UtoLXVN /oStnlna plačana v gotovini T udaril, v sretfo, dne T. marca 1939 Mv. 50 a Ceha 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din I I I ===3 Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 S£OVENEC Telefoni uredništva in uprave: 404)1, 404)2, 40-0B, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik. Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava Kopitarjeva ulica štev. 6, Grof Ciano v Varšavi Skoraj točno eno leto potem, ko je bil poljski zunanji minister polkovnik Jožef Beck v Rimu, je grof Ciano vrnil obisk v Varšavi. Kakor lani ob priliki Beckovega obiska pri italijanski vladi, tako tudi letos — če še ne v mnogo večji meri — evropska javnost veliko piše in govori o italijansko - poljskih odnošajih ter se trudi, da bi našla pravo vsebino teh odnošajev in stvarni pomen tega prijateljstva v okviru sodobnih vprašanj evropske politike. Med Italijo in Poljsko nikdar ni bilo nobenih nesoglasij, ako izvzamemo ono dobo pred šestimi leti, ko je Mussolini sprožil zamisel če-tvernega pakta ;ned štirimi velesilami, ki se ji je Poljska z izredno odločnostjo, a tudi z uspehom uprla. Od abesinske vojne dalje pa so postajali prijateljski stiki vedno ožji, sodelovanje oboh držav vedno bolj prisrčno in želja po' čim večji skupnosti na obeh straneh vedno bolj močna. _ V mednarodnem življenju vemo natančno ločiti med činiteljem, ki se imenuje čustvo, in činiteljem, ki se imenuje stvarna politična potreba. Kadar govorimo o poljsko-iitalijanskih od-aiosih, bomo čisto pravilno dali mnogo prostora čustvom, ki vežejo oba naroda in obe kulturi. Ta čustva imajo trdne temelje v zgodovini in jih tudi hipna rierazpoloženja, če' bi nastopila, ne bi mogla izkorenititi. Toda ob čustvih je še vedno obilo prostora "za potrebe stvarne politike, potrebe, ki so enkrat, v določenem evropskem položaju večje, drugič v drugih zunanjepolitičnih okoliščinah pa spet manjše. Uprav ta drugi či-nitelj nas danes bolj zanima, kakor čustvena ozadja italijansko - poljskih odnošajev. Danes sta Italija in Poljska zavzeli čisto določena in jasna stališča v gotovih evropskih vprašanjih. Italija ima svoj sredozemski načrt, ki jo spravlja v opre-ko s francoskimi' interesi, in ima svojo podonavsko politiko. Poljska pa je od svoje strani jasno orisala svoje stališče, ki odgovarja njeni legi med nemško in sovjetsko velesilo ter je izpovedala tudi svoje težnje glede Podonavja. Stvarne potrebe Italije in Poljske se morejo vsekakor nanašati le na srednjeevropsko ploskev in stvarno sodelovanje med obema vladama je mogoče le na item prostoru. Zatorej se nam zdi, da je Cianov obisk v Varšavi na eni strani sicer služil po-življenju čustvenih zvez, a je na drugi strani imel določeno nalogo, da ugotovi možnosti za stvarno sodelovanje Italije m Poljske na srednjeevropskem prostoru, odnosno da ugotovi in odstrani ovire, ki onemogočujejo skladnostni nastop obeh velesil. Med obiskom grofa Ciana v Varšavi je prišlo do burnih protinemških demonstracij poljskega dijaštva. V kolikor smo poučeni, te demonstracije dobremu prijateljskemu razpoloženju v poljski prestolnici niso kalile, kar je zapustilo vtis, kakor da bi jih bili odgovorni krogi veseli, čeprav se ne more reči, da eo jih naravnost želeli. Skušnjava, iz tega dejstva sklepati na obstoj čisto določenih zunanjepolitičnih načrtov, ki so Italiji in Poljski vzajemni, je izredno velika in so ji podlegli številni ugledni evropski opazovalci mednarodnega življenja, ki z veliko pozornostjo sledijo razvoju italijansko-poljskega prijateljstva. O Poljski vemo, da se hoče na vse načine ubranili nevarnosti, da bi bila stisnjena med nemško in sovjetsko velesilo, a tudi nevarnosti, da je ne bi ena ali druga teh velesil e pomočjo svojega razmaha vzdolž Donave proti Črnemu morju ali narobe od spodaj ne obkolila. Poljska želi, da bi tako Baltik kakor srednjeevropsko področje ostalo odprto, samostojno, neodvisno polje, ne pa prehodni pas za vplive kakšne veleeile. O Italiji pa vemo zadnje čase, da se z veliko vnemo in tudi z veliko spretnostjo zavzema za to, da hi priklenila srednjeevropske in južnovzhodne države čim bolj na italijansko, to se pravi na svojo stran osišča Rim—Berlin ter na ta način istotako preprečila, da bi se na tem prostoru ustalili enostranski vplivi kakšne velesile. Potemtakem se no moremo otresti vtisa, kakor da iščeta Poljska in Italija načina tesnega vzajemnega sodelovanja pri zasledovanju cilja, ki je obema skupen, da se namreč od Baltika pa do Jadrana in do črnega in Egejskega morja ustvari področje, po katerem 6e ne bodo mogli prelivati gospodarski in politični vplivi te ali one velesile. Neke vrste širok neprehoden pas nevtralnih držav, ki bi jamčil za ohranitev ravnovesja. V tem naziranju nas potrjuje tudi stremljenje, ki je prišlo do izraza za časa češkoslovaške krize, ko se je Poljska vnelo potegovala za skupne meje z Madžarsko in jo je pri tem Italija vneto podpirala, medtem ko je Nemčija to zamisel preprečila. Zdravice, ki sta jih v Varšavi izrekla Beck ln grof Ciano, niso prinesle polne jasnosti. Tudi uradno poročilo, ki bo po Cianovem odhodu izšlo o razgovorih obeh državnikov, bo najbrže zamreženo. Toda to naj nikogar ne moti. Saj gre za enkrat samo za začetne obrise enega izmed izhodov, ki jih bo morala Evropa najti iz sedanjega položaja. Poljsko-italijansko sodelovanje, ki je mogoče samo čez srednjo Evropo in samo v enem smislu, se bo v nadaljnem razvoju izkazalo kot blagodejno orodje miru in ravnovesja. Ako ima Cianov obisk v Varšavi samo ta uspeh, je bil vreden, da ga je napravil. Bolgarski kralj v Belgradu Bolgarski kralj je bil gost kneza-namestnika Pavla Belgrad, 28. februarja. AA. Bolgarski kralj Boris se je na povratku iz tujine pripeljal danes dopoldne ob 10 s svojim spremstvom v Belgrad, kjer bo v gosteh pri Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Na topčiderski postaji je kralja Borisa sprejel Nj. Vis. knez-namestnik Pavle. Sprejema so se udeležili tudi bolgarski poslanik Ivan Popov s poslaniškim osebjem in člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Ob 13 je Nj. Vis. knez-namestnik priredil v Belem dvoru na Dedinju kosilo na čast bolgarskemu kralju. Na kosilu so bili Nj. Vel. kralj B o r i s, Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez-namestnik in kneginja Olga, zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister dvora Milan A n t i č z gospo, bolgarski poslanik Ivan Popov, svetovalec bolgarskega kralja Handžijev, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Nikola Hristič z gospo soprogo, dvorne dame Ana Marinkovič, Ela Hadžič in Olga L o z a n i č, dvorni maršal Boško Čolak-Antic, adjutant Nj. Vel. kralja general Linus Dekaneva in dežurni adjutant v Belem dvoru polkovnik Vladislav Sondermajer. Protinemške demonstracije na Poljskem trajajo dalje Dijaki so odšli v prostore nemškega narodnega sveta in z revolver,i v rokah izvedli preiskavo Varšava, 28. febr. AA. Snoči ob 22 so demonstranti napravili napad na poslopje nemškega narodnega sveta na Poljskem v času, ko je imelo predsedništvo varšavske krajevne organizacije nemške nacionalne zveze svojo sejo. Deset oseb je vdrlo v prostore nemškega narodnega sveta, ter se legitimiralo s policijskimi legitimacijami. Z revolverji v rokah so prisilili člane odbora, da jim dovolijo preiskavo. Očividno so bili to poljski študenti. Ob tej priliki so razbili tudi pohištvo in pretepli več Nemcev. Po nekaj minutah so študenti zapustili poslopje ter odnesli s seboj več aktov. Poznanj, 28. febr. AA. DNB: V minuli noči so neznane osebe ponovno razbile šipe na večjem številu nemških trgovin ter 25 oken na zgradbi nemškega dijaškega doina in dva okna stanovanja protestantskega duhovnika v predmestju Vildi. Policija jo pravočasno preprečila demonstrantom razbiti šipe na gimnaziji Fridrich Scliiler, Demonstracije se ponavljajo. V Varšavi, Krakovu, Poznanju, Lvovu in Vilni ter po vseh drugih poljskih mestih že tri dni divjajo protinemške demonstracije. V Poznanju, kjer je središče protinemške propagande, so razbili demonstranti okna na vseh nemških trgovinah in uradih. Na zgradbah nemškega veleposlaništva v Varšavi so demonstranti že drugič razbili okna. Na varšavski univerzi je bilo včeraj veliko zborovanje akademske legije, ki so se ga udeležili tudi namestnik vojnega ministra, številni višji častniki in skoraj vsi univerzitetni profesorji. Po zborovanju se je razvil skozi Varšavo dolg sprevod, v katerem jo sodelovalo nekaj deset tisoč ljudi. Pred sprevodom so nosili napise, v katerih so zahtevali Gdansk in vzhodno Prusko. Berlin, 28. febr. A A. Pat: Včeraj so se v Berlinu začeli razgovori med poljsko in nemško delegacijo o obojih m a n j š i n u h. V pol jski delegaciji sta ravnatelj notranjega ministrstva Ži-borski in načelnik zunanjega ministrstva Kunicki, v nemški delegaciji pa načelnik zunanjega ministrstva Follert in svetnik zuuanjega ministrstva Bergmann. Cianov obisk končan Varšava, 28. febr. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano je v spremstvu poljskega zunanjega ministra Becka, italijanskega poslanika di Valentina, poljskega poslanika pri Kvirinalu Vje-njave Drugosovskega, šefa kabineta grofa Lubjen-skega in drugih uglednih osebnosti, kakor tudi italijanskih novinarjev prispel v Bjalovice, kjer se je danes začel v njegovo čast velik lov. Usoda društev v Avstriji .000 društev razpušcensh V Berlinu ie molče 30 milijard premoženja zapienlene&a in mirno gledalo Berlin, 28. febr. b. Uradna Nemčija še vedno gleda povsem mirno na velike protinemške demonstracije, ki so se razširile po vseli večjih poljskih mestih. Prav noben nemški list niti i besedico ne omenja teh demonstracij, čeprav so se pričele že 20. februarja ter se ponavljajo dan za dnem. Sedanji dnevi so najtežja preizkušnja nemško - poljskega sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1984. 115 angfcšfcBh boinSh ?adi| na ogromnih pomorskih va ah za obrambo Gibraltarja Dunaj, 28. febr. TG. Tukajšnji >Vol-kiseher Beobachter« objavlja zaključno poročilo o izenačenju avstrijskih razmer z nemškimi. Poročilo se podrobnostno bavi z nekdanjimi avstrijskimi društvi. Poročilo pravi, da je bilo v Avstriji v trenutku priključitve k Nemčiji vsega okrog 115.000 raznih društev in podobnih organizacij. Od vseh teh jih je ostalo pri življenju samo šc 5000, med tem ko so jih 110.000 razpustili. Vsem društvom so dali najprej narodnosocialistične nadzornike, ki so imeli nalogo paziti na premoženje. Posrečilo se je zajeti celo takšna premoženja, ki so bila v inozemstvu. Skupno premoženje razpuščenih društev presega rl v e m i 1 i j a r d i mark (okr. 30 milijard din ali več kot dvakratni ce- loletni proračun za Jugoslavijo. — Opomba ured.). Večji del tega premoženja je država razlastila in ga spravila v državne blagajne odnosno v roke liaroduosociali-stičnih ustanov. Z razpustom društev je prišlo okroglo 25.000 stalnih društvenih nameščencev ob zaslužek. Nekdanja avstrijska delavska strokovna društva so štela 450.000 članov in so razpolagala s 50 milijoni premoženja (okrog 700 milijonov din) ter so imela 2.400 stalno nameščenih in plačanih nameščencev. Sedaj so vsa avstrijska društva strogo (stramm) včlenjena v narodnosocialistični sestav iu služijo kot vzgled načrtne organizacije, ki jo je treba izvesti še ponekod v stari Nemčiji kakor tudi v sudotskih deželah. Dunajska vremenska napoved: Zelo oblačno. Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje Vremena. Zemuntka vremenska napoved: Zjasnitev v severnozahodnih krajih, oblačno z nekaj dežja drugod. Temperatura brez posebne spremembe. Gibraltar, 28. febr. b. Davi so sc pričele velike pomorske vojaške vaje britanske mornarice, v katerih sodeluje 115 ladij. Trajale bodo 14 dni, a cilj jim je, da preizkusijo britanske pomorske sile in obramba utrdb v Gibraltarski ožini. «Rdeče brodovje« — kot sovražnik — je pod poveljstvom admirala sira Charles Forbesa, ki je ne ladji »Nel-son«. On razpolaga s 55 enotami. Preteklo noč je »ideče brodovje« odplulo iz Gibraltarja v neznani smeri. Kolikor je znanega, 6e nahaja sedaj nekje med Madeiro in afriško obalo,. Ponoči m ed četrtkom in petkom bo odplula »rdeča mornarica« proti Gibraltarju in ga bo napadla ter skušala zavzeti utrdbe. »Modro brodovje« je pod poveljstvom admirala sira Pounda. Ta šteje 52 ladij sredozemskega brodovja. Tudi to brodovje bo ponoči odplulo iz Gibraltarja, da ustavi sovražnika še pred ožino in ga požene v beg. V angleških pomorskih vojaških vajah pri Gibraltarju sodeluje vsega 115 ladij britanske vojne mornarice, od katerih jih spada 55 domovinskemu, 60 pa sredozemskemu brodovju. Razen tega sodeluje tudi 10 pomožnih ladij in 3 eskadre mornariških letal. Na manevrih sodeluje skupaj 35.000 mož posadke. Rimski listi opozarjajo na nalo,go teh manevrov in pravijo, da niso potrebna prav nobena ugibanja, da se pr»vilna oceni njihov pomen, ker je jasno, da so naperjena proti Italiji, ako bi se morala boriti proti britanskemu brodovju. Vhod v Madrid pripravljen Rdeči pravijo, da se bodo še borili toda general Miaja \e najavil svoj odhod tfurgos, 28. februarja. AA. Preko 100.000 oseb je sodelovalo pri snočnji povorki pred rezidenco generala Franca, ki se ie snoči vrnil v Burgos. Velika množica ljudstva je hotela pozdraviti zmagovalca. General Franco je imel z balkona kratek govor, v katerem je posebno naglasil, da je španska vojska danes močnejša, kod kdajkoli prej, in da je ponosen, da je njen poveljnik. Še pred nekaj dnevi je del inozemstva smatral nacionalne Špancc za revolucionarje. Šele po popolnem porazu rdeče armade so sc prepričale tudi te inozemske sile, na kateri strani se nahaja prava Španija. Zdaj te države hitijo s priznavanjem nacionalne Španije. Včeraj jc to napravila Argentinija, danes pa Anglija in Francija. Zato moramo biti hvaležni junaški požrtvovalnosti španske mladine. Naša zmaga ni samo zmaga nad rdečo armado, temveč je istočasno tudi zmagoslavje nad svobodnimi zidarji in nad mednarodnim komunizmom. Zmaga, ki smo jo dosegli, je zmaga nad mednarodnimi rovarji, ne pa zmaga nad našimi brati. General Franco se je zahvalil podpori, ki so jo nudile v najtežjih časih Portugalska, Italija in Nemčija. Množice so često prekinile Francov govor ter vzklikale Ariba Espania, Ariba Francol V tukajšnjih vojaških krogih trdijo, da je pripravljen vhod nacionalnih čet v Madrid že v vseh podrobnostih. Pred samim Madridom čakajo tudi že skladišča z življenjskimi potrebščinami. Med vojaštvom kakor tudi med meščanstvom pokrajin, ki so pod vlado v Burgosu, zbirajo prostovoljne prispevke za madridska prebivalstvo. Barcelona, 28. februarja. AA. Štefani: Navzlic rezerviranosti merodajnih krogov vlada prepričanje, da se bodo dogodki v Španiji razvijali hitreje, kakor se je mislilo. Valencijski list »Gazzetta della Republica« je objavil naredbo, da se dovoljuje generalu M i a j i in osmim drugim generalom potovanje v inozemstvo. Žene in otroci bodo lahko prestopili mejo z navadnim potrdilom. Član rdeče vlade De los Rios je sprejel časnikarje in jim izjavil, ua se bo republika borila naprej. Vlada (Nadaljevanje na 2. strani) » »Kje je mesto slovenskemu obrtniku?« S tem naslovom prinaša »Slovenski obrtnik«, ,'lasilo Zveze slovenskih obrtnikov, članek, ki v njem naglaša zlato resnico, katera ne velja le za stan slovenskih obrtnikov, marveč za vse slovenske 6tanove. Pravi namreč med drugim: »Danes se slovensko obrtništvo prav dobro zaveda, da le tam, kjer je slovenski narod, mora biti tudi slovenski obrtnik. Delo naše stanovske skupnosti že kaže uspehe in vsak dan lahko pričakujemo novih uspehov. Da pa bodo ti uspehi še večji in zanesljivejši, pozivljemo vse obrtnike, naj so pridružijo naši stanovski organizaciji ter tako izločijo tiste, ki bi radi v kalnem ribarili in ki so krivi, da obrtništvo dolgo vrsto let ni bilo zadosti upoštevano. Naša organizacija, Zveza slovenskih obrtnikov, ni zveza posameznika, ampak nas vseh. Zato je tudi njen obstanek in napredek zagotovoljen in trajen.« Ta enotnost slovenskih obrtnikov v sklopu slovenskega narodnega organizma je veselo dejstvo, ki ne bo le v korist slovenskemu narodu, marveč bo še mnogo bolj v korist in čust slovenskemu obrtniku. Namen dr. Markovičevega političnega popotovanja V nedeljo popoldne je iz Dubrovnika prišel v Split dr. Lazar Markovič, ki se je v ponedeljek zvečer odpeljal proti Zagrebu, kjer je ostal en dan. V Splitu je sprejel splitske časnikarje, ki jim je povedal namen svojega popotovanja: >Moje popo-iovanje je imelo informativen namen. Zelo sem zadovoljen, ker je srbsko ptebivalstvo z veseljem sprejelo politiko sporazuma s Hrvati. Naglašam, da so na mojem shodu v Trebjnju Srbi klicali: Živel dr. Mačekl Živeli Hrvati!« Naj se popravijo krivice iz I. 1932! Zadnje čase so hrvatski listi mnogo pisali, naj se uradnikom popravijo krivice, ki jih je naredil prejšnji režim. Celo ljubljansko »Jutro« je menilo, da sme v tem oziru reči svojo besedo. Sedaj pa piše »Hrvatski dnevnike »Vsem je še v spominu tako imenovana redukcija, ki so jo med profesorji izvršili leta 1932. Tedaj je bilo odpuščenih ali upokojenih kakih 140 srednješolskih profesorjev. Po večini tisli odpuščeni še niso dobili zadoščenja. Ker se sedaj govori, naj bi se nastavilo kakih 700 profesorjev, bi bilo prav, ko bi se pri tem ozirali na ljudi, ki so leta 1932 bili vrženi iz službe.« Po čigavi zaslugi so tedaj in še pozneje družinski očetje frčali na cesto, to naj sedaj »Jutro« pove. Izzivanje, ki se ne sme posrečiti!« Pod tem naslovom piše »Hrvatski dnevnik« o neki akciji srbskih »Krajišnikov«, naj bi se kakih 25 okrajev, ki teže proti Bihaču in kjer baje prebiva blizu 600.000 Srbov ter 250.000 Hrvatov in 100.000 muslimanov, združilo v posebno Krajino. Izšla je nekaka brošura, zoper katero je nastopil že tudi »Jugoslovenski Lloyd« ter sedaj tudi »Hrvatski Dnevnik«, kateri veli: »Ta akcija ni v soglasju z razpoloženjem Srbov,, ki nanje računa, niti ta samovoljna geometrija ne vznemirja Hrvate. Ti ljudje ne bodo nikogar prepričali, da Hrvatje delajo kako krivico srbskim »Krajišnikom«, ki žive največ v turški Hrvatski, niti ne bodo mogli nas Hrvatov izzvati, kar prav za prav namravajo s to akcijo.« Hrvatsko vprašanje ni vprašanje fašizma aii demokracije Tednik »Istinac, ki izhaja na Sušaku, je v zadnji številki objavil uvodni članek o hrvatskem vprašanju, kjer med drugim pravi: »V teh časih mora ves hrvatski narod ohraniti popoln mir. Ne mora in tudi ne more vsak Hrvat vedeti prav vse podrobnosti pri reševanju hrvatskega vprašanja. Ne more zato, ker ne more poznati vse razmere, vse ljudi in ves razvoj. Zato ne sme nasedati fantazijam, ki jih nekateri raznafiajo po vaseh in mestih. Take čase pričakovanja najrajši izrabljajo razni hujskači, pa tudi marksisti, ker so taki časi najboljši za njihovo propagando. Res je, da so ponekod prišli na položaje, kamor ne spadajo. Vendar vkljub temu niso prišli do večje veljave. To so tisti ljudje, ki so v svojih govorih hrvatsko vprašanje primerjali s Španijo, z demokracijami in podobno. Hrvatsko vprašanje pa je docela političnega značaja ter se z njim rešuje državno-pravno vprašanje hrvatskega naroda. Tu torej ni umestno govoričiti o demokracijah ali fašizmu. Tako govoričijo ljudje, ki hrvatsko ne čutijo. Naš boj ni bil naperjen zoper nobeno osebo, pač pa je to boj za pravico. Tudi Stojadinovičev padec mi Hrvatje drugače gledamo kot Srbi. Pravica in svoboda Hrvatov je za nas vprašanje. V političnem boju celega naroda za svobodo in pravico pa še ne prihajajo do izraza stanovski boji. Odnošaji kmetov, delavcev, meščanov in inteligence pridejo do izraza, ko je domovina svobodna in notranjost urejena. Vsaka nesloga v hrvatskem narodu škoduje reševanju hrvatskega vprašanja.« Pribičevičevo »Ssljačko kolo« in Hrvati Te dni je v Zagrebu zborovala organizacija srbskih kmetov na Hrvatskem »Seljačko kolo«, ki jo vodi Adam Pribičevič. Zanimivo je, da je na to zborovanje 6rb. kmetov dr. Maček poslal svojega odposlanca g. dr. Žiga Schola, ki je na zborovanju tudi govoril ter srbske kmete pozdravil v imenu voditelja hrvatskega naroda dr. Mačka. Govornik je imenoval brata Radiča učite'ja hrvatskega kmeta, Svetozarja Pribi-čeviča pa učitelja srbskega kmeta. Za predsednika te srbske kmetske organizacije na Hrvatskem je bil vnovič izvoljen Adam Pribičevič, za podpredsednika pa Ir. Srdjan Budislavijevič. Poročilo finančnega odbora |e bilo v torek razdeljeno med poslanca Zastopstvo učiteljic pri predsedniku vlade Belgrad, 28 februarja, m. Predsednik vlade )ragiša Cvetkovič je danes v svojem kabinetu sprejel zastopstvo raznih ženskih organizacij, ki <*a je prosilo za zboljšanje položaja ženskega osebja, predvsem učiteljic, v državni službi. Cvetkovič je zastopnicam ženskih organizacij izjavil, da bodo z novim finančnim zakonom ukinjene vse ovire, ki so bile uvedene za učiteljice pri skupnem zakonu z neučitelji. Isto zagotovilo je zastopstvo dobilo tudi od prosvetnega ministra Stevana Čirica. Belgrad, 28. febr. m. Finančni odbor, ki je snoči dokončal svoje delo ter sprejel z nekaterimi važnimi spremembami tudi predlog finančnega zakona, je za narodno skupščino sestavil naslednje poročilo: »Finančni odbor narodne skupščine jo na svojih sejali od 20. do 27. februarja 1039 proučil predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1939-40, o čemer podaja naslednje poročilo: Preden preide na podrobnejšo razpravo o proračunu za leto 1939-40, želi finančni odbor podati nekoliko predhodnih pripomb. Ta predlog proračuna je izdelan in predložen skupščini v razmerah, ki se razlikujejo »d onih, v katerih je bil izdelan proračun za 1. 1938-39, ki je še sedaj v veljavi. Predvsem je predlog proračuna predložen narodnemu predstavništvu v izrednem zasedanju, ker rok od 20. novembra, ki ga določa čl. 102 ustave o predložitvi proračuna v rednem zasedanju, pade v čas razpusta skupščino in razpisa skupščinskih volitev, ki so bile izvršene 11. decembra 1938. Finančni oilbor z zadovoljstvom ugotavlja, da se je kraljevska vlada kljub v zelo skrajšanem roku izjavila zu redno izdanje proračuna in proti proračunskim dvanajst i n a m. Proračunske dvanajstine poleg številnih neugodnostih, ki jih pri dvanajstinah trpi država in gospodarstvo, so tudi manj v v skladu z normalnim izvajanjem proračunskih pravic narodnega predstavništva kakor redni državni proračun. Predlog proračuna za leto 1939-40, ki je bil dostavljen in predložen finančnemu odboru, je v celoti izdelala prejšnja vlada. Sedanja kr. vlada je na podlagi že prej dovoljenega ukazanega pooblastila samo izvedla proračunski predlog, ne da bi v njem zaradi pomanjkanja časa izvršila kakršnekoli spremembe Toda v 6vojem pismu, poslanem dne 20 februarja 1939 skupščini, je finančni minister sporočil, da bo potrebne spremembe tako v računskem delu proračunskega predloga kakor tudi v tekstu finančnega zakona predložil z amandementi. Predlog proračuna za leto 1939-1940 v primeri s proračunom 1938-39 kaže povečanje za 762 milijonov din ter znaša 12.942,000.000 din. Od tega povečanja odpade na osebne izdatke 207.4 milij. din ali 27.2%, materialne izdatke 554.6 milij. din ali 72.8%. Zaradi tega, ker 60 se osebni izdatki po tem proračunskem predlogu man; novečali kakor pa materialni, se je razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki po predloženem proračunu nekoliko zholjšalo v korist materialnim izdalkom v primerjavi s sedaj veljavnim proračunom. Tako so osebni izdatki v proračunu za leto 1938-39 znašali 45.2%, materialni pa 54.8%. V predloženem proračunskem predlogu pa znašajo osebni izdatki 44.1%, materialni pa 55.9%. Ker so materialni izdatki navadno neposredno produktivnejši od osebnih, jo ta sprememba v novem vzajemnem odnosu lahko zabeležiti kot ugodna. Kakor je bilo že poudarjeno tako v poročilu finančnega ministra kakor tudi ostalih resornih ministrov, so narekovale potrebne državne obrambe povečanje anuitetske službe za državna posojila, ki so bila že einitirji.n^ ali na so že v teku emisije, ki so namenjena v glaVn39, ki določa skupno veoto 149 milijonov 400.000 funtov šterlingov (21 milijard din). Za zgraditev novih ladij je določena Vsota 60,500.000 funtov šterlin-gov. V letu 1939 hosta zgrajeni dve linijski ladji, ena matična ladja za lotnla, 4 križarke, 2 flotsl.fi ruillcev, 4 podmornice, 10 ladij za prevažanje min in ena ladja za polaganje min. tranje češko-slovaške zadeve ali da bi kršili zakone države, v kateri žive kot gosti. Položaj, ki ga je našel, je dejal Zeisig, je sicer izreden, toda on upa, da ga bo zmagal in dosegel, da se bodo Čehi in Nemci med seboj radi imeli. Uradno objavljajo, da je bil med Nemčijo in Češko-SIovaško dosežen sporazum, na podlagi katerega Nemci, ki prebivajo na Češkoslovaškem ne bodo vpoklicani k vojaški službi in da bodo tudi Čehi in Slovaki, ki žive v Nemčiji, vojaške službe oproščeni. Nemško dijaštvo, ki je bilo vpisano na nemških univerzah v Pragi in v Brnu, je dobilo iz Berlina nalog, da mora ostati vpisano na teh univerzah. Ti dijaki na kakšnem drugem nemškem vseučilišču sploh nc morejo biti sprejeti. Nemčija je torej opustila zamisel, da nemško vseučilišče spremeni v »Institut Herder«, ampak želj ohraniti nemško vseučilišče, ki bo v češko-slovaški državi ostalo ognjišče nemškega kulturnega vpliva. Praška vlada se je obvezala, da vseučilišča ne bo ukinila, niti poslopja zasegla. V Češkoslovaški državi živi po berlinskem štetju še vedno 380.000 Nemcev, ki so sedaj pod neposrednim vodstvom berlinskega osrednjega urada za nemštvo v tujini. Bratislava, 28. febr. AA. Slovaška vlada je sprejela danes predlog ministrstva prosvete o ustanovitvi posebnega odseka tega ministrstva, ki mu bodo podrejene nemške šole. Brno, 28. febr. c. Mestni svet je izdal proglas prebivalstvu, v katerem ga svari pred agitacijo neodgovornih elementov, ki htijskajo ljudi na demonstracijo proti Nemcem. Proglas poziva posebno mladino, da naj bo mirna in da naj ne naseda izzivalcem. Chamberlain zagovarja priznanje nacionalne Španije London, 28. februarja. Reuter: Ko so na popoldanski seji spodnjega doma prešli nn laburistični predlog, da so gla»uje o zaupnici vladi, jo voditelj opozicijo Attk>e ponovno kritiziral Cham-berlaina in trdil, dn on ni proj obvestil spodnjega domu o sklepu, da se prizna vlada generala Franca. Z ozirom na to kritiko jo Chamberlain odgovoril tole: Mi zdaj razpravljamo o predmetu, ki je velikega pomena, o vladnem sklepu, da so prizna v Španiji ona vlada, ki je bila dolgo časa zapletena v oster boj. Zdi so mi, dn ni v skladu z našim dostojanstvom, da bi iz toga nastali poulični prepiri. Angleška vlada ni bila pripravljena priznati generala Franca, dokler ne bi bil dosežen sporazum s francosko vlado. Gledo strahu opozlcionalnega voditelja, da bi potom, ko general Franco prevzame oblast, mogli biti ogroženi strateški interesi Veliko Britanije, je Chamberlain dejal: Ali mar Attlee smatra, da bi bilo dobro, čo pri generalu Francu zbudimo sovražna čustva do Veliko Britanijo in da hi so on prepričal, da ga mi ponižujemo in mu delamo krivico. Ali se no bi z vzpostavitvijo prijateljskih oclnošajov s Francoin mogli nadejati, da angleški interesi ne bodo ogroženi z ničemer, kar hi se pozneje dogodilo? Nemogoče jo postavljati takšne pogoje, kakršne jo predlagal Attlee, razen, če nismo pripravljeni, da zahredemo v vojno. Mi smo, kakor smo računali, dobili od generala Franca ponovna zagotovila. Glede neko točke, kjor smo mi posebno zainteresirani, smo smatrali za potrebno zahtevati od Franca, da svojo izjavo ponovi. To je vprašanje roprosalij. Mi smo so prizadevali za to, dn za politično krivco ne hi veljale splošne represalije, in dobili smo zagotovilo v tem smislu. Nimamo razloga zahtevati od generala Franca, da že v naprej da popolno amnestijo ljudem, ki imajo na vesti najstrahotnejšo zločine. Zatoni jo Chamberlain prebral brzojavko generala Franca. Brzojavka pravi, da je velikodušnost, ki so jo pokazala na osvobojenem ozemlju, čvrsto jamstvo za vso Špance, ki niso zločinci. Stanley obišče Sovjetsko Rusijo London, 28. febr. AA. Reuter: V zvezi z nameravanim obiskom trgovinskega ministra Stan-leya v prestolnicah severnih držav in v sovjetski Rusiji so v spodnjem domu postavili Stanlevu številna vprašanja. Stanley je odgovoril, da bodo razgovori, ki jih bo imel ob priliki teh obiskov, informativnega značaja in da se bodo nanašali na trgovino. GLAVNA ItOLtlfTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A.REIN IN DRUG GajevaS ZAGREB Illca 15 obvešča cenjene igrnlce neobvezno, dn so bili dne 28. februarja izžrebani sledeči dobitki: 50.000 din št. 51.123. 35.000 din št. 48.253. 30.000 din št. 29.191, 52.529, 89.632. 15.000 din št. 51.004, 73.307, 74.797. 12.000 din št. 16.611, 82.851. 10.000 din št. 3.506, 34.442, 82.993, 83.320, 85.762, 87.493, 95.518. 8.000 din št. 9.082, 30.134, 42.651, 93.141, 96.008. 6.000 din št. 222, 5.628, 8.742, 15.985, 24.785, 37.808, 60.556, 60.625, 62.283, «6.931, 68.422, 72.058, 74.456, 76.657, 81.407. 5.000 din št. 156, 11.944, 13.297, 15.421, 18.787, 26.877, 42.022. 42.031, 45.170, 49.456, 61.723, 61.923, 83.170, 90.707. 3.000 din št. 19.430, 20.134. 34.227, 40.613, 41.914 60.935, 62.786, 65 213, 68.395, 79.042, 90.903, 93.316, 97.041, 98.8S3. Nadalje je bilo izžrebanih 1300 srečk po 1000 din. Prihodnje žrebanje bo 1. marca. t Po kratkem trpljenju je umrla moja ljubljena žena in zlata mamica ANICA HOČEVAR roj. TIČAR soproga lekarnarja na Vrhniki Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 2. marca ob 15 iz hiše žalosti na pokopališče sv. Pavla. Vrhnika, dne 28. februarja 1939. Mag. phar. Stanko Hočevar, soprog; Toussaint in Maruška, otroka in sorodniki Pšenični problem Ljubljana, 28. febr. V zadnji Številki revije »Jugoslovanski rutar« je napisal glavni ravnatelj 1'rivilegiranc izvozne družbe g. Kdo Markovi« zanimiv članek o našem pšcničnem problemu. Predvsem ugotavlja g. Edo Markovič, da se približujemo zopet novi pšenični krizi. Kajti pričakovati je, da se bodo zaloge pšenico na svetovnih trgih začele zopet zviševati in tako pritiskale na cene, če se medtem proizvodnja ne bi zmanjšala. Toda zadnji statistični podatki kažejo, da se proizvodnja ni zmanjšala in da so zalogo izredno narasle, pričakovati pa je še njih nadaljnjega zvišanja. To bo iiuclo znalije posledice tudi za našo državo. Na koncu leta 1938 jo izvozna pariteta za našo pšenico padla ia 50 (lin za met. stot in naše domače tržišče se je s svojimi ccnami znašlo trikrat večji višini cen kot je svetovna višina. Odpadla je nadalje Češkoslovaška kot uvoznik naše pšenico, izvoz v Nemčijo pu je omejen z možnostmi plačilnega prometa. Izvozni presežek iz naše državo cenijo na 45.000 do 50.000 vagonov, dočim znašajo vsi kon-tingentski preferencijali, katere je teoretično možno izkoristiti, samo 25.000 vagonov. To jc povzro-čiso tudi znižanje intervencijske cene od 160 na 140 din za stot v teku meseca januarja. To se jo izvršilo prav sedaj, ko so bilo proste ceno na domačem trgu zaradi malih dovozov višjo kot intervencijske ccnc. Co bi to stanje trajalo (lalje, bi naš izvoz mogel zelo pasti. Vendar je mnogo faktorjev, ki narekujejo producentom vzdrževanje odprodajo. Mnogo je samo psiholoških razlogov. Čo se izpremeni psihološko razpoloženje producenlov, se lnhko računa tudi na večje ponudbe producen-tov in z izvozom na svobodna tržišča. Pri tej drugi alternativi ceni Privilegirana izvozna družba, da bo pri prvotni prognozi 45.000 do 50.000 vagonov izvoza izvoz nehal z žrtvovanjem intervencijskega sklada družbe v znesku nad 100 milijonov din brez angažiranja državne blagajne. Do sedaj je bilo prodanih v inozemstvo okoli lfi.000 vagonov, izvoženih pa je bilo od tega okoli 12.500 vagonov. Za bodoče nam jo računati z daljšo dobo tež-koč na pšeničnein sektorju našega gospodarstva iu s tem vsega kmetijstva v velikem delu naše države. Kupne možnosti zaprtih držav, na katerih trgih so dosežejo povoljne cene, so omejene s stanjem plačilnega prometa. Stvarno nam preostaja samo še nemški trg, ki bo pa tudi hotel imeti korist od znižanja cen na svetovnih trgih. Vsekakor moramo računati s svetovnim trgom, kjer jc naš položaj zaradi borbe z velikimi prckooccanskimi farmami, ki imajo inventar najmodernejše tehnike, zelo težak. Zato je treba delati na izboljšanju kakovosti, na povečanju donosa na enoto posejano površine, za omejitev proizvodnje pšenice in slič-nih proizvodov, dočim jc treba povečevati produkcijo drugih predmetov, ki imajo boljšo prodajo. Glavna pa je industralizacija naše države, ki naj razbremeni našo vas presežka prebivalstva in poveča produktivno prebivalstvo mest, katerih kupna moč nas bo naredila neodvisne od svetovnega trga, tako da ho odpravljen absurd, da si kljub velikemu odstotku lačnega prebivalstva, ki bi mogel vzeti vso našo proizvodnjo pšenicc, taremo glavo s pšeničnim problemom. Povišanje davkov v Nemčiji Te dni je nemška vlada sklenila izpremeniti dohodninski davek. Med drugim je sklenjeno ukiniti davčne olajšave za držanje služkinj. Te olajšave so bile uvedene leta 1933 med drugim zaradi razbremenitve delovnega trga, kjer je bilo veliko število poslov ženskega spola brezposelno. Sedaj pa se je položaj tako izpremenil, da jo preveč poslov, kajti število zaposlenih služkinj je od 1933 do 1938 naraslo od 0.5 na 1 milijon. Praktično se kaže odprava teh olajšav tako, da bodo morale družine, ki zaposlujejo služkinje plačevati 50—75 mark več davka na leto. Na ta način misli Nemčija preprečiti dotok služkinj z dežeje v mesta, kajti na deželi se vedno bolj opaža pomanjkanje delovnih moči. Dohodninski davek za neoženjene je zvišan 12.5%. Tudi vdovci in ločenci morajo plačevati samski davek. Iz navodil k novi davčni zakonodaji je razvidno, da dobe zakonski pari petletno dobo, v kateri ostanejo davki zmanjšani, če po tej dobi še nimajo otrok, se davčne stopnje zvišajo. Primeri: pri dohodku 4000 mark je plačeval doslej samec 640 mark davka, odslej 720 mark. Zakonski par brez otrok plačuje prvih 5 let zakona 342 mark, pri porodu prvega otroka se zniža davek na 249 mark, pri drugem otroku na 185 mark. Družina s šestimi otroci in več so sploh oproščene davka. Pri največjih davkoplačevalcih, t. j. v skupini z najvišjimi dohodki znaša davčna stopnja za sanice do 55%, za družine brez otrok pa do 45% dohodka. Davčna reforma bo vrgla po približnih računih leta 1939 200 milij. mark, odn. v letu 1940, ko bo v veljavi vse leto, pa 300—320 milij. mark. Po izjavi nemškega finančnega ministra ni nikakor računati v Nemčiji s premoženjsko oddajo, kot se je govorilo, ker premoženje pač ni likvidno in bi tako zajetje premoženja povzročilo zmešnjave na kapitalnem trgu. — V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda. zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl rej! S br. 30474/35. Bilanca Prva slovenska bančna bilanca. Kreditna ,ianka d. d. v Murski Soboti objavlja svoj računski zaključek za 1938, iz katerega je razvidno, da se jo bilančna vsota banke zmanjšala od 11.7 na 11.1 milij din. Zmanjšale so se namreč vloge od 8.2 na 8.03 milij. din. Primerno so se zmanjšali tudi dolžniki, menice in gotovina. Račun zgube in dobička izkazuje pri brutodonosu (za obresti samo saldo) 0.38 (0.36) milij. din Čistega dobička brez prenosa 0.1 (0.08) milij. din in ostane dividenda 5% na glavnico 1.5 milij. din nespremenjena. Čakovskomedmurska hranilnica, d. d., čnkovec. Glavnica 1.5, vloge 20.0 (20.25) bilančna vsota 29.5 (29.05), brutodonos brez prenosa 2.8 (2.56), čisti dobiček 0.38 (0.37) milij. din. Hrvatski splošni kreditni zavod. d. d., Zagreb. Pri glavnici 10.0 milij. din znašajo vloge 6.1 (6.0), reeskont pa 2.5 (2.9) milij., med aklivi menice 11.0 (10.8) milij., dolžniki 5.3 (5.1) milij. Cisti dobiček brez prenosa 0.154 (0.149) milij din. | " Trije touariši po romanu E. M. Remarquea, pisatelja knjige »Na zapadu nič novega«. Režija Frank Borzage. V tem filmu je dobila Margaret Sullavan naslov najboljše tragedkinje Amerike. Hlno Malica telefon 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri 1 (jJOAperdoJUtVJO Naša devizna politika Iz poročila Narodne banke za 1938 Iz poslovnega poročila Narodne banke za 1938 posnemamo o našem deviznemu položaju in devizni ]>olitiki Narodne banke naslednje značilne odstavke: Povoljni razvoj našega deviznega položaja v zadnjih treh letih je oai upravičeno povoda za formiranje težnje za postopno ublažitev deviznega režima in za razširjenje sistema svobodnih plačil v okviru zunanje trgovine. Tako sta 1. januarja 1938 prenehali veljati dve prejšnji klirinški pogodbi: s Francijo in Belgijo, nadalje je dne 1. avgusta stopil v veljavo nov plačilni sporazum s Švico, s katerim je bil dotedanji plačilni sistem v kliringu ukinjen in uveden sistem svobodnih plačil z devizami. Dne 1. januarja 1938 je bila zmanjšana obvezna ponudba izvozniških deviz od ene tretjine na četrtino in je bila ukinjena obvozna ponudba vseh ostalih deviz. S sklenitvijo svobodnega plačilnega prometa s Švico je bila ukinjena zadnja klirinška pogodba, katero je imela naša država z državami svobodnega valutnega režima Podčrtati je treba dejstvo, da obstoj raznih plačilnih sistemov, uradnih kliringov, zasebnih kliringov in plačil s svobodnimi devizami ni zadajal dosti skrbi naši devizni politiki, čeprav uvozna trgovina ni bila v celoti podvržena kontroli in omejitvam. Razvoj skupne devizne bilance je bil tak, da je mogla Narodna banka v znatni meri povečati svoje devizne in kovinske rezerve. V izvrševanju te politike, ki je obenem pomenila tudi razširjenje kreditne baze, je Narodna banka preprečevala od 1936—1938 neželjeno okrepitev dinarja in stvarno vodila politiko stabilizacije. Uvedba kontrole uvoza (prvotno v zelo skrčenem obsegu) je imela predvsem namen, da se doseže aktivni saldo v trgovinskem prometu z deviznimi državami, da bi na ta način dobili iz presežkov izvoza nad uvozom potrebne dispenibili-tete v svobodnih devizah. Od druge polovice junija lani je nastopil v našem deviznem položaju preokret, ki je bil zlasti razviden na svobodnem tržišču. Predvsem se opaža tedaj, da ni bilo več Avstrije. Avstrija je bila jiolsvobodna devizna država, proii kateri smo bili že leta zelo aktivni. Za znaten del našega aktivnega salda iz trgovine z Avstrijo smo dobivali svobodne devize. Posebno smo dobivali devize za koruzo, čeprav so bile naše cene nad svetovnim tržiščem. Teritorialne spremembe v srednji Evropi so imele neugoden vpliv na našo devizno bilanco, ker je bil oležkočen uvoz nekaterih polfa-brikatov, ki smo jih prej nabavljali iz teh držav, povečala pa se je potreba za uvoz surovin na njih mesto iz deviznih držav. To naravno ni povzro- čilo obilja deviz. Tudi cene rud so zelo padle, kar je imelo za posledico poslabšanje deviznega položaja. Tudi nelegalno povpraševanje za svobodne devize, ki se jo opazilo celo v državah najstrožje devizne kontrole, čeprav se ni moglo dosti razviti, je tudi povzročilo motnje na deviznem trgu. Narodna banka je v tem položaju začela z intervencijo prodajajoč funte in je krila neposredno legalno povpraševanje. Intervencija je morala biti znatna in se je nadaljevala tudi po zvišanju tečaja funta za 10%. S tem je bil ustavljen nadaljnji dvig deviz, odnosno je nastopila stabilnost tečajev. Na ta način je ostal za izravnanje vseh uradnih tečajev tudi še nadalje švicarski frank, dočiin se posli na svobodnem tržišču opravljajo na bazi tečaja angleškega funta. Med ukrepi za izboljšanje našega deviznega položaja je omeniti lani uvedeno kontrolo uvoza za 19 predmetov in tako povečanje kontrole uvoza od 39 na 56 predmetov. Samo po sebi se razume, da se bo po potrebi kontrola uvoza razširjala še naprej, da bi se zunanja trgovina z umestnimi ukrepi usmerila v one države, ki ustrezajo našim deviznim interesom. Za zavarovanje izvoznikov pa bo šlo stremljenje za tem. da se jim olajša in omogoči izvoz posebno v neklirinške države. Bodoči razvoj devizne politike Glede bodočega razvoja deviznega položaja smatra uprava Narodne banke, da moramo biti posebno pazljivi z ozirom na težke mednarodne tako gospodarske kakor politične razmere. Težnja mora biti, da našo trgovinsko bilanco nasproti inozemstvu, posebno pa proti neklirinškim državam ne samo uravnovesimo, ampak tudi aktiviramo, da bi zaščitili pred oslabitvijo naš devizni zaklad. V tem oziru obeta Narodna banka vse potrebne ukrepe za dosego cilja: ustvaritev stalnega ravnovesja v naši devizni bilanci. Pri tem je Narodna banka začela sistematično proučevati niz ukrepov, ki bodo uplivali na kvalitativno okrepitev našega izvoza, uporabljajoč v to svrho med drugim tudi transfer inozemskih terjatev v naši državi, da bi istočasno tudi inozemski upniki, ki so plasirali svoje kapitalc v našo gospodarstvo, mogli priti do svojega zaslužka. Kar je posebno važno: Narodna banka bo podvzela ukrepo za elastično porabo deviznih predpisov, knr bo gospodarstvu v znatni meri olajšalo odnošaje do inozemstva. Samo po sebi so razume, da bo pri tem posvečena posebna pozornost kontroli deviznih transakcij, pri čemer bodo za devizno prekrške porabljene še strožjo sankcije. FLASH GORDON Jutri: kntturni film izredne lepote: O leti sivi Sokoli nanes ob 16., 19. In 21. uri ncprckllcno zadnjikrat Fantastična pustolovščina potovanja na Mara' KINO SLOGA - telefon št. 27-30 Svetovna trgovina v letu 1933 Iz februarske številke statističnega mesečnika Zveze narodov posnemamo nekatere padatke o razvoju svetovne trgovine v lanskem letu. Povprečna mesečna vrednost svetovne trgovine v letu 1938 je znašala 2.183 milijonov zlatih dolarjev, leta 1937 pa 2.520 milijonov dolarjev. Podatki za količine svetovne trgovine pa kažejo, da se je obseg svetovne trgovine zmanjšal od 97.0% (stanje v letu 1929 je vzeto kot 100) na 83.5%. Istočasno je tudi vrednost padla od 47.5 na 45.5% vrednosti iz leta 1929. Iz tega je raz-' vidno, da je po svetovni gospodarski krizi leta 1929 dosegla svetovna trgovina svoj višek leta 1937, od tedaj naprej pa zopet nazaduje. Skupno se je kojičina svetovne trgovine od 1937 do 1938 zmanjšala za 9%, po vrednosti, preračunani na zlate dolarje pa za 13.4%. Skupna vrednost uvoza se jc znižala za 13.2%, izvoza pa za 13.5%. Kajti vrednost vsega svetovnega uvoz? se je zmanjšala od 1.290 na 1.119 milijonov zlatih dolarjev povprečno mesečno, vrednost izvoza pa od 1.230 na 1.063 milijonov dolarjev. Zanimiva je naslednja tabela, ki kaže po vrednosti v zlatih dolarjih padec uvoza in izvoza nekaterih držav od 1937 na 1938. Vidi se, da je predvsem padel izvoz iz držav, ki izvažajo surovine. Padec je bil naslednji: Uvoz: Izvoz: USA 35.0 Argentina 42.2 Kitajska 32.9 Kitajska 37.4 Japonska 29.4 Romunija 31.0 Češkoslovaška 26.4 Čile 30.6 Alžerija 22.1 Egipt 26.7 Francija 22.1 Rusija 23.1 Italija 20.2 Češkoslovaška 19.8 Malaja 19.8 Jugoslavija 19.4 Kanada 16 8 Kanada 15.5 Belgija 16.5 Belgija 15.4 Madžarska 13.5 Japonska 15.2 Brazilija 11.5 Nova Zelandija 13.1 Švica 11.3 Madžarska 11.1 Anglija 10.8 Anglija 10.8 Romunija 10.3 Avstralija 10.8 K tem številom je še pripomniti, da se je v drugih državah vrednost izvoza in uvoza, preračunana na zlate dolarje izpremenila za manj kot 10%. Naša država ]e tudi lani zabeležila znatno poslabšanje trgovinske bilance, ker je izvoz bolj padel kot uvoz. Uvoz se je zmanjšal v primeri z letom 1937 za 4 7, dočim ie izvoz padel za 19 4%. Od vseh držav, katere obsega ta statistika, je od 1937 na 1938 narastel uvoz Čila za 15.2%, Nem- čije za 10.7, Poljska in Gdanska za 3.7, Rusije za 3.4 in Avstralije za 4%. Nadalje je lani v primeri z letom 1937 narastel izvoz Bolgarije za 11.1%, Irske za 5.9 in Švice za 2%, ★ Posebna (loklada na neposredne davke. Finančni minister g. Vojin Gjuričič je sporočil finančnim odborom narodne skupščine, da ne bo predlagal pleaumu narodne skupščine v odobritev zneska 247 milij. din, ki je bil vnesen v predlog državnega proračuna kot posebna doklada na neposredne davke. V gospodarskih krogih so ta odlok finančnega ministra pozdravili z velikim zadovoljstvom ker je to po tolikih letih prvi primer, da sam resorni minister predlaga ne-uvedbo projektirane davščine. Bankovci za 100 din. Belgrad, 28. febr. AA. Narodni banki je bilo z več strani javljeno, da nekateri odklanjajo prejem stodinarskih bankovcev z napisom »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« z datumom 30. nov. 1920, ker smatrajo, da so ti bankovci zastareli. Ob tej priliki Narodna banka obvešča javnost, da omenjene bankovce ni vzela iz prometa in da so ti stodinar-6ki bankovci še vedno polna zakonito plačilno sredstvo enako kakor stodinarski bankovci z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« z datumom 1. december 1929. Hranilne vlogo Državno hipoteknrno banke. Na koncu leta 1938 so znašale hranilne vloge Državne hifiolekarne banke s pripisanimi obrestmi vred 1 441,819.000 din kar pomeni v primeri s koncem novepibra 1938 povečanje za 59 8 milij. din. Pred septembersko krizo so znašale vloge dne 31. avgusta 1.489 84 milij. din, tako da kliub pripisanim obreslim še niso dosegle stanja pred krizo V primeri s koncem leta 1937 so se vloge zvišale lani zn 57.893.000 din. Italijanski prometni minister obišče našo državo. Iz Belgrada [»oročajo, da bo na koncu marca ali v začetku aprila meseca obiskal našo državo italijanski prometni minister Benni. Obisk je smatrati za vrnitev obiska našem« prometnemu ministru g. dr. Spalii, ki je bil, kot znano, lani v Italiji. Izvoz pšcnico v Italijo. Z lanskim sporazumom je bilo določeno, da znaša kontingent za izvoz pšenice v Italijo 40 milij. lir. Sedaj poročajo iz Rima, da je pričakovati v teku meseca marca pogajanja med Italijo in našo državo glede izvoza pšenice, zlasti glede cen. Prisilna uprava. Uvedena je prisilna uprava imovine »Metalno industrijsko i trgovačko d. d.t Borze Dne 28. februrja 1939, Svetovne efektne borze Pari«: povpraševanje zelo aktivno in razvoj zelo dober; London: tendenca zadovoljiva; Amsterdam: včerajšnje zboljšanje se jej danes še bolj utrdilo; Nc w y o r k : tendenca zelo čvrsta. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne* izpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Grški bani so beležili v Zagrebu 34.40—35.10,, v Belgradu 355 blago. Devizni promet je znašel v Zagrebu 4.158.523 din, v Belgradu 4.469.000 din. V efektih izkazuje Belgrad 406.000 din prometa. Lfubliani — tečaji g primomi Amsterdam 100 h. gold. .... 2318.50—2356.50 Berlin 100 mark ...... 1755.12—1772.88 Bruselj 100 belg ..........733.50— 745.50 Curih 100 frankov ..... 995.00—1005.00 London 1 funt ............204.60— 207.80 Newyork 100 dolarjev .... 4343.62—4403.62 Pariz 100 frankov ..... 115.35— 117.65 Praga 100 kron............149.75— 151.25 Trst 100 lir ........229.85— 232.95 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6525, London 20.625, Newyork 439.5625, Bruselj 73.95, Milan, 23.14, Amsterdam 233.65, Berlin 176.45, Stockholm 106.15, Oslo 103.60, Kopenhagen 92.05, Praga 15.05, Varšava 83.10, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Čari« grad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.0975, Bue-i nos Aires 101.50, Sofija 5.40. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 474.50—476.50 v Zagrebu 476 —478 v Belgradu 476.50—478 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. pos, 101' do 102, agr. 62—62, vojna škoda promptna 474.50 do 476.50, begi. obvez. '91—91.50, dalm. agr. 90.50 do 91.50, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos« 95—96.75, 7% pos. DHB 101 denar, 7% stab. pos, 99—100. Delnice: Nar. banka 7850 denar, Trbcn veljska 185—195r „ n Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. pos. 101 den., agrarji $1.5Q;—62.50, vt»j. škoda promptna 476 do! 478, begi. obv. 91—92, dalm. agrarji 90.75—91.50, 4% sev. agr. 61.50—62 (62), 8% Bler. pos. 101.75 do 102 (102), 7% Bler. pos. 95.50—96 (95.50), 7%; pos. DHB 101 den., 7% stab. pos. 101 den. — Delnice: Narodna hanka 7.850 den., Priv. agrarna banka 229—232, Trboveljska 190 den., Gutmann 35—40, Tov. sladk. Bečkerek 500 bi., Osj. sladk. tov. 78—95, Jadranska plovba 350 den. Belgrad: Drž. papirji: 7% inv. pos. 101.50 den., voj. škoda promptna 476.50—478, begi. abv. 91.50 do 91.75, dalm. agrarji 91—91.50 (91), 4% severni agrarji 61.50 den. (61 50), 8% Bler. pos. 101.50 dem., 7% Bler. pos. 94.75—95.75,. — Delnice' Narodna banka (8.000), Priv. agr. banka 230,50—232 (drobni komadi). Žitni trg Novi sad. — Pšenica — bač 153—155, 6rem 153—155, slav 153—155, ban 152—155. — Moka bač ban og ogg 240—250, 220—230, 200—210, 180 —190, 150—160 117.70—122.50, 110—112.50, srem slav o,g ogg 235—245, 215—225, 195—205, 185—t 195, 145—155, 117.50—122 50, 110—112.50. Tend. mirna, promet srednji. Sombor. — Koruzi — bač prompt 98—100, bač sušena 108—110. — Tend. mirna. Promet 29 vagonov. Po dolgem presledku Vam pokažemo dolgo zaželjeno veliko umetnico Elizabeto Bergner v filmu ljubavne sreče in trpljenja. — v filmu po Bernsteinovem gledališkem komadu »M e 1 o« t režiji Dr. P. Czinnerja: »Zasanjane ustne« Danes premiera! Telefon 22-21 Predstave ob 16, 19 in 21. Telefon 22-21 Kino Union v Zagrebu. Prisilni upravitelj je g. Djordjevič Dragiša. — Družba ima opekarno blizu Zagreba. Nova delniška družba. Minister trgovine in industrije je odobril osnovanje Jugoslovanskoame-riške trgovske delniške družbe v Belgradu. Glavnica znaša 1 milij. din (razdeljena je na 1000 delnic po 1000 din imenske vrednosti). 50% jo vpisati pred provizorniin občnim zborom delničarjem, ki bo 3. marca (vpis delnic je 1. marca). PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva 2 Gskompt menic Ugodni trgovski lcredltl Telefon 21-49 • Nakazila v Inozemstvo • Obresfovanje vlog od 4% do 5% Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve. Od umrlega do novega papeža Smrt papeža in prihod novega papeža na prestol sv. Petra sta vedno važna dogodka v življenju in zgodovini katoliške Cerkve. Po smrti velikega papeža Pija XI. pričakuje Cerkev spet velikega papeža. Zato obračajo te dni milijoni ljudi, ne samo katoličanov, ampak tudi zunaj Cerkve stoječih, pozornost v Vatikan, kjer se po .pogrebnih svečanostih za rajnega papeža vrše priprave za konklave, za izvolitev naslednika. Zanimalo bo nedvomno, kakšna je pot od mrtvega do izvolitve novega papeža. O tem je »Slovenec« že nekoliko poročal. Vendar ne bo škodovalo, ako ves ta potek pregledamo. Po smrti papeža preide oblast vladanja Cerkve na zbor kardinalov, ki je po k rt no nu 230 Cerkvenega zak. senat rimskega papeža. Sveti kolegij (zbor kardinalov) obstoji iz treh redov, iz škofovskega, prezbiterskega (duhovniškega) in dia-konskega. V prvi red spada šest kardinalov, ki so škofje suburbikarnih (okoliških) škofij Rima. Prvi teh, škof Ostije, je dekan sv. kolegija. Red kardinalov duhovnikov — tudi ti so škofje — šteje petdeset mest, red kardinalov diakonov — ti niso škofje — ima štirinajst mest. Kadar je torej sv. kolegij popoln, šteje 70 članov. Zdaj živi 62 kardinalov. Oblast, ki jo ima zbor kardinalov in rimska kurija ob času izpraznjenega papeškega prestola (Sede Apostolica vacante) določa uredba (konsti-tucija papeža Pija X. »Vacante Sede Apostolice« z dne 25. dec. 1904. (Kan. 241. C. Z.) Važno vlogo v zboru kardinalov »Sede vacante« ima kardinal-kamerlengo in prvi kardinali (glave) treh kardinalskih redov. Dokler papež živi je kardinal-kamerlengo predsednik komisije treh kardinalov za upravo premoženja sv. stolice, po smrti papeža pa ima jako važne naloge, o katerih bomo še govorili. Glavno pravilo je, da zbor kardinalov ne sme nič novega ukreniti, da morajo vse zadeve ostati v stanju, kakor ga je zapustil umrli papež. S smrtjo papeževo prenehajo nekatere službe, med njimi tudi služba državnega tajnika. Tekoče posle vodi začasno prelat, tajnik sv. kolegija. Ne preneha pa oblast kardinata-vikarja za mesto Rim, prav tako tudi ne službe legatov, nuncijev in apost. delegatov. Kardinali rešujejo tekoče zadeve v zborih, in sicer važnejše v skupnih (generalnih), manjše v odboru, ki tvorijo kardinali kamerlengo in trije po imenovanju najstarejšli kardinali treh kard. redov. Od skupnih zborovanj vseh navzočih kardinalov so posebno važna ona, ki se vrše vsak dan po smrti papeža do začetka konklave, tako-zvana pripravljalna zborovanja. V prvih skupnih zborovanjih se morajo prebrati predpisi za volitev novega papeža, kardinali morajo priseči, hitro se mora določiti in urediti potrebno za konklave. Določi se dan pogreba papeža, pripravi se potrebno za devetdnevne ekse-kvije za rajnega papeža. Določi se dan za sprejem diplomatov pri sv. stolici zastopnikov držav, ako za to prosijo. Ti se sprejmejo samo enkrat in skupno, posamezni člani diplomatskega zbora ne morejo potem več h kardinalom. Imenuje se komisija za določitev in potrditev konklavistov. Napravi 6e načrt za konklave in določijo se stroški. Prebero se pisma vladarjev in državnih oblastnikov. Prebero se tudi listine, če' jih jč kAj rajni papež zapustil. Zlomi se ribičev prstan in pečat za papeške bule. Sobice za kardinale v konklavu se določijo po žrebu. Rešeno je že bilo, da ima važno nalogo kardinal kamerlengo. Podrobnosti so naslednje: Kardinal kamerlengo, ako ni navzoč pri smrti papeževi, se obvesti o smrti od prefekta apostolske palače (maggiordomo), priti mora takoj v Vatikan in vzeti v posest papeško palačo. On uradno potrdi smrt papeža in določi po zaslišanju svojih Kuhinja v konklavu treh tovarišev, kar je potrebno za pogreb, ako papež, ko je živel, ni označil svoje volje. On zapečati zasebno stanovanje papeževo in naznani smrt papeža kardinalu-vikarju Riina. Kardinal-de-kan pa obvesti o smrti papeža vse kardinale in jih pokliče v papeško palačo. Pogrebne slovesnosti Umrlega papeža oblečejo. najprej v obleko, ki jo je nosil pri slovesnih sprejemih; roket, škrlatno mozeto in škrlatno večjo čepico. Mozeta in pokrivalo je obrobljeno s hermelinom. O čepici, imenovani kamaura, je opomniti, da je bila pokrivalo papežev do devetnajstega stoletja. Zadnji je z njo upodobljen papež Pij VI. Zdaj ima papf>ž to pokrivalo najbrž samo na mrliškem odru. Truplo se potem za krajši čas izpostavi v Sikstinski kapeli v Vatikanu, ki je kapela pape-ških cerkvenih funkcij. Nato oblečejo papeža v pontifikalna oblačila z mitro na glavi in izpostavijo truplo v kapeli sv. Rešnjega Telesa v cerkvi sv. Petra za zaprto ograjo, kamor ima ljudstvo dostop, da se poslovi od bivšega vrhovnega poglavarja Cerkve. Na določeni dan je pogreb po posebnem ceremonielu, ki v marsičem spominja na pogrebe v prvih časih krščanstva. Slični del pogreba papeža Pija XI. smo v torek 14. t. m. mogli zasledovati po radiju; zvonove pri sv. Petru, petje pevskega zbora vatikanske bazilike (Capella Giulia) in molitve. Zdaj je truplo velikega papeža Pija XI. shranjeno v grobnici (grotte Vaticane) blizu groba Pija X. kjer si je rajni papež počivališče sam izbral. Od dne papeževe smrti se devet dni vrste rekviemi za pokwj duše rajnega. Zadnji trije so najbolj slovesni, pri zadnjem je govor o rajnem papežu. To vse je zdaj že minulo, zgodovina vladanja papeža Pij XI. je končana. Pripravlja pa se že nov list v zgodovini vesoljne Cerkve, ki se bo začel pisati v trenutku izvolitve novega papeža. 0 volitvi papeža Pravico voliti novega papeža imajo edino kardinali brez vmešavanja drugih cerkvenih dostojanstvenikov ali kakršnekoli svetne oblasti. Red, kako je voliti papeža, vsebuje že zgoraj navedena konstitucija papeža Pija X. z dne 25. decembra 1904. v zvezi s konstitucijo Pija X. »Com-missum Nobis« z dne 20. jan. 1904. glede civilnega »veto«, s konstitucijo papeža Leona XIII. »Praedecessores Nostri« z dodanim pravilnikom z dne 24. maja 1882. in z »Motu proprio« papeža Pija XI. »Cumproxime« z dne 1. marca 1922. Zadnji »Motu proprio« spreminja v treh točkah konstitucijo Pija X.: a) konklave se prične po petnajstih dneh od smrti papeževe (prej deset dni), zbor kardinalov pa sme dodati še dva ali tri dni, tako, da se začne konklave najkasneje po osemnajstih dneh po papeževi smrti.; b) zadošča samo en spremljevalec vsakemu kardinalu v konklave; c) kardinali smejo v konklavu maševati (prej skupno obhajilo). II konklavistom se prištevajo potrebni prelati, | zakristan apostolske palače 6 potrebnimi kleriki, j en tajnik sv. kolegija, trije zdravniki (eden kirurg) en lekarnar z največ dvema pomočnikoma. Vse te izbere in potrdi kardinalski zbor ali kardinal kamerlengo s svojimi tremi tovariši, potrditi I jih pa mora kardinalski zbor. V konklavu so še drugi služabniki n. pr. | kuharji in strežniki, ki jih ne sme biti več, kakor potreba zahteva. Hrano dobivajo kardinali v svojo celice, drugi konklavisti pa obedujejo pri skupnih mizah. Kako volijo papeža Naslednje jutro, ko se je na predvečer zaklenil konklave in so še isti večer prisegli kardinali in konklavisti, se zbero kardinali v določeni kapeli k sveti maši. Po sveti maši se odmoli himna »Veni creator Spiritus« z molitvijo k sv. Duhu. Takoj nato se začne volitev v Sikstinski kapeli, ki je v ta namen pripravljena. Ob podolžnih stenah kapele so sedeži z baldahini za kardinale. Pred sedeži 30 mizice pokrite z ze-jeno ali violičasto preprogo, na mizicah so pisalne in pečatno potrebščine. Pred oltarjem je miza za skrutinij. Take so sobe za kardinale v konklavu Konstitucija papeža Leona XIII., izdana za izredne razmere, je zgodovinsko važna, ker kaže, v kako težkih časih za papeštvo je bila izdana, ko se je papež Leon XIII. že pečal z mislijo, da bo morda v pregnanstvu umrl in se bo morala vršiti volitev novega papeža v skrajno neugodnih razmerah. »Dasi Nas dviga, piše papež, dobro upanje, da bo Naš naslednik užival boljše čase in da bo dolgo vladal z najvišjega prestola Petrovega, smo vendar izdali to konstitucijo itd.« Vsi tu navedeni dokumenti so natisnjeni na koncu Cerkv. Zakonika. Na podlagi teh virov poglejmo kako se vrši volitev "novega papeža. Volitev 6e bo vršila v vatikanski palači v posebej zato prirejenih prostorih, v konklavu. Z besedo konklave (lat. clavis = ključ, s ključi zaklenjen prostor) označujemo ves potek papeških volitev, potem pa tudi prostor, kjer se volitev vrši. Sedanji konklave bo od 19. stol. dalje peti, ki se vrši v Vatikanu, kajti še Pij IX. je bil izvoljen v Kvirinalu. Zato je bil načrt za pripravo konklava v Vatikanu narejen po smrti Pija IX., ko je izšel iz volitve papež Leon XIII., o katerem so napravili nasprotniki paskil (zabavljico): O konklavu Leona XIII., ki je bil izvoljen že pri tretjem glasovanju, je izšla posebna knjiga (R. de Cesare, II conclave di Leone XIII. Citta di Castello, 1887, 3. izd.). V tej knjigi so tudi načrti za konklave v Vatikanu. — Za kardinale, njihove služabnike in za druge konklaviste, ki so potrebni v konklavu pripravijo v Vatikanu primerne prostore v vseh nadstropjih. Sikstinska kapela je volišče, v večjih dvoranah, n. pr. Sala ducale in v Pavlinski kapeli so bili že za Leona XIII. oltarji. Nekaj večjih soban se prihrani za zborovanja kardinalov. Vsi prostori so strogo ločeni od zunanjega sveta. Dohode, stopnjišča in nekatere hodnike zazidajo. Le posebej določena vrata vodijo v konklave, ki se po vhodu v konklave od znotraj in od zunaj zaklenejo z dvojnimi ključi, od znotraj od papeških prelatov, od zunaj od maršala konklava. Ključ čuvajo prelati. Mar-šalat konklava je že od 1. 1712. dalje deden v rodbini knezov Chigi. Spdanji maršal in čuvar konklava je knez Mario Chigi-Albani. V konklavu samem je strogo nadzorstvo. Ko se konklave zapre, ne more od zunaj nihče več občevati s kardinali in konklavisti, razen v potrebi v navzočnosti določenih prelatov čuvarjev in ustno v jeziku, ki ga prelati razumejo. Pisma in poročila, ki bi prihajala v konklave ali iz njega se strogo pregledajo po tajniku sv. kolegija in določenih prelatih. Zlasti časopisi so prepovedani. O vsem, kar se v konklavu godi in karkoli je v zvezi z volitvijo novega papeža, morajo kardinali in konklavisti strogo molčati pod kaznijo izobčenja. Še posebej je zabranjeno, da bi kardinali kaj povedali svojim spremljevalcem ali konklavistom, kar se neposredno ali posredno nanaša na volitev in o čemer se razpravlja na zborovanjih kardinalov pred in med konklavom. Slednjič morajo kardinali in konklavisti tudi po izvolitvi papeža strogo molčati o vsem poteku konklave. Od te dolžnosti more odvezati le papež. To 60 le glavna določila glede konklava. Že iz teh je razvideti, kako vsestransko je zavarovana prevUnost in svoboda papeške volitve. Konklavisti Po konstituciji svetega očeta papeža Pija X. smejo kardinali vzeti seboj v konklave dva slu-žitelja, ali oba klerika ali laika, ali enega klerika in enega laika. Bolnim kardinalom 6e dovolijo trije služitelji. Ti konklavisti ne smejo biti s kardinali v sorodu ali svaštvu v 1. in 2. kolenu. O lastnostih in vrednosti konklavietov se vodi pred vstopom v konklave in po vhodu stroga preiskava. Konklavisti morajo priseči po zanje predpisanem formularju. Konklavisti, ki bi morali zapustiti konklave zaradi težkega obolenja, potrjenega od zdravnikov s prisego, se ne morejo več vrniti v konklave, na njih mesto pridejo drugi. Ce bi kak kardinal v konklavu umrl, morajo njegovi spremljevalci takoj zapustiti konklave. Način izvolitve papeža more biti trojen. Prvi način se imenuje kakor po navdihnenju (quasi per inspirationem) po naše bi rekli z vzklikom, če v konklavu navzoči kardinali enodušno, soglasno in ustno imenujejo in okličejo novega papeža. Drugi način se imenuje volitev po sporazumu (per compromissum), če kardinali prepuste izvolitev papeža samo nekaterim kardinalom (trem, petim ali sedmim, ne več ne manj). Ta dva načina bi se pa komaj kedaj mogla uporabiti. Reden je tretji način z volitvijo (per scrutinium). Pri taki volitvi mora izvoljenec dobiti najmanj dve tretjini glasov v tajnem glasovanju po lističih, glasovnicah. Prim Kušej, Cerkveno pravo katoliške Cerkve, 1927, str. 215 i. d. Volivni akt se deli na tri dele: predskrutinij, skrutinij in poskrutinij. K predskrutiniju spada priprava glasovnic, izvolitev skrutatorjev, poslancev za sprejem glasovnic bolnih kardinalov, ki ne morejo v kapelo in preglednikov ter izpolnitev in zapečaienje glasovnic. Volitev teh treh komisij se izvrši z žrebanjem. Ceremoniarjii razdele tiskane golice glasovnic, vsakemu kardinalu najmanj dve ali tri. Glasovnice :majo približno velikost osmerke. Razdeljene so v tri oddelke. Zgornji je določen za ime volivca, srednji za ime voljenca. Ta dva oddelka imata tiskano predj>isano besedilo. Tretji oddelek jo prazen in namenjen za geslo kardinala. Na hrbtu glasovnice je na mestih, kjer je napisano ime kardinala volivca in njegovo geslo, natisnjen tiskarski okrasek, letvica (vinjeta), da se proti luči ne more brati ime kardinala in njegovo geslo. Volivec izpolni lastnoročno glasovnico. Ime voljenca napiše s spremenjeno pisavo. Ko je glasovnica izpolnjena, se zgornji in spodnji del dvakrat preganeta in ob robu srednjega dela zapečatita z izmišljenim, ne. osebnim pečatom kardinala. Nato se glasovnica še enkrat pregane preko srede, da ima čim manjšo obliko. Pri skrutiniju se odpogne samo zadnji pregib, kjer je ime voljenca, pečati se ne smejo poškodovati, tako da ostane glasovnica taka, kakor jo je oddal volivec. Le v enem slučaju se ena sama glasovnica popolnoma odpre: če bi namreč kdo dobil točno dve tretjini glasov. V tem primeru dotični kardinal označi svoj pečat in pove svoje geslo, na kar se glasovnica odpre, da se ugotovi, ali ni volil samega sebe, ker bi tedaj ne bilo več dve- Ego £arj ^THt^^O Eligo ln Sumroum Pomrficein R P mecm P C trd S A/Z 7~C> J~\ f / /<*-* f 't* n e ? Izpolnjena glasovnica tretinske večine, ker samega sebe ne sme nihče voliti. Preden začno kardinali pisati glasovnice, 6e morajo ceremoniarji odstraniti, da ostanejo v kapeli samo kardinali. Ko so vsi kardinali pripravili svoje glasovnice za oddajo se prične ožji akti volitve, skrutinij. Vsak kardinal prinese svojo glasovnico z dvignjeno roko k oltarju, kjer je za sprejemanje glasovnic velik kelili pokrit s pateno. Poleg oltarja stojo kardinali-skrutaiorji. Pred oltarjem poklekne, nekoliko pomoli, potem vstane in s povzdignje-niin glasom in jasno priseže z besedami (tabela z besedilom je na oltarju); »Izpričujem Kristusu Gospodu, ki me bo sodil, da volim tistega, ki sem ga, kakor sodim pri Bogu. voliti dolžan.« Nato položi glasovnico na pateno in jo spusti v kelili. Prikloni se oltarju in odide na svoje mesto. Od bolnih kardinalov v celicah prineso glasovnice v to določeni trije kardinali (bolničarji) v skrinjici pod posebnimi varnostnimi predpisi. Na to se začne skrutinij. Glasovnice se premešajo in preštejajo in se pri tem drugo za drugo polagajo v drug prazen kelili. Ce bi se število glasovnic ne ujemalo s številom kardinalov v konklavu, ki morajo vsi voliti, so glasovnice sežgejo in biti mora nova volitev. Ce se pa število ujema, se akt nadaljuje. Prvi treh skrutatorjev, sedečih pri mizi pred oltarjem, jemlje iz keliha zaporedno po eno glasovnico, jo razvije ob srednjem pregibu, ne da bi poškodoval pečata, pogleda ime voljenca in poda glasovnico tretjemu, ki glasno prebere ime voljenca, da morajo kardinali zaznamovati glasove na listih, ki jih imajo pred seboj 7, natisnjenimi imeni kardinalov. Glasovnice se po vrsti, kakor jih je prebral zadnji skrotator, nabirajo na vrvico z iglo. Glasovnica se prehode pri besedi »Eligo«. Tudi to opravlja tretji skrutator. Ko so vse glasovnice prebrane in nanizane na vrvico, se polože v kelih ali na mizo. Potem skrutatorji glasove oddane za posa niezne voljence preštejejo Ce ni dvotretjinske večine, ni papeža, če se pa izkaže, da je eden dobil točno dve tretjini glasov, odpro glasovnico dotičnega, kakor je že zgoraj povedano, da se pokaže, ali ni samega sebe volil. V ta namen označi volilec svoj pečat in pove svoje geslo Ako je volil drugega, ima dve tretjini glasov in je izvoljen. Zadnje dejanje skrutiniju je, da se glasovnice sežgo. Ce izvolitve ni, se glasovnice ne sežgo takoj, ampak počakajo druge volitve, ki se mora takoj po prvi neuspešni volitvi vršiti. Ce tudi pri drugem glasovanju ni predpisane večine, se glasovnice obeh volitev skupno sežgo. Tako ee vrši vse dni, dokler papež ni izvoljen. Volitve se vrše dvakrat na dan, predpoldne po sv. maši in popoldan po večernicah. Rimljane posebno zanima sežiganje glasovnic (sfumata), ko se iz dimnika nad Sikstinsko kapelo dviga dim, gost in črn. kadar je bila volitev brezuspešna, lahen in svetel po izvolitvi papeža. Mto ia Suroinum RinUltrcm R tv lilCUiZv D. Catd £4/?7~CJ Zganjena in zapečatena (S) glasovnica Konstitucija Pija X. navaja tudi, česa se je ogibati in na kaj paziti pri volitvi papeža. Na prvem mestu svari pred simonijo, podkupovanjem glasov. Kazen izobčenja. — 2. Nihče, tudi kardinali ne, ne smejo brez vednosti še živečega papeža razpravljati o nasledniku, ali komu obljubiti svoj glas, ali o tem razpravljati ali odločati v zasebnih sestankih Kazen izobčenje — 3. Civilni »veto« ali ekskluziva prepovedana. Nihče v konklavu ne sme sprejeti takega naročila, tudi v obliki nasveta ne. Kazen za prekršitelje spet izobčenje. — 4. Kardinali se ne smejo ne z obljubami ne s pogodbami ali kakorkoli zavezati, komu bodo dali svoj glas. Karkoli bi o tem sklepali ne velja. Kazen je izobčenje. Ne prepovedujejo ee pa razgovori potrebni za volitev. »Sede vacante«. — 5. Pred volitvijo se noben kardinal ne sme zavezati glede vladanja Cerkve, če bi bil izvoljen za papeža. — 6. Kardinali naj dajo svoje glasove brez ozira na svoje osebne nagnjenosti ali svetne koristi, brez ozira na zunanje vplive edino tistemu, ki o njem sodijo, da bo koristno in uspešno vladal vesoljno Cerkev. — 7. Katoliški svet naj moli za srečno izvolitev papeža. — 8. Izvoljeni naj sprejme volitev in se ne odtegne težki službi, kajti Bog, ki naloži breme, bo pomagal to breme nositi. Po izvolitvi papeža Po pravilni izvolitvi vpraša novoizvoljenega dekan sv. kolegija v imenu vsega kolegija, ali sprejme izvolitev. Ce je treba, se da izvoljenemu po previdnosti kardinalov 7. večino glasov nekaj časa odloga za premislek. Ko izvoljenec sprejme izvolitev, je pravi papež in takoj vladar katoliške Cerkve. Nato se čakajočemu ljudstvu oznani izvolitev papeža To izvrši kardinal-protodiakon. Ce izvoljeni kardinal še ni škof ga posveti dekan kardinalskega kolegija. Slednjič je, navadno na nedeljo po izvolitvi, papeževo kronanje po dekanu kardinalu diakonu. Ko izvoljeni sprejme izvolitev, si izbere tudi ime, ki ga bo nosil kot papež. Razglas volitve papeža se izvrši iz ložijn nad srednjimi vrati cerkve sv. Petra. Kmalu po izvolitvi in po svetlem dimu iz Sikstine, razgrnejo iz loži je papeško preprogo, nato pride s pred pisanim spremstvom kardinal protodiakon in ozna ni ljudstvu: »Annuncio vobis gaudium magnuni Habemus Pontificem, Reverendisslmum Dominum Cardinalem ..., (jut sibi dedit nomen ...« — Med tem oblečejo novoizvoljenega papeža v pa pešk.-i oblačila: bel talar, roket, škrlatna mozeta, papeški prstan in bela čepica. Nato se novi papež pokaže ljudstvu in iz iste ložlje, od koder je bila ozna njena izvolitev, drt prvi apostolski blagoslov »Urbi et orbi« — »Rimu in svetu«. — Nov list v zgodovini papeštva sc je ta trenutek ~.a.*.cl pisati. tos. Dostal. novice Koledar Sreda, 1. marca: Kvatrna sreda. Albin, škof; Antonina, muČenica. Ta mesec je dan dolg od U ur b minut do 12 ur 43 minut in zraste za 1 uro 38 minut. Četrtek, 2. marca: Simplicij, papež; Neža Praška, devica. Novi grobovi ■+■ V Slovenjem Gradcu jo včeraj popoldne v bolnišnici umrl v 54. letu starosti g. Ivan Guzelj, dolgoletni naročnik >Slovencnc, večletni župan v občini St. Janž, bivši oblastni poslanec in sedanji delovodja občine Pameče. Pokojni je bil splošno priljubljen in znan javni delavec. Pogreb bo v četrtek ob pol 11 v Št. Janžu pri Dravogradu. Pokojni je bil odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Odvetnik g. dr. Igo Jane se je preselil s svojo pisarno z Jesenic v Kostanjevico. = Iz sodne službe. Namestnik drž. tožilca dr. Leon Pompe je razrešen svoje funkcije in dodeljen okrožnemu sodišču v Ljubljani kot kazenski sodnik-poedinec. Na državno tožilstvo v Ljubljani je premeščen iz Splita drž. tožilec dr. Hinko Lučovnik. Dosedanji kaz. sodnik - poedinec g. Jože K o k a 1 j bo dodeljen civilnemu oddelku okrož. sodišča ljubljanskega. Sodni pripravnik dr. Konrad Blejec pri okrožnem sodišču v Ljubljani je dodeljen okrajnemu sodišču v Ix)gatcu. Sodni pripravnik Igo Czerny pa je od bitega okrožnega sodišča dodeljen okrajnemu sodišču v Velikih' Laščah Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze: gg. Ivan Dolcher in Jakob llod žar iz Celja, Albin Godina iz Trsta, Vinko Polajnar iz Novega mesta in Anton Omahen iz Št. Vida pri Stični. Čestitamo! Izmed mnogih sredstev za pranje si izberite slovenski izdelek PERION pralni prašek, ker je ekonomičen in lepo opere! — Kmetijsko-zadružni tečaj v Ptuju. Okrajni kmetijski odbor v Ptuju priredi s pomočjo kraljevske banske uprave in Zadružne zveze tridnevni kmetijski zadružni tečaj v prostorih Mladike v Ptuju v dneh C., 7. in 8. marca. Pouk, ki bo brezplačen, bo dopoldne in po]>oldne v I. nadstr. meščanske šole. Poučevali 1mx1o strokovnjaki banske uprave in Zadružne zveze dnevno od 8 zjutraj do 4 |>o|>oldne. Opoldne bo dveurni odmor. Namen tečaja je nuditi najpotrebnejše nauke iz kmečkega zadružništva, izvežbati mlajše kmetovalce za zadružno propagandno delo in sodelovanje pri kmečkih zadrugah. — Interesenti se še lahko prijavijo pri mestnem poglavarstvu v Ptuju. _ 100-dinarski bankovci iz let« 1020 so šc veljavni. Narodna banka v Belgradu je prejela od voč strani poročila, da nekateri odklanjajo -prejem 100-dinarskih bankovcev z napisom »Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- vencev« z datumom 30. november 1920, ker mislijo, da so ti bankovci zastareli. Narodna banka sporoča javnosti, da teh bankovcev ni vzela iz prometa in da so ti 100-dinarski bankovci še vodno polno zakonito plačilno sredstvo enako kakor 100-dinarski bankovci z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« z datumom 1. decembra 1929. — Nesreča dveh delavcev. Delavca Matija Mulej in Karel Šlajpah sta bila zaposlena pri tvrdki Slavec v Lescah na Gorenjskem. V ponedeljek pa se je podrlo ogrodje nasipa pri cestnih delih in je oba delavca podsulo. Oba je reševalni avtomobil iz Kranja prepeljal v ljubljansko tiolnišnico. Mulej ima hude notranje poškodbe, Šlajpah pa poš-kodbe na glavi in na prsih. — Članstvo Zveze šoferjev dravske banovine bo imelo svoj redni občni zbor dne 4. marca ob Eol 8 zvečer v salonu restavracije »Pri levu« v jubljani, Gosposvetska cesta. sredstvo za člSčcnle pri slnlil prebavi. 2 kom. Din 1'50, 12 kom. Dtn 8"—, 80 kom. Din 27—. Itec. S. br. S1P8HC 8 — Za Materinski dan je cerkev presv. Srca Jezusovega v Ljubljani založila II. natis: Slovenski materi. Uglasbil A. Mav. 20 dinarjev. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Dva razbojnika obsojena. V dvorano številka 79 ljubljanskega sodišča sta bila včeraj pripeljana dva razbojnika in drzna vlomilca, njima sta sledila dva mlajša tatiča. Ludvik Kolman, 32-letni zidar iz Lesc, in Džamil Hajdenič, de-meso, perilo in denar. Njuna poinagača sta bila avgusta meseca, sama ali v družbi, izvršila več vlomov, kradla sta v ljubljanski okolici kokoši, meso, perilo in denar. Njiju poinagača sta bila Ivan Bučar, 22-letni delavec, in Šalili Akasovič, Bosanec, brez stalnega bivališča. Ta drližba je Posebno pazite, kaj bolnih pije t Če Vam je le mogoče, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdečimi srci. Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Lovski čuvaj - žrtev divjih lovcev Poročali smo že na kratko, da je neki divji lovec streljal na lovskega čuvaja Fr. Skapina, ki je za poškodbami umrl v ljubljanski bolnišnici. ') tem smo prejeli še naslednje poročilo: .4- : ,1**'" f Franc Škapin. Dne 23. februarja t. 1. popoldne je šel lovski čuvaj Škapin Franc iz Sodražice na obhod po revirju; podal se je v »Stelnike« pod Sv. Gregorjem. Tu je precej srnjadi, ker gosto jelovo drevje nudi divjačini zaščito, robidovje pa dobro krmo. Seveda se je srnjad zaredila tudi zaradi tega, ker lovski ....................... iiiibu————— JCaj jp\avjute.? tNušn 7.ocz.dat je o 9. številki z dne 1. februarja prinesla zelo lep članek o profesorskem poklicu. Kdor pa še ni prebral naj ga prebere. Videl bo, kako lep, a obenem tey.uk je tu poklic in kakšen bi moral bili. t oda, vprašam Vas, go-pod urednik: koliko je lakih profesorjev, ki bi 'tili nunski srčni in duhovni vzgojitelji in izoblikovale! ji mladine, njeni odkritosrčni prijate-tclji in pomočnikiKoliko jih je, ki bi res kultivirali srce in dušo mladih ljudi in jih tako edino pravilno izobrazili? In kaj naj rečemo o ■istih, Ki vzgajajo mladino v duhu, nasprotnem katoliškemu izročilu našega naroda, ki Cerkev orcdstavljajo kot nekaj nam tujega in v šoli irijo o njej že zdavnaj ovržene framasonske nazore? Ah ni to nekulturno delo, ki mora imeti in dejansko ima zelo žalostne posledice za mlade tlušeP Dejstvo je. da mlad človek, ki trna nesrečo, da prirle n roke takemu vzgojitelju, moralno pada. ker izgubi najmočnejšo oporo svojega notranjega življenja, to je, svojo očetno vero. Kai '/i pravile k temu, gospod urednik? zakupnik g. Ivane Adolf iz Sodražice divjačino tu skrbno goji in čuva. Že ves čas, kar traja lovopust na srnjad, je bilo v tem delu revirja čutiti sledove divjih lovcev, ki so pred 14 dnevi tu ubili eno srno, kar je Škapin ugotovil in zato posvetil temu delu revirja še posebno pažnjo. Okrog 4 popoldne je dobil lovski zakupnik zaupno poročilo, da so tega dne divji lovci zopet v »Stelnikih«. Obveščeno je bilo orožništvo, ki je tja poslalo patruljo, Ivr.nc je poslal za Škapinom še enega čuvaja in svojega brata Vilka, da preženejo lovske tatove. Kmalu so zaslišali dva strela iu čakali na preži. Res jim je nasproti prišel divji lovec s puško, ki pa na poziv orožnika ni obstal, temveč zbežal in se zgubil med gostim drevjem. V tem pa 60 prišli ljudje iz bližnje vasi Brinov-šica povedat, da je tam čuvaj Škapin nezavesten. Orožniki so odšli na prežo in so kmalu ujeli dva sinova posestnikov iz Dvorske vasi, dočim so ostali ušli. Čuvaja škapina je Ivane Vilko z avtomobilom odpeljal v Ribnico, kjer mu je nudil zdravnik dr. Oražem prvo pomoč in ga nato odpeljal v ljubljansko bolnišnico; tu ga je primarij dr. Lavrič takoj operiral, a vse ni nič pomagalo, naslednji dan popoldne je čuvaj Škapin umrl, ne da bi se bil kaj zavedel. Orožništvo je ugotovilo, da je Škapin enega od divjih lovcev prijel in razorožil. Pri ruvanju se mu je odprla puška in to priliko je divji loveč porabil, da je ušel Med nadaljnjim zasledovanjem je bil Škapin od enega divjih lovcev, ki je čakal divjačine na stojišču, zahrbtno ustreljen v glavo in je za posledicami tega strela umrl. Imel pa je še toliko moči in zavesti, da je streljal na pomoč, a ker pomoči ni bilo, se je sam s težavo zvlekel do Brinovšice, kjer je povedal, da so ga napadli divji lovci, nakar se je zgrudil nezavesten na tla. Pokojni Škapin je bil star 59 let in zapušča vdovo ter štiri otroke v starosti od 18 mesecev do 13 let. Lovski čuvaj je bil celo svoje življenje in mu je bil to poklic. Družina je torej izgubila svojega hranitelja in očeta. Doma je sicer iz Vrabč pri Postojni, a po vojni je služil nekaj časa v Ortneku in pozneje v Sodražici. V službi je bil zelo vesten, dočim je bil drugače postrežljiv in splošno priljubljen pri ljudeh. Zato je umljivd, da so ljudje nad nečloveškim zločinom razburjeni in splošno obsojajo dejanje lovskih tatov, katere nekateri sicer zagovarjajo in jim dajejo potulio. Oblastvo so uvedla strogo preiskavo, a kljub temu vsi storilci še niso pod ključem. Nekateri se celo boje, da se je glavni krivec sam sodil, zato ga ljudje — tudi po 50 — iščejo, da ga dobe živega in izroče pravici, nli pa mrtvega. Ta žalostni zločin naj bo opomin onim, ki se še vedno pečajo z divjim lovom, da to opuste, pa tudi onim, ki divjim lovcem dajejo potuho in jih zagovarjajo, ker vidijo, kaj vse se lahko na divjem lovu zgodi. Škapin je bil v nedeljo, 26. februarja, pokopan nn ljubljanskem pokopališču; spremilo ga je Ijn razen domačih tudi častno število lovcev iz Sodražice, Ribnice, Ortneka in LjubljanG. izvedla pot večjih in manjših vlomov in dobila plen v vrednosti 5600 din. Kolman in Hajdenič sta lani 13. sept. na Golem brdu v gozdu nad Št. Vidom napadla g. prof. dr. Ivana Knifica, ko se je sprehajal |>o ozki gozdi poti. Eden roparjev ga je * obama rokama objel in pritisnil. S silo sta mu vzela 500 din vredno srebno žepno uro in 82.50 din gotovine Pred malim Henatoni se jo včeraj ta štiriperesna deteljica zagovarjala. Vsi obtoženci so v jedru priznali očitana jim kazniva dejanja, le rop je skušal Hajdenič utajiti. Bili so obsojeni: prva dva zaradi razbojnl-štva in vlomnih tatvin takole: Ludvik Kolman, ki je preživel že 5 let po ječah, na 4 leta robije, Džamil Hajdenič na 7 let robije; Ivan Bučar in Šalih Alkasovič pa vsak na 8 mesecev strogega zapora. Kolman in druga dva so sodbo sprejeli. Hejdenič je prijavil revizijo in priziv. pO cbl&GVi ^uuiJr^^ftMitfMnaiiiuDnouiiiiuiiiiiiMun^^ituurnitnKotHvniiiijitT^^ ■1'.......smiimiit * V kavarni prijeta nevarna vlomilska tolpa. V Sarajevu je bilo vlomljeno v delavnico Sum-buloviča. Vlomilci so poskušali oropati blagajno, pa se jim ni posrečilo, da bi jo odprli. Odnesli so samo pisalni stroj, majhno perzijsko preprogo in nekaj kolkov. Policija je sumila, da morajo biti vlomilci v bližini in je preiskala neko hišo. V sobi pri neki stari ženski je policija naletela na dva dobro znana vlomilca Josipa Vuka in Pepija Jagiča. Našia je tudi iz Sumbulovičeve delavnice ukradene predmete: pisalni stroj, preprogo in kolke, poleg tega pa še več drugih predmetov, ki so jih vlomilci ukradli zadnje dni. Našli so pa tudi načrte vseh delavnic in pisarn, katere so vlomilci nameravali izropati. Aretirana vlomilca sta priznala, da je njihov vodja zloglasni Mirko Miloševič, ki je pred mesecem dni na železniški postaji, Čeprav je bil uklenjen, ušel orožnikom. Od takrat se je skrival po okolici, pred 14 dnevi pa ga je policija prijela v Ilidži. Tudi topot se mu je posrečilo pobegniti, in sicer iz zgradbe okrožnega sodišča v Sarajevu. Aretirana vlomilca sta tudi povedala, da imajo za zvečer domenjen sestanek v neki kavarni. Policija je previdno obkolila kavarno, v kateri so se zbrali vsi člani tolpe. Ob 8 zvečer je policija vdrla v kavarno. Vsi vlomilci so se brez boja udali, ker so uvideli, da bi bil vsak odpor brezuspešen. Samo Mirko Miloševič je skočil kakor divja zver in posrečilo se mu je pobegniti iz kavarne. Bežal je proti obrežju Miljacke. Ker je bilo takrat na ulici mnogo ljudi, se policija ni upala streljati, ker se je bala, da ne bi zadela koga drugega. To je bilo v dobro Miloševiču, ki je pridirjal do nabrežja. Spustil se je [)o nabrežju in skočil v Miljaeko. Policijski stražniki so šli za njim v reko. Miloševič ja skušal priti na drugi breg reke in tako ubežati preganjalcem. Stražniki so ga pozvali, naj se uda. Miloševič pa je potegnil samokres in ga nameril na stražnike, ki so nato nekajkrat ustrelili proti njemu in ga zadeli v pleča. Miloševič je zakričal in padel. Stražniki so bili hitro pri njem in ga prenesli v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Ker je Miloševičeva rana huda, je ostal v bolnišnici, poleg njega pa je postavljena straža. * Umnr starega Rusa v Belgradu pojasnjen. Pred dobrimi tremi tedni je v Belgradu nenadoma izginil stari ruski begunec Teodozije Trom-sen. Njegova soba je bila izropana in poznali so se tudi sledovi krvi. Vse je kazalo, da gre za roparski umor, truplo pa da je morilec skril. Pri posestniku hiše, v kateri je stanoval Tromsen, je bil za hlapca neki Dušan Ninkovič, ki je imel ze večkrat opravka s policijo, ki je imela tudi njegovo sliko in prstne odtise. Pred dvema tednoma je Ninkovič dejal svojemu gospodarju, da II mora k 6vo.ji bolni materi v Osečini. To je bilo 10 dni potem, ko so pogrešili starega Rusa. To ■ je bilo sumljivo. V Ninkovičevi sobici so našli okrvavljeno lopato in pa zimsko suknjo, za katero so ugotovili, da jo je Tromsenu zastavil neki njegov dolžnik. Tromsen je bil namreč znan skopuh, ki je posojeval denar. Na različnih predmetih v Tromsenovi sobi so poleg tega našli prstne odtise, ki so popolnoma enaki z Ninkovi-čevimi. Nobenega dvoma ni bilo, da je Ninkovič starega Rusa umoril in oropal. Pri Ninkovičevi u sestri v Belgradu je policija našla različne pred-mete, ki so bili last Tromsena. Sestra, njen mož in Ninkovičev jiolbrat Miroslav Vasiljevič so bili aretirani. Zadnji je priznal, da mu je Ninkovič pred odhodom iz Belgrada povedal, da je Tromsena umoril in njegovo truplo zakopal v gnoj blizu Vapove tovarne. Res so tam našli Trom senovo truplo. Sedaj je bilo treba prijeti le še Ninkoviča. Policija je objavila njegovo sliko v časopisih in to je pomagalo, da so morilca hitro prijeli. Ninkovič se je odpeljal najprej v Valjevo, od tam pa v Novi Sad. Čez nekaj dni je šel v Rumo, odkoder se je peljal v Šabac. Še isli dan je šel v Bogatič. kjer so ga v nedeljo prijeli. Neki vajenec ga je namreč po sliki v časopisu spoznal in nato opozoril orožnike, ki so ga aretirali. Pri Ljubljana, 1. marca Gledališče Drama: Sreda, 1. marca: »Hlapci«. Izven. Znižane cene. Četrtek, 2.: »Potovanje v Benetke«. Red Četrtek. Petek, 3.: Zaprlo. (Generalka). Sobota, 4.: »Prevara«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 5. ob 15: »Upniki — na plani Izven. Znižane cene. Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene. Opera. Sreda, 1. marca: »Frasquita«. Red Sreda. Četrtek, 2.: »Jesenski manevri«. Red B. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4. ob 19.30: »Lohen-grin«. Izven. Nedelja, 5. ob 15: »Pod to goro zeleno«. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20: »Jesenski manevri«. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Sreda, 1, marca: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi 13.20 Narodne pesmi s spremljevanjem harmonike. Poje gdč. Poldka Zupanova, spremlja g. A. Stanko — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Arnošt Adamič: Zavzetje Severnega tečaja — poučna zvočna igra (čl. rad. igr. druž.) — 18.40 Vprašanje poljedelskih delavcev (g. Milan Valant) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Prenos »Balkanskega koncerta« z Dunaja — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pesmi iz Švice (plošče). Drugi programi Sreda, 1. marca: Belgrad: 20.10 Dunaj, 22.35 Plesna glasba — Zagreb: 20.10 Dunaj, 22.20 Plesna glasba — Praga: 19.30 Smetanova opera »Hudičeva stena« — Sofija: 18.45 Klavir, 19.20 Dunaj, 22 Plesna in narodna glasba — Varšava: 19 Pisan koncert, 21 Klavir — Budimpešta: 20.10 Operni orkester, 22 Plošče. 23 Vojaška godba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Opera »Teodora« — Rim-Bari: 21 Puccinijeva opera »Madame Butterfly« — Florenca: 20.30 Simfonični koncert — Dunaj: 2010 Balkanski koncert — Berlin: 19 Plesna glasba. 20.10 Lortzingove skladbe, 20.30 Simfonični koncert — Hamburg: 20.10 Suite — Stuttgart: 19 O letalstvu. 20.10 Plesna glasba, 21.10 Balade. 2230 Portugalski koncert — Mona-kovo: 20.25 Šlezijski večer — Strasboursr 20.30 Simfonični koncert. Prireditve in zabave Mrakova tragedija »Grohar« bo ponovljena poslednjič v petek, 3. marca ob 20 v frančiškanski dvorani. Vstopnice od 15 din navzdol so na razpolago v pisarni »Pax et bonuiiK v frančiškanski pasaži. Predavanja Bežigrajsko Prosvetno društvo ima svoj VIII. prosvetni večer v četrtek, dne 2. marca ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Predava znani predavatelj g. prof. dr. Vinko Šarabon o aktualnem in zelo zanimivem vprašanju: Kitajska in Japonska. Pri Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici nadaljuje drevi ob 19 v kemijski dvorani na realki g. Jože Kregar svoje predavanje o vzgoji in izboru cvetlic za okrasitev oken iu balkonov«. Vstop prost. Salczijanski Mladinski dom na Kodeljevem. Jutri, v četrtek zvečer ob 8 priredi vodstvo Mladinskega doma v kinodvorani predavanje za starše. Referat o vzgoji šoloobvezne mladine bo imel ravnatelj Doma g. dr. Tome. Vljudno so vabljeni vsi očetje in matere iz našega okoliša. Otrokom vstop ni dovoljen. Pridejo lahko tudi vsi oni, ki posebnih vabil niso dobili. Kot dodatek se bo predvajal v razvedrilo tudi zanimiv film. Vstopnine ni I Naše dijaštvo Kongregacija akademičark ima svoj redni sestanek drevi točno ob četrt na osem v frančiškanski kapeli. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova 4. Želite, da bo VaS otrok lepil ln boli zdrav od drugih T Potem mu dajajte v zimskih mesecih vsako jutro in večer po eno čajno žličko pravega norveškega zdravilnega ribjega olja. Presenetilo Vas bo po razmero-nia kratkem času, kako se je stanje Vašega otroka izboljšalo. Pomnite lastnosti norveškega zdravilnega ribjega olja: 1. pospešuje rast, 2. je najboljša zaščito proti prehladu in kužnim boleznim, 3. preprečuje lako imenovano angleško bolezen (rahitido) in pomaga rasti novih, zdravih zob, 4. je pojMilnoma čisto in zaradi tega brez duha in okusa. NORVEŠKO ZDRAVILNO RIBJE OLJE jc nenadomestljivo. zasliševanju je Ninkovič takoj priznal, da je umoril Tromsena. Po umoru si je prisvojil več dragocenosti in 750 din gotovine. Nato je zaklenil Tromsenovo sobo in šel spat. Šele naslednji dan je sklenil, da bo truplo zakopal. Ponoči je peljal truplo na ročnem vozičku do kupa gnoja pri Vapovi tovarni in ga tam zakopal. Ninkovič je izjavil, da ni imel pri umoru nobenega poinagača. Morilca so prepeljali v Belgrad in ga izročili sodišču. * Plin zadušil vso družino. V vasi Koraču, 15 km daleč od Bosanskega Broda. se je zgodila strašna družinska žaloigra. Kmet Marko Bajič je imel mlin, Iu ga je poganjal motor na plin. Motor je bil v prostoru, ki je služil mlinarju in njegovi družini za spalnico. Zvečer je Bajič naložil v motor premog, ni pa zapazil, da je ena cev počena. Iz te počene cevi je celo noč uhajal plin, ki je zadušil Bajiča, njegovo ženo in 4 otroke. Anekdota V neki družbi so govorili o portretih. Mlad, povprečen, pa tem bolj domišljav slikar je izjavil, da je njegov zadnji portret, ki ga je naslikal, tako zelo podoben naslikanemu, da ta vedno, !tZemun, V. Dž Št. 3996, 23. februarja 1939. V šf. ¥idu nad Ljubljano je naprodaj Johanova hiša z gospodarskim poslopjem vred, površina ca 1000 mJ. Prostor leži v središču Št. Vida ob betonirani drž. cesti in tramvaju. Pojasnila daje: Dr. Kavec, Št. Vid nad Ljubljano. V ■V Continental mesečno po Din 200-—; za državne uslužbence po Din 100-— Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30 KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! VINA dolenjska, štajerska in splob vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 ^^ Prvovrstni /V trboveljski premog bres prah« koks, suha drva nudi I- Pogačnik BoborlCsna S Teleionzo-59 i! Pohištvo i Pohištvo vae lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora. če hočete lepe tn trpežne opreme, Vas najugodneje postreže Pohištvo Malenšek, Celovška cesta 268. Stalna velika razstava I Uradnikom tudi na obroke, (s) Pozor! Nove moderne otomane 340 din; modroce lz žime 550 din; modroce lz morsko trave 175 din; mreže za postelje 88 din, spalne kauče, moderne 1750 din, dobite pri E. Zakrajšek Ljubljana, Miklošičeva 34 Svetovno znane nemške znamke »Brenabor« dvokolesa petkrat kromlrana ln odporno emajlirana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Medarna Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, Židovska ul. B. nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka In od najizkušenejšlh čebelarjev. po najnižji ceni. Na debelo tn na drobno. ^ Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks " ;I' .v . po najnižjih cenah Pbdobnfk V. Tržaška c. 16— tel. 33- lc Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim n slabotnim osebam Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Kabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Al i more biti pravkar oprana brisača tako sivkasta? Seveda, če ni i •• - g oprana tako, da je iz nje popolnoma odstranjena vsa nesnaga, se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kuhanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Zunsj in znotraj bleščeče čisto perilo, brez primera Radion belo. NI CISTEJSE BELINE OD RADION BELINE '• i>; ''v ' '.v"., Dolores Viesers 63 Podkrnoški gospod Poslovenil Janez Pucelj Lenartu pade nekaj težkega na srce. Nato začno govoriti in beseda se mu zatika: »Ah ti — saj rad nisem naredil. Saj bi bil stokrat rajši jahal z Ungnadom. Pri moji duši, Anderč! Ampak mati bi bili umrli —.« »Saj — ampak jaz mislim Pod Krnosom —« »Hotel sem hiti dober, Anderč,« mu ugovarja ostro Lenart. »Pa saj ti ne veš —« Pač! Ta, ki posluša, la ve vse, kajti ta, ki posluša, to jo Bog sam! Lenart se prestraši. In naslednji trenutek ga prevzame 6ilen, skrivnosten občutek. Mu je, kakor da je srečal nekoga, ki 11111 je zavezan z nerazumljivimi vezmi, ki mu je neizprosen gospod nad življenjem in smrtjo. »Saj som vendar hotel prav,« mu odgovori. Toda reče zelo negotovo. »Ti veš vse. Veš, da sem hotel tudi Podkrno-som bili junak — — pa Ti sam si mi zabranil. Vzel si mi Kališnika in si dopustil, da sem bil 6lab in hudoben! Zakaj mi nisi pomagal?« Lenart se spomni noči, ko se je neko? že tako pravdal z Bogom. Tedaj ni nihče odgovarjal v temo njegove stiske. Danes pa vztrepetava svet pred glasom .Sodnikovim. Niso besede. Je spoznanje, ki prešinja Lenartu kakor padajoče sonce najgloblje, skrito bistvo. Bog ni bii z njim, to je res. Toda Rog je tako neskončno velik in svet in veličasten, toda majčkeno majhni, kar se da sirotni Lenart Za-vorjin je v vsem iskal samo samega sebe. Vedno samo samega sebe! Njegov jaz je hotel biti skala, ki naj bi zmagala Turke in si pridobila čast iu slavo. Njegov jaz se je branil Podkrnosa. »Pa sem potem le postal prošt — —« Že, pa popolnoma nič vdano. Bil je nesrečen, ker ni našel ničesar, da bi mogel zadostiti sebi. Dokler ni prišel Kališnik in mu pokazal smoter. Pa tudi zdaj še ni hotel razumeti, kar mu je govoril starček, tudi zdaj še je hotel biti dober in velik bolj zastran samega sobe, je hotel, na bi ga ljubili kmetje in da bi zadovoljil samega sebe. Toda ah, Bog mu ni pomagal do tega smotra. In on sam zase je bil slab in strahopeten in je vrgel vse od sebe in postni suženj zlih slasti. Postavili so ga bili Pod Krnos, da bi branil domovino. On pa je mislil samo nase, je zapravljal cerkveno premoženje, veseljačil in pozabil vsakršno dolžnost. In Alenka? Ah — ta ga je vendar tako trdo in nezvesto zapustila--je bilo zastran tega, ker je grešil, da mu je bilo tako hudo? — — Da jo je ljubil tako divje in nepostavno, to pač ni bil njegov največji greh — — ta ie bil, da jo je samo vzel, ni ji pa ničesar dal! Obsipal jo je samo z ljub-kanjem, vendar se ji ni nikdar dal samega sebe. Nikdar ni čutil, da je njena duša še lepša kakor lepota njenega telesa. Nemara splob ni bilo prav, da jo je odpustil tako samo. Vzeti bi jo bil moral s sabo na novo pot, morda bi ga bila ie razumela. »Alenka!« Je kakor klic na pomaganje. Toda ne pomaga nič več. Vrtinec obupa zgrabi Lenarta. Kamor se obrne — povsod doni vanj grozovit očitek, povsod zadeva ob samega sebe, ob 6voj jaz, ki sc mu zdaj gabi. Gorje--je bilo vse njegovo življenje zabloda? Ali ni bilo to, da jc venomer iskal samo samega sebe in samo svoje sreče — ali ni bilo t o strahovit greli zoper Svetega Duha, greh, ki iz njega rastejo sedmere grehote in vse smrtne te- mote?! »Gospod--Gospod--,< ječi Lenart, »zdaj jo prepozno!« Zdaj je vso izgubljeno — življenje ugaša. Oh, nekoč, tedaj bi f>i 1 moral spoznati: tedaj, ko mu je rekel Kališnik: »Le kdor je sebe samega ukrotil, zna vladati.« In videl bi bil lahko to resnico na Hemi. Pa tolmačil je vse samo po svoji volji — umoril je mater s svojo trmo — stri ubogo Alenko! In kmetje, domovina — o Bog: vso dolžnost jc pozabil, dokler niso prišli Turki, in je zdaj prepozno. Zdaj, ko so je pobral v zadnji uri. zdaj ne pomaga že nič več. Tako, kakor tudi zdaj nič več ne pomaga, da sj>oznava svojo krivdo. Prepozno je! V groznem vrtincu obupa mineva Lenarta zavest. Neprozorna, bela svetloba se mu sili pred razprto oči. Brezglasno in strastno zakliče v to luč: »Gospod — Bog — kaznuj me, strahu j me — zakaj tebi som so uprl — jaz gnusoba in nič — ti pa si Gospod!« Cez nebo gredo težki oblaki. Mrzel, f-ist dih prihaja doli od Norijskih planin in na Svinji planini ee sveti izgubljen 60UČni pramen. V Podjuni pa padajo prve snežinko. Kapelanus Rular sedi na slamnici pri konjskem hlapcu 7. Brega in ga spoveduje. Okrog njega jih leži še dosti, ki so dobili svoj dobršen dej od pesjanov. Rular sam ima jedreno bučo na debelo obvezano in desna roka mu visi med dvoma de-šč.icama in togo uvezana; pri odvezi mora delati križ z levico. l'o glavi mu šumi še od brezobzirnih udarcev turškega malavdra, sicer mu je pa čisto dobro. Seveda, čo pogleda človek skozi okno, tedaj bi zatulil kakor pes. Težka roka Ičže kaplanu na koleno. »Kaj bi rad, Tevža?« vpraša duhovni in so okrene k staremu lovcu, ki hudo zdelan leži poleg njega na slami. »Gospoda niso še našli?« vpraša Tevža pn£ žo stotič. Rutar zmaje 7. glavo. »Naa,< in stisne zatekle ustnice, >ga je pač ze odnesla Krka.« Stari Tevža strmi v duhovna dolgo z ubogimi rdečimi očmi. Nato reče le še hripavo" »Naj mi berejo za njih - zeleno jagrsko mašo — pa nak tako črno libero,« in zaokrene glavo v si ran. Kapelanus Rular skriv vzdihne in crre dalje k prvemu razsekanemu kmetu. Leži jih dokaj v temačni proštovi sobi. Spodaj na dvorišču čakajo mrtvi svoje zadnje pravice. Vsa hiša je polna jokajočih, na pol blaznih žensk in nepokojnih otrok. Povrh teca je bila ocrnjena puščica zanetila streho; če začne zares snežiti, bo tekla voda po stopnicah. ZDRAVJE « pomočjo zdravilnih svojster rastlin z upora ho »HKRSAN ČAJAc, mešanice posebnih zdravilnih rastlin po navodilu dr. K. W. Pearsona, glavnega zdravnika t Bengaliji (Angl. Indija). Dolgoletna skušnja potrjuje vrednost »HERSAN ČAJAc. in sicer s nedvomnim uspehom pri boleznih: poapnenja til, krvnega obtoka, ienskih boleznih, bolečinah menstruacije (mesečno perilo), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah r želodcu, zastrupljenju, zaprtosti, protinu, črevesnih boleznih, hemoroidih. pri sploAnem in prehitrem debeljenju in proti zgagi. »IIERSAN ČAJc se dobi v vseh apotekah. Zahtevajte brezplačni vzore«. »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1. Iteif. S. 81. 18834-85. POHIŠTVO! Ob modernizaciji našega podjetja Vam nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica IO. okt. S Vzajemno posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Halo! Gospodinje, pozor! Nova trgovina s tekstilnimi ostanki in cenejšim oblačilnim blagom je otvorjena v bližini trga, pri Zmajskem mostu, Sv. Petra nasip št. 29. Ostanki kontenine meter od 3 din naprej, ostanki kambrikov meter od 4 din naprej, ostanki za otroške, ženske in moške obleke po zelo nizkih cenah. Gotovo bo ka| ugodnega tudi za vas! Dunajski velesejem MEDNARODNI SPOMLADANSKI VELESEJEM od 12.do18. marca 1939 - tehnični sejem do 19.marca 1939 Znatne vozne olajšave na vseh železnicah Sejemska palača: (Messepalast) Na Rotundi: (Rotundgelande) Sejem luksuznih in potrebnih predmetov, sejem tekstilnega blaga in oblačil, sejem pohišfva, dunajska moda pletiva, »Umetnost v. obrtu«, potne potrebščine itd. Tehnični sejem, sejem poljedelskih in gradbenih strojev ter strojev za gradnjo cest, seiem za rudarstvo in elektrotehniko, sejem živeža in sredstev za uživanje, gasilske potrebščine itd, V modni hiši prednašanje najnovejših in najizbranejših dunajskih modelov. Vsa navodila daie generalni zastopnik dunajskega velesejma za Kraljevino Jugoslavija Heinr. Pfannenstill, Beograd II, Brankova 8, oziroma Ljubljana: Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Gajeva ulica (Nebotičnik). MarlbOPS Zastopstvo »Putnik« A, D. za promet potnikov in turistov v Kraljevini Jugoslaviji, Trg Svobode, »Mariborski grad. Liubljanska kreditne banka podružnica. Celje: Prva Hrvatska štedionica. Tourist Olfice »Putnik« A, D., Aleksandrov trg 1 ter vse podružnice društva »Putnik« .v državi. Službo kuhinjskega mesarja ali sekača v mesnici, Iščem za takoj alt sezonsko. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2749. (a) Šofer mlad. vojaščine prost, pošten, trezen, išče službo. Na deželi alt v mestu. -Prakticlral pri mehaniku v delavnici In na avtomobilu. Naslov v u nravi »Slovenca« pod št. 8057. Kmečki fant pošten, dobi službo. Pekarna Vtdlc, Jesenice, (b Krojaškega pomočnika takoj sprejme Mohorčlč, krojač, Žužemberk. (b) Postrežnica vajena kuho in pospravljanja, dobi takoj službo pri dveh osebah. Prekmurska ulica 6/1., za bežigrajsko gimnazijo, (to) Prvorazr. modni salon sprejmo pomočnico krojtt-člco za Izdelavo damskih oblek. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Nastop takoj« št. 30C0. (b) Otroški kotifek. Murenčkovo potovanje Dolgo časa je plul; končno pa je tok le zanesel list k bregu, in murenček, ne bodi len, je urno skočil na suho. Dospel je do velikega debla, splezal nanj in pogumno ko- rakal naprej. Bilo pa je to drevo nekak most čez majhen potoček. Ko je dospel na dnigi breg, je zaslišal petje in zagledal nekaj murnov, ki so mu prihajali nasproti. Naš popotnik jili je ves vesel pozdravil in vprašal, kje da je. Odgovorili so mu: >Prišel si v deželo murnov.« Čudno se mu je zdelo, kako da se murni tu ne skrivajo, ampak hodijo brezskrbno okrog. Povedali so mu, da na otočku ni niti pli.čev, niti žab, niti drugih sovražnikov. Da je tu večno poletje in da nikoli ne dežujo. Še mnogo drugih murnov se je pridružilo naši skupini. Vsi so radovedno gledali popotnika. Ko so si ga dobro ogledali, mu reče eden izmed njih: >I?avno o pravem času prihajaš. Jutri bomo imeli velik praznik, ker se poroči hčerka našega poglavarja. Danes smo pričakovali nekega slavnega pevca, pa ga ni od nikoder. Če si mojster v tej stroki, se lahko zglasiš pri našem poglavarju in ne bo se ti godilo slabo.< Služkinjo veščo vseh hišnih del ln tudi kuhe, sprejmo vdovec z dvema otrokoma. -Ponudbo upravi »Slov.« pod »čimprej« 3056. (b) Hlapca pridnega, takoj sprejme Miki Vladimir, Sv. Marjeta pri Moškanjcth. (b) Tapetniškega pomočnika izvežbanega, sprejmemo v stalno službo. Nastop takoj. Franc Jager, ta-pctnlk, Ljubljana. Sv. Petra cesta. (b) Trgovskega pomočnika sprejmem v modno trgovino. Prednost: lzvežban in samostojen. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Garancija« 3072. (b) Sprejmemo agilne, sposobne poverjenike in zastopnike po vseh krajih Slovenije za nabiranje novih članov varčevalcev in posojilodajalcev. — Resnim, vztrajnim sotrud-nikom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejema Posojilnica Moj dom, Ljubljana, Dvorakova 8. (b) iimmi ODDAJO: Trgovino a specerljo. galanterijo in tekstilnim blagom oddam takoj v najem. Potreben kapital 25.000 din. Stanovanje in skladišča na razpolago. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 3050. IFTFTmi Gramofonske plošče šlagerje, plesne, narodne harmoniko in petjem samo L>iu 30'-. — Staro vzamem v račun. Stare gosli (violine) čelo - kontrabase (tudi v najslabšem stanju) kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Godala 2957« Klavir ugodno prodam. — Sever, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 2-1, ogled od pol 7 zvečer dalje. (g) liniMfflfffl Kompresor za vrtanjo skal na en revolver, rabljenega, v dobrem stanju, ali novega kupi Ant. Soline, Sv. Jurij pri Celju. (k) II^KSffil Gola resnica - nobena reklama, da Imamo letos najboljša kolesa in šivalne stroje zelo poceni. Sket, Vransko. (1) V umetno valenje sprejme vsako množino jajec Niko, Št. Vid n. Lj. 1 Hiše trgovske lo stanovanjske ter stavbne parcele, ozir posestva, nudi v ugoden nakup: Pristavec Franjo, realitet. pisarna, Ljubliana. Erjavčeva o. 4 a. (p) Stavbna parcela v izmeri 5000 m», ob drž. in banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarjo. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Viž-marje 69. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega voioposestva. • Pojasnila pri inž. M t k 1 a u Otmar, Brežice. (p) Center! Parcela za skupno zidavo vile zelo ugodno naprodaj. Stavbno dovoljenje že Izdano. - Interesenti, no zamudite ugodne prilike! - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3058. Stanovanja Trisobno stanovanje I sončno, vlsokoprltllčno, z vrtom, mesečno 750 din, oddam s 1. aprilom. Ho-timlrova ul. 14 (v bližini kino Šiška). (č) SOBE ODDAJO: Sobo z vso oskrbo oddam gospodični po nizki ceni v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Gospodična« 3095. (s) Vse velikosti od 100—500 ccm kakor tudi rezervni deli.