečnost diletantskih prireditev. Marsikaj je seveda treba pripisati zlasti nedostatku odrskih in ostalih sredstev, s katerimi se je treba boriti, a to in ono pa morda tudi režiji, ki si v takih razmerah težko pomaga iz zadrege, pa je take stvari treba izpregledati. Ne gre pa to v pogledu umevanja posameznih vlog in njihovega sklada s celoto in je take zmote treba pokazati, da se popravijo. To velja zlasti za vlogo Jošta, katerega besedilo drame samo označuje za Hermanove-ga vrstnika, pa smo ga gledali na odru v maski in vsem nastopu mladega moža dobrih tridesetih let, mlajšega od Friderika, gledajočega nekako sramežljivo v tla, ali pa jezno nekam v vis, namesto da je nastopal kot star, v dolgoletnih bojih osivel možak, ki je v njih zgubil vero v vse, naučil se sovražiti žensko in si ohranil samo zvestobo In vdanost svojemu gospodarju. Napačno izoblikovanje te vloge je precej motilo in še tem bolj, ko so bile ostale večje vloge: naslovna v rokah režiserja Milana Pirnata, Slavka Lamprehta Aron, Anice šolinčeve Veronika in Ruše Fortičeve Barbara, dobro zamišljene in dosledno izvajane z ne majhno spretnostjo. Hermanu je pač tu pa tam ušla dostojanstvenost vladarja, kar bi se bilo morda vsaj ponekod manj opazilo ob primerni postavnosti njegovega uprizar-jalca, toda v ostalem je bila vloga izvedena prav dobro. Isto velja v polni meri za Aro-na. Veronika je tu pa tam nekoliko preveč podeklamirala, drugače, zlasti v prizoru s Hermanom in pri svidenju s Friderikom pa je bila vredna vse pohvale. Barbaro je do preloma podala gdč. Fortičeva kar najbolje, pozneje pa je nekoliko popuščala in nekatere njene kretnje niso bile kretnje razjarjene — kraljice. Zvonka Ermenca Eneja Silvij in Lojzeta Savinška pater Melhijor sta bila vsak po svoje dobra, toda Melhi-jorjevi zgovornosti bi bilo treba vdihniti onega nevedniškega pobožnjaštva, ki ga tako značilno razlikuje od prosvetljene vernosti Piccolominijeve. Male vloge Friderika, Hermana sina in Blažene so bile v splošnem zadovoljive. Frideriku bi bilo vsekako treba več viteškega ponosa, ki daje besedi V3e drugačen žvenk, Hermanova maska pa prav čisto nič ni odgovarjala očetovemu očitku: namesto trebušnika smo gledali mršavca. Prav všeč nam je bil vitez He-rič Stanka Renka. židovska trojica, ki je bila v prvem dejanju zelo primerna, je bila pozneje nekam preveč razposajena. Maske so bile dobre. Jetničarka Pavle Goršetove je zelo gladko znala svojo vlogico. Skupinski nastopi so bili dobro urejeni, le nastop množice, ki se poteguje za Veroniko, naj bi bil živahnejši. Oprema je bila sicer skromna, pa vendar pristojna, primerna času, v katerem se vrši dejanje. Kulise so pa seveda morala nadomestovati zagrinjala. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno s predstavo in je z obilnim odobravanjem ponovno priklicalo igralce pred zastor. Tako se je torej pričela naša letošnja družabna sezona in nam njen tako lepo uspeli začetek obeta še marsikak lep večer. »Edinosti«, ki je imela pogum, da se je lotila te težke naloge in jo tudi s tako zadovoljivim uspehom izvršila, pa naše iskrene čestitke! In še tem rajši, ko je gotovo ostal lep prebitek za nesrečne poplav-ljence v Sloveniji. Ob 45 letnici Sloge, obrambnega društva ljubljanskih višjih realcev Član nekdanje Sloge, važnega narodno-obrambnega društva višjih realcev v Ljubljani, nam je poslal naslednji dopis: Ko so pomladi praznovali Preporodovci svojo 201etnico, se je izrazila iz vrst bivših Slogovcev želja, da bi se sestali ob 451et-nici Sloge, ki je bila za slovenske realce v Ljubljani morda še večjega pomena kakor Preporod za svoje člane. Ta je imel namen, pridobiti svoje članstvo za jugoslovensko smer, Sloga je imela pa za svoj poglavitni smoter, obvarovati slovenske realce pred potuičenjem. Svoječasna realka v Ljubljani, ustanovljena s pomočjo Kranjske hranilnice, je bila največje nemškutar-sko gnezdo. Na tem zavodu ni bilo mesta za slovenske profesorje razen slovenščine in nekaj drugih izjem. Dijaštvu se je vedno poveličeval nemški narod in se je na mladino pritiskalo z raznimi sredstvi: z laskanjem, denarjem, slabimi redi in grožnjami. Ni čudno tedaj, da se je marsikateri slovenski realec ponemčil in je kot visoko-šolec nosil karniolsko čepico ali pa je postal narodno mlačen in se je vpisal v internacionalno dijaško društvo »Libertas«. Da se zajezi ponemčevanje slovenskih realcev in se jim nudi možnost krepitve narodne zavesti, je ustanovilo pet realcev 7. aprila 1. 1868. društvo Slogo. Bili so to: Kotnik Fran H*i je volil Družbi sv. Cirila in Metoda precejšnjo vsoto), Gorup Ivan (znani že umrli bogatin z Reke), Valenčič Ivan (ki živi sedaj kot veleposestnik v Trnovem pri Ilirski Bistrici) in Znidaršič Josip in Schrauzer Oragotin, ki sta oba že umrla. Poleg zbujanja narodne zavesti je imelo društvo tudi namen, seznanjati člane s slovenskim slovstvom, češ: »uče naj se pisati pravilno slovenščino in goje med seboj iskreno prijateljstvo; seznanjajo naj »e tudi z drugimi slovanskimi jeziki.« Z ustanovitvijo Sloge se je potujčevanje slovenskih realcev ustavilo, saj so se v vrstah somišljenikov navduševali za našo slovensko reč in se krepili za odpor proti tujemu navalu. Dasi slovstveni proizvodi Slogovcev po večini nimajo posebne vrednosti, vendar je v Sloginem arhivu nekaj prav lepih pesmi našega velikega Ivana Cankarja, ki je bil tudi Slogovec. Tudi sicer so bili Slogovci možje, ki zavzemajo danes važne položaje, kakor profesor Ja-roslav Forster, ravnatelj kemičnega prei;s-kuševališča v Ljubljani inž. Turk Jakob, mestni gradbeni direktor inž. Prelovšek, znani organizator industrijcev inž. Lenarčič Milan, operna pevca Betetto Julij in Križaj Josip, predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda inž. Mačkovšek Janko, direktor mestne plinarne inž. Bartl Ivan in drugi. Delovanje »Sloge«, o katerem so bili poučeni tako slovenski kakor nemški profesorji, je bilo ustavljeno 1. 1912., ko je zapihal močan protislovanski, osobito proti-jugoslovenski veter in se je bilo bati re-presalij. Med svetovno vojno društvo tudi ni moglo delovati, po prevratu je pa v svobodni Jugoslaviji izgubilo svoj pomen in namen. Da si obudimo spomine in se seznanimo Slogovci raznih letnikov ter hkra-tu proslavimo 451etnico ustanovitve Sloge, smo si zbrali soboto 21. t. m. za naš sestanek. Pri tem bomo počastili spomin ustanovitelja Kotnika Frana na njegovem grobu na Verdu pri Vrhniki in našega odličnega člana Ivana Cankarja pri njegovem spomeniku na Vrhniki. Na Vrhniko odide-mo z glavne postaje ob 11.55 ter se snidemo po kratkih navedenih spominskih slav-nostih pri »Nacetu« na Vrhniki. Ob 17.30 se odpeljemo z Vrhnike. Nato bo ogled spominske razstave (zapisniki sej, slike, dopisi, predavanja in ocene, arhiv in drugo) v odborovi seji jahalnega odseka Ljubljanskega Sokola (Narodni dom). Ob 19.30 bo prijateljski sestanek v posebni sobi Slamičeve restavracije. Slogovcem smo razposlali posebna vabila in se jih je tako za izlet na Verd-Vrhniko kakor tudi za prijateljski sestanek Eri Slarroiču priglasilo že prav lepo število, fpamo tedaj, da bomo 451etnico ustanovitve naše Sloge praznovali brez posebnih priprav, banketov in drugih prireditev, v resnici prijateljsko in složno! Miklova Zala - opereta Krstna predstava v Krekovem domu na Jesenicah Jesenice, 14. oktobra. Splošna kulturna zmeda je preteklo nedeljo krepko udarila nov pečat na naš kulturni obraz. Rodila se je Miklova Zala — opereta. Naj bo ob tej priliki, ko se je delo predstavilo javnosti, dovoljeno, spregovoriti odkrito in iskreno besedo. Ne želim govoriti toliko o delu samem, ki je premalo pomembno niti originalno (kot opereta namreč), kolikor o kulturno kritičnem vprašanju, ki je zdaj preveč zaze-valo, da bi še mogli mimo mimo njega in je torej zadnji čas. da trezno razsodimo in potem odločno krenemo ali na desno ali na levo. Nujno je potrebna rešitev, orijen-tacija. Da pojdemo zavestno navzgor ali pa zavestno navzdol. Moderno življenje je izoblikovalo moderno umetnost.« Postavilo jo je na piedestal degeneriranega naturalizma in hedonično čutnega razpoloženja. Najbolj ustrezajoča forma je pač — opereta. Količkaj kulturno usmerjen človek pa danes ve, da je opereta pač samo najboljše in golo sredstvo za prosto zabavo in uvod k razvratu, pa nič drugega. Žalostno je, da na škodo prave umetnosti opereta uživa ugled, vso pozornost in re-špekt. Provincialno pojmovanje jo ie Dostavilo še više, za vzor in višek oderske-ga ustvarjanja, kot najvišjo razgledno točko (do katere vodi čudovito kratka in lahka pot). Opereta je osvojila svet. Zato pač lahko upravičeno lažemo sami sebi, da se po farizejsko valjamo v blatu, obenem pa na vse grlo izpričujemo svojo visoko kultur-noet. To je škandal. Da pa smo iz Miklo-ve Zale napravili moderno opereto madžarskega stiia. je največji in neodpustljiv kulturen škandal. To je neodpuetljivo, da nam ni dovolj tujega šunda in smo Sli in v zaslepljenosti sneli z vratu svetinjo in jo vrgli v mlakjžo. To je nečastno, da smo plemenit cvet slovenskih narodnih spomenikov izdajavsko prodali in zlorabili za cenen užitek. Zato, da vleče in vabi. Samim sebi smo pljunili v obraz. Nekaj besed stvarno o opereti: Pisatelj in komponist, oba sta se potrudila, držeč se operetne stilistike, da sta vzela iz povesti golo vsebino, kar pa je za prislno opereto še potrebno, sta si izmislila in dodala, Tako smo dobili >narodno< opereto, vsebujočo narodno z godbo e pretresljivo tragiko narodnega življenja, ki pa so io banalni nastopi, dovtipi, šlagerji in neprestani plesi srečno izganjali in ubijali. Kako je mogoče, da je šlager-interpretacija pristno narodnega duha in čuv9tvenosti? Šlager in narodna pesem sla se brezobzirno mešala. Zdravemu človeku se tako početje upira. Zdelo se je, kot da bi resnega, poštenega človeka šiloma našemili in ga tako globoko razžalili. In to so storili. Razkošje in.sijaj oprebie sta bila na višku. To pa je bilo tudi vse. Opereto je vprizorilo novo ustanovljeno drjštvo »Aljaž« v Krekovem dbmu kot otvoritveno predstavo. Društvo je s tem storilo pač zelo žalosten poklon spominu svojega pokrovitelja. Dvorana je bila polna. Občinstvo se je silno —zabavalo. Društvo se očitno zadovoljuje z golim materialnim uspehom, »publikunK pa s farizejsko zaslepljenostjo. Kdaj se nam bodo odprle oči? Žalostno je še to, da se je krstna predstava vršila na obletni dan koroškega plebiscita. V Ljubljani vse igra na harmoniko! Ljubljana, 14. oktobra. Po vseh državah poje dandanes harmonika. Široko razmahnjeni mehovi vzbujajo prešerno radostno razpoloženje. Ali iz narodnega instrumenta je profinjeno postala harmonika orkestralni instrument, vreden upoštevanja najstrožje glasbene kritike. Pouk v igranju harmonike se danes vrši na mnogih evropskih glasbenih šolah. Zlasti v Franciji in Nemčiji je danes že na tisoče harmonikašnih orkestrov. Vzgoja se pričenja mestoma že v otroških vrtcih. Tudi mi ne zaostajamo. V Mariboru že imamo zbor ljubkih fantkov in punčk, ki je ubral prve lovorike z nastopom pred kraljevo družino na Bledu in nato v Zagrebu, kjer je navdušenje med občinstvom prekipevalo. V Ljubljani se je z letošnjim šolskim letom začela orati ledina. Na liceju se že učijo punčke in fantki v dveh skupinah ;n bodo prav kmalu dozoreli v zbor majhnih harmonikarjev in orgličarjev. Resno iniciativo pa je povzela letos tudi šola Glasbene Matice, kjer se poučuje igranje na hroma-tično harmoniko. Izgledi so torej najboljši, da bo v kratkem postala harmonika, ki je itak že od nekdaj naš domači instrument, splošna družabna potreba, željena vsepovsod, v vsakem domu, vsaki družbi, v šoli, na izletih, planinah, pri vojakih in — ni treba poudariti — pri ohcetih, samo ne pri pogrebih. V Ljubljani se zdaj lahko naučite igranja na dvovrstni, trivrstni, navadni kroma-tični in piano akordni harmoniki. Čim večje je število kandidatov in kandidatinj, tem cenejši je pouk. Dame, zlasti tudi gospe, nikakor niso izključene. Le korajžo, neizmerno bo užitka in zabave za vsakogar in za vse življenje. Z novembrom bo začetek tečaja za odrasle. Prijave se sprejemajo dnevno na Blehveisovi cesti 21 pritličje od 10. do pol 14. Citajte tedensko revijo „1IVLJENJE IN SVET" KULTURNI PREGLED Mirko Banic: Crucifies au carrefour La Yougoslavie vue par un Croate. Pariš, Bossuet. Konec Od one kretnice našega političnega življenja do danes je minulo pet let, in sicer pet usodnih let. Vse naokrog smo svedoki dogodkov, spričo katerih izgleda spor za čisto ali »usmerjeno demokracijo« malenkosten, če ne že smešen. Vidimo, kako padajo na vseh straneh pod neizprosno težo socialnih, pred vsem pa gospodarskih udarcev, ponajveč od navdušenem pritrjevanju narodov stebri demokracije. Demokracija je res najldealnejša vrsta oblike vladanja, toda ustvarjena je le za dobre čaee, ko je gospodarski, politični in socialni red v popolnem ravnovesju, ona je režim socialne idile. Ko pa mine ta idila ter napočijo nemirni dnevi in pride doba socialnih in gospodarskih potresov, tedaj se mora demokracija umakniti drugi čvrstej-ši obliki. Za to resnico je vedel že republikanski Rim, ki Je imel za čase, ko je država zašla v nevarnost, diktaturo kot državno politično ustanovo, ehak položaj je podelila Francija Clčmenceauju med vojno, v današnji dobi pa vidimo, da se skoraj ves svet rešuje pred demokracijo v čvrstejše politične oblike. Poglejmo le Roo- seveltovo Ameriko, Mussolinijevo Italijo, Hitlerjevo Nemčijo, Horthyjevo Madžarsko, Dollfussovo Avstrijo, Pilsudskega Poljsko, Kemalovo Turčijo, Azanovo Španijo itd. Izjemni časi zahtevajo izjemno stanje. Vse navedene držve, ki »o se zatekle pod vodstvo krepke roke, da jih izvede iz današnjega vrenja, so pa v primeri z nami v naravnost za vi dnem političnem položaju. Ni se jim namreč treba boriti tako kakor nam proti dvema nepomirljivima sovražnikoma, fašističnemu in papeškemu Rimu, katerih udarci neprestano butajo ob temelje naše države. Da nam streže fašistični Rim že od našega rojstva po življenju, za to ni treba dokazov, ker nam to pove že instinkt samovzdrževanja. Italija je računala, da bo po razpadu Avstro-ogrske nastalo ob njeni vzhodni meji več majhnih državic, med katerimi bi ona igrala vlogo voditelja in razsodnika. Namesto tega vstane ob vzhodnem Jadranu velika Jugoslavija. Od tega dne se zaganja Rim neprestano ob našo državo, skušajoč doseči, če že ne njenega razbitja, vsaj takšno organizacijo, ki bi oslabila njeno notranjo moč in jo napravila manj odporno. Tradicionalna politika evropskih velesil je že, da se bore proti močnim političnim tvorbam ob svoiih mejah. Takšno politiko je vodil že Ludovik XIV., ko je skušal pre- prečiti zedinjenje Nemčije, ista politika je vzrok, da Angleži tako ljubosumno čuvajo nad neodvisno Belgijo, enake tendence vidimo v Franciji, ko skuša 1. 1919. v Parizu odcepiti Porenje od Nemčije, in isto politično formulo uporablja sedaj Italija, ko hoče razkosati Jugoslavijo, v to svrho ne deluje le Italija z vsemi sredstvi od zunaj proti obstoju naše države, temveč skuša povzdigujoč enkrat Srbe, drugič Hrvate, zanesti spor med oba jugoslovenska plemena. Do 1. 1928. so imeli Srbi njeno naklonjenost in ob vsaki priliki jih do tedaj Italija hvali in ponižuje Hrvate, od tedaj pa izgube Srbi njene simpatije, ki preidejo na' Hrvate. Italija podpira s to razdiralno politiko z vsemi sredstvi federalistične tendence v našem narodu, upajoč in ne neupravičeno, da bi pri plemenskem duhu, ki se je pokazal v povojni dobi v tako močni obliki, bil federalizem začetek konca. Spričo tega dejstva zagreši vsak Jugoeioven, ki se zaveda vulkana, ob katerem sedimo, pa se kljub temu še ogreva za federalistične načrte, izdajo nad svojo domovino: Spretna fašistična politika nas je znala obdati v letih do 1928. z debelim obročem sovražnikov, ki se je vedno tesneje zoževal okrog našega narodnega telesa. Bili smo podobni obkoljeni trdnjavi, ki lahko pričakuje, če pade. le svoje uničenje. V tem žalostnem položaju pa smo si mi privoščili zabavo, da skačemo drug drugemu za vrat in gledamo, kako bi se medsebojno in posredno s tem tudi skupno oslabili. Novi Kmetijski vestnik Podbiranje in spravljanje gnilega grozdja Čeprav 6e je letos splošna trgatev po Dolenjskem zakasnila za nekaj tednov, bi s« odložila še najmanj za 1 teden, če bi bilo vreme količkaj ugodno, ker vse grozdje še ni dovolj dozorelo. Zato so posamezni srezi in posamezne občine v vinorodnih krajih odredili, da se naj splošna trgatev odloži do druge polovice oktobra. Vinogradniki spoznavajo to potrebo, toda višja sila hoče drugače. Zaradi pretežno prav ugodnega toplega jesenskega vremena se je grozdje v zadnjem času zelo popravilo in še prilično dozorelo, toda po preobilnem deževju prejšnjega tedna je pričelo zlasti belo grozdje ponekod tako gnitij da s predtrgatvijo nikakor ne morejo odlašati, tem bolj, ker bo do zopetnem dežju grozdje še bolj naglo gnilo. Preudarni večji vinogradniki kljub temu zavlačujejo splošno trgatev, to je, ne trgajo vsega grozdja skraja, zlasti ne gnilega in zdravega skupaj, marveč podbirajo začasno le gnilo in nagnito grozdje zase in že dozorelo grozdje zgodnjih sort, kakor portu-galko, žlahtnino in druge pa zase, medtem ko puščajo zdravo in še ne dozorelo grozdje na trti, kar je posebno za črno vrsto kav-ščine ali žametno črnino, ki pozno dozori, posebno priporočljivo. Tako deljeno delo je sicer zamudno in drago, toda se izplača, osobito letos, ko bo pridelek precej pičel, ker tudi iz gnilega grozdja (podberin) napravimo lahko prav dobro, povsem zdravo pijačo brez vsakega neprijetnega, postranskega okusa in duha. To spravljanje in pripravljanje ni združeno s posebnimi stroški, marveč zadostuje le, da nabrano gnilo in nagnito grozdje, belo ali črno, ali oboje skupaj, takoj sproti sprešamo, ko ga je za eno prešo nabranega, ne da bi ga poprej rebljali ali peclja-li, tako da ne more niti najmanj zavreti na tem tropu. Naprešani mošt istotako sproti vlivamo v prav močno zažvepljan sod (lVt do 2 asbestna trakca na 100 litrov mošta ali 4 do 6 trakcev na polovnjak) ter ga pustimo tako zažveplanega 1 do 2 dni v dotičnem sodi, da se glavna, smrdljiva gošča sesede, pa odtočimo čistejšo tekočino v drug snažen, nezažveplan sod in pustimo mošt tu povreti s čistimi kvasnimi glivicami pod kipelno veho. Ako pa imamo na razpolago eprešan trop zdravega pokipele-ga ali še ne pokipelega grozdja, vržemo gnil mošt na ta trop ali drozgo in pustimo, da na tem zdravem tropu pokipi. V pomanjkanju primernega soda zlijemo spre-šani mošt gnilega grozdja v odprto kad ter mu dodamo, jter v odprti kadi ni mogoče z uspehom žveplati, 20 do 25 gr kalijevega metabisulfita na vsakih 100 litrov tekočine. Prvotni mošt zažveplamo, odnosno ga bi-sulfitiramo tako močno zaradi tega, da preprečimo njegovo začetno kipenje z nezdravimi glivicami, katere z žveplenim dioksidom zamorimo in se sedejo takoj s smrdljivo goščo in drugo nesnago na dno soda, odnosno kadi. Pri pretoku tega še ne zakipelega mošta iz prvega soda ali kadi v drug sod, namreč po preteki 1 do 2 dni, pa opustimo ponovno žveplanje, odnosno bi&ulfitiranje, da tako prezračeni in prvotnega žveplovega dvo-kis*a oproščeni mošt laže in hitreje pokipi z zdravimi, posebej dodanimi čistim[ kvasnimi glivicami. V ta namen se poslužujem) z izvrstnim uspehom umetnih kvasnih glivic, ki jih dobimo iz kmetijskih kontrolnih postaj v Mariboru, Zagrebu, Klosterneubur-gu. V pomanjkanju teb pa si pomagamo enostavno s tem, da prilijemo 1 do 2 škafa lastnega, že kipečega mošta od zdravega grozdja boljših vret in ga pustimo povreti skupno pod kipelno veho. Poslednjega dodatka pa ni treba, če vržemo mošt gnilega grozdja na lahko sprešan trop ali drozgo zdravega grozdja. Delno ali popolno po-vretje takega mošta na tropi ima še to prednost, da izgubi med vrenjem mnogo slabega okusa po gnilem. Sploh izgubi mošt z opisano celotno manipulacijo mnogo na neprijetnem okusu po gnilem in na neprijetni barvi; popolnoma pa odvzamemo takemu moštu, odnosno pozneje vinu zopern okus in neprikladno barvo z dodatkom rastlinskega ogljenega pra-h j eponita (50—1000 gramov na hI) po dovršenem burnem kipenju. Eponit potegne slab okus nase, obenem razbarva tekočino in 6e kaj hitro sesede na dno z drugo goščo vred. Čez 3 do 4 tedne, kni se umiri in 8am ob sebi precej učisti, pretočimo učiščeno tekočino v malo zažveplan 60d enake velikosti (1 trakec na polovnjak; če rjavi na zraku, pa 2 trakca) do vrha in ga na rahlo zapremo in pustimo v miru, da se popolnoma učisti. Če treba, ga pozneje lahko še umetno scistimo z želatino ali s kakim drugim čistilom. Za primer, da nimamo pri tem pretakanju drugega primernega soda na razpolago, pretočimo enostavno v čisfo kad, izpe- režim je končal s tem nesmiselnim početjem, uvedel je enotno vodstvo in na ta način naš položaj in ugled v inostranstvu neprimerno dvignil. Ce danes pogledamo svet, vidimo, da izginjajo pod pritiskom razmer celo tisočletne federacije, ker sili nujnost narode k vedno tesnejšemu sodelovanju. Nemčija je bila na primer od dneva, ko Germani postajajo kulturen narod, pa do nekoliko mesecev tega zvezna država. Ko je pa Hitler napravil črto čez to zgodovino in preko noči preuredil rajh v takšno centralistično državo, da lahko v tem oziru tekmuje s Francijo, ni radi tega bilo čuti niti od nasprotnikov njegovega režima nobenega mrmranja. In vendar je s tem padla tisočletna nemška zgodovina. Kaj pa pri nas lahko navedemo kot bistvene oslone za federalizem? Jugoslovenski narod je v preteklosti res bil razcepljen na različne državne tvorbe, to pa zato, ker ga je njegovo anarhistično srednjeveško plemstvo napravilo za lahek plen njegovih sosedov. Stari pisci in kronisti pa nam ne znajo povedati ničesar o kakšnem posebnem narodu Srbov in Hrvatov. Tudi jugoslovenski kmet ni nikdar delal razlike med Srbom in Hrvatom in govorila sta oba isti jezik, pela iste pesmi in nosila Isto narodno nošo. šele meščanstvo, ki je pognalo iz te socialne osnove jugoslovenskega naroda, je iznašlo te razlike. Pred vsem se je hrvatsko meščanstvo, ki je bilo od nekdaj močno pod tujim vplivom, ogrevalo za partikulari-stične tendence. Pri tem gre največja za- remo dotični sod prav dobro, zažveplamo in ga takoj zopet nalijemo s čisto tekočino iz kadi. Vsekakor moramo tak mošt ali že vino pri tem pretakanju zažveplati ali bi-sulfitirati, da nam ne porjavi, čemur je vino, napravljeno iz nagnitega grozdja, zelo podvrženo, dokler se ne izločijo iz njega vse kvarljive snovi, da postane na zraku stanovitno. Tako spravljeno gnilo in nagnito grozdje nam da pijačo, ki je večkrat celo boljša, namreč polnejša in slajša ali milejša od navadnega, kislega vina slabših sort. Fran Gombaf. Hranjenje kostanja Naši kraji imajo povsod dosti kostanja, škoda pa je, da rase z malo izjemo le navaden droben, ki se doma za prehrano prav lahko koristno porabi, za kupčijo pa ni, ker dovažajo na naše trge debele žlah,- ne marone. , . Kakor vsak pridelek mora biti tudi Kostanj tako spravljen, da j« njegova trajnost čim daljša, žal, da se temu zelo redil-nemu pridelku, saj je izdatnejši kakor kruh, posveča tako malo pažnje, da &e skvari, če ga je še kaj pri hiši, že okrog božiča. Lahko bi ga imeli v dobrem, zdravem in svežem stanju vso zimo. Kostanj spravljamo domov, kadar je zrel. To ie takrat, ko jezice porjave in se odpro. Tedaj tudi rade odpadejo z drevesa. Klatenje še nezrelega kostanja je nespametno, ker se tako trdno drži na vejah, da ga brez poškodovanja drevja ne zbijete. Tudi so taki nezreli kostanji po okusu in redilnosti manj vredni. Za ohranitev kostanja se držimo naslednjih navodil: Pod drevesom poberemo v primerne posode izpadle plodove in še polne ježice. To mešanico spravimo domov ter stlačimo kakor zelje v kako kad ali v zaboj. Da se vrhnja plast ne posuši in da se izcimi nekako vrenj«, pokrijemo še s plastjo kostanjevega listja. Tako stlačen mora ostati v posodi kake tri tedne, lahko pa tudi brez škode več časa. Kak dan, ko ni družina z delom zaposlena, spravimo kostanj iz posode in ga očistimo ježic. Pri tej priliki lahko odberemo debelejše plodove za kupčijo, drobnejše pa za domačo rabo. Takoj nato, da se ne posuši, vložimo kostanj v kako posodo med vlažni rečni pesek. Pri tem postopamo tako, da na dno posode nasujemo najprej za 2 prsta na debelo peska, vrhu tega pa stresemo in z roko poravnamo toliko kostanja, da leži plod ob plodu. To pokrijemo spet s peskom in na vrhu položimo novo plast kostanja. Tako nadaljujemo, dokler je blago na razpolago. Debelejših plasti kostanja, kakor le plod ob plodu, ne smemo vlagati, ker bi se pojavila plesen in pridelek pokvarila. Ako rabimo kostanj za prodajo alt za domačo rabo, zajamemo z vevnico iz posode pesek in kostanj. Na redkem rešetu očistimo kostanj peska in še operemo. Vselej pa moramo v načeti posodi poravnati pesek, da se kostanj ne suši in trohni. V nadzemskem prostoru, kamor je pomladna toplota bolj dostopna, traja tako vložen kostanj do konca meseca marca. Takrat začne kaliti in s tem tudi izgubljati dobroto. Ce je pa spravljen v hladnejšem podzemskem prostoru, je svež in užiten do konca meseca aprila. Iz tega vidimo, kako pogrešeno je, ako žurimo kostanj že pod drevesom, še bolj škodljivo je, ako ga sušimo. Osušen strohni, če pa kaj malega ostane zdravega, otrdi, da ga najboljši zobje ne morejo zdrobiti. Pri tako slabem gospodarstvu žc ob božiču ni več kostanja pri hiši, kaj šele kasneje, ko bi ga najbolj potrebovali. Kostanj rase povsod, kjer je globoka zemlja. Kjer ni v gošči, se njegova krona razrašča na široko ter rodi obilneje. To moramo upoštevati zlasti pri cepljenem žlahtnem kostanju maronu in odstraniti vse drugo drevje v njegovi bližini. Zaradi stalne rodovitnosti donaša kostanj več dohodkov kakor drugo sadno drevje, že več let plačujejo ljubljanski trgovci debelo-plodne marone po 10 do 12 Din kg. Ker je cepljenje maronov zelo enostavno, naj se lastniki kostanjevih gozdov zanimajo za nov in izdaten vir dohodkov. Prav tako bi lahko nasadili kostanje v neplodnih s praprotjo poraslih zemljiščih, v pospeševanje tega je podpisani naročil nekaj tisoč cepi-čev, ki bodo zanimancem na razpolago od jeseni do prihodnje pomladi. V krajih, kjer pridelujejo malo žita, je kostanj kuhan ali pečen najboljše nadomestilo za kruh. Olupljenega in posušenega meljejo tudi v moko za kruh in celo za najfinejše pecivo. Sirovega olupljenega kuhajo z repo in v fižolovi juhi, ki je okusna in tečna hrana, zlasti, ako je v loncu še kos svinjine. Josip gtrekelj. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" sluga Zagrebu, ki je s svojim »hrvatskim pravom« in črto Zemun—Kotor prvi zanesel dualizem v jugoslovenski narod. Kot odpor proti tej hrvatski megalomaniji se pojavijo kmalu iste tendence tudi med Slovenci in namesto da bi se med Jugoslove-ni uveljavljal le en nacionalizem, vidimo naenkrat tri nacionalizme. Ko si kasneje pribore še Bolgari svojo neodvisnost, so se seveda tudi oni vrgli s polno paro na pot, ki so jim jo začrtali Zagreb, Beograd in Ljubljana. Posledica je bila, da je jugoslovenski nacionalizem, namesto da bi šel svojo naravno pot do enotne jugoslovenske nacije. ki bi edino lahko zajamčila polni razvoj jugoslovenskega naroda, kakor sc je to zgodilo pri naših sosedih na zapadni obali Jadrana, zašel v pa*tik«larizem. Mogočna jugoslovenska reka ss -azlije ^ ri skromne potočke, v fizično in duhovno slabotne mikronacionalizme, ki pa med seboj tekmujejo z vsemi silami, kdo bo močnejši. Podobni so oni žabi iz basni, ki bi hotela biti vol in se napihuje, dokler ne poči. Današnji režim skuša popraviti grehe naših prednikov še pred Pašičem, Radi-čem in Korošcem. Nove oblike gospodarstva in moderna tehnika danes močno podpirajo to zbližanje, ker združujeta človeka čedalje tesneje v prostoru in času. Ta raz voj bi bil celo mnogo hitrejši, če bi se mu ne upira! neki literarni sentimentalizem, ki kaže, da se misli mnogo počasneje razvijajo nego pa materialne prilike življenja. Toda dolgo časa se tudi ta sentimentalizem ne bo mogel upirati zakonomživljenja. Vesel! romarji v Sloveaaskih goricah Nekaj spominov na nepozabni izlet fotoamaterjev Del armade izletnikov na trgu v Ljutomeru ob pozdravu župana viS. sv. dr. Ž mavca Fotoamaterski izleti po Sloveniji, ki jih jc že pred leti uvedel Gregorič, so kmalu postali nekaj več, kakor običajni družabni zabavni izleti. Saj je šlo že od vsega po-četka za spoznavanje lepot naše ožje domovine, tistih koščkov te lepe zemlje, ki so doslej ostali večin: popotnikov prikriti, naj si bo, da so preveč oddaljeni od železniških postaj ali so tudi sicer bili manj znani zaradi nezadostne propagande, ki jc v času tujskoprometnega razmaha postala odločilne važnosti. Gregoričevi izleti, ki so postali tako priljubljeni, da je udeležba od izleta do izleta rasla po stotinah, so v resnici nekaka domoznanska institucija. Doslej so bili še vedno najskrbnejše organizirani m premišljeni do podrobnosti tako, da so :z-Ietniki vsakokrat spoznali — kolikor ie pač v enem dnevu le največ mogoče — geografske in folkloristične značilnosti obiskanih krajev. Preteklo nedeljo je popeljal Gregorič armado fotoamaterjev v naše severne kraje »odkrivat® Slovenske gorice. Osemsto izletnikov, po večini takih, ki niso bili tam še nikdar, je spoznalo, da skrivajo te gorice v sebi neko svojstveno lepoto, povsem različno od drugih naših vinorodnih krajev. Dobro ljudstvo Slovenskih goric je izletnike sprejelo odprtih rok, vsepovsod je bilo veselja in gostoljubja, pravega, ne-potvorjenega, kakršnega je zmožno le pravo, pošteno slovensko selo. Marsikdo bo nosil te čare dolgo časa v sebi, to milino gričevitih goric sveže zelenih barv, ropota- t mm fmm 1 iS:::.; sip '• m < .:>. ' . ■ lig 'v . <•• ■ - ^. 8» '■>'<' . m- 7 v ■<: Simbol Slovenskih goric: mogočni klopotec pioje pesem o jeseni in zorečem grozdju jočih klopotcev, hlad zidanic, mamljivost nebeške kapljice in odprte roke, ki so pripravljene streči in dajati do zadnje drob-tine, do zadnje kapljice. Vem, ko bo zopet leto vkraj, bo tega m onega z neodoljivo silo zvabilo nazaj, v Slovenske gorice, in ljudje mu bodo zopet dobri in prijazni, ker drugačni biti ne znajo. Treba je poudariti, da je Gregorič postal zelo izkušen s prirejanjem izletov. Udeleženci se nikdar ne dolgočasijo, vedno je zanje pripravljeno kako veselo presenečenje. Ko smo se zadnjič še v temno jutro neprespani vozili proti Štajerski, nas je že v Litiji poživel z dobrim zajtrkom. Stiski Roječ, ki ima že utrjen sloves zaradi svojih »sladkih strupov«, je pripravil krasne male majolike, antičnih oblik, polne sladkega nektarja, ki so bile nekaterim tako všeč, da so nedotaknjene ponesli s seboj domov. Seveda so se po takern uvodu večini razvezali jeziki, omehčala src & in vožnja je minila, ko bi trenil. Ni mogoče reči, da so zastopniki javnega mnenja, ki jih je bilo precej poleg, stali le ob strani. Aktivno so posegli in posegali v vroče pomenke in z uma svitlim mečem pričali o gibčnosti svojega duha. Ko smo se »-nabasani« najlepših vtiskov vračali z vlakom, je pa vsak prejel še svoj odpustek, ličen zabojček poln grozdja. Gregorič je premislil prav vse, kako bi vendar bilo, ko bi se vrnili z goric brez grozdja! Tako pa je vsak prinesel s seboj domov nekaj teh sladkih jagod, ki žive in rede Slovenske gorice tako, da so tudi domači, ki niso mogli na izlet, okusili njih sladkosti. Kako je bilo v Ormožu in Središču Komu je bilo v nedeljo najbolj všeč v Slovenskih goricah, je zdaj že nesporno dognano. Vsem! Seveda ni mogoče opisiti doživljajev vseh skupin, vsekakor pa moramo vsaj v brzojavnem stilu povedati, kaj je doživel prvi del ekspedicije v Prlekijo, ki je izstopil v Ormožu. Pozdravljen je bil od župana Veseliča in podžupana Ku-hariča, nato je inž. prof. Novak v imenu fotoamaterjev izročil plakete. V Središče so nato pohiteli izletniki z avtobusi. Zastave, množica ljudi pri sprejemu, navdušen pozdrav središkega župana Kolariča. Bančni ravnatelj Rajko Ogrin se je zahvalil za pozdrav, navdušujoč za lepoto solnčnih goric in klopotcev; očrtal je smotre mladega Društva prijateljev Slovenskih goric, ki hoče seznaniti »Kranjce« s tem delom naše ožje domovine in z gojitelji vinske trte navezati osebne, prijateljske pa tudi gospodarske stike. Izročil je v spomin plaketo ljubljanskih fotoamaterjev. Divna je bila vožnja mimo rojstne hiše pisatelja Flegeriča k Sv. Bolfenku z divnim razgledom na valovite gorice tja do zasanjane prekmurske ravnine. Nato s filmsko brzino: bogat obed pri Ranovi mami, pozdrav domačih učiteljev, pogostitev pri vzornem vinogradniku Košarju. Nad vse prisrčen in gostoljuben sprejem v zidanici Gotovo- ^NIVEA S tem na lahno natrite. To zadostuje. Za hišnimi posli ne ostane nikaka sled. Vaše roke dobe nežen žametno mehak in negovan izgled. Vedno se boste radovali nad tem. Nivea krema pronikne popolnoma v kožo, a ne ostav-lja nobenega bleska na površini. Nivea je poceni! Doze 3.50, 6.—, 12.— in 25.— IMa. Banič dokazuje, da nosi tudi katoliška cerkev veliko krivdo za nesporazum med jugoslovenskimi brati. To je razumljivo, ker je rimska cerkev izrazito anacionalna ustanova, ki zasleduje svoje lastne, od narodov in držav popolnoma ločene smotre. Marsikateremu narodu in državi, ki sta hotela hoditi od papeškega Rima ločeno pot. je ta že brez usmiljenja stri hrbaenico. Banič razlaga, kako je Rim igral eno glavnih vlog pri propadu hrvatskega kraljestva, ko je to pokazalo namero, da se v borbi, ki sta jo stoletja vodila Rim in Bizanc na današnjem jugoslovenskem ozemlju, naslonil na Bizanc. Verjetno je, da se katoliška cerkev tudi sedaj boji za svoje pozicije v pretežno pravoslavni državi in da zato podtalno rovari proti njeni enotnosti, nadajoč se, da bi se v dualistični ali trialistični obliki mogla bolje uveljaviti. Danes imamo že vsi nekako podzavest- no čustvo, da je glavna nevarnost že za nami. Jugoslovenska misel se vedno krep-keje uveljavlja med množicami. Res nas je v zadnji časih zagrabila za vrat gospodarska kriza, ki pa s političnim položajem nima ničesar skupnega in razsaja poleg tega še neizprosneje in huje po drugih državah. V takšnih časih je enotno vodstvo največja potreba in tudi edina rešitev. Partiku-laristični ali kakor jim sedaj pravimo punktaški pojavi, so le zadnji krči umirajočega političnega telesa in zadnji strupeni dih časa, ki je v zatonu. Ne morejo se nikdar uveljaviti, ker so v nasprotju z vsemi, posebno še političnimi in gospodar- skimi potrebami našega naroda. Imajo sicer okrog sebe neko medlo avreolo plemenskega sentimentalizma, toda ta plemnski sentimentalizem ni kruh. Kruh pa je glavno vprašanje našega naroda, ki je reven narod. Za našega kmeta vstane in zaide solnce ob isti uri, ne glede na federalizem in demokracijo, ki tudi ne moreta vplivati na dež, nevihto in točo. Enotna država pa nam daje to neprecenljivo prednost, da deluje za spravo ln sporazum med jugoslovenskimi plemeni, izrablja vse sile naroda, smotreno in pravilno uveljavlja vse razrede m stroke naše širne domovine ter s tem zajamčuje njen procvit. Naša Jugoslavija ni v srečnem položaju Danske, Švedske, Norveške ali celo Španije, ki leže daleč od križišč velikih svetovnih poti. Mi ležimo na razpotju, kjer so se tisočletja borile najmočnejše sile za gospostvo sveta. Na tem razpotju vzhoda in zapada je bil naš bedni narod križanec, ld je prenašal to žalostno usodo za druge. Ni pa treba in ne sme še enkrat nositi svoj križ na Golgoto! Dr. Stanko Jug. Lepe, moderne SPOMENIKE poceni izdeluje KUNOVAR FRANJO, kamnoseško in kiparsko podjetje v LJUBLJANI, pokopališče Sv Križ. Telefon 27-87 mladih Zadravcev. Po krasni gorski cesti s predrznimi serpentinami brzimo na Kaj-žar k banskemu svetniku Zadravcu in smo zopet pogoščeni od preljubeznive gospodinje Dragice. Nato pa težko, težko slovo od gostoljubne hiše Zadravčeve. katere ne moreš bolj užaliti, ako ne vstopiš, če greš mimo. Prekrasna pot nas vodi med -rvi vrsti za vse ljutomerske gostilne, toda tudi gostilničarji po vaseh in vrhovih so se potrudili po svojih močeh. Dve skupini, ki sta šli na Mursko polje, sta dobtti za po-vratek tudi vozove brezplačno na razpolago. Za grozdje, ki ga je g. Gregorič^ podaril udeležencem, sta poskrbela gg. Verbn £ in Leo Kukovec. Kako se je godilo novinarjem, o tem smo že čitali. Sodelovala je pri sprejemu godba pod vodstvom g. Za-cherla, Kolo jugoslovenskih sester pa je poskrbelo za šopke. Olepševalno društvo se zahvaljuje gg. .o toamaterjem še enkrat za lepo plaketo, ki jo bodo hranili v občinski pisarni. Vse udeležence izleta pa vabi, da pristopijo k Društvu prijateljev Slovenskih goric m naj v njegovem okrilju ali pa sami pohite še enkrat v naše lepe, redkim znane kraje. Olepševalno društvo se zaveda, da mor da kak posameznik ni bil v celoti zaUovo ljen Pomisliti moramo ,da je moralo prestati preizkušnjo, ki je bila prva te vrste Z izkušnjami prvega izleta se bo .ahko okoristilo tujsko-prometrio društvo, na katerega ustanovitev bo treba misliti v interesu Ljuc vrneta in Prieicijie.___ • ' j -•' • i "il^*"**"'"" 11 1 * -t ■ i Darujte za nesrečne poplavljence Gradnja ceste v Halozah Ptuj, 14. oktobra V Halozah je projektirana nova cesta, ki se bo gradila od Leskovca na Podlehnik odnosno Novo Cerkev. V torek se je vršila zadevna komisija zaradi odkupa zemljišča, ki pride v poštev za novo cesto. Z lastniki se je dosegel ugoden sporazum. Nova cesta bo velikega gospodarskega pomena za vse tamkajšnje prebivalstvo. Za vso cesto preračunani stroški znašajo 1,500.000 Din. Graditi se bo začel prvi odsek od Leskovca do Trafelovega hriba. K stroškom bodo prispevale prizadete občine, banovina in cestni odbor v Ptuju. Z gradnjo nove ceete bo olajšana velika beda^ ki vlada v Halozah, ker bo e tem dana možnost do zaslužka siromašnejšim slojem, ki bodo pri gradnji v prvi vrsti upoštevani. Cesta se bo gradila kot občinska cesta I. reda, tako da bodo podani vsi pogoji za poznejši prevzem med banovmeko cesto II. reda. Na cesti Zavrč — Turški vrh so pa nadaljevalna dela v polnem teku. Dela se vršijo iz sredstev bedno6tnega sklada. 801etnica Vrabčeve mame Nedavno je poteklo 80 let, odkar je zagledala luč sveta ga. Vrabec Terezija iz Martinje vasi pri Mokronogu. Bila je hči posestnika Zupančiča, poročila pa se je z Janezom Vrabcem, posestnikom in trgovcem z usnjem, ki ji je že leta 1909 umrl. Od takrat dalje živi kot vdova in vzorna mati na posestvu svojega sina Ivana. Rodila je 11 otrok, od katerih živijo danes še 4 hčere in 3 sinovi Kako pridna in skrbna gospodinja je bila, se vidi iz tega, da sta si s svojim možem pridobila prav lepo posestvo in da sta vzgojila vse svoje otroke v krščanskem in strogo narodnem duhu in jih oskrbela, da živijo vsi v dobrih življenjskih odnošajih. Dasi je pustila mnogo svojih moči na posestvu, katero je držala vedno na višku Jftti odppatya« ui pamwajya zi isideti n&VaŽiJl /*OKa£, ce.-, p&igff in Šoga&rpeneče ALBUS ierpesrtlrioi&/nicapn, prar^u,. ALBUS terpentinovo milo odstrani nesnago s svojo bogato peno. ALBUS terpenfinovo milo varuje Vaše roke in je idealno milo. ki varuje tudi Vaše perilo. in kljub temu, da je spravila vso svojo številno družino k dobremu kruhu, je jubi-lantka danes še zdrava in trdna. Ima še tako dober vid, da vdene šivanko in čita brez očal. Ravno tako še vedno dobro sliši in je povsem čvrsta in čila, prava dolenjska korenina. Kakor je bila vedno dobra in skrbna za svojo družino, je imela vedno odprto svoje blago srce tudi za mnogobrojne reveže. Poznajo jo daleč na- okrog in se zatekajo k njej v sili. Nikdar ni nihče odšel iz njene hiše praznih rok, tudi pri njej ni vedela nikdar levica, kar je dala desnica. Ob njenem 80-letnem jubileju se je njeni otroci, mnogoštevilni vnuki in pravnuki, kakor tudi njeni znanci in prijatelji radi spominjajo in ji z v-o iskrenostjo želijo še mnogo let v veselju in radosti, oblagodarjenih z ljubeznijo in hvaležnostjo otrok in vse družine. Gostilničarji za svoj naraščaj TucH letos priredi Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani moderen kuharski tečaj Obveščajo se vsi dosedanji prijavljenci, da se bo pričel kuharski tečaj 23. oktobra ob 8. zjutraj v Gostilničarskem domu v Ljubljani, Privoz 11. Združenje sprejema še nadaljnje prijave. Interesenti naj svojo udeležbo prijavijo v pisarni Združenja, kjer dobe tudi sicer vse potrebne informacije. Moderni kuharski tečaj je namenjen predvsem gostilničarskemu stanu. Hotelska in gostilničarska industrija uspeva dobro le tam, kjer gostilne slone na spretnem vodstvu v kuhinji. Dobra, okusna in higienično prirejena hrana je pač najboljša in živa reklama za vsako gostilno in je ponajvečkrat tudi prosperiteta gostilne odvisna od nje. Hčerkam hotelirjev in gostilničarjev nudijo ti trimesečni tečaji najboljšo priložnost, da se pripravijo za svoj bodoči stan, čeprav tako rekoč zrasto v kuhinji svojih staršev. Ta tečaj pa je namenjen seveda tudi zasebnim udeležencem, zlasti onim, ki se hočejo izuriti v praktični domači kuhinji in se seznaniti tudi s plemenito mednarodno umetnostjo kuhanja. Dobrih poklicnih kuharic nam manjka in marsikatera bi našla prav dober zaslužek po naših letoviških mestih in krajih. Poseb- no bo pa vodstvo tečaja, ki je v rokah priznanega strokovnjaka mojstra g. Jana Fi-ale, polagalo pažnjo na pouk za razkosavanje (trančiranje), garniranje, lično in okusno polaganje na krožnike raznih vrst jedil in to ne samo za navadna kosila nego tudi za vse vrste banketov. Seveda pa bo tečaj nudil tudi priliko, da se udeleženci nauče kuhanja za bolnike in rekonva-lescente po zdravilnih metodah. V učnem programu je začrtan tudi nauk o servi-ranju, sestavljanju jedilnih listov, pripravljanje mize, razen tega pa tudi strokovno knjigovodstvo, kalkulacije, kletarstvo in higiena po strokovno izobraženih močeh. Zobozdravniška praksa v lepem kraju Slovenije, dobro vpeljana, se z ali brez inventarja proda ali odda v najem. — Interesenti naj blagovolijo javiti svoj naslov pod značko ^Izpraznim mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. 11022 Vodovodi iz vodnjakov Z malimi stroški v vsakem domu tekoča voda Tekoča voda na poljubno razpolago v vsakem domu pač ni luksus, ker spada z električno lučjo vred med neobhodno potrebno opremo vsakega stanovanja. Večji kraji imajo dandanes že vsi urejene vodovodne naprave, katerim se lahko priklopi vsaka nova domačija. V krajih, kjer pa ni takih vodovodnih naprav, so si prebivalci doslej pomagali z vodnjaki, iz katerih so črpali vodo. Vse take črpalke pa ne morejo zadostiti potrebam še tako malega doma. To lahko najboljše potrdi vsaka gospodinja, ki obupava pri neprestanem črpanju vode, kadar je treba prati ali pa celo čistiti stanovanjske prostore in povrh še zalivati grede. Črpanje in prenašanje vode je pač nekaj silno zamudnega in tudi napornega. Ureditev moderne kopalnice in modernega stranišča pa sploh ni mogoča, če ni na razpolago voda brez napornega in zamudnega ročnega dela. 2« nekaj let pa urejujejo izvrstne električne vodne črpalke, ld niso baš drage. Izkazalo se je celo, da so take električne črpalke, če je na razpolago dovolj izdatni studenec ali vodnjak in električni tok, v mnogih primerih cenejše, kakor pa priklo-pitev na že obstoječe vodovodne naprave. V mnogih primerih so izdatki za električni tok manjši, kakor vodarina. Črpalko pa je treba urediti avtomatično tako, da ie voda na razpolago z •odpiranjem pip, kakor pri pravi vodovodni ureditvi. Taka avtomatična črpalka, ki jo lahko imenujemo hišni vodovod, je sestavljena iz vodne posode ali katla. iz same črpalke in iz električnega motorja, se navadno namesti v kleti. Vodna posoda je popolnoma zaprta, da ne more do vode prav nobena nesnaga. Črpalka dovaja v to posodo vodo na ta način da se v posodi nahaiajofti zrak izpostavi največjemu, pritisku in da se, ko ie ta maksimalni nritisk dosežen, avtomatično izključi električni motor črpalke. Ce potem prebivalec najvišjega nad- stropja odpre pipo ter si natoči vodo za svojo uporabo, se pod pritiskom zraka v posodi spet avtomatično nadomesti odvzeta količina vode. Ce pa bi, recimo, stanovalec najvišjega stanovanja porabil toliko količino vode, da bi se voda v posodi znižala do minimuma, bi pa spet sam od sebe stopil v pogon motor črpalke ter povzročil napolnitev posode do viška, nakar bi se motor stiskalke sam od sebe spet izključil. Ker voda prevzema zrak, se neslišno in brez vsakega dela od strani hišnih prebivalcev neprestano vrši izmenjava vode v kotlu, kar povzroča, da je voda vedno sveža in da tudi pozimi ne more zamrzniti. Izdelujejo in prodajajo se razne take naprave ,da med njimi izbira ni bas lahka. Kdor se bo ravnal samo po ceni, bo težko našel zanesljivo in vsem zahtevam trajno odgovarjajočo domačo vodno napravo. Poleg cene je treba posvečati veliko pozornost tudi uporabljivosti, prikladnosti in zanesljivosti; najboljša je pač ona naprava, ki zahteva od stanovalcev v hiši najmanj pozornosti in ki deluje tako rekoč sama, da stanovalcem pri tem niti ne pridejo na misli razlike od prave vodovodne napeljave. Vsem zahtevam ustrezujoča naprava tvori s posodo, črpalko in motorjem najpopolnejšo celoto in so vsi električni strojni deli montirani v steni tik posode ali kotla. Navadno se uporabljajo kotli s 100 ali 250 1 vode. Stroški za napravo s 100 1 znašajo okrog 7000 Din, za 250 1 pa okr<"g 9000 Din Vzdrževalni in uporabni stroški pa pridejo ns okrog 24 Din mesečno, če se porabi 30 000 1 vode in če se računa za električni tok po 2.50 Din na ki-lovatno uro. Instalacijo lahko oskrbi najbližji instalater, naprava pa se lahko uporabi povsod, kjer je na razpolago električna struja. Interesenti dobijo vse potrebne informacije pri tehničnem zastopstvu Oar-wensverke v Ljubljani na trgu Kralja Petra št. 2. Domače vesti ♦ Promocija. V petek 13. t. m. je bil na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja filozofije naš rojak g. Oton Ber-kopec, ki je že več let knjižničar Slovanske knjižnice zunanjega ministrsta v Pragi. G. Berkopee deluje tudi literarno in »Jutro« ga šteje med sotrudnike kulturne' ga piegieda. Mlademu doktorju iskreno če stitamo. ♦ Lepa zmaga nacionalne misli pri občin, skih volitvah v Osilnici. Pišejo nam: V nedeljo 8. t. m. so se vršile v naši občini, ki pripada čabarskemu srezu v savski banovini, občinske volitve. Postavljeni sta biii dve listi, in sicer lista JNS, katere nosilec je bil naš župan g. Kovač, in lista nekdanje SLS. Volilna borba je bila zelo Ijuta. Nasprotniki so si na vso moč prizadevali, da bi dobili v občini oblast v svoje roke. Posluževali so se vsakovrstnih agi tacijskih sredstev in niso prav nič štedili z lažini in klevetami. Dobivali so najbrže raz.ne napotke tudi iz dravske banovine. Po svoji stari navadi so volilcem z vso gotovostjo zatrjevali, da je zmaga na nji hovi strani. Naš narod, ki je seveda do vrha sit razburljivega politiziranja in ki mu je več do pametnega dela tako v obči-u, kakor v državi, je pri volitvah z veliko večino glasov poveril zaupanje v občini sedanjemu županu in s tem nasprotnikom pokazal, da ne mara njihove razdiralne politike. Naša lista je namreč dobila pri volitvah 124 glasov, nasprotna pa le 85. Pripominjamo pa, da bi bil rezultat lepši in zmaga še sijajnejša, če bi ne bili mnogi SUKNO rtOHAROVšC t/UBLjAMA « (t A DIŠČe 4 tuktnort VAM NUDI možnost, da dosežete največjo eleganco z najmanjšimi izdatki 264 IMetilna volna — Odeje — Bereti._ nasi ljudje pred tednom odšli na Hrvatsko po zaslužku, ki se jim je po dolgem spet enkrat ponudil. Polom klerikalne politike je moral priti, saj smo že Siti njihovih hnjskarij, ki ne vodijo v dobro ne pri občinski ne pri državni politiki. Odločno izjavljamo: Proč z razdiralno politiko, ki je kvarna državi in narodu! Volilci. * Predavanja o Jugoslaviji na Nizozemskem. V Zagrebu se je te dni že v drugič mudil bankar Vicomte de Beaufort, član ugledne nizozemske rodbine. Prepotoval je večji del naše države ter je očaran nad lepotami Jugoslavije. V Zagrebu je bil gost našega bivšega poslanika v Haagu dr. Stražnickega. De Beaufort bo v Rotterda-mu priredil predavanja o lepotah Jugoslavije. * Naši narodni parki, V ministrstvu za gozdove in rudnike so izdelali predlog, da se v finančni zakon za 1934-35 postavi pooblastilo ministru za gozdove in rudnike, da se Plitvička jezera, Triglavska jezera, Bijele Stijene v Veliki Kapeli, Sto-rovača v severnem Velebitu, in Velika Pa. kler»ica v južnem Velebitu proglase za narodne parke. * Službeni list dravske banovine objavlja v 83. letošnji številki: pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, pravilnik o tehniških delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in pravilnik o stavbnih okoliših v mestih. * Kongres Zveze izseljenskih organizacij v Sarajevu bo 15. in 16. t. m. Na zbor l IV. glavna letna skupščina) pridejo delegati iz vse kraljevine in zastopniki oblastev. Kongresu, na katerem se bodo obravnavala važna izseljenska vprašanja, se pripisuje toliko večja važnost, ker je danes naše izseljenstvo spričo hude svetovne gospodarske krize v zelo težavnem položaju. + Zadnja pot Antona Grošlja. »Iz Žirov nam poročajo v četrtek popoldne je nastopil zadnjo pot v svojo rojstno vas Do-bračevo gosp. Anton Grošelj, podstarešina žirovskega Sokola. Takega pogreba Žiri še niso videle. Nepregledna množica domačinov in prijateljev iz Žirovsko-Poljanske doline in od drugod ga je spremljala do groba, poklonjenih mu je bilo brez števila šopkov in vencev. Pogreba se je udelež.l Sokol v kroju s praporom in drugo član-stvo v civilu z znakom. Dalje gasilci iz Žirov in Dobračeve s prapori, orožništvo, graničarji in finančna kontrola. Častno stražo ob krsti so tvorili po dva Sokola, dva gasilca in dva graničarja. Za globoko žalujočo soprogo in otroci se je razvrstila nepregledna vrsta drugih spremljevalcev. Ob odprtem grobu se je ganljivo poslovil od prijatelja, vrlega narodnjaka ln Sokola župan br. Naglič. Težkih src so se pogrebci ločili od pokojnika. Lahka mu bodi domača gruda! V analih žirovskega Sokola mu bo ohranjen najlepši spomin. • Za enotno jugoslorensko stenografijo. V Zagrebu so preteklo soboto zborovati hrvatski etenografi, ki so razpravljali med drugim tudi o vprašanju enotne jugoslovenske stenografije. Naglašala se je tudi potreba ustanovitve instituta za stenografijo, ki naj bi imel glavno besedo v vseh, stenografijo zadevaiočih vprašanjih. Zvočni kino Ideal SMEH! NOVO! DANES! Eno uro pri tebi Opereta, ki nam prikazuje, kako se žena maščuje nad možem, ki jo ponoči pušča samo. Borba zakonske žene za moža. Borba smeha in solz. — Pojeta Maurice Chevalier tn Jeanette Mac Donald Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. r ♦ Gostilničarji, udeležite se kongresa, ki bo 25. t. m. v Beogradu! Vsi stroški za posameznika znašajo 295 Din. 'Informirajte se pri svojem združenju ali pa pri Zvezi gostilniških združenj v Ljubljani. ♦ Jadrnica dunajske univerze je te dn> prispela v splitsko pristanišče. >Universi-tas« kakor ji je ime služi znanstvenim svr-ha.m. S to ladjo potujejo profesorji in dijaki ob naši morski obali v svrho prouča-vanja flore in favne Jadranskega morja. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani objavlja v zaščito interesov svojih članov, ki se jim je dodelila zemlja na Turniškovem veleposestvu na Bregu pri Ptuju, vsem kmečkim interesentom okoliških občin, da so edino z zemljo obdarovani in v posest uvedeni dobrovoljci, odnosno njih zastopniki, upravičeni razpolagati z dodeljenimi parcelami. Vse druge vesti, ki se zlonamerno širijo med okoliškim prebivalstvom, so neresnične ter se bo proti ši-riteljem take vesti sodno postopalo. ♦ Posebni vlak v Beograd bo vozil 23. t. m. na g09tilničarski kongres. Vožnja, dvodnevna prehrana, prenočišče in postrežba stane za eno osebo iz Maribora 364 Din, iz Ljubljane pa 295 Din. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 20. t. m. Ura odhoda se objavi pravočasno. ♦ V Sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: Guzelj Marija, Ljubljana 100 Din, Tetela Leo, Stražišče 50 Din, Posojilnica v Mariboru r. z. z o. z. 2000 Din tržiška posojilnica v Tržiču 200 Din, hranilnica in posojilnica za Kandijo in okoli-co. Novo mesto 200 Din, okrajno učiteljsko društvo Murska Sobota 500 Din, Ljubica Josifovič, uradnica prometnega ministrstva v p., v Beogradu, 50 Din, zavoj obleke in perila. Kmetska posojilnica in hranilnica v Vinici pri Črnomlju 50 Din. Srčna hvala! ♦ Dar za poplavljence. Zavarovalna družba Dunav je te dni podarila 1500 Din za poplavljence v občini Petrovčah okolica Žalca. Za velikodušni dar se najtopleje zahvaljuje župan Ivan Urbašek. ♦ Za poplavljence je prvi razred narodne šole na Drenovem griču zbral 37 Din, magistralni direktor v Ljubljani gosp. Fran Jančigaj pa je v isto svrho daroval 100 Din. ♦ Začetek obratovanja. Z moderno napravo za pokromanje in poniklanje je začela obratovati tvrdka »Unitas«. Inž. Manda, šelenburgova 7, telefon 2219. Obrat je v tovarni Ljubljanske komercialne družbe, Celovška cesta 90a, telefon 29-64. ♦ Mladini s skrivljeno hrbtenico, okrog-lim hrbtom, znaki grbe, visokimi ramami, izbočenim oprsjem, izrastki, otrplimi mišicami. v rasti zaostali itd. nudi nasvet ln pomoč ortopedski zavod Atena, Ljubljana, šubičeva ulica (Mladika) vsak delavnik od 3. do pol 6. popoldne. ♦ Karrmoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nag-obne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plfsira tovarna JOS. REICH. ♦ Bele ploščice za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvaliteti se dobe najceneje pri Material trg. dr. z u. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 36. Opozarjamo na današnji oglas. ♦ Samomor kmetijskega referenta. V Maglaju je predvčerajšnjim izvršil samomor živko Josipovič, sreski kmetijski referent, obesil se je na oknu svojega stanovanja. Bil je vesten v službi, dober mož in oče. V smrt je šel zaradi neozdravljive bolezni. • Velika afera s zadrugo »Edinostjo«. Po daljši preiskavi je zagrebška policija zapečatila prostore zadruge »Edinosti«, aretirala tri direktorje in odpustila uradništvo. Famozna zadruga je izvršila velike sleparije, 18.000 upnikov zaman čaka na svoj denar. Trije direktorji so si naračuna-li okrog 900.000 Din upravnih stroškov. Zadruga je imela podružnice po raznih mestih Jugoslavije. Rogaška prirodna slatina je izredno bogata na zdravilnih mineralijah. Analiza je pokazala, da vsebuje vrelec Donat preko 16 gramov zdravilnih sestavin v litru vode, to je višek mineralizacije v skupini vseh znanih alkalnosalinskih vrelcev. Zato se ne smete čuditi nad zdravilno učinkovitostjo te božanske vode, kakor jo je že 1. 1685. označil dr. B. Griindel, znameniti zdravnik tiste dobe. Za večjo kupno moč ima Vaš denar, ako kupite blago za obleke, plašče, suknje in sploh manufakturo pri nas Novosti za .jesen so ravnokar dospele. Velika krasna izbera. Izredno ugodne cene. Specialna trgovina NOVAK Kongresni trg 15. nasproti nunski cerkvi. Pisalni stroji s tastaturo v cirilici svetovno znane znamke „OLYMPIA" se dobe po zmernih cenab pri zastopstvu F. LAVRIC, Ljubljana, Levstikova 25 H. Polhove kože strojene, velika izbira, menjam za vsako protivrednostno blago. Ne samo za krzno Cena in krznarska izdelava veliko ugodnejša kot pozimi Zdravi$, Ljubljana Sv. Flori jana 9 10941 POCENI ZIMSKE PLAŠČE zadnje mode in najboljšega kroja dobite le pri 11052 DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št 16/1. • Pustolovec Radoslav Colnik. 6tar 25 let, doma iz Ljubljane, o čigar aretaciji smo včeraj poročali, je zadnji čas vršil pustolovščine po Slavoniji, kjer je zlasti sleparil adventiste in druge sektante. Tveztl jim je, da je pobegnil iz samostana in da je žrtev svojega verskega prepričanja in slično. Izdajal se je kot Slavko de Krisper grof Ca-tiglioni Puchstein - Dravograd. Sodili mu bodo v 09ijek j, a za enkrat so ga spet odvedli v Vinkovce zaradi preiskave. Vprašajte naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi vam ustrežemo! JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova cesta S. ♦ Zgodaj je začel. V spalno sobo preu-žitkarice Kolaričeve Marije v Grajenša-ku pri Vurbergu se je splazil neki 13 letni deček ter 'vzel iz omare iz neke hranilne knjižice dva bankovca po 100 Din, knjižico samo pa je odvrgel na domačem dvorišču, kar je tudi izdalo. Fant je tatvino priznal in izpovedal, da si je za denar kupil orglice, sladkarije, klobase in še eeč drugih reči. Fant pride pred mladoletnega sodnika. Pri razdraženih živcih, glovobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« gren-čici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. • Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-111. PRIDE! PRIDE! GUSTAV FROHLICH GEZA VON BOLVARY ROBERT STOLZ GLAS SRCA Iz LjuMjane u— Naš odlični, požrtvovalni operni orkester pod vodstvom svojega ravnatelja g. Mirka Poliča otvori letošnjo koncertno sezono z izredno zanimivim, važnim koa-certnim programom. Na sporedu so izključno le slovanske skladbe, ki jih moramo poznati in za katere moramo pokazati svoje največje zanimanje, če hočemo tudi v bodoče veljati kot prvorazredna koncertna publika, za kar priznajo ljubljansko občinstvo vsi nastopajoči umetniki, ki trdijo, da nikjer ne dobijo tako hitro stika poslušalci kakor ravno v Ljubljani. Ponedeljkov koncertni spored je dvodelen, Najprvo zaigra orkester izredno sočno, klasično ouverturo skladatelja Slavka Osterca. Zatem bomo slišali čerepninov koncert v a-molu, ki ga ob sodelovanju opernega orkestra zaigra avtor pianist Aleksander čerepnin sam. Tretjo točko prvega dela pa ima mladi, nadebudni slovenski skladatelj Bogomir Leskovic, ki je dovršil svoje nauke na Dunaju v kompoziciji je pa tuli izvrsten koncertni čelist. Izvaja se prvič v Ljubljani njegova Velika etuda za orkester. V drugem delu bomo slišali znaue, prikupne Bravničarjeve zvoke, ki so že parkrat navdušili koncertno občinstvo. Igra se njegova »Slovenska plesna groteska«. Sklepno besedo koncerta i,ma pianist Aleksander čerepnin, ki zaigra 5 svojih kla. virskih komadov in 3 transkripcije veliko-ruskih narodnih pesmi. Koncertni spored je bogat in zanimiv, za umetniško izvedbo nam jamčijo pianist svetovnega slovesa, odlični naš orkester in ravnatelj Polič, ki je priznan dirigent. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u_Inž. Hanno Luckmann na zadnji potL V največjem nalivu se je v petek ob 16. razvil izpred hiše žalosti na Karlovški cesti 18. pogrebni sprevod inž. Hanna Luck-manna, ki ga je bila na lovu zadela kap. Udeležba je bila zelo velika. Poleg številnih uglednih Ljubljančanov naše in nemške narodnosti so bili zlasti častno udeleženi lovci, ki so prišli tudi z dežele, nekaj jih je bilo celo iz Mojstrane. Na cvetličnem vozu je bilo nagromadenih nad 30 krasnih vencev, ki so najbolj pričevali, kako priljubljen je bil pokojnik, ki je veljal za velikega prijatelja narave. — Vsekakor je bil inž. Luckmann eden naših najboljših železarskih strokovnjakov. Montanistiko je NOVO OTVORJENA BRUSILNICA STEKLA in OGLEDAL MIŠKEC MIRKO, Ljubljana m, Šiška, Medvedova 38. Tel. 35-75. 11032 Tel. 33-87 « > Danes ob 3., 5., 7., 9. in ponedeljek ob pol 7., pol 9. Svetislav Petrovič in znani komik Roda - Roda v veseli vojaški humoreski Manever ljubezni Film smeha, veselja in zabave! Duhoviti dialogi! — Manever polka — manever ljubezni! Pride: »Ključ ljubezni«. CEJSfc. i qo, a, 6,5, 4 Dim študiral v Leobnu, nato pa prakbiclral na Angleškem in v Ameriki. Na Jesenicah je pri KID dolga leta zavzemal vodstveno mesto ravnatelja. Po prevratu pa je bil v službi pri železarskem kartelu v Zenici. Pred dvema letoma je zapustil službo in upravni odbor mu je priznal velike zasluge za razvoj tega podjetja. BU je potomec stare ljubljanske nemške rodovine, vsesplošno znan, in zaradi lepega značaja visoko spoštovan. Naj mu bo ohranjen časten spomin! u— Nov zvočni žurnal se predvaja v Elitnemu kinu MaticL Prinaša med drugim poset naše kraljeve dvojice v Romuniji, sestanek z romunskim kraljem, konferenco ministrov Male antante, njihovo delo in zaključek, velike vojaške parade romunske vojske, katerim je prisostvoval naš kralj, in odkritje spomenika na gradu Pelešu. žurnal je torej zelo zanimiv. Po žurnalu samo še danes film Mata Hari. u_ Izlet na Matterhorn lahko naredi vsak, kdor si ogleda film »Naskok na vrh«, katerega predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici. Film je mojstrsko delo, ki nam že krasne pokrajine Švice. V njem je združena vsa tehnika moderne alpinistike. Film Je privabil nešteto ljubiteljev planin. Fr. Schmid, drzni zmagovalec doslej nepremagljive stene Matterhorna, je pokazal, kako se je pripraviti za naskok. Kdor vidi ta film, borbo človeka z gorami, mora vzljubiti planine in njihovo lepoto. Fi'.m se bo predvajal danes ob 11. u— Brzi turnir Ljubljanskega šahovskega kluba. V petek se je vršil v kavarni »Evropi« običajni vsakomesečni brzi turnir, ki se ga je udeležilo 17 igralcev. Sodelovali so vsi najmočnejši šahisti kluba, manjkali so le dr. Milan Vidmar, Milan Vidmar mlajši, Furlani in Sorli. Turnir se je pričel ob 20. in se je zaključil ob 1.30. Zmagal je Preinfalk, ki ni izgubil niti ene partije, le 4 je remiziral. V nagrado je prejel Kipplingovega »Kima«. Sledil mu je Ludovik Gabrovšek, ki je s 13 in pol točke zaostal le za pol točke za zmagovalcem. Je sicer izgubil dve partiji, jih je pa zato 13 dobil, a eno je remiziral. Prejel je Flaubertovo »Bauvary«. Tretje in četrto mesto sta si z 12 točkami delila Cibic in Julij Gabrovšek, ki sta prejela za nagrado Tolstega »Vstajenje« in dve noveli. Zadnjo nagrado in peto mesto je odnesel Ciril Vidmar z li in pol točke, ki pa je nagrado, 3 novele Sendalsa, odstopil naslednje plasiranemu Longerju z 10 točkami. Sledita dr. Zwitter in Požar z 8 točkami in Si-košek s 7 in pol točke. Nagrade je podaril založnik »Hrama« g. Ciril Vidmar. u— Gozdovnikom. Redni članski sestanki ljubljanske krajevne edinice Jugoslovenske gozdovniške lige so vsak ponedeljek od 19. do 21. v I. mestni osnovni deški šoli na Grabnu, kjer se sprejemajo tudi prijave novih članov. Sestankov se smejo udeležiti samo člani. Prvi sestanek bo 16. t. m. JGL ima namen pospeševati v prostem času duševno in telesno utrjevanje svojih članov s taborjenjem v prosti prirodi, z izleti in potovanji na podlagi ab. stinence alkoholnih pijač in pušenja, gojiti družabnost in smisel za skupnost, navajati k samopomoči, spoznavati prirodo in njene lepote, nuditi mladini m odraslim osveženje, razvedrilo, romantiko in zabavo > preprostim življenjem v prirodi in vei-bati svoje člane r spretnostih katere so v ta namen potrebne. Reden član postan* po pravilih lahko vsakdo brez ozira na spol m stan, ako pismeno izjavi, da mu je znano bistvo in namen taborništva, in da se bo pokoril določbam organizacije. Podporni član je lahko vsak pristaš in prijatelj taborništva, odnosno gozdovništva, ki je dopolnil 18. leto in ne nasprotuje abstlnenčnemu pokretu. Naša gozdovniška organizacija je bila ustanovljena 1. 1925. kot Združenje slovenskih tabornikov. L. 1929. pa se je preimenovala v Jueosloven-sko gozdovniško ligo. Krajevne edinice se imenujejo rodovi, ki se dele na družine. Poleg rodu v Ljubljani obstojajo rodovi 8e v Mariboru, Celju in Trbovljah in gozdovniška družina v Radovljici, ki je članica ljubljanske edinice, dokler ne zbere za-zadostnega števila članov za ustanovitev samostojnega rodu. _ Rodov svet. ALI IMATE PREVEČ DENARJA? Ne? Potem si letos poceni kupite ali pa si dajte narediti plašč pri IGLIČ, Tavčarjeva ulica Ugodno — dobra kvaliteta + nizke cene! Vse to vam nudi Bufiet „PRI IVANU" Aleksandrova c. 5, dvorišče. Renski rizling . . Jeruzalemec . . Ljutomerčan . . . Beli mošt . . . Dolenjska črnina . Cviček..... liter Din 14.— 12.— 10.— 10.— » 12 — .. 12-— Čez ulico 2 Din ceneje! Okusno pripravljena topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. 11057 KLOBUKE zadnje jesenske novosti v najnovejših barvah in oblikah, ter razne športne čepice v lepi izbiri Vam nudi MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV IN ČEPIC LJUBLJANA, Stari trg 14 Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila. — Solidna postrežba. 10382 _ DR. MED. VALENTIN MERŠOL se je preselil in ordinira v Zgornji Šiški Celovška cesta št. 175/1., (pri Adamu poleg remize) vsak dan od 2.—4. popoldne. H007 Dr, Mira Finkova zaradi odpotovanja v inozemstvo NE ORDINIRA od 15. t. m. do 22. t. m. 11053 DAME POZOR! V. LESJAK Špecijalna trgovina Šelenburgova 3, naznanja cenjenim damam, da za malo odškodnino pobere pentlje na svilenih nogavicah. Po popravilu so zopet cele kot nove. Konzum sadja v septembru. Ljubljana konzumira mnogo sadja, v septembru je bilo uvoženo 450.581.50 kg svežega domačega sadja, tako hrušk, sliv, jabolk, breskev in grozdja, če računamo povprečno ceno za sadje 4 Din kg, so Ljubljančana potrošili za sadje 1,802.326 Din. Dovoz sadja se je septembra vršil skozi naslednje mitnice: glavni kolodvor 281.406, Dolenjska cesta 45.477, Poljanska cesta 26.863, Dunajska cesta 23.146, gorenjski kolodvor 16.361. Metelkova ulica 12.360 kg. Skozi ostale mitnice je pasiralo prav malo sadja. u— Zanimivosti s trga. Sobotni trg je bil pod vtisom velikih nalivov, čeprav je bilo izredno lepo vreme, ni bil dovoz živil in sadja v takem obsegu kot običajno ob sobotah. Gob je prav malo. Bile so 3 do 4 Din merica, lepe gobe za vlaganje po 10 Din kg. Na trg je balo pripeljano 15 voz zelja. Glave so kmetje prodajali po 0.75 Din in vso vse prodali. Krompirja je bilo 22 voz. Podražil se je na 0.90 Din kg. Gospodinje so ga hitele nakupovati, ker računajo, da bo še dražji. Jajc je bilo mnogo, komad po 0.75 Din, par pa 1.50 Din. Sadja je bilo razmeroma malo. Cene jabol-kam, hruškam in grozdju so neizpremenjene. Sezona za češplje pojenjuje. Na trg so bile postavljene bosanske slive po 4 do 5 Din kg. PRIZNANO ELEGANTNI DAMSKI PLAŠČI v največji izbiri in najsolidnejši ceni pri A. PAULIN, LJUBLJANA __Kongresni trg 10374 u— Izredni občni zbor Kluba trgovskih akademikov bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v zgornjem salonu Slamičeve restavracije. Udeležba za člane 9trogo obvezna, vsi oetali absolventi nečlani pa so vljdno vabljeni. u_ Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola uprizori danes v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) novost >Ga-šperček v Mojstrani«, ki jo je spisa! Jakob špicar. Začetek ob 16. uri. u— Cankarjevi »Hlapci« na »Delavskem odru« drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pridite ir» oglejte si to delo! Cene sedežem 12, 10, 8 in 6, stojiščem 4 Din. u— Društvo absolventov državnih trgovskih šol sporoča članstvu, da bo zaključno vpisovanje v razne tečaje v torek 17. t. m. od 19. do 20. ure v učilnici trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2. Prepričajte se o kvaliteti blaga in najnižji ceni damskega, moškega perila in drugih modnih potrebščin pri M. P I R N A T, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 22. 244 u— Tombola Sokola III., ki bi se morala vršiti danes popoldne na Kongresnem trgu, je zaradi današnjih dobrodelnih prireditev v korist .poplavljencem preložena na prihodnjo nedeljo 22. t. m. Ponovno opozarjamo na krasne in praktične dobitke: pol vagona prvovrstnega trboveljskega premoga, velik voz drv, moško kolo, blago za kompletno moško obleko, živ, dobro rejen prašič, jedilni servis, fotografski aparat, smuči in še mnogo drugih lepih dobitkov. Kdor hoče poizkusiti svojo srečo, naj kupi tombolski listek, ki stane samo 2 Din. Segajte po njih! n— Tatvine. Iz čebeljnaka dr. Milana Pod-gornika na Rakovniku je bil ukraden te dni panj čebel. — Iz stanovanja Marije Zer-javove na Sv. Jakoba trgu je izmaknil nekdo črno usnjato listnico z okrog 110 Din gotovine in raznimi zdravniškimi recepti. — Iz pritlične sobe v Domu služkinj v Kri-ževniški ulici je ukradel nekdo služkinji Neži Rušketovi volnen plašč. n_ Plesni zavod Jenko v Kazini ima evoje redne tečaje: vsako nedeljo popoldne ob pol 4., vsak ponedeljek začetniškj ob 20. in vsak petek nadaljevalni. Informacije in posebne plesne ure za posameznike in družbe dnevno od 10. dopoldne dalje. u_ Poplave tudi okoli Trzina. V Trzinu in okolici so zaradi deževja v petek in v noči poprej narasli vsi potoki in se je razlila voda preko travnikov, njiv in tudi preko cest. Voda fe pridrla do hiš in tako otež-kočala vozni in osebni promet. Voda je včeraj stala še vsepovsod v tamošnji okolici preko njiv in travnikov. Šele v teku popoldneva je pričela odtekati. u_ Po nesreči se je ustrelil v glavo. V splošno bolnišnico so pripeljali 19 letnega trgovskega praktikanta Cirila Žnidaršiča iz Kamnika. Znidaršič je pregledoval doma nabit samokres, ki se mu je pa v roki nenadno sprožil. Krogla ga je zadela v glavo, in sicer pod levo oko. Hudo poškodovanega mladeniča je takoj pregledal poklicani zdravnik, ki pa je odredil, da so ga naslednjega dne nemudno spravili v ljubljansko bolnišnico. V bolnišnici bo žnidaršiča že operirali, vendar še m izven nevarnosti. Zvočni kino Dvor Telefon 2730 Danes film konjskih dirk in zmag konja lScmtny (Bcy Senzacionalna dresura konja. Napete dirke. Triki nasprotnikov, da preprečijo zmago. V glavnih vlogah: Clark Gable in Madge | Evens Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. LJUDSKE CENE: 2, 4 ln 6 Din (balkon 8 Din). u_plesna šola na Taboru. Danes redna vaja v veliki dvorani na Taboru pod vodstvom plesnega mojstra brata Košička. Začetniki se naprošajo, da pridejo ob 19.30. Igral bo prvovrstni The Falctone Jazz. u_ Zdravnik za očesne bolezni dr. De- reani do preklica ne crcinira. Iz Celja pri darašniih cMinskih volitvah v občini Celic okolici bodo glasovali vsi, ki jim ie za dobro gospodarstvo v občinah in za močno, urejeno državo, za listo JNs, katere nosilec ie župan g. Vinko Kukovec. Punktašev in marksistov ne maramo, ker hočemo v občini red in iskreno sodelovanje t. vlado. Časi so pretežki in ne dopuščajo strankarskega sovraštva. . e_ o biologiji Jadrana bo predaval jutri ob 20. v risalnici meščanske šole na Ljudskem vseučilišču 'iniv. prof. dr. J. Hadži iz Ljubljane. Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike. P_ Bencin se ie vnel. V petek okrog 18.30 se je na celjski postaji razlila srednja količina bencina, ki se je nenadoma užgala. Ogenj je nastal najbrž zaradi tega, kpr je neki železničar prišel s svetiljko preblizu bencina. Pozvali so celjske gasilce, ki eo kmalu prispeli, medtem pa je bil ogenj že pogašen. . P_ Kino Union. Danes ob lO.lo, 18.30 in 20.43 in jutri ob 16.30 in 20-30 zvočni vele-film »Magija zapada« in dve zvočni predigri. Danes ob 10.30 predstava za mladino. Iz Maribora a_ Pevski zbor praških stražnikov v Mariboru. V petek popoldne so se pripeljali z dvema velikima avtobusoma v Maribor praški stražniki pevci. Pred postajo so jih pozdravili poleg mnogoštevilnega občinstva zastopniki narodnih organizacij in oblastev. Vojaška godba je zaigrala obe himni. Nato so se Čehi odpeljali na po-breško pokopališče, kjer so položili venec na skupen grob tamkaj pokopanih češkoslovaških oficirjev in vojakov. Zvečer je bil v nabito polni dvorani Kazine njihov koncert, ki je vsestransko uspel. Na splošno zahtevo so morali pevci dve pesmi ponoviti, štiri pa dodati. Med izvajanji sta izročila dva zastopnika tukajšnje policije zboru v roke pevovodje krasen lovorjev venec z jugoslovensko trobojnico. Včeraj so se bratski gostje odpeljali z avtobusoma v Ljubljano. a— Odbor k. o. JNS na Pobrežju poziva člane in prijatelje, da se danes polnoštevilno udeleže občinskih volitev in volijo nosilca liste JNS g. Matijo Volka. Volišče za Pobrežje je v šoli na Zrkovski cesti, in sicer za volilce z začetnimi črkami A do M v pritličju, za volilce od N do Z pa v prvem nadstropju. a_ Mariborska Glasbena Matica otvori novo sezono z velikim koncertom 8. novembra. Poleg zbora nastopita tudi violinist g. Taras Poljanec in pianist g. Marijan Lipovšek iz Ljubljane. a_ Strokovna predavanja za mariborske in okoliške obrtnike. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševal-nega zavoda priredi v decembru, januarju ln" februarju ciklus predavanj' o obrtnem zakonu, o zakonu o pobijanju nelojalne konkurence, o davčnem, zadružnem, taksnem zakonu in o zakonu o zavarovanju delavcev in o odstotnem računanju. Predavanja so preračunana na približno 50 ur po 2 1 ri na teden Pristop k predavanjem bodo imeli vsi obrtniki in obrtnice in vsi pomočniki in poslovodje, ki imajo že mojstrski izpit. Prijave sprejema nadzornik g. Založnik na sreskem načelstvu 11-42. Oskrbnina (stan, hrana in postrežba) dnevno: Din 75.— Zdravnik: DR. FR. DERGANC šef-primarij v p. 11048 I) r o d a j a Gospodar, zveza, Ljubljana Zahvala. »EDINSTVU«, registrovani pomožni blagajni-za slučaj smrti v Celju, izrekam mojo zahvalo za prejeto podporo, ki mi je bila po smrti mojega očeta točno izplačana in imenovano blagajno vsakomur priporočam. V št. Jungertu, dne 18. septembra 1933. JANEZ ŠPEGLIC, 11060 Št. Jungert pri Veliki Pirešici. Veliko industrijsko podjetje išče sposobno uradnico za zaračunavanje mezd, ki je zanesljiva in hitra v računanju, spretna strojepiska z znanjem hrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »T. P. T. P.«. 11044 Slovenca, dobro vpeljanega POTNIKA manufakturne stroke s prvovrstnimi referencami išče za Slovenijo veletrgovina. Po-nuc?be na Publieitas, Zagreb, Ilica 9, pod >Br. 35494«. 10484 Iz direkcije AGENCIJE AVALE a. d. G. ^rVpnan Mihaljevit prestao je biti 5ef Oglasnog odeljenja Agencija A vaje A. D., p? pr^ma tome g neina prava vi Se vrsi poslove j za Aeenciju, a upe^jslno priznanje J o?Lnjta j vrtanje naplata za račun g Agencije A. 11016 2 R*-ograd; 7. oktobra 1.233 god. a— Promenadni koncert v mestnem parku bo danes dopoldne od 11. do 12. Igrala bo »Drava«. _ a_Vlomilci v palačo OUZD. V noči na včeraj so obiskali vlomilci pisarno Narodne strokovne zveze na dvoriščni strani palače OUZD v Sodni ulici. Odnesli so 600 Din. Policija je napravila ogled na kraju vloma. Iz Novega mesta n_ Na Kmetijski šoli na Grmu bo 22. t. m. ob 14. ustanovni občni zbor podružnice absolventov kmetijskih šol iz Dolenjske. n_ Planinski dom na Gorjancih. Iz ieta v leto rase število posetnikov naših Gorjancev. Zato se je podružnica SPD v Novem mestu odločila, da v teku prihodnjega leta postavi na Maličevem krču pod Trdinovim vrhom primerno planinsko kočo. Ker pa so njena denarna sredstva skromna, prosi podružnica vse, ki imajo smisel za napredek turizma m razmah tujskega prometa, da to idejo podpro z denarnimi sredstvi. Iz Slovenjgradca sg_ Ves trud in teror tukajšnjih punktašev ln njihovih nemških zaveznikov sta zaman, ker bomo v nedeljo pri občinskih volitvah pokazali, da smo bili in ostanemo vedno jugoslovenski nacionalisti. Večina pri nedeljskih volitvah nam je zagotovljena, nato pa sledi obračun z vsemi, ki so hoteli s svojo razdiralno in protidržavno politiko uničiti, kar se je ustvarilo s tolikimi žrtvami. Naj ne bo danes nobenega zavednega Slovenjgradčana, ki ne bi pohitel na volišče in dal svoj glas za Jugoslovensko nacionalno stranko. Iz Ptuja j_ Novoustanovljeni šahovski klub fto imel odslej redne vaje ob sobotah in nede. ljah ob 20. v prostorih Gremija trgovcev. Iz življenja na deželi VIŠNJA GORA. V četrtek 12. t. m. smo pokopali na tukajšnjem župnijskem pokopališču g. Kogovška, posestnika iz Velike Loke. Ob odprtem grobu se je od svojega načelnika poslovilo tamošnje gasilno društvo. Lepe besede slovesa je pa nanj naslovil tudi odbornik čebelarske podružnice v žalni, katere zvest član je bil pokojnik. Blag mu spomin! _ V naši občini imamo dve listi. Nosilec prve je g. Potokar Alojz župan in posestnik v Dragi, nosilec druge pa je g. Erjavec Jože, fotograf in posestnik v Podsmreki pri Višnji gori. Na obeh listah so v večini člani vsedržavne stranke JNS. 60 let narodne šole v Gornji Rečici pri Laškem Gornja Rečica, 14. oktobra. 8. avgusta letos je poteklo 60 let, ko je začel v tej dolini pouk prvi učitelj, Martin Vihernik, v učilnici, kjer je zdaj upraviteljevo stanovanje. V ta namen kupljena hiša je bila prej kovačnica. Danes 14. t, m. pa je poteklo 50 let, ko je bila otvorjena sedanja učilnica, ki služi za pouk 130 otrokom. Pred 50 leti je bila ta učilnica nova. Vsa prizadevanja, da bi se šola prezidala in nadzidala, so ostala na mrtvi točki, ker ni denarja. Edina pridobitev v vseh 50 letih je zgradba vodovoda, ki jo je izvršil to poletje državni higienski zavod iz Ljubljane, tako da ima šola zdaj vsaj pitno vodo. Skromna proslava tega jubileja bo v nedeljo 29. t. m. skupno z otvoritvijo in blagoslovitvijo vodovoda. Zaradi bolezni v smrt Murska Sobota, 14. oktobra. Pred dnevi si je končal svoje življenje Hari Ivan, posestnik v Bokračih. Pokojnik je že dalje časa kazal znake velike potrtosti in so domači zelo pazili nanj. Kljub temu se je nesreča zgodila in se je nesrečnik obesil. Preden je storil ta obupen korak, je skočil v mlako kraj hiše, kar se je dognalo po tem, "da le bil ves blaten, posebno po rokah in nogah. Ker pa je bilo v mlaki premalo vode, se je odločil za vrv. Vzrok obupnega koraka je bila bolMen, saj je že šest let bolehal za kilo. Zaradi bolezni si je hotel v zadnjih štirih letih ponovno končati življenje, kar so pa drugi preprečili. Usodnega dne je rekel sinu Štefanu, ki se je odpravljal na nji^o, naj le gre po svojih opravkih, a sam da bo že potem prišel za njim. A če ga ne bo na njivo, bo šel z živino na pašo. Ker očeta ni bilo na njivo in niti ni šel past, je sin pogledal za njim in ga našel obešenega. Poklical ie sosede, ki so izkušali Harija obuditi k življenju, a je bilo vse zaman. SOKOL Sokol Litija vabi vse, ki žele pristopiti k dramskemu odseku, da se prijavijo v torek zvečer ob 20. v čitalnici. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Nedelja, 15.: Zaiec. Izven. Ponedeliek. 16.: Zaprto Torek, 17.: Sonata strahov. B. Sreda, 18.: Pravica do greha. Premiera Srodfl Četrtek, 19. ob 15.: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Dijaška predstava p;> znantno znižanih cenah. Izven. OPERA. Nedelja, 15. oktobra: Jim in Jill. Opereta. Izven. Znatno znižane cene. Ponedeljek, 16.: I. simfonični koncert opernega orkestra v unionski dvorani Torek, 17.: Halka. A. Sreda, 18.: Zaprto (generalka). * Prva repriza štiridejanske igre »Zajec« bo drevi ob 20. Deb, ki je v začetku? izredno komično in zabavno, je zasedeno samo z moškimi ulogami, ki jih igrajo gg. Zelez-nik, Jerman, Skrbinšek. Drenovec in Gregorin, v ostalih ulogah pa nastopijo gg. Kralj, Lipah, Sancin. Jan, Bratina, Plut. Potokar in drugi. Režija je prof. Še6tova. Nedeljska uprizoritev ie izven abonmaja. Nedelja v operi. DreprTak Gorenjske«, bo kranjski Korotan danes po-slednjič pregleda! vse svoje moči, preden jih pošlje v odločilno bitko. DiuiaSnji gost v Kranju je ljublj.-.3ski Slovan, ki je bil Kranjčanom pred leti dobro znan. Ker so moči obeh klubov zelo izenačene ee obeta napeta in upamo, da tudi lepa in fair nogometna igra. Predtekmo igrata rezervi obeh klubov. Pričetek je že ob 13.30. Prvenstvena tekma med SK Disk in SK Domžale, ki bi se morala danes odigrati, se ne vrši. O tem se obveščata tudi gg. ss. Dolinar in podsavezni delegat g. dr. Kosti. ŽSK Hermes. Naslednji, določeni v žirijo, naj bodo najkasneje ob 13.15 na dirkališču: Hvala, Oblak, Maver, Sterle, Zupan, Bari, Marinko, Sernec, Pavlič, Krivic, Dolinar, Prodan, Brumatti, Sepin, Škof, Miškec, Habicht, Kopač in Pleš Tone. Gospod Sterle naj ukrene vse potrebno za re-diteljsko službo. Dirke se prično točno ob 14., zato se opozarjajo vsi dirkači, da so najkasneje ob 13.30 na mtstu. Razdelitev nagrad po dirkah ob 19.30 v salonu pri Keršiču v Šiški. S K Grafika. Za današnjo prvenstveno tekmo določeni igralci in reditelji se opozarjajo, da se vrši tekma ob vsakem vremenu. Ob 9. morajo biti v gostilni Belič. vlSK Primorje (nogometna sekcija). Obvešča se Panonija, da se tekma z juniorji zaradi prvenstvene tekme Sloga : Svoboda ne bo vršila dopoldne, ampak popoldne ob 15 SK Reka. Zaradi odpovedi Panonije se tekma danes popoldne ne vrši. Strogo obvezen sestanek nogometne sekcije v četrtek 19. t. m. v Sokolskem domu na Viču. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Naslednji naj vršijo roditeljsko službo pri koles, dirki: Berducky, Ozebek, Bračič, Škrjanc, Balo, Kovačič, Erlih, Simčič, Karol. Garderobo za kolesa imata Prlmar in Daneu. Vsi imenovani naj se javijo pri g. Sterletu na igrišču. SK Sloga. Danes ob 9.30 naj bodo na igrišču Primorja: Starman III, Trobec, Mr-kvička, Lado, Zupančič, Podrekar, Starman L Starman II, Ninkovič, Fonze, Senčar I, rez. Lejka. Stranski sodnik Samar, reditelji Bari, Grzinič, Cehovin. SK Svoboda (Vič). Za nedeljsko prvenstveno tekmo s Slogo ob 10. na igrišču Primorja, se morajo točno ob 9.30 javiti: Jak-še, Zupet, Vinšek, Samarin, Samar, Štaj-dahar, Šmid, Jenko, Jamnikar, Zemljak, Dežman, Babnik. Dalje naj se zglasijo tudi Zlaj, Rihar, Dovgan, Resnik, Dečman, Rajko. Povh, Jancigar, Pole, Burnik, Luz-nar. Reditelji: Galof, Jordan, Lekše. Blagajna: Malovrh. Reditelji in blagajnik morajo biti na igrišču pol ure pred pričet- kom tekme. SK Ilirija (Smučarska sekcija). Danes ob 9. izlet vseh tekmovalcev. ZbiraliSče pri stari cerkvi v šiftki. Vzemite lahko opremo. Gimnastične vaje v torek v garderobi na drsališču ob 18.30. Telovadna oprema. (Hazenska sekcija). Igralke i«w»n, JZima Konjska struna (Rosshaar) Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranju. 272 Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! OTVORITVENA OBJAVA. Naznanjamo, da bomo otvorilt dne 16. oktobra 1933 na Starem trgu Stev. lla TRGOVINO Z MLEKOM IN MLEČNIMI IZDELKI Prodajali bomo mleko Iz lastne pristave v Turjaku. Postregli bomo občinstvu z najboljšim in vedno svežim blagom izvirne kakovosti po kar najbolj mogoče zmernih cenah. Za obilen obisk se priporoča Mlekarna »Turjak" 11025 MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranite z uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Eros«. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din, močnejša 100 Din. — Uspeh zajamčen v nasprotnem slučaju vrnemo denar. Havelkova ordinačni Iaboratof Praha 65 • Nusle Božetechova ul. 10 35 J L. C. S. R. Pristno ORTUGALKO izpod preSe od 16. t. m. naprej v vsaki množini po zmerni ceni razpošilja t. t. FRAN JAKOVAC veletrgovina z vinom, Jastrebarsko Naroča se direktno. Ravno tako pa sprejemajo naročila: za GORENJSKO: g. Fran Brulc, gostilna pri »Zlati ribi«, Kranj; za DOLENJSKO: g. Rajko Picek, trgovec in eostilničar, Ortnek. 11029 zato naj velja kot načelo: ftSVOJI K SVOJIM Dobi se v vsaki trgovini* navanja dolarskega nominala v dinarje (sedaj po dnevnem tečaju devize New-york z dodatkom 28.5 odst. premije; prej po stari zlati pariteti 56.78). Vojna škoda se je skoro ves teden gibala na višini 243 do 245. Devize Curih. Pariz 20.2175, London 16.21, New-Tork 355, Braseli 71-95. Milan 27.18. Madrid 43.15. Amsterdam 208.10. Berlin 123.20, Dunaj 57, Stockholm 73.60. Oslo 81.40, Ko-benhavn 72.40, Praga 15.35, Varšava 58, Bukarešta 3. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.61. London 28.65. Milan 47.K6. Newvork 622.14. Pariz 35.5S, Praga. 25.62, Curih 175.98. 100 S v zlatu 128 S pa p Efekti Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95. Državne železnice 15.75, Trboveljska 10 92. Alpi-ne-Montan. 9.35. Blagovna tržišča ŽITO. + Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 75 vagonov. Pšenica: biška. okolica Novi SaJ, okolica Sombor 97 — 98: srednjeb-dška baška potiska in ladja Tisa 98 — gornjebaška 101 — 102; gornjebanatska in baška lad;a Dunav 97 — 9S; sremska 9j — 97; slavonska in baška ladja Begej 96 — 97, južno-banateka 90 — 91. Oves: baVd, sremski in 9lavoneki 52 — 54. Ječmen: baški, sreinsk1, 64'G5 kg 6i — 63. Koruza: baška. sremska 02 — 64: baška. okolica So ab.»r 63 — 65: slavonska 66 — 68; banatska 59 — 61; baška bela 77-50 — 80; baška iai.la Savi 03 do 64. ladia Begej 64 — 65; Udja Tisa, Dunav 65—66; sremska nova umet. sjš. za okt. par. Indjija 56—58. Moka: baška. banatska »0g« in >0sg« 187.50 — 2j<50; »2« 170 do 190; 55« 150 — 170; >6« 110 — 120; >7-z S0 — 90; >8« 55 — 60; sremska in slavonska ?0g< in »Ogg« 177.50 — 192.50; >2< 157.50 — 177.50; »a?: 137.50 — 157.50; sGJ 102.50 — 112. 50; >78* 52.50 _ 55. Otrobi: baški. sreniski. banat- ski 41 _ 44. Fižol: baški, sremski beli 130 — 135. VINO -}- Vinsko tržišče v dravski banovini (14. t. m.) živahna kupčija z dravskimi vini je nekoliko ponehala, odkar se je pričel uvažati dalmatinski mošt, ki je razmerno poceni. Večje povpraševanje je po dolenjskem cvičku, ki je skoro že ves razprodan. Zato mu je tudi razmerno visoka cena: 5 do 6 Din. Bela namizna boljša vina se dobijo še v partijah po 4 do 4.50 Din, finejša izbrana pa po. 5 do 7 Din. Mošti še nimajo stalnih cen in j'ih je le malo. Za novo portugalko zahtevajo 4.50 do 5 Din. Žične vloge po 109 Din Žične vloge iz lzvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9. SVETOVNO ZNANI RDECILI ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijana BOURJOIS PARFUMEUR- PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju lepota moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bourjois - Parfuneur izdelovalec modernih kre&cij parfemev SOIR DE PARIŠ, PRINTEMP8 DE PA RIS, MON PARFUM, FIANCSE. kraljestvo mode Baršun je moderen Baršun ima pred vsemi drugimi tvorivi prednost, da ni nikdar povsem izginil iz: mode. Vsled svoje voljnosti in finega b'eska laska baržun vsakemu obrazu, ra-z^n tega pa ni preveč učinkovit in tudi ne preskromen — drži se zlate srednje poti, ki je še vednn najbolj uspešna. Letos nam je moda v tem oziru pripravila mnogo novega. Izbiramo lahko med volnenimi, svilenimi ali plišastimi baržuni, nekatere vrste pa so tako gladke in fine, da sličijo bolj bleščeči svili, kakor baržunu. Izbera tega ali onega baršuna se seveda nvna po obleki. Za promenadna oblačila c--orab-ij-amo trpežne vrste, za družabne obleke pa nam je na razpolago najfinejši svileni baršun. Za celotni učinek žameta so velike važnosti barve, ki se nam baš letos nudijo v prekrasnih niansah. črno sicer še vedno prevladuje, a poleg tega nam kaže modna barvna lestvica mnogo VIŠEK ELEGANCE in nad vse prijetno toploto pozimi povzroča plašč iz kožuhovine. Veliko izbiro krznenih plaščev in modnega krzna neposredno svetovno znanega lipske-ga izvora, nudi po solidnih cenah tvrdka L. ROT, krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg o. zelenih in nenavadnih rjavih tonov. Tudi siv žamet se mnogo nosi, najbolj priljubljen pa je temno karminast žamet, ki ima barvo temno rdečih vrtnic. Od leta 1813 odiišesi bel šilon. Ker je baršun že sam po sebi dovolj učinkovit, ne rabimo drugega okrasja, razen pri plaščih in kostumih, ki jih opremimo s krznom. Naša tretja skica predstavlja eleganten temnozelen kostum iz baršuna. Zanimivo je to, da nima krznenega ovratnika, ki ga nadomestuje baršunast šal. Prav tako originalno so izdelani rokavi. Krasijo jih namreč krznene manšete v obliki mufa. Jako lepi so tudi novi plašči iz črtastega volnenega baršuna, ki so često okrašeni z barvastim krznom. Sploh je barvasto krzno največja modna senzacija, tako da imamo k zelenemu, modremu ali rdečkastemu žametu odgovarjajoče zeleno, modrikasto ali rdečkasto krzno. Seveda smemo v zvezi z baršunom uporabljati le dolgodlako krzno, ki ga namestimo v obliki visokega ovratnika ali velikih manšet na gornjem delu rokavov (zadnja skica). Baršunaste večerne obleke dosežejo višek modne umetnosti. To krasno in nekoliko starinsko tvorivo spada predvsem v slog prejšnjega stoletja, v tem slogu je tudi izdelana obleka na naši prvi skici. Zanimiv je široki izrez z bidermajerskim volanom, ki je pritrjen z elastičnim trakom. Popoldanska moda barSunastih oblek išče posebno originalnih učinkov. Posebno posrečena je ideja prozornega izreza, ki je tako izrezan, da tvori »mrežo«, ki zapira obleko ob vratu, široki, v pentljo zavezani pas in tunika sta značilna za novo modno smer (2. skica). Moderne košare za papir Ob pisalni mizi ne moremo pogrešati košare za papir in čeprav gre stremljenje nove stanovanjske umetnosti za tem, da odstranimo vse razne malenkosti, ki nas spominjajo na prenatrpanost prejšnjih stanovanj — vendar je koš za papir ostal na starem mestu. Seveda pa se mora pri- lagoditi slogu novega stanovanja in ima zato moderno obliko in barvo. Najlepši so pleteni komadi, ki jih živo pobarvamo in opremimo z živobarvnimi vrvičastim ročaji. Jako čedne so tudi šesterokotne, s kre-tonom prevlečene košare, ki jih z malo spretnosti napravimo sami doma. f^fliufmuiti lJ U1LJ DMfl -.evstikova ulica na Vrtači Na j bol g še nogavice Šopki iz perja bodo v novi sezoni nadomestili umetne cvetlice. Oblika takega pernatega okraska se bo seveda ravnala po obleki, z agrafo pritrjene rajčice ali gliceriniztrano noje- vo perje se bo uveljavilo v veCerni modi, dočim bo vsakovrstno petelinje perje služilo kot okrasje popoldanskih oblek. Kompromis med cvetlično in pernato modo predstavljajo stilizirane cvetlice iz barvastih peresc, ki so posebno mikavne zaradi svoje nenavadnosti Zdravniška posvetovalnica A. E. Holland. Pri odprtih nogah je predvsem potreben mir in ležanje s podloženo, povzdignjeno nogo. Dobro se jc obnesla sledeča mast: Pellidol 1,0; Past. zine. oxyd. ad 50. Rano je treba večkrat izpostaviti solnčni svetlobi, ali pa jo obsevati s kvareovo svetlobo. Ko se rana zaceli, je treba nositi gumijaste nogavice ali pa nogo oviti z elastičnim ovojem. — Koščica. Če ni nikakih znakov, je pogoltnjena peščica gotov odšla z blatom, pa niste opazili. Dajte otroku žličko ricinovega olja, za sigurnost vam pa priporočamo rentgenološki pregled. — M. H. Z. Zaradi svojih grehov ste lahko popolnoma brez skrbi, ker je zdravniško dokazano, da običajno ne za-puste nikakih težjih posledic. Gibajte se veliko na prostem zraku, večkrat se hladno kopajte, zvečer se ogibajte težkih jedi in alkoholnih pijač, ponoči se pokrijte le malo, zjutraj pa takoj, ko se zbudite, vstam-te iz postelje. Poročite se'lahko brez skrbi, če ni kakih organskih napak, kar se pa da samo po zdravniški preiskavi dognati. — Bojazen. GI. odgovor pod M. H. Z. Da v organizmu drugače ne pešate, je ravno dokaz, da je vaša onemoglost psihičnega izvora, nekaj bo pa tudi temu kpva starost. Poskusite s hormonskimi preparati. — P. B. p. Brez zdravniške preiskave ni mogoče dognati, katere vrste in v katerem stadiju je vaša prsna bolezen. Priporočamo vam zato, da greste vsaj za par dni v bolnico, da vas natančno preiščejo in vam svetujejo. — Janez in Joža! Vajino debatiranje o poluciji je nepotrebno; če pa gre za stavo, se pa obrnite na bližnjega zdravnika. Tudi vama na vaših osem vprašanj ne moremo odgovoriti, ker bi zato bila potrebna cela medicinsko-znanstvena razprava, za katero pa tu ni mesta. Svetujemo vama, da opustita brezplodno debato o takih problemih, o katerih si še strokovnjaki niso popolnoma na jasnem. — F. P. L. Ker vašemu otroku niso ne Vigantol ne druga sredstva pomagala, je verjetno, da boluje še na kaki drugi bolezni. Svetujemo vam, da, če utegnete, predstavite otroka dečji kliniki v Zagrebu (Šalata). — B. Z. Če hočete odvaditi otroka cuclanja prstov, namažite prste s kako grenko tvarino, n. pr. pelinom ali pa s prav malo kinina. Ponoči pa preprečite cuclanje z dobro pričvrstenimi rokavicami. — S. B. Lasje. Skoraj vsaka bolezen las ima svoj vzrok v celotnem stanju organizma. Preden poskusite vsa mogoča sredstva, odidite k bližnjemu zdravniku, ki bo sigurno ugotovil vzrok izpadanja. Dokazano je. da sprememba hrane vpliva na rast las. Zato se priporočajo posebne diete, n. pr. ovseni kruh, pečeni kruh, nekuhana jajca, mleko, juha z mozgom, jedi z želatino itd. Vsak dan izgubimo pri česanju nekoliko las. Spomladi in v jeseni se izpadanje še poveča. Izgubimo 20—30 las na dan, na mestu katerih zrasejo drugi, tako da se v življenju 10—12 let izpremene lasje. Znano je, da po vročinskih boleznih, hripi, tifuzu, pljučnicah, pogosto izpadejo lasje, ki pa zopet zrastejo. V takih primerih je potrebna posebno pažljiva nega las pa tudi vsega organizma. Arsen in železo posebno vplivata na raščo las. Posebno je treba paziti na čistočo. Zvečer po češlanju je treba lasne korene dobro namazati s tole raztopino: Parafinovega olja 60 gr, naftola, timoIa; fenola, resorbina, rožne esence pa po 0.25 gr. S to tekočino namočite košček vate in drgnite po lasišču. Izpadanje las se često pojavi pri slabokrvnih in nervoznih ženah. Tudi v času nosečnosti in dojenja se večkrat to dogaja. V takih primerih je potrebno notranje zdravljenje. Za lokalno masažo je priporočljiva tale sestavina: Toaletnega kisa, kloralhidrata, etra, destilirane vode po 10 gr. Pred uporabo je treba dobro premešati in vsak drugi dan eno žlico pomešati z eno žlico navadne tople vode in nato dobro sfrotirati lasne korenine. Pazite pa, da ne pride tekočina v usta in operite si potem dobro roke, ker ima tekočina, če pride v usta ali pa žclodec, lahko neprijetno posledice. Zlogovnica Sestavi iz naslednjih 85 zlogov: a — a — an — at — be — bol — bor — bro —1 ^ul — ca — ce — ce — ced — če — ček — čev — čin _ de — din — do — dro — e — e_e— e — e — ed—-ha — hlap — i __ i — ir — iz — ia — jam — klo — ko — kril — liv — lje — lo — lom — lom — ment — mo — na — na — nar — ni _ ni nik — nik — nje — no — no — no _ob — pet — rav — rod — roj — ru — sa — ead — se — sej — soln — stvo — stvo — ta — tež — ti — toin — u — va — va — va — val — vard — vi — vi — vol — zav — ze — zop 35 besed pomena. 1. cvetica, 2. način zdra%'ljenja. 3. morska nesreča, 4. začetek človeškega življenja, 5. ozvezdje, 6. zelenjava, 7. del celote, 8. del jadrnice, 9. grški basnik iz 6. veka. 10. del krzna, 11. oseba iz Sv. Pisma. 12. vir življenja, 13. ljudje 9 skupnim vladarjem, 14. cvetica, 15. gradbeni materijal, 16. staro slovansko pleme, 17. srednjeveški služabnik, 18. nadležna živalca, 19. aeroplan, 20. Rimskega Korsakova opera. 21. ljub sin. 22. predmet žalosti ali veselja, 23. knjiga prve učenosti, 24. žalosten odnos, 25. naprava na ladji, 26. moško krstno ime. 27. podloga za izvajanje obrti, 28. bogataš, 29. jadransko kopališče, 30. konec potoka ali reke, 31. začimba, 32. delo v prozi, 33. jugoslovanska reka. 34. drobec materije, 35. risarski pripomoček. Začetne in končne črke od zgoraj navzdol dajo aforizem. odlikovano terpentinovo milo izdelano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO. POSKUSITE! PREPRIČAJTE SE! Rešitev križaljke „Stroj" Vodoravno: 3. os; 5. pa: 6. rt; 7. ol; K 8. ir; 9. bo; 10. ci; 11. iz; 12. Aea; 14. oče; 15. kov; 18. sam; 20. Jeruzalem, 26. češarek; 27. čez; 28. čar; 30. torba; 32. bivol; 34. valjar; 35. Atenec; 36. naramnica; 38. bej; 39. pritisk, 43. stroj: 45. curek; 48. repa; 48. alod; 49. koča; 50. Eger; 52. Star; 53. cink. Navpično: 1. gorica; 2. Haloze; 4-stric; 5. pobič; 13. ak; 14. O. M.; 16. oj!; 17. večerja; 18. sekavec; 19. um; 21. rezbar; 22. uš; 23. za; 24. ar; 25. lečiti; 27. čoln; 19. rona; 30. ta;; 31. Arabija; 32. Banjica; 33. le; 37. met: 39. preča; 40. ropar; 41. 6ulec 42. krogi; 44. trot; 46. eden; 49. k. s.; 51. R. K. Darujte za nesrečne poplavljence Radio kotiček Ljubljana, 15. oktobra. Današnji radio program je zelo obširen in pester. Dopoldne bomo imeli ob 10. v radiu zanimivo delavsko predavanje, ki bo pa z njim ustreženo tudi drugim stanovom in ne samo delavcem. Po predavanju nam zapojeta gdč. Sokova in g. Gostič več arij iz »Traviate« ob spremljevanju radio - orkestra. Njun nastop bo trajal od 10.30 do 11.30. Sledil bo nastop radio-orkestra, ki nam bo igral pol ure slovenske glasbene komade. Popoldne se prične progiam ob 15. in prinese nam med drugim instrumentalni koncert radio-orkestra, potem predavanje za kmetovalce, nastop našega priljubljenega opernega pevca g. Marjana Rusa s samospevi, za njim pa nastopi Magistrov šramel. Zvečer ob 20. nam zapojo gdč. Ko-renčanova ter gg. Tone Petrovčič in Der-mota ob spremljevanju radio-orkestra več lepih narodnih pesmi. Ob 20.45 nastopi g. Bajde in nas bo zabaval s svojimi priznanimi kupleti. Program zaključi radio - orkester z valčkovim večerom. Med poedini-mi točkami bomo slišali v radiu poročila o izidih občinskih volitev v naši banovini. Rad Nedelja. 15. oktobra. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Predavanje za delavce. — 10.30: Arije in duete pojeta gdč. Sokova in g. Gostič s spremljevanjem radio - orkestra. — 11.30: Slovenska glasba radio - orkestra. — 12: Čas, plošče. — 15: Lahka glasba. — 15.30: Narodne pesmi na ploščah. — 16: Kmetijska ura. — 16.30: Samospevi g. Marjana Rusa. — 17.15: Magistrov šramel trio. — 2(1: Narodne pesmi pojejo gdč. Korenčano-va, gg. Petrovčič in Gostič s spremljeva-njem radio - orkestra. — 20.45; Kupleti (g. Bajde). lahka glasba, tercet s havajsko kitaro. — 21.30: Čas. poročila. — 22: Vaič-kova ura radio - orkestra. Ponedeljek, 16. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Gospodinjska ura. — 1S.30: Pesa, siro-vina za sladkor. — 19: Plošče. — 19.30: Radio - orkester. — 20.30: Prenos opere >Faust'< iz Beograda, vmes napoved časa in poročila. PF«;Dmri TPinboN-W \ Zastopnik aa Jugoslavijo: F. L. Roeenfeld. Beograd, Mvm rrfiac. BEOGRAD 16: Pevski koncert. _ 17: Plesna glasba. — 20.30: Prenos opere »Faust« iz gledališča. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Prenos zvočnega filma. — 2030: Prenos opere iz Beograda. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 20.25: Prenos koncerta godbe nn pihala iz Moravske Ostrave. — BRNO 19.25: Prenos revije. — 20.25: Primeri iz jugoslovenske literature. — 20.40: Klavirski koncert. _ 21: Prenos koncerta Filharmonijske besede. — VARŠAVA 17.30: Komorna glasba. — 19.05: Poliska glasba. — 20: Operetni večer. — 22.45: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 11.30: Orkester dunajskih simfonikov. — 15.40: Mladinski koncert. — 17.15: Arije. — 19.05: Lahk? godba orkestra. — 21: Orkestralne skladbe Rih Straussa. — 22.25: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20.05: Otroci ee razvijajo v mojstre. — Godba za ples. - KČNTGSBERG 20.10: Baletna nn;zika. — 21: Prenos koncerta iz gledališča. — MOHLACKER 19: Koncert ciganske kanele. — 30.30: Beethovnova De-veta simfonija. — Ciganska godba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20: Pesmi. — 20.30: Mešan glasbeni program. Torek. 17. oktobra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Higijen-sko predavanje. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13" Čas. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček - 18 30: Plošče. - 19: Francoščina. — 10.30: Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848 — 20: Plesna glasba radio - orkestra- _ 20 45. Slovenske narodne v ženskem tercetu s spremi jevan jem kitare. ooio sestre Ro?atai. Vmes harmonika _ 21.30: čas poročila. _ 21.45: Radio jazz. — 22.30: Angleške plošče. * A Urejuje dr. Milan Vidmar Ljubljanski šahovski klub, ki je v tej jeseni zgodaj začel svoje delo, je že zaključil svoj pripravljalni turnir, ki naj ns-še borce osveži za savezno medmestno tekmo. Turnir je bil močno zaseden. Prvo mesto si je priboril g. Sikošek, na drugem mestu vidimo g. L. Gabrovška, ki je men. da trdno odločen povsod sedeti na drugem stolu. Priprave za savezni finale so tedaj pr; nas končane. Savez sam pa se še ni oglasil. Ne vem zakaj zaključnih borb še ni. Pač pa se mi zdi važno, da opozorim na nekaj, kar vem. Na medmestne tekme So se naši igralci doslej redno vozili v Zagreb. Prav gotovo so s tem svojim konkurentom dovoljevali važno prednost. Doma se je laže boriti. Okolica močno vpliva. Zakaj bi se zaključna borba našega moštva ne vršila v Ljubljani? Stroški ne govore proti taki preureditvi. Isti so za naše igralce, ki gredo v Zagreo, kakor za Zagrebčane, ki pridejo sem. Vsaj pri sami vožnji ni razlike. Ostali stroški pa ne igrajo pomembne vloge. Z vsem poudarkom moram zagovarjati ljubljansko bojišče. Uverjen sem, da b-j ljubljanski klub mojega mnenja in zahteval nasvetovano ureditev. Pravico za to ima. Zagrebčani so jo imeli in uporabljali. Hitlerski >Grossdeutscher Schachbund-se udejstvuje. Turnir v Bvrmontu z.; nemško prvenstvo je bil njegov. Sedaj pa je izšla knjiga o tem turnirju v zalozi nove nemške šahovske zveze. Knjige se drage. Nemška država tedaj zares dejansko podpira šah. V berlinskem šahovskem društvu s> igrali pred tedni naslednjo zanimivo posvetovalno partijo. Prinašam jo pred vsem zato, ker ima staroversko otvoritev. Našim šahistom je potreben tudi vpogled v starejše šahovske metode. Beli: črni: Rellstab in Samisch Gumprich in John 1. d 2_d 4 f7_fo Holandska obramba, ki nima najboljšega slovesa. 2. e2_e4 ___ Hipermoderna šola igra Sgl_f3, g2_ Lfl_g2 po potrebnem vrstnem redu, včasih celo Sgl_h3_f4. Tu igrana poteza je zelo stara. Anglež Staunton, ki je v prvi polovici preteklega stoletja veljal za svetovnega prvaka, je njen oče. Zato imenujemo ta začetek jStauntonov gambit <. Gambit imamo v otvoritvi povsod tam. kjer žrtvujemo kmeta za nagel razvoj in napad. 2. — _ __f5Xe4 3. Sbl_c-3 SgS—f6 Tako so se mojstri stare šole vedno branili. Hipermoderna šola igra 3. _ — _ g"—g6. 4. Lcl_go c7—c6 Nikar ne igrajte 4. — _ — d7_d5. Sledilo bi 5. Lg5Xf6, e7Xf6, 6. Ddl_h5 + g7_g6, 7. Dh5Xd5 in črni bi imel zeio slabo pozicijo. 5. f2_f3! --_ Ta dodatni gambit je iznašel dr. Lasker. Na 5. Lg5Xf6, e7Xf6, 6. Sc3Xe4 DdS_. 0 mora beli igrati klaverno potezo 7. Tal_bi, če noče imeti neprilik. 5 .__— d7—d5? To ni dobro. Boljše je DdS—ao. 6. f3Xe4 d5Xe4 7. Lfl_c4 _ _ — Diagonala b3—gS je črnemu močno neprijetna. 7 .__— Dd8—ao 8. Ddl_d2 Le S—f5 9. Sgl_e2 Sb8-d7 10. 0—0 0_0_0 11. Se2_g3 Lf5_g6? Zakaj ne 11. _ — _ e7_e6. črni lovec na f8 ne igra in z njim trdnjava na hS. Kako more črni slabiti že itak slabotno polje e6? 12. Lc4—e6 --_ Tu imate vraga! 12. _ _ — KcS_bS 13. Tal—bi c6—c5 Naivno! 14. d4_do — _ — S svojo kratkovidno politiko so si črni nakopali grozovito pozicijo. Krčevito čuvanje gambitnega kmeta se vedno maščuje. Mojster John je znan materialist. 14 .__— Kb8_a8 15. a2_a3 co_c4 16. b2—b4 Da5_a6 Boljše bi vendarle bilo c4Xb3 e. p., čeprav odpre črni nasprotniku nevarno linijo. 17. a3_a4 h7_h6 18. Sc3_b5 Sf6_e8 19. Lg5_e3 b7—b6 20. do—d6! --_ To je že začetek konca. 20.__— 21. Le6Xc4 Čemu črni še igra? 22. Lc4_do 4- 23. a4_ao 24. Sb5Xa7 Seveda! 24. _ — _ 25. a5Xb5 + e7Xd6 Da6_c8 Ka8—bS ScS—f6 Kb8Xa7 Ka7_b8 Na 25. —__Sd7Xb6 bi sledilo 25. Tbl—al + in 27. Le3Xb6. 26. b6_b7! Dc8_c7 27. Le3_a7+! —__ Lepa poteza. 27 .______Kb8Xa7 28. Tbl—al-f Ka7_b6 Nb žalost izsiljeno. 29. Dd2_d4-f Sd7_ca 30. Tfl_bi! --- Beli je kar velikodušen. Ni mu do materijala. 30 .__— Sf6Xd5 31. b4Xca < Kh£—c6 32. Dd4_a4 + črni so se vdali. Prav zadnji moment je bil. Na _ _ _ Kc6Xc5 bi namreč s'edi'r Tbl_bo-f. 34. Tb5—b4+ in 35 Ha' mat. in sveta ako si se potil?" Se stari Egipčani so menili, da so našli pot do podaljšanega življenja preko potenja in bljuvanja. Imeli so navado, da so jemali vsaj dvakrat mesečno kakšno sredstvo za bljuvanje, a če so se srečali, se niso vpraševali: »Kako se počutiš?« temveč »kako si se potil?« Grki so pozneje odkrili, da pametno uživanje narave in vežbanje telesnih moči najbolj podaljšuje življenje. Hipokrat je priporočal zmernost, čisti zrak, kopeli, masažo, telovadbo. Pentarh je zapisal pravilo, ki velja še dandanes: Glava naj ti bo hladna, noge tople, namestu da bi za vsako neugodje vzel takoj zdravilo, pa se rajši en dan posti in zaradi duha ne pozabi nikoli na telo. V antiki so pa vrhu tega, kakor pozneje n. pr. holandski zdravnik Boerhave, skušali ostarelim ljudem ohraniti življenjske moči s tem, da so jih postavljali v ozračje sveže, razcvetajoče se mladosti. Boerhave zatrjuje, da je nekega starega amsterdamskega župana znatno pomladil s tem, da mu je odredil spanje med dvema mladima človekoma. Ta metoda, ki spominja na moderna načela o pospešeni stanični delitvi ostarelega tkiva pod učinkom izžarevanj iz mladega tkiva, je bila že dolgo v rabi kakor transfuzija mlade krvi v staro žilje. Moderna znanost se bavi, kakor znano s problemom pomladitve na operativne in druge načine. Pomlajevalne operacije, ki Vežbanje telesnih moči najbolj podaljšuje življenje so še pred nekoliko leti vzbujale takšno senzacijo, po vsej priliki nimajo tistega uspeha, kakor so ljudje od njih pričakovali, in se vsaj ne da o njih trditi, da bi bile po dosedanjih načelih zanesljiv in splošno uporabljiv pripomoček zoper starost. Znanost o teh operacijah nekam čudno molči. Tudi o pomlajevanjih s hormonskimi snovmi ne vemo nič pozitivnega. Zdi se, da bo morala znanost tu izvršiti še ogromno raziskovalno delo, preden pride do kakšnih splošno uporabnih rezultatov. Vendar pa ne miruje in stika še za novimi metodami, ki bi človeku uresničile pradavni sen o dolgotrajni, če že ne večni mladosti. Ena najbolj zanimivih metod iz zadnjega časa se opira na primer na Weinmannova. raziskovanja staničnega življenja. Weinmann pravi, da so stanice tako fino diferencirane, da se morajo po življenjskih procesih nuino obrabiti. Dokler imajo sposobnost delitve, so mladostne, ko to izgube, zapadejo odmiranju, šlo bi tedai za to. da se na idejo snovi, katalizatorji, ki jih sililo, da dibaio, t. j. vsrkavati kisik in oddajati ogljikov dvokis; redno dihajoče stanice se moraio tudi redno deliti. Katalizatorje, pospešitelje staničnega dihanja, poznamo: to so dihalni fermenti, rastlinskih in živalskih kličnih tkiv. Mogoče se bo ž njimi posrečilo ohraniti človeku mladost in mu smrt vsaj malo odmakniti. Ogromna omeleta Kalifornijska dekleta so v tej ponvi ocvrle največjo omeleto na svetu Kultura — žrtev žuželke Iz zgodovine ljudstva Majev Kultura skrivnostnega ameriškega ljudstva Majev spada med najstarejše kulture na svetu. Vplivala je na druge kulture in jih pospešila, nikakor pa ni stara mehiška kultura, kakor to običajno menijo, njena direktna potomka. Kultura Majev je lokalizirana nekako na ozemlje današnje Guatemale. Tu je še danes mnogo znakov, ki kažejo na nekdanji sijaj, posebno pa se ta sijaj zrcali v razvalinah v Tabasciju in Chiapasu, kjer najdemo zgradbe, ki so stare že 2000 let, a poznajo že kupole. Maji so bili prav tako veliki kiparji kakor gradbeniki, kajti skoraj vse njihove zgradbe so okrašene z liki. Tudi kar se tiče gradbe trdnjav in prometnih naprav, so bili daleč pred svojim časom. Bili so po vsej priliki zelo bojeviti, o čemer nam govore ostanki njihovih utrdb in bistroumno sestavljenega orožja. Ameriški raziskovalec prof. Thomas Gann, ki je pred več leti obiskal njih ozemlje in prodrl do svetišča Mo-ka-hancha, ki je bil njih največji tempelj, je našel med razvalinami njihovih krajev žoge v velikosti človeške glave, ki dopuščajo domnevo, da so Maji že poznali — nogomet. Gotovo pa so gojili vsakovrstne športe in telovadbo, kajti njih kultura se je lahko ohranila le tedaj, če je stalo za njo telesno krepko ljudstvo. Preživljali so se večinoma z poljedelstvom in so znali iz zemlje izbiti več nego vsa sosedna ljudstva. Imeli so že koledar, ki se je opiral na natančne račune o gibanju sonca, kar je dobro spričevalo za opazovalni dar tega zanimivega naroda. Zanimiva je tud; njegova pisava, še danes se da natar.čno zasledovati, kako so se iz prvotne slikovne pisave razvili stilizirani znaki in iz teh pismenke. Veliko ugibanja je bilo že o tem. od kod izvirata to staro- davno ljudstvo in njegova kultura. V tej zasledimo aziatske kakor kitajske vplive, način, kako so gradili, kaže na srednjo Azijo, a jezik sliči brezpogojno prakitajščini! Globoko v temnem starem veku se je kultura Majev prvič razcvetela, potem je ugasnila, a v šestem stoletju po našem štetju se je znova razbohotila. In nato je nenadoma propadla, kakor da se je vdrla v zemljo. Od sredine šestega stoletja ni nobenega. sledu več, ki bi dokazoval, da je to ljudstvo še eksisti-ralo. Kako se je moglo to zgoditi? Prof. Cook z geološkega zavoda v New Yorku razlaga to skrivnost na sledeči način : Maji so bivali najrajši na gozdnatih gričih, dočim so doline uporabljali za ceste in vodne poti. Ker se je ljudstvo naglo množilo, mu je zmanjkalo prostora, začelo je izsekavati na veliko gozdove, da bi dobiio več prostora. S tem pa so peščene mase gričev izgubile oporo in hudourni nalivi, ki so v teh krajih zelo pogosti, so odnašali zemljo in pesek v dolino. Zemlja in pesek sta zasula ceste, vodne struge, prekope, doline so se spremenile v močvare, dolge deževne dobe so preprečile varnostne ukrepe. V novih močvirjih so se zaredile dotlej neznane žuželke, moskiti, z njimi .so prišle v deželo mrzlice in kuge, Moskiti so odločili usodo Majev: polovica jih je umrla za kugami, druga polovica je morala pobegniti in se je v tujih ljudstvih deloma nasilno, deloma položno izgubila, kjer Maji danes še obstoje, so le parije v tuji službi... Neracionalno gospodarjenje z gozdovi, slučajni nastop večjega števila deževnih let in končno strupena žuželka so uničili ljudstvo, ki je štelo v času zadnjega razcveta kakšnih 60 milijonov duš na tesnem prostoru. Nekaj podobnega, dasi v manjšem obsegu, doživljamo še danes tu in tam v tropskem pasu. zlasti pa na Kitajskem. Kako si ohraniš vitko linijo Nič šampanjca in piva, malo mesa in mnogo gibanja Prea vsem ne smeš uživati masla, pravi b1-okemik prot Dodds z lor.donsKe univerze. kajti maslo ,«p«0 kaiorlj. Pri t»->m delajo večinoma še napako, c'a ga uživajo na suhorju namesto na kruhu, misleč, da je suhor manj rWii>n, kar pa nI r»s. Tudi vrednost telovadbe precenjujejo. T*Iovadr«a 1' rt»p: i"-'.o :n ga dela prožnega, ziinijo* y* je skoraj brez pomena. K?d i*n iirrati 10 minut tenis. V koraircu p''va pa je kalorij že za pol ure tenisa sil ra 5 milj sprehoda. Večina ljudi, ki p^.vo. h? se menda sploh ne mogli dovolj n*gfbati. da izpotijo kaiorije, ki so se jih nabrali nevede s pijačo. Kozarec wliskyja ima v sebi redilnosti za tri jajca, 2-whisky s sodo bi zahteval v ime vitke linije pol ure tekanja. Nesrečniki, ki si požele vsak dan mesa, bi morali vsak dan igrati pet in pol ure tenis ali petkrat na dan zlesti na 4406 pedi visok hrib. Udobnejšim ljudem dovoljuje Dodds nekaj čez 60 milj korakanja ali teka na 30 milj. Bouillon ne kopiči telesne tolšče in »linija« ne trpi, če ga uživaš, prav tako ne, če ješ ostrige in jastogo. Vroče in tople kopeli ne pomagajo vitkosti, prav tako ne masaža, ki dela vitkega samo — maserja. Mrzl ekopeli pa so priporočljive. Kopel 16 stopinj uniči približno 70 kalorij. Torej: kdor je vsak dan meso, naj se koplje čim več v mrzli vodi. Šahovski mojstri kot diplomati Sovjetskemu poslaništvu v Pragi pripada od nedavna legacijski tajnik Iljin - Genev-ski, katerega pozna mednarodni šahovski svet prav dobro od njegove senzacionalne zmage nad velemojstrom Capablanco na moskovskem velikem turnirju. Kot sodelavec ljudskega poverjenika Krilenka si je Iljin - Genevski pridobil velike zasluge za pospeševanje šahovske igre v Rusiji. Tu je danes na premnogih šolah obvezen' predmet. Sedaj pripravlja zanimiv spopad med češkim velemojstrom Flohrom in zmagovalcem na vseruskem mojstrskem turnirju Botvinikom. Ta turnir se bo vršil v začetku .prihodnjega leta v Moskvi in bo važen že zato, ker bo po vojni od Evrope' ločeni ruski šah tu znova stopil v stik z mednarodnim šahovskim življenjem. Sicer pa Iljin-Genevski nikakor ni edini mojstrski šahist, ki ima tudi kot diplomat kakšno večjo ulogo. Pred nekoliko leti je Kubanec Capablanca zastopal svojo domovino kot akreditiran poslanik v New Yor-ku, a znameniti mojster Sultan Khan pripada v Londonu spremstvu nekega indske-ga vladarja, čigar nečakinja Fatima si je letos na turnirju v Hastingsu priborila damsko prvenstvo za Anglijo. Koklja — mačeha mački Materinski instinkt je pri živalih močno razvit in znani so nešteti primeri, ko so bile živali pripravljene na skrajne žrtve za svoj naraščaj. Da bi se pa žival zavzela za mladiča druge živali, se zgodi bolj pored-koma. Kljub temu se je primeril takšen slučaj s kokljo na neki kokošnji farmi v angleškem Norfolku. Tam je koklja prevzela materinsko skrb za mlado mačko, ki jo je mati nebogljeno ostavila. Koklja je najprej vabila mačko za seboj v jamo, ki jo je izkopala zanjo ter jo je vzela tam pod svoje peroti. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči, da si je pridobila mačkino zaupanje. Grda jo je kakor svoje piščance in mački je bilo to neskončno všeč ter je zadovoljna kukala koklji izpod perja. Tako je negovala mačkinega mladiča osem dni, nakar so vzeli mačko ljudje v svojo oskrbo. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Boj zimi V Parizu imajo razstavo ogrevalnih naprav, kjer vidiš ogromne peči za ogrevanje oddaljenih prostorov Petero stopenj življenja Zanimiva razdelitev človeške dcbe Življenjepisi znamenitih kakor povprečnih ljudi nas uče, da se nami v bistvenem, v duševnem pogledu nikakor ni treba starati, celo če se fizično staramo. To hoče povedati znana dunajska psihologinja prof. Char-lotte Biihlerjeva v svojem novem delu »Človeško življenje kot psihološki problem«. O ročnem delavcu, n. pr. ne moremo trditi, da je že odpravljen, ko fizično ni več na višini. Do 45. leta nekako je človek fizično na najvišji stopnji in do te dobe bo mlajši delavec, kjer je treba telesnega dela prekašal starejšega, a ta ga bo do 55. leta, ko se po biološki socialni shemi pričenja za človeka v tem oziru propadanje, prekašal, kar se tiče izkušnje, znanja, čuta dolžnosti in podobnih stvari, še ugodneje stoji stvar pri intelektualnih poklicih. Tu se duševna zrelost z ostaritvijo telesa šele pričenja in vemo za nešteto primerov šestdeset-, sedemdeset-, osem desetletni kov in še starejših, ki so ustvarili pomembne stvari kot državniki, učenjaki, umetniki itd. Seveda so različni načini življenja, ki so navezani popolnoma na fizično mladost-nost. Igralka, ki ji je glavna prednost mladostna mičnost, bo kmalu nemogoča na odru, »prestara«, in Casanova je že pri 40 letih odpravljen mož, ki se mu vidi življenje bedno in nekoristno, čisto drugače pa sodi kakšen Alexander v. Humboldt: »Starost sem si predstavljal vedno mikavno, bolj mikavno od vseh drugih življenjskih dob in sedaj, ko sem dospel do nje, so moja pričakovanja skoraj presežena. Premišljujoče, raziskavajoče, opazujoče življenje je prav za prav najvišje in v nekem oziru se da uživati samo v višji starosti.« Ta veliki učenjak in državnik je videl čisto določno svoj smoter v tem, da izpopolni svojo osebnost in v tem, da pusti vsako starostno dobo dozOreti po njeni posebnosti. S takšnim smotrom pa more človek premagati strah pred starostjo in jo napraviti bogatejšo in globljo od mladosti. Mladi človek deluje v glavnem iz veselja do dejanja, starejši iz čuta dolžnosti do svojega dela, do skupnosti, do družine. Car-negie, ki si je v mladih letih pridobil neizmerno bogastvo, je začutil nekega dne svojo pravo nalogo; da postane dobrotni i" človeštva v največji meri. Caruso, ki ga jv sprva vodila samo misel, da uveljavi sv3' božanski glas jt. končn-j spoznal dolžnost, da mu postavi ob bok igralsko plat in da se poglobi v človeško vsebino svojih ulog. Ta čut dolžnosti lahko da našemu življenju toliko vsebine, da niti v najvišji starosti ne postane prazno in malo-vredno, senilno. Isto tako nam tudi delo samo na sebi lahko izpolni vse življenje, kakor pri Goetheju, ki se ni nikoli ustavil in duševno postaral. Po drugi strani poznamo primere kakor Roberta Maverja, ki je samo enkrat, v 26. letu z odkritjem zakona o ohranitvi energije ustvaril nekaj genialnega, a je potem njegovo življenje žalostno obstalo. Tu najti sistem je težko. V splošnem pa je Biihlerjeva ugotovila neke zakonitosti, ki delijo življenje v petero stopenj. V biološkem pogledu je stvar preprosta: do pubertete (shematično do 15. leta) traja prva faza. do konca rasti (do 25. leta) druga faza. tretja kulminaciiska faza, traja shematično do 45. leta, četrto i označuje počasna izguba ploditvene sposobnosti (do 55. leta), peto fazo do konca življenja označuie prevladovanje bioloških um-? čevalnih tendenc. To v fizičnem pogledu. V socialnem in duševnem pa se da izslediti isto tako podobna, peterostopna razdelitev življenja. N. pr. glede odnosov do družbe: na prvi stopnji nima človek nobenih zvez, na drugi si jih pridobiva, na tretji jih ima največ in najbolj utrjene, na četrti jih počasi izgublja (n. pr. z odtegnitvijo od dela, s smrtjo svojcev, prijateljev), na peti skoraj nič več. Glede vprašanja o namenu življenja: na prvi stopnji, otrok se ne vprašuje o tem, to je stvar druge stopnje, tretja stopnja se definitivno odloči za nekaj, četrta išče rezultata, peta pregleduje preteklost in se pripravlja na konec. Tako lahko najdemo v življenju še v mnogih ozirih to razdelitev v pet faz. ki nas spominja na lepi red klasične, petde-janske drame z ekspozičijo, viškom, peri-petijo itd. i ul' ihi Čarovnica iz Spaadava Neverjetna babjevernost v dobi tehnika ■ v berlinskem predmestju Spandau je živel neki prižigalec svetilk s svojo ženo že 29 let v mirnem zakonu. Pred nedavnim sta dobila podnajemnika, s katerim sta se vselila v hišo prepir in jeza, a se ga nista mogla znebiti. V svoji stiski sta šla do neke Jenschokovvske, ki jo ves Spandau pozna kot »čarovnico«, ženska se je spravila takoj na delo. Pomešala ie nekaj soli in moke, potresla to mešanico po tleh, izgovorila nekoliko skrivnostnih besed _in si dala za ta hokuspokus plačati 20 mark. Presenečenje obeh zakoncev je bilo veliko, ko se je tri dni pozneje podnajemnik izselil. Seveda sta to pripisovala čarovni moči Jenschokovvske, ki ju je dobila na ta način kot stalna klienta v oblast. Da bi ju še bolj privezala nase, si je sama izmislila razne kolobocije, ki bi zahtevale njene pomoči. Tako je možu nekega dne zaupno natvezi-la, da ga žena vara, a ženi je isto tako zaupno odkrila, da skače mož čez plot. Bila je tolike previdna in jima je zabičala, da ne smeta drug drugemu povedati teh odkritij, ker bi ju drugače doletela smrt. Tako sta mož in žena kuhala brez vsakega razloga je~o drug na drugega, družinski mir je šel rakom žvižgat, a »čarovnica« je iz njiju polagoma iztisnila več sto mark za vse mogoče »pripomočke«, ki naj bi ju napravili spet zvesta. To je šlo tako dolgo, da je mož zvedel za nekega »čarovnika« in se obrnil za pomoč še k njemu. Ta si je dal spet dobro plačati in mu je svetoval, naj postavi ženo zaradi »nezvestobe« na odgovor. Mož je temu nasvetu sledil, žena Prava dobrota današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka Drago Schwab v Ljubljani. Trebuh Nepoznana notranjost naše premičnice Neka ameriška petrolejska družba je sporočila, da se je posrečilo njenim vrtalnim strojem doseči globočino 3110 m pod površino zemlje. Dosedanji rekord je znašal nekaj manj nego 3000 m. Na prvi pogled, če upoštevamo težave, s katerimi se v zemeljski skorji dosegajo takšne globine, se nam vidi takšen uspeh nekaj ogromnega, če pa primerjamo s tem 3 kilometrskim uspehom razsežnosti zemeljske oble, se nam mora videti ta rekordna zmaga današnje tehnike precej klaverna. 6380 km nas v višini morske gladine loči od zemeljskega središča in 12.760 km znaša zemeljski premer. Zemeljska skorja meri okroglo 70 km, to se pravi komaj dvestotinko premera. V primerjavi bi bilo to nekako razmerje med jabolkom in njegovo lupino. A najgloblji rov, ki smo ga izvrtali v zemeljsko skorjo, znaša komaj nje dvajseti del — to je komaj najvrhnej-ša plast jabolčne lupine. Iz teh številk razvidimo, kako malo poznamo notranjost naše premičnice iz izkušnje. Pri tem pa je treba reči, da ni za dogleden čas nobenega upanja, da bi prodrli kal globlje vanjo. V najboljšem primeru bomo dosegli tucat ali dva kilometrov in še zdavnaj ne bomo dosoeli do tistega neznanega oceana zemeljske notranjosti, kjer se prava notranjost šele začenja. A navzlic temu, da globlje v zemeljsko notranjost še nismo pogledali, vemo vendarle. precej o njeni strukturi in značaju. Tisoč znamenj imamo (geološka struktura zemeljske površine, vulkani, potresi, rastoča temperatura v globino, teža in relativna gostota naše zemlje-itd.), ki nam kažejo, kakšna mora biti zemeljska notranjost. V zadnjih letih jo proučujejo zelo mnogo s pomočjo brezžičnih valov, ki jim je način razširjanja v notranjost zelo odvisen od značaja zemeljskih plasti, skozi katere se razširjajo, tako da nam s svojimi spremembami izdajajo strukturo zemeljskih globin. Strupeni plini v vodnjaku V Hotzelsdorfu pri Hornu na Nižjem Avstrijskem so delavci izstreljevali skale za nov vodnjak. Dva delavca sta se spustila v globino, kjer sta se iz sprva neznanega razloga zgrudila na tla in izgubila zavest. Tretji delavec, ki se je spustil za njima, da bi ju dvignil, se je isto tako onesvestil, a je bil k sreči še privezan na vrv, tako da so ga potegnili kvišku in so ga po dolgem trudu obudili v življenje. Kazal je vse znake težke zastrupitve s plini. Med tem so bili pozvali gasilce, ki sc se s plinskimi maskami spravili v vodnjak in izvlekli prva dva ponesrečenca. Bila sta že mrtva. Usmrtili so ju podtalni plini, ki so se sprostili bržkone po razstrelitvah v vodnjaku. pa je zahtevala pojasnila za njegovo nezvestobo in tako sta dognala, kakšno grdo'" komedijo je jima zaigrala ^-čarovnica«. Ves besen je prižigalec svetilk stekel, k tej, jo najprvo po zaslugi pošteno pretepel, potem jo je dal policiji v roke. Značilno, da jo je ta takoj vtaknila v zapor*' ker ima med Spandavci toliko lahkovernih in "prepričanih privržencev, da bi utegnila ž njihovo pomočjo, to je z navajanjem h krivi £ prisegi svoje grehe zakriti. Sodišče jo je sedaj obsodilo na 1 leto in 3 mesece ječe, neka njena pomagalka je dobila mesec dni, novi čarovnik pa šest tednov. Spandavci pa niso postali zaradi tega menda nič manj babjeverni. Naprstnik drži šiv a tik o V nizu novih patentov bo gospodinje gotovo najbolj zanimal novi naprstnik, ki je tako napravljen, da drži šivanko. ANEKDOTA Kraljica Luiza je imela starega služabnika Heinricha, ki ga je zelo cenila. Nekoč je srebala kavo v nekem zdraviliškem kraju in je menila: »Nikjer ne pije'človek; tako dobre kave kakor tu.« — »Da, veličanstvo, to dela moralna voda,« je dejal Heinrich modro in je začudeno pogledal, ko se je začela vsa družba krohotati. Kraljica pa je rekla z nasmehom: »Mislim, gospoda, da smo dobrega Heinricha *• samo napačno razumeli. Kdor hoče s pridom uporabljati mineralno vodo, mora živeti preprosto, zmerno in tiho, tako da mu je mineralna voda obenem moralna. Dragi Heinrich, prinesite mi še kozarec mineralno - moralne vode«. In Heinrich je ponosno prinesel ta kozarec vode, rekoč: »Nihče me ne razume bolje nego naša dobra kraljica.« VSAK DAN ENA »Prosim vas, stopajte nekoliko »počasne* je po lestvi mimo tega okna. Rad'bi"Videl, kakšno pohižtvo ima stnuaka pod nami.« Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d IA2\ PODRUŽNICA LJUBLJANA obrestuje dnevno razpoložljive vloge po 4—5%; vezane vloge na odpovedni rok do 6 %• Rentni davek plača banka sama. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega ui reklamnega značaja: vsaka beseda Dm I.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam* »Auto-moto*, »Kapital«, »V najemc, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »-Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, (e se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče taslulka ali sluibe, plača t« Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ati za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseda Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. ffafmanJM znesek pri oglatih po 50 par za besedo, Je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, ozv roHta jih Je vpoelati v pismu obenem z naročilom. Politehnični institut v Parizu Jugoslovenska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro-strojnem in stavbno-arhitektoaskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrmte na aaalov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Faris (16e) Vso-ka beseda 50 par; za dajanje naslova aii u iifro p« 3 Din. (1) Frizerka dobra ondu-lerka in mani-k>rka, vešča trajne in vodil- ondulacije. dobi stalno/ s.ilbo. Ponudbe ne oglas, (•-iielek »Jntra« pod šifro :Ii>bra frizerka«. 38863-1 Mizarski pomočnik Ivvpcsoln, izvežban v fi-nib delih dobi nekaj _ur tedenske saposlstve. Naslov t ozlasnem oddelku Jutra 33874-1 Uradnico m mio pr v ovrst no pisarn i-iko moč, popolnoma samo-štntao korespon de n ti nj-o z znanjem slovenske in nemške stenografije, z deljso prafieo, sprejme takoj v i.ajno nameščen;« večje -ovarn.iško podjetje t Ljubljani. Zgladiti se je oseb-rio s p:sme-M> ponudbo in 'tprideVal-i T.ved 11. in 1"--uro dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38838-1 Boljša služkinja vcrz:rana v kuhanju in v vodstvu gospodinjstva, dobi dobro službo z vsi oskrbo in 3—400 Din m.p-ii "č o e nagrade. — Pogoj:: •n matura, starost od 18_-25 let, plemenito srce : j ljubezen do otrok. Ponudbe na podruž. »Jutra« t Mariboru pod »Poštena in zanesljiva«. 33829-1 Kuharico ki tnos tajno. zdravo, staro 35—40 iet, ki se izkaže z večletnimi spričevali ta k: zna dobro meščansko kuho. sprejmem v t-rgore-ko na deželi. Ponudbe na o g as. oddelek »Jutra« pod značko »Savinjska dolina« SSS62-1 Gospod jicu iioui"' m u struci šivačih f troje v« i dvokol-ica, dob r u iirod-a.vačicu. tra ž i m za Žigr^b. Ponude sa perft-kt-n;m zuaniem hrvatskog je-z ka i nazuakom plačevnih zahteva Interrekla.m. Zagreb. M-—rvkova 28 —-pod 228 A 31. 38530-1 Korespondentin.io p--rfektno v slovenskem in nemškem dopisovanju, s (■"polnim znanjem obeh ftenografij. sprejme takoj industrij. podjetje t Ljub-t "o ni. Ponudbe naj pošljejo mmo prvovrstne refiekt«n-tnje na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Z« Q'*!jiva moč«. 38855-1 Dekle pridno in pošten o. staro 14 do 16 let, sprejme takoj v službo I. Pore n ta, torbar, V:rmaie štev. 16 — poŠta Škofja Loka. 38868-1 Prekajevalca samostojnega delavca sprejmem takoj. Ponudbe na clas. oddelek »Jutra« pod »Šelha-r«. 38710 1 Mesar, pomočnika sekača pri čoku. dprejmt-m tokoj. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Se.kač«. 88711-1 Odgojiteljicu erp? ko-njemačku. sa peda-goškom praksom ili učiteljico, tražim. — Prednost: »no. nje fra-neuskog jezika i'i r.onk a a gazbi. Aleksander Rosenfeid. Subotica 38779-1 Samostojno kuharico ki bi im^la veselje tudi do drug:h hišnih del. pošteno i.i snažno. z daljšimi spri-čorali, »prejme. Naslor v ogasnetn oddelka Jutra 36929-1 Strojnik l dobro prakso, zmožen vseh popravi! pni lokomo-b:lah in lokomotivah ter evnnt. z električno prakso dobi stalno službo. — Le resni reflektanti z« takojšen nastop naj pošljejo oferte na Jugot«*. Or-nome'j. 38517-1 Delavke kurjene za nogavice in telovnike ter dobro šivilio iščem* Krapec, Za:greb, Trakov čansia 31. '38838-1 Dekle za vse pošteno, enažno in marljivo, ki zna kuhati, popravljati parketirane sobe, lepo prati in likati — s n r e j m e boljša manjša družina na deželi. Ponudb« na naslov, ki ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 38686-1 Učiteljico Iščem k otrokom za popoldanske ure od 2. do 7., znanje: nemščina, francoščina. hrvaščina ln klavir. Ponudbe pod »Strogo« na oglasni oddelek »Jutra«. 39148-1 Prodajalca (-ko) s prakso v trgovini živil-nih potrebščin. iščem za prodajalni«) bonbonov v Ljubljani. Ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek »jutra« pod »Za-nes-I ji v prodajalec«. 3S976-1 Služkinjo sprejmem k dvema, osebama. Znati mora dobro pospravljati sobe, prati iti likati. Ponudbe pod šifro »Osemnajsti et naiprej« na oglasni oddelek »Jutra«. 38979-1 Služkinjo ncpofrva-r j-en-o, zdravo., snežno. lepega vedenja, Hirejmem k boljši mestni družini-, za vsa hišna delu. Veselje mora imeti do lnihanja. Le u5-il Poštena postrežnica dobi brezplaično stegovanja sobe in kuhinje. Na-sl-Arv- pove oglasni oddelek »Jutra«. 39031-1 Kot gospodinjo sprejme boljši gospod boljšo vdovo alii ločenko, staro do 35 let, ki ni imela -o. t rok in ki zna dobro kuhati in šivata. Dopise po možrioeti s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Bol.tSa«. 38901-1 Vzgojitelja- pedagoga dva- do trikrat v tednu popoldne potrebujem za svojega osemletnega sina. Ponudbe pod »Nemška konverza-oiia« na ogl. odd. »Jutra«. 39027-1 Mlinarja 7a kmečki mlin, pridnega, pnštenpffa in treznega, ki i.ia dobro mleti. .'čem. — S»liin štev. 15 na Mirni — Dolenjsko. 39037-1 Strojnega tiskarja »prejme teksti lr i podjetje v Sloveniji. Pot udbe z natančno navedbo prakse in zatreivkov pod »Te^til« na ogla-sn-i oddelek »Jutra«. 3901« Tkalskega mojstra in podmojstra sprejme tekstilno podjetje. Ponudbe na 07I. oddelek »Jutra« pod »Sloveniia«. 39015-1 Izdelovalca metel poštenega m kurjenega sprejmem v akord no delo. Pismene ponndTje ne ogl. oddelei »Jutra« pod šifro »Trajno delo«. 39083-1 2 mizarska pomočnika 7. lestatai orodi-em sprejmem na Poljanski cesti 64 39082-1 Več pletilj sprejmem takoj. — Istotaim proda m več oprave in 5 železnih peči na žega.nj-e. Gli-nška ulica št. 5/1. 39095-1 Pridno delavko ki zna malo slikati, barvati sprejmem takoj. Franc Konjedlc. Stra-žišče pri Kranju. 39062-1 Meščan, kuharica lahko takoj odkupi ali vzame v najem kuhinjo. Potreben kapital 10 tisoč dinarjev. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 39143-1 Pletiljo in vajenko sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Pridnost«. 38140-1 S kapitalom do 80.n00 Din V vložnl knjižici prvovrstnega zavoda pristopim kot družabnik k rentabilnemu podietju. sorpimem mesto knjigovodje. bilanclsta ali blagajnika proti garanciji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 39137-1 Hišnika (zakonski par brez otrok) iščem. Prednost ima obrtnik. katerega žena s-e razume tudi na vrtno delo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 39d33-l Družabnico iščem za otvoritev obrti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Obrt«. 39144-1 Preselitev škofic Anton. modni atelje za dame ln gospode. naznaniš, da se ie preselil na Kralta Petra trg 8 Občinstvu se nadalje priporoča. Cene konkurenčne. 39141-1 Prijazno dekle k 2 malima otrokoma 5 ln 2 leti, ter za vsa dru-rjač izučen strojni ključavničar, vešč tudi elektrotehničnih del, želi s'užbo s 1. decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 38890-2 Zaslužek, Kdor f »4« »»laika, plača m vsak« besedo 50 par; ta naslov sli Šifro 3 Din. — Kdor o n d 1 taslntek. pa ta mk« besedo 1 Dih, ta dajanje naslova ali a iifro pa S Dta. (8) Entianje 1 m I Din ažur I m 2 Din triUiraaje. nwn'«ia oridge štor, pranje io likanje ve isnin, ročno veteoje. mono grami, strojno vezenje in pre d tisk nsjmodernej Šib Ttorcer. Dunajska ee sta la/IV. 155-8 Proti kavciji prevzamem pletenine v komisijsko prodajo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Volna« 39129-3 Italijanščino pončuj« dipl. nčitetjica — pravkar do«!« ia Italije. Najboljša metoda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38756-4 Angl. in franc. konverz. to začetnike poučujem. PreizJtušena metoda. prvovrstna izgovorja va. — Naelov t oglasnem oddelku »Jutra«. §8757-16 Šofer, šola E. Ceh Tyrševa (Dunajska) cesta št 36. Zahtevajte prospekt Večerni trg. tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 811 — Začetek tečajev 16. oktobra. — Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda. 277-4 Mesto inštruktorja išče akademik - g-lmn. ahi-tiirrijent z odlično maturo. Najraje za stanovanje in hromo. Naelo^v v ogla«, oddelku »Jutra«. 38949-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar ta šofersk-izpite. Ljubljena. Som šk-o-va ulica 6. — Garata Stupica.. 39019-4 Angleščina francoščina Prof. dr. Pavel Breznik. Dvorakova 10. 390-32-4 Instrukcije išče visokošoiec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »14«. 39070-4 Učilišče za damsko krojaštvo tečaji za dame, dnevni, večerni. Pouk sistematičen, prvovrsten. Modni atelje šare, Gajeva III-39163-4 Prevzamem instrukcije vseh gimnazijskih predmetov. Cena zmerna. — Spre ime se dva diiaka ali 2 dijakinji v vestno oskrbo. Ponudbe pod »Profesor« na oglasni oddelek »Jutra«. 39217-4 Nemščino poučujem ob večernih urah po Din 2.50 na uro. Uspeh zajamčen. Prva ura neobvezna in popolnoma gratis, da se more vsakdo prepričatnl, kakšen je pouk. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Uspešen tpoti'k«, nakar dobite potrebna pojasnila. 39214-4 Prodam thplaat tog. tnaiaja pm 1 Din beseda; za da janje naslora ali ta Sifr« 5 Din. — Oglasi *oeialn«ga tnačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslov« ali ta Šifre p« 3 Din. (6) Redka priložnost! Murvino grmičevje lepo, večletno, uporabno kot zelo dekorativna živa meja, ceno oddam par tisoč komadom za jesensko posetev. Pojasnila daje E. Sei-tz, Maribor, Čopova 3. 38948-6 2 postelji % vložki, 2 deška plašča in nekaj moške obleke •prodam. Streiiška 24/L levo. 38967-6 Sladkorne vreče prodam. Podirevžek Filip. Ceiovška 114. 38962-6 Polovične podto-varniške cene! 24del.ni jedilna pribor 220. tovarniško novi gramofoni 250. damastni namizni prti in 6 brisačk 70 Din. — Oinnia. Tyrševa cesta 36. 39-20-3 Pouk Beseda 1 Din; sa (tajanj« naslova aH ta tiho S Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo rsake besedo SO par^ ta iifro ali t« dajanje naslova 8 Dta. (4) Tamburaški zbor išče učitelja. Po n ud-be poslati na -oglasni oddelek »Jutra« pod »Učitelj«. 38981-4 Solo-petje poučuje dipl. prof. glasbe po najnovejši metodi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38814-4 Francoščino poučuje profesor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »198-4 Stiskalnica za sadje (preša), jako dotbr-o ohranjena, kompleten kotel za žganjekuho 6 hladilnikom., več pohištva itd. prodam. e\en;. zamenjam za drva. R. Velepič, Ljubljana VII. Sv. Jerneja c. 25. 38969-6 Statvo 150 cm, prodam. Na.s-lov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 39003-6 Štedilnik namizni (7'ischnerdl za vzidavo na 8'/t p ošče na prodaj za 9.V) Din d« 17. 10. Jenčič. Mengeš S8. 39004-6 Gramofon najboljši, e ploščami — itn radio-aparat proda kino Nadižar, Tržič 38833-26 Radi selitve v Dalmatinov) ulici 11/U poceni naipnodaj: omara za predsobo, pre-dalnična omara, d>ve mizi (95 X 150). gugaini stol. zrcalo, reš«., il-ustnirane nemške revije io knjige ter dvojno pregrinjalo za posteljo. 38851-6 Otroški voziček (Kort)wagen) dobro ohranjen. proda Rnčigaj v Slomškovi ulici Stev. 1611 38866 6 Nekaj stavbnega lesa kakor malo raMJen« lepenke e. c. 50 mt s« rngod-n-o proda. Naslov v o-gaa. oddelku »Jutra«. 38974-« Plevi (Hadione Supel Valovi 200—2000 m. Izboren sprejem cele Evrope. Največja selektivnost. Visoko irekventne pentode. Popolna stabilnost. Točna skala z imeni postaj. Optična kontrola postaj. Brez brnenja. Majhna poraba toka. Zahtevajte posebne prospekte tudi za štirielektronski, petelektronski in sedemelektronski »Radione Super« od glavnega zastopnika „RAD10", r.z.zo.z. v Ljubljani MIKLOŠIČEVA CESTA 7, telefon 31—90 01 Otroška zibelka pletena, in stajica (dle Grehschul«) ugodno naprodaj v Knafijevi ulici 1311 37867 6 Bukovo oglje suho, dvakrat vila no, va gonske in detajlne, količine dobite pri tvrdki Ivan Sre-botnjak. Sv. Peter v Sav. dolini. 37880-6 Otroški vozički trieikH, igralni vozički — leipi miodtfi in nizke cene. M. Tomšič. Sv. Petra cesta 52. 38484-6 Otroške vozičke in kolesa kupite dobro in poceni pri S. Rebolj & drug, Vošnja kova 4. 171-6 Vinski sodi dobro ohranjeni, od 400— 600 litrov, na prodaj. Naslov v oglasnem odde k u »JuUe«. 38964-6 Avtomobilske odbijače (Stossfanger) na olje, prodam. Naslotv v ogla-snem oddelku »Jutra«. 39056-6 Veliko zrcalo umivalnik z ma-nm-ornat-o ploščo, pisalna miza, ue-njata garnitura in drugo poceni naprodaj na Ht-s-ljevi cesti 5/1. 39032-6 Otroški vozički oajmodernejS) in najcenejši 1 v tovarni otroških vozič tov Stanko Kucler, Ljub Hana VII, Celovška e. 42 252-6 Sadna drevesa nizko in visokodebelna. nudim za jesensko saditev v raznih najboljših sortah in špargeljnove sadike i jamstvom. — M. Maretič. 'Ljubljana. Levčeva ul. 11. 3741? 6 Dva nagrobna okvirja lin šivalni strmj prodam. Naelov v ogla«>aem oddelku »Jutra«. 38978-6 Ljubitelji antik! Ugodno na prodaj trs ;z-borno ohranjene skrinje, izrezljane in vložene. — Ljubljana. Tvnševa 35/b. 3S983-6 Več oprave radi izselitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38980-6 Železen štedilnik (Tischherd) proda Race, Sv. Jerneja cesta štev. 29. 39038-6 Prodam 2 lestenca, kopalno banjo, mizo za pomivanje, nova. Kompletno sobo, jedilnico, krasno, črno, aluminij isto kuhinjsko posodo in drugo. Ogleda se vsak dan: Ivana Besednik, Stari trg 30II, Ljubljana. 39033-6 Omaro posteljo in umivalnik po-cetvi prode-m. Naslov pOTe oglasni oddelek »Jutra«. 39042-6 3 sobna vrata 1.24 X 2.35 (d-voje), bakrena peč z banjo naprodaj na Reeljevi cesti štev. 13. 39033-6 Otroški voziček moderen, skoraj nov za 200 Din prodam. Majce Rimska cesta 23, dvorišče, desno. 39111-6 Jedilni pribor fini srebrni in alpaka, zrcalo, stenska ura, šahovska igra z mizico ter nekaj ženskih oblek (plašč) ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39174-6 Otroški voziček globok, moderen, fino ponikljan v najboljšem stanu prodam za nizko ceno. Miklošičeva cesta 4-n.. levo. 39139-6 Železen štedilnik prodam. Naslov v oglas, ■oddelku »Jutra«. 39162-6 Otroški voziček globok, za 300 Din naprodaj v Močmi kov i ulici 6. 39138-6 Otroški voziček moderm. poceni naprodaj v Linhartovi ulici št. 14. 39150-6 Železno posteljo belo emajllrano, kompletno z vložkom, tridelno žimnico, skoraj novo za ceno 900 Din prodam. Oeled od 14. do 17. ure Gorupova 4-1.. vrata 4. 39146-6 3 tolarje iz 16. in 17. stoletja prodam. Ponudbe pod »Redkost«, na oglas, oddelek »Jutra«. 39113-6 Fotoaparat 9 X 12, za plošče in film. poceni proda Grašek na Masarvkovj cesti štev. 12. 39109-6 Na javni dražbi ugodno naprodaj več parov novih čevljev, dne 20. 10. 1933, ob 10. uri na Klancu 32, Kranj; oprema ra žtranie kave. dne 16. 10. 1933, ob 15. uri. Glince. cesta XVII-15. z nadaljevanjem, Glince. Tržaška cesta 12; 2 voza, nova psiha, pisalna miza in drugo dne 20. 10. 1933. ob 15. uri, Vižmarje 66. raznn novo pohištvo, 25 kub. metrov parjenih bukovih desk, 1 stroj itd., dne 18. 10. 1933, ob 10. uri, Litija 79. 39152-6 Biedermeier salon proda Trlbuč, Glince. Tržaška 6, telefon 2605. Gramofon Columbia z 21 ploščami, vijolino. foto-aparat 91X2 avus. Voigtlander 1:4.5, Compur, več rabljenih gramofon, pološč prodam. Jože Grašek, Ma-sarvkova c. 39125-6 Originalne slike domačih in tujih mojstrov proda Tribuč, Glince, Tržaška 6. telefon 2605. 39192-6 Šole in samostani! Velika izbira volne, umetne svile, kongrea, štianina. jute. platna v barvah, tusora, sukanca. igel. bombaža, gobelina, kelim-del in ves C. M. S. pribor. Tvor-nica šablon za preati-skarije. Sra^ialna trgovina in atelje močnih del Kruševič, Zagreb, Radičeva ulica 5 292-6 Kdoc išče mesto potnika, plača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslov« aii za šifro S Din. — Kdor sprejema potcike, plača besedo po 1 Din; sa dajanje saslova ali xa šifro pa 5 Din. (5) Zastopnika dobro uvedenega, za Slovenijo išče dobro vpeljana jugoslovenska tekstilna industrija. P-ouudbe s prepisi spričeval in fotografijo na Publici-tas, Zagreb, 11 i ca. pod br. 35567. 3S772-5 321eten vešč 4 jezikov, agilen, verziran v vseh trgovskih poslih z dolgoletno prakso v Inozemstvu, bi prevzel zastopstva, komisije, potniška mesta. Prvorazredne reference, šifra: »Organizator 88« na oglasni oddelek »Jutra«. 39064-5 ZOPET ZNIŽANE CENE? Vi boste veseli in imeli boste veliko korist, če si nabavite blago za obleke v Trgovskem domu Stermecki. Zahtevajte cenik in vzorce modernih tkanin kot poplin, rips, krep, žoržet, ševjot, svile, dalje flanele, barhent, platno in volneno blago za zimske plašče in obleke. TRGOVSKI DOM Jk TOVACHA • PEHl A • m • OBLEK CELJE ŠT. 20 CENIK IN VZORCI ZASTONJ. Zastopnik e- akviziterje u povsem a o v o vrsto varčevauj«, združenega t tavajffvanjem. sprejmem!). — Ponudbe n« Publicites. Zagreb. Ilica 9, pod iifro »Agilen 35526«. 3S513 5 Potnika k o! oni »1 ne stroke, t ni i *a in kašo. ki nu'k najmanj 5ii.O* K) l>in Kavcij«, »prej me d >bro vpeljana cvrdke zu Slovenijo. Dopise p-o »Drql.lt.uik 88« n« "ga*, odd-elek .Jutra« 385-0 5 Prvovrstno zastopstvo Zipnsitev za vsakogar,— Kdor vid' k nipi. »d' D'n fiksuma in 3■"> % provi-zije. Se-rvitor, Tvrševa cesta 36. 39331-5 Oglasi trg značaja p pet je« v peti pomnožen: iz daji. V zvezku je tudi ia samouke in začetnike pojasnilo o Flažoleru Cena £11 Din. — Zvezki se dobe pi podpisanem. Seznam zvezkov na razpolago. — Iva.D Kiferle, Ljubljana. G moorka ulica štev. 9. 3SS95 8 Dr. G Ion a r je v poučni slovar •v šagrenusnju vezan, nov za vrako ceno prodam. — Ogledati od 13.—14 Tav čarjeva št. 4/111, levo — Bogo jub. 38218 8 »Ljubljanski Zvon« nevezani letnik 1924 zelo dooio oznanjen prodam za 70 Oin. N-slm v oglas, oddelku »Jutra« 39216-8 Avto, moto Vsaka bcseiia 1 Dm; j za "tedanje naborna ali | za šifro pa 5 Dia. (10) | £ 6 »Ford« pol tonski. z železno karoserijo (Liefernagen) v dobrem stanju kupimo 'a koj. Ponudbe na upravo veleportestva dr. Orn,:ga. Št. J.iuž na Dr. polju. 38932-10 l uksuzna limuzina svetovne maike. petsedež na. v prav dobrem sTanju. skoro nov«. naprodaj — tudi proti hranilnim knj-i ž;'-am Jugoekta. Maribor. Me! jska 56. 88828 10 Odprt , avto , . . ^ »Pbev-oiet« tipe" 81732 ' —' km voštsje- tpeisedf-i; ž-rt.. v iiajlesjšem Sla r^u. skoraj n.iv. naprodaj za 35.000 Din. — Ponudbe na ugodni eni prn d«-vat»:ie ma« r.-t)Vp dt-rnme prr>d-F-orir Kristan. Tvr*evn C-jiA S*. 39177-1 ( • 'jfi.asi trg. iuča;a po 1 r>in beseda; z» da janj« naslov« aii za šif-o 5 Dim. — O^las značaja vsa k* beseda 5t) par; za ja janje rumlova ali za šifro i« 8 Din. (7) Puško dvocevko bre»pet*link-o snhs-k'' kat 16 kupim P^nndhe na og'a*n.i oddeiek »Jutra« pod »Dobro oh-anjena pu ška«. 38946 7 Jermenice Kl/»železne. 20x10x3. 25 X8X 3 31X10X3 24vi2v 5. 29 x 18^5 E:ekt,r..š!-e vec U0v3Oa kupim Po nudbe pgus. oddeik-k »Jutra« [>od »Certifikat«. 38819-7 Registrir. blagajno še v dobrem ftanju — kakor tudi ognja varno VVertheimerico kupi Cveibar. Prek a |>e — Št Jernej. 38847-7 Sode (ležake) dobro ohranj-ene. o-d žganj« event. vina. v lit-raži od 2500 lit. naiprej. ku.pi Anton Kojec, Stiina. 38902 7 Jermena za transmisijo 2 komada po coa 5 m dol ga in 6 cm široka, kupi »Jugolutz«, Ljubljana VII. 38877-7 Usnjen suknjič malo rabljen, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifno >Suknjič«. 38973-7 Celo mlin. napravo umetni mlin, nekoliko že rabljeno kupim. Ponudbe na Ivan V olk, Sv. Peter v Savinjski dolini. 38170-7 Pisalni stroj tudi v siaoem &u»jiju. kolo z pomožnim motorjem, rabljene gramofonske plošče, eventuel-ao tudi gramofon, več foto - aparatov. Radio aparat z zvočnikom, akumulator, kupim. Ponudbe pod šifro »Nujno« na oglasni oddelek »»Jutra«. 39079-7 Izložbena vrata z oknom, dobro ohranjena in opravo za mlekarno kupim takoj. — Ponudbe pod »Mlekarna« na oglasni oddelek »Jutra«. 39127-7 Trgovsko opravo za trgovino z mešanim bla-™>m. kupifn. Ponudbe na tg'-«*. id-ie ek ' »Jutra*, pod Šijffk ? J® V fflt3 .. ."i VSPU-I POTni^r^S, ' ; ' akumulator kupi F-anc Krietan. Tyr-Ževa cesta 54. 39176-7 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupim t-* ■>nt:db<» na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ame-rikanska miza«. 39185-7 1 Vsaka neseda 1 Din: j i ia dajanje naslona aH 1 j šifre oa 5 Din. (91 | Radio-aparat Radione«. tricevhi. -110— volto-v i tie-tekim n-strumenti. na-prodaj za' Din 2500. Zvočnik ■ »iiOduktor« 0M1 Din. Nasbv pove ogl.. oddeiek »Jutra«. {18836.-9 Sedemcevni Ingeien kompleten in brezhiben za 220, 150. 110 V tok ali baterijski, za 900 linarjev naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod 900. 39097-9 Pohištvo Vsaka Oeseda 1' Di.n: za 4aja.nje naslova aJi za sifrn pa 5 Din. C12) Lepo pohištvo -adi od potovanja pečeni iia.prddaj. Weber. Siapni-čarjeva 7. Moste. 38984-12 Hrastovo posteljo kompletno, z modroei ria zmet-i m no^no omar«wi rnKlam ali pa zamen.« m >» ročno harmoniko. Even-ueino harmoniko tudi ku ja. — Miran Ogorelec, Škofljica. 39005-12 Pohištvo Na obroKe. Na hranilne knjižice, šperane orehove politl-ane spalnice •re^njeve masivne poll-tirane spalnice šperane spalnice 3000 pleskane spalnice 1800 kuh. oprave 850 kuh. kredence 450 postelje 200 Vse drugo pohištvo dobite najcenele pri mizarstvu »Sava«. .Kolodvorska 18 Miklošičeva 36. — Telefon 2780 39063-12 Spalnico d .«bro oh'anjeno. za eno uli dve osebi, proda.m. — Va ogr! ed v fH>nedeljek 'orek ali sredo jH>poMne na Sv Petra cesti 5t 62 ontličje. levo. 38739 12 Leoa spalnica zelo d"bro ohranjena, zofe n rad:o ugodno napt*>dai v Lvai-ski ulioi štw 12 — oritJiije. 30016 12 Črešnjeva spalnica in kuhinja skoraj novo poceni na-orodaj. Križevniška 11 ni. nadstropje. 39142-12 Lepe spalnice lz traega 111 mehKcga lesa, kuhinje in drugo pohištvo po nizki ceni prodaja Josip K urnik, strojno mizarstvo, Zg. Šiška 51 pod hribom. 38304-12 Obednico in klavir radi preselitve poceni pro dam. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 39049-12 Kolesa ia Dwed«. Oglaai »o-oijalnega zrtača ja po 50 paj besed*. Z« 4» janje naslova ali Jamski les večje množine kupimo za su.kc-es.lv no dobavo. P on u d be z opisom lesa. ceno ter dobavn:m roko.ni poslati na šeirtjanški prem»giwn'k — Krjnelj. . . 38206 Io [/Jakova :m T >či se pristna ka.p jica is moškari>k!>h goric Kuhinj« z domačimi koJi nam.i. cene solidne. 3S988 18 Vsaka beseda 1 Dtu, , za lajanje naslova ali ' z» šifro p* 5 Di.n. (16> j 220.000 Din posojila proti petkratni garancij.' 8% obresti za 1 leto siprej mem. Vknjiižba prvo mesto hoteia. vi.ie parcel, go zdov. Ponudbe na og asn oddelek »Jutra« pod »Se zija 1934 proste, prehrane« 3^940-16 Do 20.000 Din kratkoročnega meničnega posojila za takoj išče soliden trgovec. Nudi visoke obresti. Ponudbe na oglasni odd »Jutra« DOd šifro »Uveden«. 39115-lfi Iščem posojilo v hrani!mb knjižicah 40.ICN do 70.000 Din Ponudbe n« oglas, odde ek »Jutra« pod »Dobra garancija« 88O11O K Hranilne knjižice kupite pr'»1a.sW. |.>mbar lirate posojila na.iku ant neje oni- po*iovn: zavod 1 4 Zagreb Praška ul št. 6'I1 Za odgovor prilo žiti znamk., ta 3 Din. •281 16 Hranilne knitfice kupuje im orodaj« M. J A N K O L E lt"m«nd družba Ljub ja na Aleksandrova e. štev 4 II ;paiačn »V ktoriin«) f'e!e f on 3052. 287 16 Družabnika financirja kateri bi trni stail ob stra ni e ka.pitelom do 30.000 Din. iščem za zelo dobič kannsno podjetje, edino 'e vrst« v Sloveniji. Cenj ponudbe na »gl. oddelek »Jutra« pod »Brei rizik*« 88959 H Knjižice Hranilnice kmečkih občin kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina«. 38883-16 Iz proste roke prodam vložn.ice Mestne, Banovinske, Kmets.ke, Kr« ditne. Jadranske in Ta družne gi»podarske banke Posrednvvailci nzključeni. — Ponudbe- na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Goto vina 100«. 3«90l-16 vrBzssmassi Zamenjam približno 80 ao 100.000 dinarjev v knjižici Kmetske pos. ljubljanske za Ljudsko (ljubljansko). Pogoje sporočiti pod »Zamenjava« na ogl. odd. »Jutra«. 39045-16 Knjižico Praštedione vzamemo s 75^ v račun pri nakupu motornega kolesa znamke P. N. — Zastopstvo: H. Kenda. LJubljana. Mestni trg. 39098-16 Družabnika s 100.000 D;n ("pre:Tnein) v Inbič.ka.nosiTn podietje — Interesenti naj blagor o! i jo svoj na-slov javiti ra og'. oddelek »Jut.ra« pod šifre »100.000«. 38790-'6 Kratkoročno posojilo 20.000 Din za takoj išče soliden trgovec. Nudi visoke obresti in jamstvo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro: »Menično«. 39114-16 18.000—20.000 Din posojila za tri m<«ece. protii menici i.n visokim obrestim iišče soliden trgovec. Ponudbe na oglasni odd-elek Jutra pod šifro »Takoj posojilo« 391.16-16 Hranilne knjižice od Celjske posojilnice, d. d., kupim, plačam 100%. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »kupec«. 39158-16 Kompanjona ea veletrgovino vina in žganja sprejmem. Ponudb? pod značko »Velik zaslužek« na podružnico »Jutra« v Celju. 39157-16 Denar! 20.000 Din dobite v eluča-•u poroke — Pišite na podružnico »Jutra« v Ce'iu ■►od šifro »Socijalno 18S5«. Znamko za odgovor ie priložiti. 39206-16 1000 Din nujno rabi jneipodična. Pogoje na oel. ■videek »Jut-na« pod šifro »Prosiim«. 39179-16 Do Vašega denarja •i^-dete najhitreje, ako pro-iatfl Vaše hnani-ine knjižice ^iu.blja.nf.k.ih denarnih zaar.o I.ott na mesečno odpl&če :i'ani«'i;,1!.fn.')na" na razfxv!»So -"«-m.-» garatlfije zmi>SSe < upce po najvišji ceni.. — lud.olf Zorel Ljubljana. '5'eda'iška til; 1g. Pismen-' »dg-ovor zne.mka za 3 Din. 39189 16 Lokali 1 Vsaka beseda i Din; za dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (191 Manjša trgovina ' mešanim blagem dobro 1 ved ene. v lepem promet • em .kraju na Dolenjskem ia.pr.wiaj. Potreben ka.pi ■ai ca 4/1 'K« Din;, na ;e lun vzamem tudi vloživ knj-žico Lj-u-b kred. ban ke do višine 25 000 Din Ponudbe . pod . š'fro »B^ l'>Čnost« na oglasni odie ek »Jutra« v L!iib!iani 38936 19 Moška modna trgovina dobroidoča v središču m'Sta rad"! p.re®ai;>a «fro pa 5 Din- (17) Gostilno dam na račun v trgu Dravske doine. L«&i na najbolj prometnem prostoru trga ter ima isven .poslovnih prostorov Je 8 tujskih sob in veliko dvojino. Rusiji -reflektaiBli, ki razpolagajo' s primerno kavcijo in so vseskozi strokovno roobraženi, se naj oglase pri S. Geratii-ču. trgovcu, Sv. Lovrenc na Pok 380^4-17 Mešano trgovino z veiiko zalogo, v novi hiši na zelo prometnem kraju odda.m v najem ze Io ugodno. Ponudbe na og'«sni oddele-k »Jutra« pod »Promet«., 38953-17 Gostilno v večjem trgu ali vasi vzamem v najem. — Ponudbe prosim na podirui. »Jutra« v Mariboru pod »Gostiitn« 38917-17 500 Din nagrade doni takoj tistemu, ki Tri presk-bi v najem dobro idočo gostilno, restavracijo ali hoteJ 03 pnom-etnem k"«in. Nus!ov pove 'figi*. oddelek »Jutra«. 3SS42-17 Gostilno v Ljub ja ni odda m v na iem Naslov pove ogasni oddelek »Jutre«. 38797 17 Gostilno s trgovino in posestvom, na prometni točki blizu Maribora od-, dam takoj v naiem radi odsotnosti. Do 60.000 Din plačila zmožni, naj se javiio na naslov: Ceb Konrad. Gornj.i grad. - . 38516 17, Krojaško delavnico opremljeno. " oddam v na-jtm nn žefri 'l)roin'etm t»č-.-ki ' Štajerske. " EventAtolB-el-fitfk'tirSf' 'se' "na" ga -boljših del. , Pnfiuibe-prosim t)a og asn: oddeiek: »Jutra« pod šifro »Eksistenca 88«.*' 38956-17: Gostilno ozlr. restavracijo dam v, najem ali na račun na najprometnejši točki Ljubljane. Her so prostori na novo zgrajeni; se odda po dogovoru z ali brez inventarja, —j Naslov v ogl. odd. »Ju-tra«. ' 39017-17 Vsaka beeeda 1 Din. za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (30. Posestvo ; z -vsem' i[iveqtarjem>?, prodam po zelo' nizki ' ceni. Posestvo meri 14 oralov zemlje, to so .njive, travniki in pašniki-, ter.se naj haja na Krškem polju za ban.ovinsko c-est.o. uro hoda od postaje Brežice. — Ponudbe pod »Št. 160 do-, bra kupčija« na oglasili oddelek »Jutra«. 38937-20 Enonadstrop. hiša z Vpeljano peka rij-o nai prometnem kraiu v -mestu na . Gorenjskem .naip'?odn;. Naslov v. oglasnem oddei ku »Jutra-t, . -- 38933-20 V najem dam hišo enonadstro')*!^. ugodno za obrt, ni" ppoHvetnem kraju v Kamniku.' Sutna 47. ... 3895.1 20 Vinograd s hi So ob cesti prodam. Izred.na .prilika. Ank« Maj-zelj. 'gostilna. St. Jernej. Dolenjsko. l."i 3a950 2(i Enostanovanj. hišo novo. prodam blizu' Ljub liane. Na.^ov v oglasnem oddelku ,.»Jutra«.,. 389.>4-2oslaje. M. Zebe«. pos.. Poljča ne. 38945-: Hišo na Bledu Grajska cesta 8 zaradi stalnega, naseljenja v Beogradu takoj prodam. Hiša je pripravna za trgovino ln obrt. Resni kupci naj se oglasijo na naslov MIha Dolar, kapetan, Mišina 33. Beograd. 39153-20 Hišo z lokalom nsemstanovanjsko prodamo v LJubljani. Netto donos 45 000 Din. Cena 450.000 Din. — Prevzem hipoteke knllžice in nekal gotovino. _ pQ-sredovalnlčS.': Adamič. — VošiiJakova 4., 39039-20 Naprodaj so sledeče nepremičnine: Enonadstropna vila v Linhartovi ulici. Hiša z mehanično delavnico na najprometnej-šem kraiu v Domžalah. Hiša na Viču pri »Dolgem m-slu«. Gozd v Retečah pri Skof- jd ' loki-Gozd v litijskem okraju. Kupnina »e lahko poravna s hra.nilnimi knjižicami priznanih zavodov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38965-20 Krasno parcelo prodam v Ljubljani na prometni cesti v bl"ž:ni goi. kolodvora. NjsIov v oglasnem otdclku »Jutra« 38970-20 ; . Vilo s 3 sobami in pritiklinami oddam v Kosezah št, 25 za 500. Din mesečno. Več •»e po+zve isto t« m pri osikrbnlku; 38834-20 Hišo z zemljiščem še 15 let davka prosto, v vasi Teharje pri Celju prodam proti gotovin-i — «z i roma odda.m v najem. Naslov pri podriiž. »Jufa« v Olju. 38748-20 2 moderni vili in trgovska hiša z vrtom naprodaj v krasni legi na Volosikem (Abbazia) Informacij« daje dr. Man-rfič, Abbazie. 39168-20 Več stavbnih parcel na 'Viču prodam po Din 10 n2. Poizve se pri Robež- ttikn.- na. \j.č.u.. 39188-20 Parcelo pod Rožnik" «n, cesta X, 1350 lm-~"v«!rko. ugnduo jiioda... stavbenik Rozman, Beet.hnJtvnova ulica. Og'a-«ii -med 12. Io -18. uro. 39178-20 Hiša v Mariboru enonadstropna, popolnoma renovirana, s prometno gostilno in več najemniki — Naprodaj zrrji višini obronka Savinjske doline 93 oralov polj«. sad".-nbsntka, gozda in poslopja za 250.000 Din Po dogovoru tudi proti hranilnim knjižicam. Do-'rvse na naslov; Andrej Jlarinc. Ruše. 38515 20 Stavbna parcela v prometni ulici Celja ,zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. oddelfrk »Jutra« v L; trbeJ.-Mii po-d iZUtiiko »Priložnost«. K' < 138531 20 Hišo na Viču z velikimi gospodarskimi Iprostori, za industrijo, trgovino'. pr->da Zaje. Po Ijanska 79. 38549 20 - Hiše - posestva 10 d 15.000 Din naprej, — gostilne - trgovine proda;a , Posredovalnica Maribor, Frančiškanska u.l. 21. 38963-20 Enonadstropno hišo tigodno' prodam v Spodnii SiSki. - Naslov v oglasnem odde'ku .Jutra«. 39020 20 Lepo parcelo na Celovški cesti poceni prodam.' Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 39029 20 Vogalno hišo t no nad* t-r opn o. d vod r u ži n ikp. s parketom vodovo Viin. plinom'. ' e ektriko- in vrtom..t.udi za več-ino knji žice p f.Jid.a. m — Moste ■Ljubljana. Ciglarjeva 15. 36798 20 Njivo ali travnik okrog 400 m! za preuredi tev v zelenjadni vrt išče® ■za' več let v najem. Cenj ponudbe na oglasni odde •lek »Jutra-« pod »Bizu Ljubljane«. 38960-20 Novo vilo s pet stanovanji prodam za 330.000 Din. Plačljivo samo 258.000 Din, 72.000 dinarjev hipoteke. Več pojasnila daje Jančar; Sv. Petra cesta 27. 39030-20 Dvostanovanj. hišo novo zidano, pri kolodvoru na Brezovici pri Ljubljani prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 39043-20 Skoraj nova hiša s tremi stanovanji in lepim vrtom naprodaj v Spodnli šlški blizu -fcramvalske poptaje. Naslov v ogl. odd. ».Jutra* ji. 39051-20 Novo hišo z moderne - parno pekarno prodam. .Poizve se v gostilni' pa Pokopališki cesti št.. 35 — Moste. 39065-20 Pri Stadionu trlstanovanjsko hišo z lepo urejenim vrtom ter nad 300 .hiš . v LJubljani ln na deželi, tudi za knjižice , pr.bda Realitetna-. pisarna. Grašek. Ma-sarykova 1.2. Ljubi lana. ,..,,;,- 30108-20 Lep travnik 40 0(M) kvad metrov prodam ■ v celoti ali na •maimtše parcele. Poizvr se pri Urbane, mlinar Dragomelj. . 39165-20 Majhno posestvo prodani. Potrebno četrtina dena-ja. dnigo pa kniiiic« Kr?evina RibniSko »lo 6 - Maribor. 38752 20 Stanovanje Vsaka boseda 1 Din; u dajanj« naslova »H ia šifro pa 6 Din. (31) Enosob. stanovanje s -pri ti k k'nami. vAsokopni-tlično. oddam 1. nov. — Devinska ul. 4 pri Zele ni poti, Kolezija. 88992-21 Stanovanje sobe, kuhinje. ur i tik lan oddam s 1. novembrom manjši družini. Zg. Šiška. Vodnikova c. 184. 389i)5-:'il Stanovanje v vili na Mirju. 3 sobno s k.opa.ln.ico in vrtom od dam za 1. november. Pu nudbe na oglasni oddelek »Jutia-: pod »A«. 3898-i i\ Solnčno stanovanje dveh sob. k-abl.net« i.n vseh pri ti klin na Kodelje-vem, lepo. oddam z novembrom. Nasluv v og'as. oddelku »Jutre«. 38998 21 V Kamniku •oddam stanovanje, odnosno poslovni lokal ali delavnico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »šutna«. 3892021 2 stanovanji eno trisobno -s komfortom in dvosobno oddam Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 39151-21 Komfortno stanovanje dfvosob no. - s - k opa 1 n ico i td. v bližini drame oddam s 1. novembrom. Naslov po ve oglasni oddelek Jutra. 39166-31 Dvosob. stanovanje solnčno. s kopalnico, teraso, pritiklinoim.i in nekaj vrta, odda.m s 1. novembrom v Liva.rski ulici 8 Og eda se lahko v pone deljek dopoldne. 39173-21 Enosob. stanovanje z v»emi pnitiklinemi od da m s 1. novembrom v Podmilščakov-i ulici št. 14. 39145-21 Trisob. stanovanje od-dim s 1. novembrom v Židovski stezi 4/L1I — pri 39147-21 univerza. 2 parketirani sobi kabinet in pritikline od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39132-21 Enosob. stanovanje oddam za 190 Din. Istotam oddam tudi majhno sobo za 50 Din. Zg. Šiška 205. 39136-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj od dam v Vodmatu. Slapni-čerjeva 7. 39197-21 Dvosob. stanovanie takoj poceni odda Tribuč. Glince. Tržaška cesta 6. telefon 2605. 39190-21 Dvosob. stanovanje V pritličju, .oddam takoj v Sp. Šiški, Verovškova 57. 39212 21 Enosob. stanovanje odda »Juljena« Rožna do lina. cesta VIII štev. 23. 39223-2! Lepo stanovanje sobe in kuhinje tekoj od dam v Kamniški ulici 20. 39203-21 Sobo in kuhinjo parket, odda.m dvema za koncema brez otrok v Ze len« jami — Prešernova ul. Št 30. 38383 21 Sobo in kuhinjo oddam v podnajem sta rej šim osebam Poizve se v trgovini Kolšek. Tvrševa cesta 47. 39175-21 Brez denarja lahko ku.pi hišo tisti, ki prevzame hipoteko na me sečno odplačevanje, kate ro je 6k-«raj popolnoma krito z najemnino. Ponud be na oglas, oddeiek Jut.ra -vod šifro »Ugodna prilika« 39219 21 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin. iepo ter solnčno, oddam ob Dunajski cesti. Stožice št. 130. 38869 21 Štirisob. stanovanje s k !nico. v vili sn-di Ljubljane tekoj oddam. — Pg-duo- za zdravn ke ali zibotehjiika -Naslov v og o 'de k u »Jutra«. 38856 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami in vrtom od dam z novembrom na Dolenjski cesti štev. I8'l. ' 38796-21 Petsob. stanovanje .< pritiklinami. v vili mefl Tivoli in gl. pošto v Ljub Ijani. solnčna im mirne le ga. moderen kooifort. pov sem reuovireno oddam. — Naslov v oglasnem odde-iku »Jut.™«. 38812 31 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam « 1. novembrom v Zgornji Šiški — Spančeva pot štev. 196 38782-31 Stanovanje na Bledu (za upokojenca) 2 sob. pri tiklin in vrta. oddam ze 165 Din mesečno. S tem j« yeza.ua oskrba vile kot pri jet-en postranski posel za upokojenca, ki ime za nimanje z« cvetlice in rad no drevje. — Ponudbe na ■iglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. 88763 21 Enosob. stanovanje s kuhinjo oddam v Zelen i«mi. Ljubljanska ulica 57 38832 21 Stanovanje dveh. »vrat. tireb »ob. ka hinj« in prihiklin oddam s 1. novembrom dvo- aJi '.rlčlanski d-už'n1 v Spod njr Siškii, A.eševčevfl ulice št. 40. 39052-21 Dvosob. stanovanje Na Jesenicah komfortno, s ko[«a!mco takoj oddem 1 aJi 2 oseb« ma na Karlovški cesti l. 38867 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. novembrom solid.n;i stran ki. Ogleda se labko dopoldne od 10.—12. in pop. od 3.-5. Rožna dolina, cesta 1 V/22. 36.977-21 Stanovanje 3 prostornih sob. kuhinje in pritlkli.n Cbr^z ko|»alni-ce), v centru nust« ug.nl n.j oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem o.ld«tku »Jutra«. 39054-21 Komfortna trisobna stanovanja odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. 39044-21 Stanovanja prijavite v brezplačno p-sredovan:e Real.itotni p: sa-rni Adamič, Vošnjakova ml. 4. kjer se najhitreje o>idajo. 39040-21 Dvosob. stanovanje moderno, k'mifortno. s kopalnico oddam s 1. novembrom. Nasilov v ogasni m oddelku »Jutra«. 39018-21 Trisob. stanovanje so'nčno, s kopalnico, od-d«m. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum«. 39034-31 Stanovanje šestsobno ali petsobno. s kopalnico oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek ♦ Jutra« pod »Sončno«. 39035-31 Trisob. stanovanje oddam. Ponudbe na oiglas. oddelek »Jutre« pod šifro »1. februar«. 39036-21 Dvosob. stanovanie s kuhinjo in vsemi priti-k!ina.mi. v novi stavbi takoj oddam v Rožni dolini, cesta XIX/18. 39060-21 Dvosob. stanovanje e kuhinjo in pritiklinami. v pritličju nove vile pod Rožnikom oddam. V.oda. e.ektrika in pa.rket. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39074-21 Enosob. stanovanie čisto, soinčno i.n suho, takoj oddam v Zg. Šiški 344 (poleg gasilnega doma). 39085-21 Enosob. stanovanje v novi hiši oddam s 1. novembrom v Sp. Šiški — podaljšek Verovškove 69. 39068-2ll Enosob. stanovanje oddam v Šiški. Aleševčeva št. 30. 39092-21 Več stanovanj poceni odda Graše.K. Ma-sarykova 12. 39110-21 Dvosob. stanovanje suho in solnčno, s kabinetom ter pritiklinami. v podpritličju oddam z n.on-em-brom na Vodovodni c. 5. 30-1120 21 Stanovanje sobe i.n kuhinje oddam s 1 novembrom. Poizve s« v Pivšet.-nr. ulci štev. ■)' (Kod-eljevo). 39134-31 Enosob. stanovanie s pritiklinami oddam takoj stranki brez otrok v Koseskega ulici 20. Kolezija. Trnovo. 39104-21 2 stanovanji 3-sobno ln 4-sobno s pritiklinami oddam za 1. november 1933. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39103-21 ; Vsaka beaeda 50 par; j za dajanj« uaslova ali u šifro 3 Dia. (21 -a) Mirna družina išče 2—3s»>biio stanovanje s 1. novembrom. Ponudbe na og'asni oddelek »Jut.ra« pod »Sončno«. 39l96-21/a Dvosob. stanovanje iščem c 1. novembrom — 2 osebi brez otr"'k. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iščem«. 38695-21/a išče državni uradnik s 1. aii 15. novembrom dvosobno stanovanje s priti-kiiuami. Ponuid>l»e poslati na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Sta novanje«. 38944--ila Trisob. stanovanie s kopalnico, v S>ki. naj raje v vili iščem za takoj. Ponudbe na oglas. ->dde.ek »Jutia« pod »Sanovanje Sišku«. 38876-21/» Enosob. stanovanje v sredini mesta išče za konski |«r. — Ponudbe n« opr as. oddelek »Jutra« pud šifro »Br«a otrok 35«. 3875S-21/a Dvosob. stanovanje v b ižliii p.ište išče mirna strauka za decemtfe-r. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačni.k«. 38804-31/a ')vosob. stanovanje v centru ali bližini iščem ; 1. novembrom, Po-nu-d.1«; ■o. oglasni odd-elek »Jutra« >od značko »Solnčno«. 39U72-31 /a Stanovanje Dvo- ali trisobno v mestu ali neposredni bližini išče mala boljša družina. Ponudbe pod »Točno p'ačujem« na oglasni oddelek »Jutra« 39171-21a Stanovanje t ri^ohn o aii d v .soi.no s .kabinetom i-n pritiklinami. v bližini c-entra išč'-m s 1. novembrom. — Ponudbe na og';is. oddelek »Ju"ra« pod »Tričlanska«. 39208-31/a R&t Vsaia beseda 5oo s pusebtjuii uhodic io «H)-u.porabo kopalnice o-i-l -m V-.jšeu,. a g'*!»odu :cr- ii ».t ni- Naslov v Ofilr*^. oddelku »Jutra«. 39i*ifc-28 Dve sobi prazni in eno oprenaljeno, centra no kurjavo; 'so-up"-rabo kopn.n:ce 'oddam. Naslov v ug.acutm' .oddelku »Jutra«. — / 38972-23 Enosob. stano,Vapie s pritik iiKi-mi odd«.n9 .jamski ' lepo in zračno, vt strogem centru mesta< od^dam • s i5. oktobrom p.oiidr.emu *myne-mu gosfevtu.* Nasiov' pove o^'asni oddelek. »Jutra«. ■ 38701-23 Opremljeno sobo solnčno. posebni vhod. oddam takoj. Rožna dolina, cesta 6 št. 4. 38975-23 Sobo oddam 1 aii 2 ?dč. n« Sv. Petra c. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 389S9-i.3 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, s posebnim vhodom :,n souipoirabo kopamic« oddam — najraje 2 gospodoma. Vprašati v Tavčarjevi ulici 2H desno. ' S9055-28 Prazno sobo s štedilnikom (event. ga po-:avim tudi sama), v ceni do '80 Din Išče gospodična. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna, plačnica«. 39057-23 2 gospoda n« stanovanje in hrano sprejme družina Griča.r v Mostah pri Ljubljani. Valentin Vodnikova uli-ca 23. 39028-23 Onremlieno sobo na Aleksa.ndTO-vi c-esti oddam takoj ali s 1. nov. Naslov v og osnem oddelkn »Jutra«. ^ ', 09076-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in . 2 posteljama ^teik-oj oddam v bližini II. "drž. gimnazije. Naslov p.»ve ogl. oddelek »Jutra«. ' 39093-33 Sostanovalca z vso o«-krbo sprejmem v veliko s«bo v Križevniški uiici 4. 390SS-23 1—2 gospodični ali gospoda sprejmem na stanovanj« z vt-o os1-- bo na Starem trgu št. 28/HI levo. 39087 23 Sobo z 2 posteljama lepo in solnčno, event. s lirun.o takoj oddam. K avir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39084-23 Opremljeno sobo solnčno, z uporabo kO'pal-mce, oddam v b':žini kavarne »Evropa«. Naslov v asnem oddelku »Jutra«. 39102 23 2 vezani sobi v I. nadstropju v bližini sodišča oddam za pisarno ali opremljeni s 1. novembrom. Ogled do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39046-23 Sobo lepo. opremljeno, v centru mesta poceni oddam dvema dijakoma ali solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39170-23 Separirano sobo veliko, s parketom : v centru oddam za stalno dvema -- gospodoma. Naslov v oglasnem, odd. »Jutra« ' "9160-23 Mirnima zakoncema oddam opremljeno sobo s predsobo ter souporabo kuhinje. Sredina mesta, elektrika, plin. Naslov v oglasnem oddelku s Jutra«. 39164-23 2 opremljeni sobi s predsobo in s separatnim vhodom oddam gospodu. Vpraša se: Dunajska c. 9. I. nadstr.. desno od 12. do 1. ali od 3. do 4. 39149-23 Prekrasne in prav poceni Jce- gjette© s op tn ar a ti s m o| e o/erasitev ^[pohop, za večerne in druge prilike in prireditve dobite najugodneje v ' v Cvetličarni Split", Frančiškanska ul. 8 - ** nasproti kopališča »Slon«. Prevzem gostilne Cenj. občinstvu naznanjam, da vodim od sedaj naprej mojo gostilno v Ptuju VošnjaJiova ulica 9 sam ter se cenj. gostom zahvaljujem za zaupanje, ki so mi ga izkazali v hotelu »Osterberger« s prošnjo, da mi isto ohranijo tudi v mojem novem podjetju. Z odličnim spoštovanjem Josip Damisch, 11061 gostilna »Pri zvezdi« v Ptuju. Važen svel, ohranimo svoje zdravje! Nabavite d enostavno znani livarjev Hubertus plašč, ki vas ščiti pred dežjem in zimo in se tako izognete vsaki bolezni % Prazno sobo ' pa.rketirano, s kabinetom oddam s 1. novembrom v Kr.žev-nlšk-i ulici štev. ll/II. 39199-23 Opremljeno sobo a-ačno, pa-rket»r«tH>. oddam im Emo-ntki ctetii št. 81. iovo. 39201-23 Prazno sobo »vent. s kobin^tom. blizu soiiišč« oddam solidni osebi. Naslov [fcrve ogabni oddelek »Jutra«. 30187-23 2 gospoda »prejmfm v čedno ti 7.-flC-no sobo s pi=ebn:m vhodom — j dobro primorsko hrano. i«ove »gl-ae. oddelek »Jutra«. 30119-23 Gospodično V obvlada nemfč'no. sprejmem brezplačno na stano--vanie. Ponudbe na oglas, o-ide fk »Jutra« pod šifro »Pošteno«. 391Ž1-23 1 ali 2 opremljeni sobi vezani. z vhodom lz stopnic, skupno aH posamezno, oddam. Naslov v oglas, oddelku Jutra« 39210-23 Dve sobi k-asno oprem :eni. ta ko j »vidam. Ponudbe no og'«s. «wlde'- k »Jutra« pod ?;fro ■Novo |«vh štvoc. 39209-23 Gospodični oddam lepo oprnm jen-o so bo z vso prvovrstno nskr bo, event. tudi oeriiom. — K'->r>.iTn:ra in klavir. Beži- grad pritličje. 39iii3-23 Sobo z ali brez oskrbe oddam 2 g -epnd^č-nam-a g': d:.«koren V Gledališki ulici 4.111. 39318-23 Opremljeno sobo oddam sr^sondičnatn v Flori ja neki ulic-; štev. 40. 39229 2fl Solnčno sobico majhno, r pa.rket-.-m. elek-t-'ko. oddam takoj čez dan 7,ai»os eni osebi. Židovska ulica atev. 3/TI. 39207-23 Sobo z opremljeno kuhinjo v sredini mesta oddam. Vflr "v v ocrasnrm oddelku »•Jutra« 39200-33 Sobo s popebnim vhodom odda boljša rodbina. — Naslov v oglasnem odd »Jutra«. 39228-23 Vi... V=«.ka btf»«->d inačko »Akadunik«. 38806-23/a Dve visokošolki iščeta sobo z vso oskrbo, samo pri boljši rod b ni Ponudbe na osr'».s. oddelek »Jutra. p<>d »Visokošolki« 38692-33/a Opremljeno sobo s pos*-ežbo. v centru me-sta. išerm za !. nov. pri solidni in enažai družini. Ponudb* na og asn-i oddelek »Jutra«' pod »So-liden 88«. 389lW-23a Mlad gospod Išče lepo sobico v rajonu Miklošičeva cesta -Tabor. Separatni vhod. Ponudbe pod »1. november« na oglasni oddelek »Jutra«. 39112-23a Drž. uradnica Išče z novembrom čedno meblovano sobico s prostim vhodom. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Domača« 39094-233 Separirano sobo ?š&eta - šdde!ek »Jutra« pod š:fro »Srečen zakon 88«- 38649-20 Želim poročiti :nteligertne-ga in dobrosrč-nt-ga g-oepoda z mesarsko te- gosti I nič-a neko obrtjo, starega 36—40 let. « primerni kapitalom. Som io 'ee stara vdova x 2 »tr<>-koma. ter imam lepo posestvo z dobro idočo sr0-s'Uno in mesarijo. Ponudbe na ocr'asni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Dober gospodar«. 38596-20 Poročiti se žele: več akademsko naobra-ženlh gospodov, državnih in zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov, posestnikov itd. Starost 24 do 60 let. — Več go-spodlčen ln vdov s premoženjem in dotami-Prospekti proti plačilu 10 Din. — »Fortuna«. L1ubMana. poštni predal 221. 39105-25 Dama srednjih let. naveličan« m-motarftva. želi zna.nia t 30—45 let st« V m inteligen-tom 0z:ra se le na resne dopise, ki jih ie poslat.l na oglas. odde'ek »Jutra« r»nd 'š-ifro »30—45«. 30047-25 »Fortuna« Ljubljana — poštni pred-aJ 221, pisarna m. žen-itno posredovanje, Vam pošlje orospekt proti predplačilu 10 Din. 282-25 Glasbila Vsaka beteda 1 Dta; m dajanj« sadova a« ia Mfro pa 5 Dim. (26) Harmoniko tritonsko počeni proda Anton WUd-m»n, Na-poieonov trg. 38791-26 Klavir dobro ohranjen, pripraven z« dvorano, proda Marija Grobelnik, Prevalje. 3S788-26 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate BO sendorfeir. Steinway. FOr ster. Petro f, H&lzl. St.ingi orig. ki »o nesporno naj boljši! - Lahka preeiizna mehanika. Prodaja jo-pravila in uglaševanle tzvršuiem točno ln ceno NadcenejSa izposo-ipral-nlca. 39161-28 Klavir prodam ra !• dajanj« naslova aH za iifro pa 5 Din. (27) Izvrsten pes čuvaj čiste volčj« pasme, 18 mesecev star. na prodaj Poizve se: Nove Jarše 66. 39007-27 Prodam psa pristne angleške pasme (lovski moderni Foxte-rler 1 leto star. dresl-ran). Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 39086-27 Vsaka fcaseda 1 Dio; za dajanj« naslova «X M itfr« na S Di«. (») Mlekar, in sirarski stroji v dobrem etanjn naprodaj. Nasli-vv v oglasnem oddelku ■Jutra«. 3867928 Šivalni stroi boljše znamke, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe « ceno na oglasnJ oddelek »Jutra« pod značko »Krojaški »troj«. 88635-89 Stepalnik (Schnesschlagmaschlne) z valeni (melanger) se ugodno takoj proda. — Illlch, Ambrožev trg 3 39011-29 Pisalni stroj v brezhibnem stanju prod« Štefan Suh. Stari trg 28/II 30100-29 Rabljen pisalni stroj dobro ohranjen, kupim za privatno rabo. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod značko: »Por-table«. 39076-29 Pletilni stroj malo rabljen, poceni n*-_ prodaj na Celovški cesti št. 343/1. S0167 -20 Pisalni stroj iščem na posodo z« 2 meseca« Vrnjeno brez poškodb. Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra« pod zn«čk« »Skripta«. 39123-29 Bojler s kompletno vodogrelno napravo proda Trlbuč, Glince. Tržaška 66. telefon 2605. 39191-29 Pletilni stroi dobro ohranjen. 60/10. ni«-ka cena. Poizve se ▼ tr-gov^i pri »Solncu«, Po-ga čar jev trg — LjiiMlana. 39181-29 Obrt Vsaka beseda 1 Din: H dajanj« našima «a »ifro pa S Die. (301 Britje 2—3 Dhi striženje 4—5 Din Obiščite najcenejši »Rapid« Sv. Petra 25 (zraven Tratnika). 3869S-30 Informacije Vsaka beseda 1 Din; dajanj« naslova t£ Kfro pa B Din. (»1) Sadje Vsaka t>e»«da t Din. M dajanj« oaators «21 za Iifro pa 5 Dio. (M) »-aka beseda 1 Dui. ta dajani« nasJora aH »a Iifro pa 5 Din. (3T Grozdje za mošt vagonsk« količin« dobi vi j« Anton Ba-rbič, Videm pri Krtkem. 38661-S4 Vagon hrušk (tepk) za žganje, kopi Maček, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 17. 39183-34 Opozorilo Podp:sani opi/zarjam v#e Bežigrajske gospe in gospode. da bom proti vsakomur neizprosno sod ni j-»ko oostopa', ki bo kaj nepriličneg« zoper mene govoril. Avgust Obrekair. 39058-91 Dražbe Dražba Na podlag' eodnega edik-ta I 524/33 Okrajnega sodišča v Litiji se vrši dne 18. oktobra ob 10. uri dopoldne v Litiji, hišna Stev. 84 javna dražba ra-zne-g« pohištva, več m1 smrekovih d>e«k, 25 tn* parjenib bukovih desk. 1 pisalnega stroja itd., n« kar i« interesente opozarja. 58968-.»- -aka i>u«»da 1 Dl«; m dajanj« oartova »M a S Di«. f») Srebrne krone staro zlato lo srebro k a p a j • rafinerijo dragi* kovin r Ljubljani. Ilirski ulica itsv. 86 — »kod i« Vidovd«tiske e«ats — pri gostila! Vofioa. 70 Sir za zajtrk Kajmak ■ir. Mika salami-(a!a Tra^mt) t najbolj-U kvaliteti najoenejs raz poftija mlekarea G r o s s, Novi »va«. 88728 38 Krompir, jabolka, orelje, fižol, seno in alaaio vagonske količine kupuje Jugozadruga, Ma.ribor, Koipi ta r jev« 12. 38754-33 Vinski kis »Bamataki« — garantirano 6i«t, bel in rdeč, prod«;« ga m o »»topstve za Slovenijo Oarl L. Socher v Celju. 38532-83 Gobe na »ianiei, mal«, «vei« in •nb«. kupuj« po najvišji c«ni Pttsr Jetrna. Radeč«. 98610-33 Kislo zelje repo, sarmo prvovnrtoo. v sodih, po najnižji ceol dobavlja: Homan, Sv. Petra e. 83. 39169-33 Vsakovrstno zlato kupuj« p« oajviijij) ceeab CERNE - fuvelir Ljubljana. Wol(ora ollea S Zlato, srebro, platin kupuje po ntjviijib 4ner lih Mcab Minborfks afl nerija sltta — UarzhM. Oroinov« ulic« itev. S tMM Filatelija Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova iS ca lifr« pa 8 Di«. (®) Albumi za znamke kompletna Izdaj*. «edaj na nov« Izdani. Zelo prtk lični, prvovrstna obdelav* in izdelava. — Album ta znamke Boane-Hercegovinc Din 40, za tnanke 6rnt gore Din 20, u enimke Srbije Dio 40. ca utakr kraljevine Jugoslavijo Eji® 85. poitnina 6 Dio. Pripo roten o 8 Din ve«. Denar t naprej. I«idor St«lo«r. Zagreb, MiearTkOTa ol. 8. fSO-39 Pridelki Varita m K trs «a t Dta. (SM) X Djj Pozor, angroslsti vina Originalni »JeruzaJeane-c«, leto 1932, ea 90 hI naprodaj franoo klet vinograd Il.ovec it. 30, poit* Ormož, po dnevni eeni. Od 15. oktobra do 15. novembra t. I. je vsakda&nli ob:sk radi vkiekega ooakitsa mogoč. Posestnik Franc Zavra tn-ik. 889SV33 Hičipečovo marmelado o«uravivo, priirtno, doma kuhano, proda« 40 kg, ln-di na drobn-o. N«»lov v oglasnem oddelka »Jutra« 38041-83 Jedilni kostanj štajerski, razipoši-lja po najnižja dnevni ceni, dok!" traj« zaloga, mmo proti S o-VI ©t.TI Korone« Joief, aiiperk. teiezoiika poeta ja Roaatec ali Poldan«. 38751 38 100 hI ljtatomer. vina rdeiega in belega, •ftira-neg«, letnika l»3f. poceni naprodaj. Dopree na og'a«. oddelek »Jutra« pod ščfro »Dobra kapljiea«. 88768-38 Letošnje orehe tdrav«. vaakft mnofino k« peo« takojšnjem o pia Min -88 Suhe gobe kupujem, razen lepita, tudi črne odbrane po najbolj&l ceni. Sporoči* te ln navedite količino! Peter Setlna, Radeče. 293-33 Kislo zelje nora prvovrstno reaano ln oeto glavtoo oo sarmo. v »odčlh, t vso-U mnoOlel d obari)« po broBkonkurončnl oenJ Ousta« Brkisve«. Ljubljano. Kodeljevo It. telefon 15-01. «96*33 rtazno Vsaka *a 4»jas* -»Hv« ss Mfro oo S Di«. 1 Dia; (K) Suhe gobe in fižol kupuje celo leto ln plačuje čim višje M. GERfiAK & CO. Ljubljana, Prečna u. 4 IGRATI t r ,Tfjv—p NAWS 1HSTRUMEHT 71 ZABAVA; /oko pntijo muiihi Oaktfe s/ hn/ kntpih aii katalog, predaohjt ea/ baptte HAimoran m 69-mand0uni - 99? OtURI - 14«.- lamuflicE* M Nato mMi so kmmtiM in mnmi hormonih« i N ŽAIItWMTtiMSu5»KATM« t^ttoca cuskl b htmmk MIlMlc HER01P PIM.MN.HAftlB0RH Mi | riljft^hi« r»eva 86. Cetaloidne Ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah is fazonah Franjo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 6 «0048 PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA WESTLAND drevesnica Deutschlandsberg (Steiermark). Najboljša sadjerejska šola v Avstriji. Specialiteta: pritlikavo sadje v vseh oblikah. Dalje vsi ostali predmeti sadjerejske šole v prima sadnih škodljivcev prosti kakovosti. — Zahtevajte brezplačne prospekte! 11021 SPOLNE BOLEZNI in not m aahvaljujejo aa popoia« oadmrtjcBjs Is tej kuri. TteoCt aahvalnlh ptam. Oapik v Kura je adravjo neškodljiva. N« trptte dalje! poAljoaM aaatanj naprave, kako m teaebite šteti med arefialke. Laboratorij Havdka, Praha ulica ie, J. 17, CSSL Ttooei ki adravje ravao k ni Vi 103 kokoajk, pubjk, OO&JK te račje • *c navadno. 8 strojem clftcb-no te cohano po znatno nisjih cenah. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO te FRANKO DOBAVLJA V TSAEZ UNOZ2MI £. Vajda, čakovec TšUfon S4, 3, 4. ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in izkazanega sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše ljubljene, nepozabljene žene, mame, sestro, svakinje, tete, gospe Marije Glažar se tem potom vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno hvaležnost smo dolžni č. g. prof. Rateju za častno spremstvo, za iskreni tolažilni nagrobni govor. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in s cvetjem obsuli njeno gomilo. Trbovlje—Brežice—Wien—Ljubljana, oktobra 1933. 2alu|oči ostali. 11055 Vsem, ki so spremili našega nad vse ljubljenega očeta starega očeta, svaka in tasta IVANA ZUPANČIČA na zadnji poti in nam ob težkih urah stali ob strani, naša ZAHVALA Hvala Prvemu prostovoljnemu gasilskemu in reševalnemu društvu za lepo prirejen pogreb, pevskemu društvu »Slavec« za v srce segajoče ža-lostinke, C. duhovščini, Savezu metalskih radnika, vsem darovalcem vencev in cvetja ,vsem, ki so našo rodbino ob tej priliki tudi gmotno podprli in vsem grajskim prebivalcem za požrtvovalno pomoč. žalujoča vdova Uršula Zupančič — Ciril, Vinko, Adolf, Joško, Viljem, sinovi — Alojzija por. Novak, Ivanka, Mihaela, Pavla, Mirni, hčerke — Marija Zupančič rop. Baan, sinaha — Srečko Zupančič, vnuk — Kati Jamnik, svakinja — Cvetko Novak, zet, in ostalo sorodstvo. "M0 P. H.: Življenje —(i lin i. Roman POGLAVJE Nu da — kadar je stvar taka. ni več pomoči. Konec. Danes meni, jutri tebi! Cez mesec dni ne bo nihče več govoril o njem — življenje hiti, vsak dan prinaša nove senzacije. . Dr. Peter Milkovič vzdigne glavo iznad pisalne mize in mirno, stvarno prešteje pisma, ki jih je pravkar zalepil. Štiri so. Naslovi na ovojih so pravilno in skrbno spisani. Odvetnik dr. Peter Milkovič se smehlja. Malokdaj v življenju je pisal tako skrbno in vestno, kakor v tem trenutku, ko sedi sam v svoji pisarni. Uradne ure so minile — pisarniški vodja in zala gospodična strojepiska sta zdavnaj odšla. Večer je. osem bo kmalu. Ozki obraz dr. Milkoviča, mlad, odločen, razumen, osenčen z rahio posmehljivostjo svetskega človeka, ki ne pozna višin in globin življen.a samo s poklicnega vidika, vztraja dokaj časa v svojem smehlja;u. V smehljaju, ki daje zalim, malce lahkomiselnim črtam čudno dober izraz. Štiri pisma. To zadošča. Eno državnemu tožilstvu. Drugo odvetniški zbornici. Tretje gospodični Liji Lindijevi. Četrto pisarniškemu vodii, gospodu Karlu Adamiču. »Ta se bo čudil,« de dr. Milkovič — nato pa mahoma vstane iz pisalnega naslanjača. Njegova postava je vitka, žilava. Vsi sklepi so kakor guma. Športnik Te. Komaj mesec dni bo tega, kar si je stekel državno mojstrstvo v tenisu. Z malo. negovano roko si pogladi gosto teme in se ozre po sobi Dve tri dobre oljnate slike na stenah — to daje trezni pisarniški sobi nekai barve. Dva klubnjaka, mehke preproge, ležalna zota po kateri se valja nekaj razmetanih uradnih spisov. V kotu je visoko zrcalo. Prav za prav je tukaj odveč, a dr. Milkovič se časih rad prepriča o svoji vnanji podobi. Zdaj odpre vrata v sosedno sobo. Pogled mu zleti po omarah za akte. Tu je kraljestvo njegovih uslužbencev. In tamle so vrata v čakalnico. ALI STE ŽE BILI V MODNI TRGOVINI Frank Abe Igrišča ulica 3, za dramskim gledališčem, in se prepričali o nizkih cenah modnega, galanterijskega blaga, konfekcije. Plašči, že odi 175 Din, obleke od 40 Din, volneno blago od 25 Din, kravate 4 Din, nogavice od 2.75 Din i. t. d. samo pri F. ABE. Dr. Milkovič se zložno izprehaja po vseh treh prostorih. Povsod gori električna luč. Okenske zavese so spuščene. Brenčeči hrup uličnega življenja se le pridušeno razlega do tod. Tam spodaj pa vrvi središče mesta v svojem večernem nemiru in meče slapove svetlobe v mračno, pomladno nebo. Milkovič obstane. V duhu razločno vidi pisano reko ljudi na ulici, bleščeče iskrenje svetlobne reklame ob pročeljih in opojni vrtinec zabave po kavarnah in plesiščih, kjer se po godbi sučejo elegantne dvojice ter obhajajo svoje tange in rumbe. »Naj se,« zamrmra in nehote še sam napravi nekaj ziba;očih se korakov, kakor da bi res slišal godbo. Trenutek ali dva stoji negibno. Smehljaj na njegovem obrazu je ugasnil. To ni več obraz tridesetletnega moža; tako je, kakor da bi bila padla nanj naličnica Ln ga storila nepredirnega. Okrene se in .krene nazaj v zasebno sobo. Tam odpre okno. Vsa vrata so ostala odprta. Mlačni večerni zrak se razlije v sobo in zvrtinči cigaretni dim, ki visi pod stropom. Dr. Milkovič nekajkrat globoko zasope. Sveži zrak! Tako. Ta je zadnji. Nekaj pedi pod zemljo ga ne bo več — nikoli nobenega več. Nato zapre okno in obstane ves raven in napet. Njegovi gibi so polni odločnosti. Vrne se k pisalni mizi in izdere enega izmed stranskih predalčkov. Samokres vzame, ki leži v njem. Kovinasti ročaj se svetlo in prijazno zaiskri v električni svetlobi. »Prijatelj —« reče dr. Milkovič s tihim, zamišljenim glasom. Slišati je, kakor da bi ga miloval. Da, prav za prav bi lahko opravil to reč doma, na svojem zložnem samskem stanovanju. A potem bi imela prijazna gospodinja jutri mučne sitnosti. Ne — spodoben človek tega ne stori. Glede na dobro pohištvo in drago preprogo bi bilo nesramnost. Tako je! S komaj opaznim skomigom ramen se odvrne od pisalne mize, držeč orožje v roki. Pazljivo odpre varovalo. Sest strelov je v njem, to ve. Nu — saj bo eden dovolj. Ozre se na zofo. Da — zlekmti se nanjo — zaspati poslednje spanie. Kratek pritisk na petelina — pa si dober do sodnjega dne. Kdo ve, ali človek še čuti ko mu svinčenka raztrga možgane? Čudno da more drobna luknjica v glavi vse izbrisati? Hm — kakopak. Dobro, da ima človek vsaj moč, upihniti svoje življenje, ko že zoper rojstvo ni pomoči. Da — kdo ve, aH res nič ne čutiš? Dr. Milkovič zamišljeno ogleduje samokres. Tudi to bo še videl — čeprav je zelo nevažno. Vedel bo, vsaj majhen košček sekunde — a kaj mu pomaga? Tu, v pisarni, se mora zgoditi. Usta se mu stanjšajo v črto. »Vendarle —« reče s stisnjenim nebom in se zagleda srrmečega v veliko zrcalo. Kakor ponevedoma je stopil predenj. Da — vendarle — to senzacijo še vzame s seboj! In konec koncev je prav vse eno, ali ga najde vrli Adamič jutri na zofi ali na tleh pred zrcalom. Strašno vse eno je. Tako misleč vzdigne desnico. Upogne jo in nastavi cev malega, leskečočega se orožja na senec, še vedno strmeč v svojo sliko. Bled, miren obraz. Še nikoli v življenju, tako pomisli, se ni toli napeto in pazljivo ogledoval. V tem trenutku se zdi samemu sebi zelo čuden; tako mu je, kakor da bi šele zdaj videl svoj pravi obraz. Obraz, ki ne laže več. Ki nič več ne laže. Obraz — gol in pošten, z očmi, v katerih ni več upanja. Roka omahne. Hej? Pa ne da bi ga bilo strah? »Nezmisel!« zakliče sliki v zrcalo. Iznova vzdigne orož.e. Krepko pritisne cev na senec. Prst se tipaje uleže ob hladno jeklo petelina. »Še majhen pritisk, pa doživim svojo lastno smrt,« pomisli. Doživim? To ni prava beseda. Obide ga, da bi se zasmejal. Toda obraz v zrcalu ostane negiben. Kaj pomeni to čudno šumenje v glavi? Takoj bo konec, pravi blodna misel, ki mu še prešine možgane. Kazalec pritisne za spoznanje krepkeje na petelina. V tem trenutku, v drobcu sekunde na pragu večnosti, ob:de drja Milkoviča blazen privid: Ženski obraz, kakor iz krede, se začrta v zrcalu zraven njegovega obraza, in ženski glas strastno zavpije: »Pustite to!« Čudna reč je stati na pragu med tem in onim svetom in mahoma začuti človeški glas, poln obupa in čarobne moči, ki te potegne nazaj. Dr. Milkovič se okrene. Ne, ni privid. Res stoji ženska na pragu. Elegantna, smrtnobleda, dekliškolepa ženska; njena usta so še odprta od krika, ki ga je pravkar zagnala. tr mm ,B _ samo . B K-hneidsKI GLAZbiLA . . kep so najpopolnejša in najcenejša, ppovijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine odHavajske gitape. Gžtape » -148.- - Iklavipske harmonike. Mandoline »»98.- •• |saksofoni, troblje in t.d. Hapmanike~~75r » I po najnižjih cenah. I DOMAČA strokovno CDPRBMNA TVRDJM GLAZB1LA KRALJEVSKI OVORNI DOBAVITELJ fp® SCUNEiDEKL i PROIZVOD GT^AZBTL IN POTREBŠČINA I 2ZJ\C*MIEB, Nikoli c eva ul. 12jc. ZAHTEVAJTE Ifšffišg? CENIK „Teh tisoč Din bi si bili lahko prihranili" GAR'"KjYLE mobiloil Bati še kakor novi. »poceni« olje: v Bat je izjeden! šele po 50 do 60.000 km smete misliti na popravilo. Medtem pa vam je bilo potrebno že po 13.000 km. Tako zvano »poceni« olje privede celo pri normalnem obteženju do prerane izrabe motorja. Izkušeni avtomobilisti potrjujejo, da Gargo.vle Mobiloil sigurno prepreči izrabo. Ti radi plačajo nekoliko dinarjev več za GargoyIe Mobiloil, ker se jim to izdatno poravna s prihranki na popravilih. Vedno samo Pazif? muh» a« te. i* i« plomba nepoškodovana. prihranilo vam bo STROŠKE NA POPRAVILIH Osi. res. pod S. Br. 110111933 Pri POJAVIH STARO pomagajo preparati dr. R. Vajsa, ki se izdelujejo iz učinkovitih žlez, a vsebujejo tudi vitamine, pridobljene z ultravioletmm zračenjem. Preparati VIRILINE IN FERTILINE (za moške) (za ženske) dovajajo človeškemu telesu one substance, ki manjkajo zara.dL starosti čijih nedostatek povzroča pri ženi nervoznost, depresijo, tegobo in naval krvi, pri moških pa nespanje, depresijo m druge duševne in telesne znake starosti. . „ wa FERTILJNE in VIRILINE pridejo v promet posebno, ln to v zavojčkih po 40 tablet (za 13 dni) in 100 tablet (za 33 dni), a se dobe v vseh lekarnah, po poštnem povzetju pa se lahko naroče v lekarni Mr. D. M. Jankoviča, Beograd, ali v lekarni S. Mitel- baha, Zagreb. , ,, "J Zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo: MIBRA, kem. farm. preparati. Zagreb, Marali«ev trg ll tz. -'i^t*' -- •-v-" i v* r-^-- ' - A »■ {-.'V ■ . 4 • ' t*- £ v;k r V-' -..1^..; . •••• ••• ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube našega „ ljubljenega soproga, očeta, brata posestnika in trgovca izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, Sokolskemu društvu 2iri, gasilskima društvoma žiri in Dobračeva, žirovskim trgovcem, ljubljanskim trgovcem F. Urbancu, I. C. Mayerju, Schneider & Verovšku, uči-tnljstvu, pošti, orožnikom, graničarjem, finančni kontroli, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem ,ki so mu izkazali čast na njegovi zadnji poti. žiri dne 13. oktobra 1933. RODBINA GBOŽELJ, 11041 Kurje perje nečohano kg po Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg razpošilja vsaki čas proti povzetju 10402 VILJEM ABT, eksport MARIBOR Neveste! Gospodinje! Najlepši »k reč Vašega doma je perilo. M-ves*. prv steljna pregrinjala. — Najfinejše in najtrpežnejže ga okrasite z vezenjem od tvrdke Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hitela Štrukelj Izdelujemo gumbnice, pribadamo šablone, pre-d-tiekuj«mo č-isto žen. :oi. dela. imamo epecijelni en-tel za obleke in volane, tc uri ram o in entlamo. Vsakdo že ve, d« :ma«u> največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker eami delo »prejemamo, ga sema n:iflzir«mo. zato Vat tudi najbo^liše postrežemo. 79 Izšla je Blasnikova flellko protjRo ZA NAVADNO LETO 1934 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pra-dedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratikl« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčmmi. luninimi, vremenskimi ln dnevnimi znamenji; — solnčne ln lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe ln račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani ln Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem Štajerskem. Prekmurju, Medžlmurju in Julijski Benečiji; — pregled o koncu brej osti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje ob-restl; — življenjepise važnih in odličnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah ln se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani Kožuhov ELIGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7 Najbogatejša izbira polarnih lisic srebmih lisic Persianerjev Astrahana Seala Bisamov Nutrie in vseh ostalih vrst krzna. Moderna konfekcija kožuhastih plaščev, jopic, večernih jopic in kepov, mufov, krznenih garnitur po najnovejših pariških in dunajskih modelih. Moderniziranje kožuhoviiL NIZKE CENE! DOBRO BLAGO! SOLIDNA POSTREŽBA! Prostovoljna sodna dražba V četrtek, dne 19. oktobra 1933 ob 10. uri predpoidne se vrši v Framu prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino Vidmar Ivana spadajočih zemljišč in premičnin. Prodalo se bode posamezno vinograd z vsemi poslopji, travnik, njiva, tehtnica-mostovmca. Iz-kupilo je plačati % v 14 dneh, »/, v 3 mesecih, 1/3 v 1 letu. Izkupilo se plača V2 v gotovini, % v hranilnih knjižicah. Natančnejši dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri sreskem sodišču v Mariboru soba št. 4 ali pri dr. Stajnko Mihaelu advokatu v Mariboru, Aleksandrova cesta 10 in ev. v pisarni dr. Modic Ivana, advokata v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5. 10952 ZAHVALA. Vsem. ki ste z nami sočustvovali ob izgubi naše lir.!-e matere in stare matere JERE GROM jo ob bolezni posečali, ji bolezen lajšali, posebno preča-stitemu kanoniku g. Ferjančiču in vsem, ki ste obsuli mrtvaški oder s cvetjem, posebno upravi in članom gledališča v Mariboru za poslana krasna venca in vsem, ki ste jo spremili na poslednji poti — naša iskrena zahvala. Novo mesto, 14. oktobra 1933. 11033 ŽALUJOČI OSTALI. nne"T>avonjT ftavljca. uI^T^^ra. AdoU Krn^a, Za N.roono umn» 1 t ao. usKar^j, r.anc Je^ u*«^, dd je govore. Alojz Nov^ Vsi t Ljuajaa.. Lrejuje