POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 202 TELEFON UREDNIŠTVA: 1S-6I UPRAVE: 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA; 46-91 Maribor, 7. in 8. septembra 1940 pa,:. POSTNI C NAROČNINA NA MESEC opravi ali oo ooitl 14 din. na dom 16 din. talina 30 din. ČEKOVNI PACUN; 11.409 Cena din 1.— Spremembe v francoski vladi Zaradi nesoglasij je dosedanja vlada v Vichyju včeraj odstopila, nakar je maršal Petain s sodelovanjem ministrskega podpredsednika Lavala sestavil novo — Odvzem državljanstva večjemu številu novinarjev VICHY, 7. sept. Ass. Press. V francoski vladi so nastala v zadnjih dneh, posebno po neuspehih Lavala v Parizu, nesoglasja, ki so povzročila vladno krizo. Ker so nekateri ministri izjavili, da v sedanjih okoliščinah ne morejo uspešno sodelovati v vladi, je bila podana demisija vlade, a je tudi novo sestavil zopet Petain s podpredsednikom Lavalom. VICHY, 7. sept. Havas. Na seji ministrskega sveta se je včeraj popoldne maršal Petain zahvalil ministrom v demisiji za njihovo požrtvovalno delo v težkih Prilikah. Ob 18.30 je bila nova seja ministrskega sveta. Po seji je bilo izdano uradno poročilo o novi francoski vladi, ki je sestavljena takole: podpredsednik Pierre Laval (resorji informacij in koordinacij), min. pravosodja Alibert, notranji minister Peyrouton, zunanji Baudoin, finančni Boutillier, vojni general Huntzin-ger, mornariški admiral Darlan, letalski general Bergeret, prosvetni Rozet, kmetijstva in aprovizacije Caziot, prometa Berthelot, javnih del Triel. General Wey- gand je imenovan za vladnega delegata v francoskih afriških kolonijah z nalogo, da organizira obrambo in varstvo francoskega imperija. ŽENEVA, 7. sept. DNB. Po vesteh iz Vichyja ima rekonstrukcija francoske vlade širši pomen' ter predstavlja pravo izmenjavo strukture politike francoske vlade. Poudarja se pregrupacija posameznih resorov ter dodelitev raznih podtajništev resorom, kjer prej niso bili. Tako je drž. podtajništvo za letalstvo pridodano ministrstvu za mornarico, podtajništvo za Madžari korakajo v Transilvanijo Na čelu madžarskih čet, ki zasedajo od Romunov odstopljeno ozemlje, koraka sam regent Hoithy — Izročitev se bo izvrSila najbrže brez večjih incidentov BUDIMPEŠTA, 7. septembra. ZPV. Madžarske čete nadaljujejo zasedanje severnotransllvanskega ozemlja, ki je bik) z dunajsko razsodbo prideljeno Madžarski. Na čelu korakajočih madžar-sih okupacijskih čet stopa sam regent Nikolaj Horthy v spremstvu več generalov, ministrov itd. Ob Horthyjevi strani sta tudi njegova žena in sin. Včeraj ie regent Hcrthy s Svojim spremstvom na čelu čet vkorakal v mesto Nagyvarail (Oradea Mare). Madžarsko prebivalstvo mesta je priredilo regentu velike manifestacije. BUDIMPEŠTA, 7. sept. MTI. šef generalnega štaba je sinoči ob 20. uri ob- javil: Madžarske čete so 6. septembra zvečer prišle do določenih krajev brez incidentov. Prišle so do črte, ki je 15 km oddaljena od sledečih krajev: Nagy Sa-lonta, Figgl Vasarhely, Nagymadfalva, Margita, MagyarcsahoIy, Ersaka, Aczl, Kraszna Beltek, do planinskega vrha Biik, Erdesad, Misztotfalu, Laposbanya, Folsobanya, Olasalapos in do planinskega vrha Radnay Borsza. Čete bodo na-daljevle pohod danes od 7 zjutraj zaradi zavzetja sledečih mest: Moz5telegd, Elesd, SHagysolyo, Siladczeg, Nagy-banya, Magyarsalapos, Nasod In do gornjega dela reke NagysamOs. BUKAREŠTA, 7. septembra. Ass. Press. Medtem ko se v Romuniji nada- ljujejo demostracije m se je izvršila tudi sprememba na prestolu, madžarske Čete dalje korakajo v severno Transilvanijo, iz katere se romunske postopoma umikajo. S četami odhaja z izpraznjenega ozemlja tudi na tisoče in tisoče romunskega ljudstva, posebno uradništva in inteligence. Pri iroraznjevanju po romunski vojski se odlfc.^ajo mnogi razburljivi prizori, vendar ife sedaj ie očito, da do kaih večjih incidentov z Madžari ne bo prišlo. BUKAREŠTA, 7. septembra. Rador. Glavni štab romunske vojske javlja, da je bila včeraj po programu evakuirana druga cona v popolnem reda. Vedno večja ameriška pomoč Angliji Napoved novih odstopitev ladij in orožja — Pogodbe z Avstralijo in Novim Zelandom — Prvi korak v vojno — Ogromni vojni krediti VVASHINGTON, 7. septembra. Reuter. Prezident Roosevelt je dal izjavo, v kateri je napovedal, da bo stavil predlog, po katerem naj bi Zedinjene države odstopile Angliji še 20 torpedolovcev, večje število ameriških bombnikov, ki so znani pod imenom »leteče trdnjave« in 25.000 specialnih pušk. WASHlNGTON, 7. sept. ZPV. General George Marshal, šef ameriškega generalnega štaba, je izjavil, da preučujejo USA predlog o odstopitvi več sto Tankov Kanadi, ki naj bi jih uporabila za šolanje s ve' ;a vojaštva. Tudi La Guardia je izjavil, da se preučujejo vprašanja o odstopu ameriškega orožja Kanadi. WASHINGTON, 7. sept. Reuter. Cordell Hull je podpisal prijateljski pakt z Avstralijo, Novim Zelandom in Kanado. TORONTO, 7. sept. V neko vzhodno ka nadsko pristanišče so prispeli angleški mornarji ter prevzeli več odstopljenih ameriških rušilcev. Ameriški mornarji so ostali še nekaj časa na ladjah, da so Angleže spoznali z vsemi pripravami. NEV/ YORK, 7. sept. Tass. United Press javlja, da se USA in Kanada raztovarjajo o novi razširitvi angleško-ame-riškega sporazuma. USA naj bi v Kanadi dobile oporišča, ki naj predstavljajo samo dopolnitev baz na Novem Fundlandu. »New York Times« pravi v uvodniku, da bi za USA bilo potrebno, če bi dobile letalska oporišča v Venezueli in Kolumbiji, pomorsko pa na otočju Galapagos. List želi tudi pomorsko oporišče v Braziliji pri Port Natalu, Major Eliot pravi, da se je Karaibsko morje izpremenilo v ameriško. WASHINGTON, 7. sept. Predsednik Roosevelt je včeraj izjavil, da sta Costa Rica In Ekvador pripravljena na popolno sodelovanje za obrambo Novega sveta. Ni pa res, da bi USA bile v razgovoru s katero kolt od obeh držav zaradi odstopa Kokosovih in Galapagosovih otokov. USA se ne pogajajo z nikomer o novih oporiščih, MOSKVA, 7. sept. Tass. »Trud« piše, da v USA z napeto pozornostjo zasledujejo potek vojnih operacij v Evropi. USA smatrajo Veliko Britanijo kot prednjo stražo Amerike na Atlantskem oceanu in jih zato zelo vznemirja možnost, da bi mogla biti premagana ali da bi njeno vojr- brodovje prešlo v nemške roke. — Odstopanje angleških baz Ameriki pomeni * željo Anglije, zagotoviti si ameriško podporo, dočim predstavlja izročitev 50 ameriških rušilcev Angliji na drugi strani uradni akt pomoči USA Angliji List pravi, da je mogoče smatrati tak akt kot prvi korak USA za odkrit vstop v evropsko vojno na strani Anglije. WASHINGTON, 7. sept. Reuter. — Ameriški senat je Izglasoval v obrambne namene 5200 milijonov dolarjev. Sestanek o reševanja kolonialnih vprašanj RIM, 7. sept. ZPV. V zvezi z uradno objavo, da bo minister italijanske Afrike, general T e r u z z i, te dni odpotoval v Nemčijo, da vrne obisk generalu E p p u, ki je letos obiskal Italijo kot vodja gibanja za kolonije, je bilo na poluradnem mestu mogoče izvedeti, da potuje general Teruzzi v Nemčijo na poziv nemške vlade, kjer se bodo izdelali in odobrili skupni italijansko-nemškl načrti za ureditev kolonialnih vprašanj po končani vojni z Anglijo. Glavni namen je, doseči v vseh teh vprašanjih popoln sporazum med težnjami Italije In Nemčije glede razdelitve kolonialnih področij med obe sfil osi. V Italiji predstavlja prav kolonialno vprašanje glavno težišče sedanje vojne. Vsa italijanska glavna bojišča so itak v Afriki, kjer italijanska oborožena sila uspešno kruši položaje britanskega imperija. V zvezi s tem bo torej potovanje generala Teruzzia v Nemčijo velikega pomena. vzgojo mladine ministrstvu pravosodja, podtajništvo za kmetijstvo delovnemu ml« nistrstvu, kolonialno podtajništvo pa mi* nistrstvu zunanjih zadev. ŽENEVA, 7. sept. DNB. Po vesteh i* Vichyja je. vlada odvzela državljanstvo sledečim osebam, ki so sedaj v tujini: Pierreu Cotu, bivšemu ministru letalstva, Edouardu Phillippeu, Henryju Robertu, Mauriceu Weillu, Henryju de Ken^lisu, Emilu Bureu Pertinaxu, Elie Boisu in gospe Tabouis. (Imenovani so večinoma znani novinarji in publicisti, ki se ne stri« njajo s politiko vichyjske vlade. Op. ur.) predlogih. Takoj po tej konferenci se j« zbrala bolgarska delegacija k posebne« mu posvetu. Bolgarska delegacija je zahtevala nove instrukcije iz Sofije. Pričakujejo, da bo zaključni protokol podpisan v prihodnjih dneh. Dalje se je izvedelo, da je bil med Romunijo In Bolgarijo že dosežen popoln sporazum o odstopitvi južne Dobrudže. S podpisom sporazuma bo dobila Bolgarija nasproti Romuniji Isto mejo, kakor 'jo je Imela leta 1913. Kralj Boris je sprejel v avdienco ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova, ki sta mu poročala o končni fazi pogajanj z Romuni v Crajovi. Na konfereit ci v Crajovi je bil tudi že določen dan odstopa južne Dobrudže Bolgariji. Izročitev se bo izvršila dne 20. t m., konec prevzema pa bo 30. t m. SOFIJA, 7. septembra. DNB. Poedtao-sti o evakuaciji in zasedbi južne Dobrudže so že znane. Bolgarske čete bodo vkorakale 20. septembra. Verjetno se bo parlament sestal v izredno zasedanje zaradi ratificiranja sporazuma o odstopanju južne Dobrudže od strani Romunije. Sporazum o izselitvi besarabskih Nemcev MOSKVA, 7. sept. Tass, 5. septembra je bil v Moskvi podpisan sporazum n£d SSSR in Nemčijo o evakuaciji nemških naseljencev s teritorija Besarabije in Bukovine. P« tem sporazumu lahko Nemci, ki se za to odločijo, prostovoljno dopo. tujejo v Nemčijo. Prisega se že vrši po modalitetah sporazuma, ki so ga podpisali Vasjukov s sovjetske in Neldecke z nemške strani. Pred podpisom sporazuma v Crafovi JUŽNOAFRIČANI ZA NADALJEVANJE VOJNE CAPETOWN, 7. sept. Reuter. — Med velikimi manifestacijami je predsedniku vlade generalu Smutsu posebna delegacija izročila od 634.000 Južnoafričanov podpisano peticijo, v kateri se zahteva nadaljevanje vojne. IZJEMNI UKREPI V TRAKIJI ANKARA, 7. sept. Stefani. Prepovedan Je tujcem vsak prehod in prelet nekaterih krajev v Trakiji. Tuje?, ki potujejo v Evropo, se ne morejo zadrževati ddj kot eno noč v Ohridu.' NAPAD NA MARSO MATRUH IN ADEN KAHIRA, 7. sept. AA. Reuter. Včeraj so sovražna letala napadla Marso Ma. truh. žrtev ni, škoda malenkostna. Pri napadu na Aden je bilo ubitih 5 domači, nov, 13 pa ranienih. SOFIJA, 7. septembra. DNB. V četrtek popoldne je bila v Crajovi odločilna konferenca med romunsko in bolgarsko de- legacijo za rešitev vprašanja odstopitve južne Dobrudže Bolgariji. Na tej konferenci so razpravljali o raznih romunskih Mariborska napoved: Pretežno jasno vreme, obeta se pooblačitev. Včeraj je bila naj višja temperatura 24,3, danes najnižja 10.4, opoldne 22. Curih, 7. septembra. Devize: Parit 9.95, London 17.61, Newyork 4.40K, Milano 22.20, Madrid 40, Amsterdam 175.62, Buenos Aires 100. : Sprememba na romunskem prestolu Pod pritiskom javnega mnenja je včeraj zjutraj dosedanji romunski kralj Karol II. odstopil in Izročil prestol sinu Mihaelu — General Antonescu vodja romunske države — Dogodki pred in po abdikaciji kralja Karola BUKAREŠTA, 7. septembra. ZPV. da bi pridobil za sodelovanje v vladi 7. septembra. ZPV. Udarci, ki so zadeli Romunijo v zadnjih tednih drug za drugim, so razburili m. množice in ustvarili nevaren položaj, v katerem je bilo mogoče pričakovati vse, tudi državni prevrat. Na čelo odpora proti politiki, ki se je vodila v Bukarešti, posebno pa odpora proti mirni Izročitvi severne Transilvanije Madžarski, se je postavila Železna garda pod njenim sedanjim voditeljem Horiem Simo. Kralj Karol II. se je odločil po velikih nemirih, ki so se pojavili ;ie samo v prestolnici, ampak tudi po vsej ostali državi, seči po novih, energičnih ukrepih, zato je po odstopu vlade Gigurta, katere nadalnjnji obstoj je postal ;jo Dunaju popolnoma nemogoč, poveril sestavo nove vlade generalu Antonescu. General Antonescu se je kljub vsej svoji veliki popularnosti in kljub svojim fcvezam z Železno gardo zaman trudil, razne vodilne romunske politične osebnosti. Na tej podlagi je bil izdan kraijev ukaz o uvedbi generalove diktature, v kateri si je vlada pridržala samo nekatere izrecne osebne pravice. Vendar tudi to toka dogodkov ni moglo zaustaviti. Demonstracije so se obnovile in nadaljevale s še večjo odločnostjo v Bukarešti po vseh drugih romunskih mestih. Gibanje množic se je pričelo vse bolj in bolj odkrito obračati tudi proti kralju samemu. Voditelj Železne garde, Horia Sima, je medtem izdal tudi proglas tia romunsko ljudstvo, v katerem je odločno protestiral proti izročitvi Transilvanije Madžarski, obenem pa zahteval takojšnji odstop kralja Karola II. TJroti demonstrantom je bilo sicer nazadnje, po neuspehih policije in gasilstva, poslano vojaštvo in jih je razpršilo, toda general Antonescu je po konferenci z voditelji Železne garde in drugimi osebnostmi prišel tudi sam do prepričanja, da je postal položaj tak, da je treba nekaj ukreniti. Na tej podlagi se je general Antonescu tudi sam postavil na stran javnosti, ki je zahtevala abdikacijo kralja Karola. Na tej podlagi je kralj Karol II. včeraj odstopil in odredil, da prevzame vladarsko mesto v Romuniji po njem njegov sin, veliki vojvoda Mihael. Dosedanji prestolonaslednik Mihael je bil takoj nato oklican za novega kralja Romunije. Novi kralj je bil rojen 25. oktobra leta 1921. in je torej star sedaj 19 let. Po smrti njegovega starega očeta, kralja Ferdinanda, je postal Mihael že enkrat kralj, po vrnitvi velikega vojvode Karola, njegovega očeta, iz tujine, ki je sam prevzel vladarsko krono, je mladi kralj postal zopet prestolonaslednik, dokler ni včeraj že drugič zasedel romunski prestol. Kralj Karol je podpisal listino o svojem odstopu včeraj zjutraj ob 5 uri, a že kmalu nato je novi kralj Mihael bil zaprisežen in je prevzel vladarske funkcije. Kralj Karol sam je takoj odpotoval iz Romunije^ in se bo, kakor se zatrjuje, nastanil v Švici. Njegova ločena žena, Helena, Mihaelova mati, je istočasno nastopila pod vrnitve v Romunijo, kjer ss hoče postaviti ob stran sinu. Ob abdikaciji je izdal kralj Karol proglas na narod, v katerem prosi, da bi romunsko ljudstvo podpiralo novega kralja Mihaela. Ko je bila včeraj zjutraj objavljena abdikacija kralja Karola, so se zbrale pred dvorom ogromne množice ljudstva, ki so navdušeno sprejele objavljeno jim vest, obenem pa priredile tudi manifestacije novemu kralju in generalu Antonescu. General Antonescu je postal »vodja romunske države«. Kralj Mihael je takoj včeraj zjutraj podpisal ukaz, s katerim daje novemu vodji romunske države diktatorska pooblastila. Novi vodja vlade še ni sestavil, pač pa je odredil aretacijo ali internacijo več znanih vojaških in političnih osebnosti. Med drugimi so bili prijeti: bivša ministrska predsednika Tatarescu in Argentoianu, razni ministri, generali itd. Novi vodja je razpustil tudi kronski svet in takoj odredil zaprisego vse vojske novemu kralju. Kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov, pri sedanjih razmerah v Romuniji absolutno ni mogoče napovedovati. TELEGRAM HITLERJU IN MUSSOLINIJU BUKAREŠTA, 7. septembra. DNB. Današnji romunski listi objavljajo tekst Vojna v zraku se nadaljuje Nemci In Angleži so tudi predvčerajšnjim, včeraj in tekom pretekle noči bombardirali svojimi bombniki razne vojaške in nevojaške objekte v Angliji, odnosno Nemčiji NEMŠKO VOJNO POROČILO NEMCI O ANGLEŠKIH NAPADIH BERLIN, 7. septembra. DNB. Vrhovno BERLIN, 7. sept. DNB. V teku noči se nemško poveljstvo je izdalo včeraj sle- je samo majhnemu številu sovražnih letal deče vojno poročilo: Nemška pomorska sila je v oceanih potopila 41 tisoč ton angleškega trgovskega brodovja. Kakor smo že javili, je eskadrilja naših napadalnih čolnov ponoči med 4. in 5. septembrom napadla angleški konvoj blizu vzhodne angleške obale in pri tem potopila pet sovražnih trgovskih ladij, skupno 39 tisoč ton, med katerimi se nahaja cisternska ladja 12.000 ton iti angleški rušilec vrste »Imode«. Druga nemška podmornica je potopila več sovražnih ladij, skupno 19.100 ton. Nemška vojna letala so tudi dne 5. septembra še naprej napadala sovražna letališča v južni Angliji, kjer so bombe zadele razna poslopja in vojašnice. Na izlivu Temze je nastal zaradi letalskih napadov velik požar. Pri teh zračnih napadih je prišlo do večjega števila borb v zraku, ki so se končale z našo zmago. Preteklo noč so bili zračni napadi na več angleških letališč okoli Lincolna, na pristaniške naprave v Liverpoolu, Ports mouthu, Brieyu, Sealu, na industrijske naprave in tovarne v Newcastelu in na pristaniške naprave na vzhodnem delu Londona ter na velike zaloge bencina ob Temzi. Nemška letala so*še naprej polagala mine pred angleška pristanišča. Angleška letala so ponoči metala bombe na raznih krajih, niso pa napravila večje škode. Samo v enem kraju je bila zadeta kmetska hiša. Skupno število angleških izgub znaša včeraj 46 letal, od katerih so protiletalski topovi sestrelili dve letali. Razen tega so nemška letala zrušila šest zapornih angleških balonov, 16 nemških letal pa se ni vrnilo. BERLIN, 7. septembra. DNB. Nemška letala so včeraj uspešno napadla luške naprave v ustju Temze. Glavni napad je bil naperjen proti rezervoarjem, na katere je bilo vrženih okoli 100 bomb. Pojavili so se veliki požari ter eksp.o-zije. posrečilo, da je preletelo nemško mejo. En del je letel proti jugovzhodni Nemčiji, drugi del pa v smeri vzhoda. Nemški lovci so napadli angleška letala pri Spandau in Potsdamu. Britanska letala, ki so vrgla rakete, so se morala vrniti zaradi protiletalskega topništva. Pri Oranienburgu je bilo neko angleško bombno letalo težko poškodovano; posadka se je rešila s skakanjem s padali. V PoruhrJu, Magdeburgu, Hannovru in okolici Berlina so protiletalske baterije uspešno delovale ter skupaj z lovskimi letali iznenadile angleške aparate, tako da so se morali umikati na sever. Le posameznim letalom se je posrečilo, da so se približala Berlinu. Okoli polnoči je 12 britanskih bombnikov poizkušalo predreti skozi Holandsko, vendar je bil napad odbit. V Berlinu so bonibe padale samo na nevojaške objekte v delavskem predmestju Weddingu. škode ni bilo večje. BERLIN, 7. sept. DNB. Britanski bombniki so v teku noči ponovno leteli nad Berlinom. Večji del bombnikov je bil odbit z ognjem protiletalskih baterij ter lovskih letal. Le posameznim bombnikom je uspelo prebiti se ter odvreči nekaj bomb na mesto. Bombe so v glavnem padle na severno delavsko predmestje VVedding. Bilo je nekaj požarov na privatnih hišah. Razen tega je zadet neki manjši magazin ter policijska zgradba. Bilo je le nekoliko ranjenih. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 7. sept. AA. (Reuter). Peti alarm je bil v Londonu sinoči končan ob 23.15 uri. Eksplozivne in vžigalne bombe so padle na ulice. Nekoliko je mrtvih ter nekaj požarov. Znak za šesti alarm je bil dan ob 23.32 uri. LONDON, 7. sept. AA. Reuter, šesti znak za alarm v Londonu je bil dan ob 2. ponoči. V teku nocojšnjih napadov so imela sovražna letala novo taktiko. Naj- prej so vrgla rakete, ki so osvetlile velik prostor, nato pa se takoj umaknila, da bi ušla protiletalskemu topništvu. Kmalu so se vrnila, ko so rakete osvetlile objekte, katere so napadla. Te rakete so imele manjšo svetlobno moč, kakor rakete, ki so jih prej uporabljali. Sovražna letala so bila obsuta s streli protiletalskega topništva. LONDON, 7. Sept. Reuter. Angleška le. telegrama, ki ga je general Antonescu poslal Hitlerju in Mussoliniju. Telegram Hitlerju se glasi: »Ekscelenca, prva misel romunskega naroda v tem zgodovinskem času, ko znova dobiva svojo zdravo moč, je zavest globoke zahvale velikemu nemškemu narodu to njegovemu velikemu voditelju. Ob istem času izraža romunski narod svoje zaupanje v sedanjost ter svojo nado za bodočnost.« Telegram Mussoliniju sC glasi: »Ekscelenca, v tem času, ko s® latinstvo romunskega naroda znova močno in svobodno manifestira, pošilja romunski narod italijanskemu narodu in njegovemu duceu izraze zahvale in vdanosti.« VRNITEV KRALJICE HELENE BUKAREŠTA, 7. sept. Reuter. (AA). Sinoči je iz Nemčije prišla v specialnem vagonu na romunsko ozemlje Nj.. Vel. kraljica mati Helena, ki jo v teku današnjega dopoldneva pričakujejo v Buka-šti. TUDI KNEZ NIKOLAJ SE VRNE BUKAREŠTA, 7. septembra. DNB »Porunca Vremi« javlja, da se bo romunski knez Nikolaj, brat- bivšega kralja Karola, vrnil v Romunijo. Knez Nikolaj je živel zadnja leta v Italiji pod imenom Nikoli Brana. Kakor znano, je knez Nikolaj šel iz Romunije I. 1937, ko se je odpovedal vseh pravic kot član kraljevega doma. STRAŽA CAREI RAZPUŠČENA. BUKAREŠTA, 7. sept. DNB. Mladinska organizacija »Straža Carei« (Državna straža«), ki jo je ustanovil bivši kralj Karol, je razpuščena. SIMA PRI KRALJU MIHAELU BUKAREŠTA, 7. sept. Stefani, železna garda je priredila včeraj manifestacije novemu kralju Mihaelu, ki je sprejel tudi v avdienco vodjo garde Horia Simo in Rada Gyro. BUKAREŠTA, 7. sept. DNB. List »Bu-na Vestire«, ki je bil do 1. 1938. orgart »Železne garde«, pa potem prepovedan* je začel spet izhajati, tala so v valovih napadla nemško prestol nico, ki je imela 3 ure trajajoč zračni alarm. En val je predrl skozi topniško obrambo ter odvrgel vžigalne in eksplozivne bonibe nad središče mesta, v bližino VVilhelmstraBe. LONDON, 7. sept. Reuter. V teku včerajšnjega dneva je bilo zrušenih 45 sovražnih letal. Vrnilo se ni 19 naših letal) toda 10 pilotov se je rešilo. LONDON, 7. sept. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo med 30. avgustom in 5. septembrom zrušenih 371 sovražnih letal. Britanska protiletalska artilerija je v tem razdobju sestrelila 61 sovražnih letal. Vojna med Angleži in Italijani RIM, 7. sept. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Včeraj smo izvršili dva napada na Malto. Pri prvem poletu smo svoj cilj popolnoma dosegli, ker so se angleški lovci ognili bojev. Zbili smo dva lovca. Pri popoldanskem poletu je neka naša skupina iznenada napadla otok in zadela in delno uničila več utrdb ter zažgala skladišča goriva. Sovražni lovci niso odgovorili. V vzhodnem Sredozemlju smo napadli konvoj. Ugotovili smo, da je ena tovorna ladja nevarno zadeta, druga je pa nagnjena na stran. V Severni Afriki so naše letalske eskadrilje napadle sovraž-bencina v Suezu in avtomobile, ki so bili na vožnji v Solumo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Na Rdečem morju so naše letalske eskadrile napadle sovražni konvoj in nevarno zadele dve tovorni ladji. Bombardirali smo tudi druge sovražnikove ladje, ki so bile zasidrane v adenski luki. Vsa naša letala so se vrnila. V boju smo zbili nekega sovražnikovega lovca. Druga letalska skupina je uspešno bombardirala dve , sovražnikovi taborišči pri Akila v pokrajini Tokar v Zgornjem Sudanu. Sovražnik je ponovno bombardiral Asab. štiri osebe so mrtve, osem jih je pa ranjenih. Letalske lope trpe nekaj škode. Sovražnikova letiala, ki stalno lete čez Švico, so izvedla nočni napad na Turin ter prizadejala nekaj škode na zaseb- nih poslopjih. Dve gornji nadstropji nekega poslopja sta razdejiani, vendar so prebivalci o pravem času odhiteli v zavetišče in se ni nikomur nič zgodilo. Na neki postaji so bombe zažgale več vagonov. V bližini nekega mesta je veliko bomb priletelo na polje, ne da bi storile kaj Škode. KAHIRA, 7. sept. Reuter. Južnoafriški letalci so napadli radijsko postajo v Berberi. Italijanska letala pa so prviče letela nad Suezom ter vrgla nekoliko bomb, ki pa niso povzročile večje škode. Napad na Malto je bil odbit. Turnir za iahovsko prvenstvo SSSR MOSKVA, 7. sept. V Moskvi je pravkar pričel velik ■^uhovski turnir za prvenstvo Sovjetske Itusije. Turnir jo v toliko zanimivejš:, ker se ga udeležujejo tudi prvaki priključenih balštkih republik, Estonec Pavel Kcres, Lilvanec Mikenas in Le-tonec Vladimir Petrov. Največja senzacija 1. kola jc bil poraz sedanjega prvaka inž. Miše Botvinnika, ki je izgubil proti Bondarevskemu. Lilvanec Mikenas je premagal nekdanjega ruskega prvaka Levenfiša) velemojster Kcrcs pa kijevskega prvaka Stolbcrga. Uspešno sc je uveljavil tudi lelonski prvak Petrov, ki je porazi! velemojstra Kotova. Panov jc premagal Lenšova, partija Konslantinopolski —-Dublinu je končala neodločeno. Prekinjene pa so bile partije. Rndnkovsky— Lisičin, Borislavski Lilienlhal, Smislov— Gerslenfeld in Ragozin—Makaganov. Slavnostno odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani Nj. Vel. kralj Peter II, Knez namestnik Pavel, kneginja Olga in kneževiča Aleksander in Nikolaj so prisostvovali odkritju — Okoli 50 tisoč udeležencev Že v četrtek je začela Ljubljana dobivati slavnostno lice. Hišni lastniki so izoibesili na svojih poslopjih državne za -stave, in skoraj vsi ljubljanski trgovci so okrasili svoje izložbe s slikami kralja Aleksandra I. in kralja Petra II. Ves dan so prihajali udeleženci posamezno in v skupinah z rednimi in posebnimi vlaki, da bodo prisostvovali odkritju spomenika. Zvečer je bila Ljubljana svečano razsvetljena, v opernem gledališču pa je priredila okrajna organizacija vojnih Dobrovoljcev v Ljubljani kot uvod v svečanosti odkritja SLAVNOSTNO AKADEMIJO Občinstvo, ki je napolnilo Opero, je z velikim zanimanjem sledilo skrbno izbranemu programu, ki ga je zrežira! fcrof. O. Šest Akademijo je otvoril predsednik S. o. vojnih dobrovoljoev g. Josip Jeras, ki je v daljšem govoru poudaril pomen vojnih dobrovoljcev in na koncu pozdravil zastopnike civilnih, vojaških in drugih društev. Poseben pozdrav je velja!! g. podpolkovniku Luju Lovriču, predsedniku Udruženja vojnih dobro-voljcev. Po predsednikovem govoru je sledil umetniški del programa, v katerem so nastopili gg.: Milica Polajnarjeva, Marijan Berger, Ivan Levar !n Franc 'Lupša. S svojimi pevskimi in recrtaCFjskimi točkami so prav zadovoljili vse Občinstvo. Posebej naj omenimo g. podpolkovnika L^o Lovriča, ki je v daljšem go-votm prikazal življenje In borbo pokojnega kralja Aleksandra I. med svetovno vioftno, hi razvil misli o sodelovanju in nalogah vseh Srbov, Hrvatov In Slovencev. Za svoj govor je žel upravičen aplavz. Kot predzadnja točka programa je bil prikazan igrokaz: »Tako je bilo!«, ki ga je napisal Preporodeč in vojni dobro-voljee R. Paulin. Posamezne vloge so odlično rešili člani dramskega gledališča. Z »državno himno so vojni dobrovoljci zaključili svojo akademijo, ki je v vsakem pogledu nad vse uspela. SLAVNOSTNI DAN Včeraj na slavnostni praznik, na rojstni dan kralja Petra II., so topovski streli z grada in dve godbi že zjutraj buditi Ljubljančane. Po mestu je vladalo živahno vrvenje in v marsikateri ulici si seje s težavo preril naprej. Nešteto posebnih, vlakov, ki so prišli zjutraj v Ljubljano, je pripeljalo ogromne množice ljudstva. Malo pred osmo uro so policijski kordoni in številni reditelji zaprli vse dohode na Kongresni trg in na slavnostni prostor pred spomenikom. Sem ni imel nihče dostopa brez posebne legitimacije. UDELEŽENCI NA KONGRESNEM TRGU v'es Kongresni trg so napolnili številni"'odseki Sokolov, gasilcev, Slovenskih fantov in Dekliških krožkov, rezervnih oficirjev, koroških boroev, vojaštva in drugih organizacij, ki jih ni mogoče vseh našteti. Prisotni so bili tudi učenci vseh ljubljanskh šol. Pred spomenikom na desni strani pa so se zbrali številni predstavniki oblastev, društev in korpo-racji. Veličasten je bil pogled na polni Kongresni trg. Vsi prisotni so napeto pričakovali prihod kralja Petra II., da odkrije spomenik svojemu velikemu očetu. PRIHOD NJ. VEL. KRALJA PETRA II. V LJUBLJANO Okoli pol 11. ure so se pripeljali z Brda po Bleiweissovi cesti pred pravoslavno cerkev trije avtomobili. V prvem je sedela kneginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo. Aleksander je imel na sebi uniformo redova. V drugem avtomobilu je bil Nj. Vol, kralj Peter H. v uniformi letalskega podporočnika in knez namestnik Pavle v uniformi armijskega generala. V tretjem se je pripeljalo dvorno spremstvo. Pred pravoslavno cerkvijo je bila postavljena častna četa vojakov. Tu je visoke goste sprejel ban dr. Marko Natlačen in minister dr. Korošec. Po drž, himni in kratkem pozdravu so odšli v cerkev, kjer so prisostvovali bogoslužju. Nato so odpeljali avtomobili visoke goste po Blehveissovi in Erjavčevi cesti, skozi Gradišče na Kongresni trg, kjer jih je sprejela vsa ogromna množica z velikanskem navdušenjem. Ob izstopu iz avtomobilov so jih pozdravili predstavniki oblasti in zastopniki prireditvenega odbora za postavitev spomenika s predsednikom dr. Josi pom Plpenbacherjem na čelu. Godba je zaigrala državno hiramo In po pozdravnih besedah so odšli na prostor pred spomenikom. PRED SPOMENIKOM Na vsaki strani okoli Spomenika je bi lo razvrščenih po 17 praporov raznih društev, na obeh straneh so stali zastopniki, ki smo jih že prej omenili. Spomenik sam je bil prekrit z velikimi državnimi zastavami. V ozadju so bili postavljeni visoki drogovi pripravljeni za zastave po odkritju spomenika. Točno ob 11. uri so se pričele svečanosti. Pevski zibor je zapel Venturinije-vega »Matjaža« in po tej pesmi še državno himno. Med petjem je priletelo na nebu pet najmodernejših bombnikov, v pozdrav kralju. Sledil je govor predsednika dr. Pipen-baeherja, ki je proslavljal delo in življenje Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja. Svoj govor je končal z besedami: Vdanost, zvestoba, hvaležnost in brezprhnerna ljubezen do svojega tako tragično preminulega kralja so zahtevajte tako vidnega dokaza omenjenih lastnosti. In danes odkrivamo v befl Ljubljani kraljev spomenik, katerega je želtf in postavil ves narod. Padi zavesa, da vidimo spomenik našega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedini tel ja. Prosim Vaše kraljevsko Veličanstvo, da odkrije spomenik. ODKRITJE SOMENIKA Tedaj je pristopil mladi kralj in potegnil za vrvico, ki je vezala pokrivalo spomenika. V trenutku Se je pokazal lik blagopokojnega kralja Aleksandra v vsej svoji lepoti. S Kongresnega trga so zadonele vojaške salve, a z gradu so se slišali topovski streli. Veličastni so bili trenutki tega doživetja, ki bodo ostali ves udeležencem v večnem spominu. Takoj po odkritju je položil kralj Peter pred spomenik svojega očeta krasen venec, predsednik dr. Pipenbaeher pa je nadaljeval: Pri tej svečani priliki se združujejo naše misli okrog Nj. Vel. kralja Petra II., ki je nada »n ljubljenec vsega naroda, ki se pod skrbnim okriljem Svoje vzvišene kraljice-matere pripravlja na velepomemben trenutek, ko bo prevzel dediščino svojih slavnih prednikov v svoje roke in ki naj okičen z izrednimi vrlinami svojega herojskega očeta, ohrani in veča slavo in veličino Jugoslavije in kraljevskega doma Kara-djordjevičev. S to željo v srcu kličemo: »Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II! Naj živi slavni in junaški dom Karadjordje-vičev!« (Navdušeno vzklikanje). »Naj večno živi v moči in slavi Zedinjena in nedeljena lepa naša kraljevina Jugoslavija!« (Vzklikanje). Sledila je državna himna, petje in godba, nakar je položil g. predsednik dr. Pipenbaeher v imenu pripravljalnega odbora venec pred spomenik in prosil g. predsednika ljubljanske občine, da prevzame spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske. Predsednik mestne občine dr. J. Adle-šič prevzame s kratkim nagovorom spomenik v varstvo mestne občine ljubljanske in potoži venec. v Za ■toijfo slediif državna himna, nakar se je začelo polaganje vencev. Kralj Peter in knez nanpestnik Pavle se ‘e z rodbhiO' sedaj prisrčno poslovil in med navdušenim vzklikanjem občinstva so zapustili Kongresni trg. 1 Pred spomenik je bil položen venec kneza namestnika Pavla in vojnega ministra. Za tem je bil položen venec bana dravske banovine, venci univerze in drugih civilnih in vojaških oblasti, venci Udruženja vojnih .dobrovoljcev, rezervnih oficirjev, koroških in Maistrovih borcev, Preporodovcev, venec Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in neštetih sokolskih žup iz vse Slovenije. Še in še so polagali vence, ki je bilo vseh 84. S tem pa je bila svečanost zaključena in razvil se je delile vojske, Fantovskih odsekov in Sokolov. Popoldne se je vršil pred poslopjem Glasbene Matice slavnostni koncert v korist zimske pomoči mestne občine ljubljanske. Še ves dan so si množice ogledovale spomenik in vence, 'ki so bili razobešeni po drogovih okrog spomenika Mnogi udeleženci so izrabili popoldne za ogled Ljubljane, zvečer pa so jih posebni vlaki odpeljali polne nepozabnih vtisov nazaj na njihove domove. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primemo vzeti na večer pol \ kozarca naravne »Franc-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franc-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Narodnostne in gospodarske razmere južne Dobrndže Kljub težkočam, ki so se pojavile pri pogajanjih med Romuni in Bolgari v Cra-jovi glede vrnitve južnega dela Dobrudže Bolgariji, iahko smatramo tudi ta južno-vzhodni teritorialni problem kot rešen. Spor o teni, komu naj dokončno pripade južna Dobrudža, je star prav toliko, kolikor so stari boji balkanskih narodov za osvobojenje in osamosvojitev. Romuni so gojili aspiracije na ta del ozemlja med spodnjim tokom Donave in Črnim morjem že pred 1. 1912., in omenjenega leta so šli v drugi balkanski vojni v boj proti Bolgarom samo zaradi njega. Ko jim je bil prisojen, so postali Bolgari revizionisti in so terjali južno Dobrudžo nazaj. Rezultat teh pogajanj je, da bo južna Dobrudža že v prihodnjih dneh končno zopet vrnjena Bolgariji. Da bi se s to teritorialno vrnitvijo rešil za vselej tudi dobruški narodnostni spor, se bodo morali v južni Dobrudži naseljeni Romuni, katerih je okoli 50.000, preseliti v severni, romunski del dežele, v severni Dobrudži živeči Bolgari pa v južnega, bolgarskega. Pred prihodom Turkov v Evropo je bila vsa Dobrudža, gori do izliva Donave v črno morje, bolgarska, a pozneje so se večje skupine teh Bolgarov preselile celo še više gori na sever, čez Donavo, v južno Besarabijo, kjer je še sedaj večje število bolgarskih naselbin. S prihodom Turkov se je pa pričelo narodnostno mešanje, katerega nasledek je bil, da je nastala v južni Dobrudži taka narodnostna zmeda, da si jo s skoraj enako pravico lahko laste različni narodi. Prvenstvo daje Bolgarom samo: 1. dejstvo, da je bila Dobrudža nekoč čisto bolgarska, in 2. da tvorijo tani Bolgari vsaj relativno večino, čeprav tudi ne absolutne. Poleg Bolgarov žive namreč tam še Romuni, Turki, Tatari, Kurdi, Grki, Armenci, cigani itd. še večjega, kakor narodnostnega po mena, pa je vrednost južne Dobrudže v gospodarskem, prometnem in strateškem oziru. Dežela, ki meri okoli 7.5 km3 in ima okoli 300.000 prebivalcev, je zelo plodovita žitnica. Njen izrazito agrarni značaj ji ostane tudi če upoštevamo, da živi v njenih mestih, ki pa nobeno ni posebno veliko, skoraj 80.000 ljudi, ki se ukvarjajo tudi z »industrijo«, obrtom in trgovino. Zadnji statistični podatki pravijo, da je v južni Dobrudži 2^68 »industrij«, ki zaposlujejo skupno 5644 delavcev, kar pomeni, da odpade na vsako »industrijo« povprečno komaj 2.35 delavcev. Ta industrija je pač stara domača obrt, razen seveda nekaj modernejših izjem. Obrtnih in trgovskih obratov je po istih podatkih 2685, zaposlujejo pa 4553 ljudi, torej vsaka povprečno 1.75. Mimo tega je še 233 različnih neagrarnih obratov s 523 zaposlenci, ali 2.25 delavci na obrat. Vse ostalo prebivalstvo južne Dobrudže je zaposleno v poljedelstvu. Dežela je poljedelsko zelo močno izkoriščana. Na zahodnem delu je neizkoriščenih komaj 7%, na vzhodnem pa 22% tal. Plodna zemlja obsega travnike, pašnike, njive, vrtove, vinograde in sadovnjake. Neizkoriščeno zemljo predstavljajo pretežno močvirja, ki bi se pa lahko izsušila. Po romunski statistiki iz I. 1937. je dala Dobrudža 1,563.581 metrskih stotov pšenice, 1,015.208 m. st. koruze, 594.111 m. st. ječmena, 176.161 m. st. ovsa, 1,082.344 m. st. rži, 27.743 m. st. prosa, 145.707 m. st. fižola, 2.002 m. st. leče, 2.896 m. st. graha, 54.950 m. st. krompirja, 8.988 m. st. melon in 567.925 m. st. buč. Industrijske rastline so pa dale: sončnice 14.340 m. st., rips 103.564 m. st., bombaž 6.505 m. st„ soja 13.821 m. st., tobak 8.393 m. st., ameriške trte 47.462 m. st., stare trte 106.269 m. st., mešane trte pa 80.595 me- trskih stotov. Skupna vsota produktov dobruških tal je, ako upoštevamo navedene podatke, naraynost rekordna. Daši ima Romunija velike plodne pokrajine, bo njeno agrarno gospodarstvo izgubo male Dobrudže vendarle občutilo. Dejstva, da ne gledajo na Dobrudžo samo z narodnostnega, ampak prav posebno še z gospodarskega stališča, tudi Bolgari sami nikoli niso prikrivali. Nasprotno, dokazovali so ob vsaki priliki, dia so z izgubo Dobrudže izgubili tudi glavno bolgarsko žitnico. (Opozarjam samo na zadevni bolgarski sestavek v »Misli in delu«, letnik 19391) Prav tako pa niti Bolgari niti Romuni tudi niso puščali v nemar prometnega in strateškega pomena južne Dobrudže. Prometni pomen je igral pri Romunih celo glavno vlogo, pred narodnostnim! Tod vodijo mnoge ceste k črnemu morju. Glede strateškega in sploh varnostnega problema so pa Bolgari stalno naglašali, da potrebujejo južno Dobrudžo že zaradi zavarovanja svojega glavnega pomorskega pristanišča Vame ob črnem morju, ki je ležalo doslej komaj nekaj nad 15 km od romunske državne meje pod Baltikom. Sedaj se bo ta meja pomaknila dalje na sever, Vama ne bo več obmejno mesto, ampak bo imela obsežnejše in mimo tega še zelo bogato zaledje. Pač pa bo s tem oškodovano največje romunsko pomorsko pristanišče Konstanca, tako glede bližine meje kakor prometnih zvez in neposrednega zaledja. Ako bodo Romuni in Bolgari v resnici popolnoma zamenjali svoje narodne manjšine in ako se bodo, kakor smo čitati, iz Dobrudže odselili tudi zadnji Turki, bo s tem končno rešen še narodnostni problem, in meja med Romuni in Bolgari v Dobrudži bo lahko res postala dokončna. Mi bratom Bolgarom to iskreno želimo. R. Rehar. Beseda o naši srednji šoli Naše srednje šole proizvajajo kot tovarne preveč navidezne inteligence Še nekaj dni in naše srednje Sole se bodo znova napolnile. Ta beseda dodobra označuje njihov poset, kajti od vseh strani se čuje o prenapolnjenosti srednjih šol in pomanjkanju prostora. Če bi bila nastala prenapolnjenost od narasti prebivalstva in premalega števila srednjih sol v primeri s to narastjo, bi se dala nevolia rešiti s finančnimi viri. Toda statistika kaže, da nima naša banovina v primeru s številom prebivalstva premalo srednjih šol v razmerju z drugimi banovinami, zlasti ker moramo pri tem primerjanju upoštevati tudi zasebne Sole, ki »ih slovensko sonce prav blagohotno cb-se^a. Ge bi izhajala prenapolnjenost od resnične želje po čim višji izobrazbi, bi nas moralo to veseliti in s ponosom navdajati Toda dejstvo kaže, da ne diši preveč učenje precejšnjemu delu naših srednješolcev in da iščejo v srednji šoM e lahek izhod do kake službice. To pa t>riča o tem, da niso naše srednje šole na pravi višini in da proizvajajo liki tovarnam preveč navidezne inteligence, ki vori zametek kulturnega propadanja. To je najbrž čutil tudi naš sedanji prosvetni minister dr. Korošec, ko se je odločil^ za več 'klasičnih gimnazij. Ni namreč dvoma, da stoji klasična gimnazija glede izobrazbe nad realno. Ali pa se bo s povišanjem števila klasičnih gimnazij pričelo duševno prerajanje našega inteligenčnega naraščaja, to je drugo vprašanje. yčni načrt klasične gimnazije, kakršnega imamo, ne odgovarja niti'v tem, kaj' pričakujemo v današnjih dneh od latinščine in grščine, niti po razvrstitvi predmetov in številu tedenskih učnih ur, ki jih je za dobo raznih zdravstvenih zaščit preveč. Da bi nam nudil pouk omenjenih klasičnih jezikov samo vnanje latinske in grške slovnice in bi naravnaval naš duh k logičnemu mišljenju, to je premalo v primeru s časom in trudom, ki ga zahteva. V tem >pou>ku moramo iskati spoznanje grške in rimske kulture in njen vpliv na razvoj naše. Učne knjige;pa, ki jih.uvajamo zdaj za pouk latinščine ih grščine ter ucha metoda, so slab pripomoček za to in učenje klasičnih jezikov ne prinaša tega, kar b: morali pričakovati od njega. Zaradi tega vidi velik del občinstva v klasičnih jezikih nepotrebno muko in se zateka k realnim gimnazijam, ki so lažje in vodijo v praktičnem življenju na iste položaje kot klasične. To je bil tudi vzrok, da so klasične gimnazije na našem jugu propadle in da se tudi po novi vzpostavitvi ne bodo Obdržale. Prosvetno ministrstvo bi moralo namreč obenem izpremeniti tudi učni načrt klasičnih gimnazij. Ker ni tu mesta za globlje razmotrivanje tega vprašanja, naj omenim samo to, da: je nesmiselno duštvno morjenje 10-12 letnih dečkov, če se morajo učiti v prvem razredu dveh tujih jezikov, ko še materinega, ki je osnova vsega učenja, ne poznajo dovolj. Na jasnem si namreč moramo biti, da ljudska šola ni in rte sme biti pripravnica za srednjo. Ce hočemo torej narodu dobro, se ne smemo zadovoljevati s številom tega ali onega tipa srednjih šol, ampak moramo stremeti za njihovo smotrno, današnjim potrebam prirejeno. ureditev. Ta pa naj ne bo samo zunanja, ampak notranja, globoka. Ker poudarjam potrebo izprernembe učnega načrta klasičnih gimnazij, si ne sme nihče misliti, da realne gimnazije niso potrebne preureditve.' Omenim naj samo eno stvar: pouk latinskega ;ezika v V—Vlil. razredu realnih gimnazij nima nobenega pomena, zanj upojrabiien čas ie izgubljen brez koristi. , O uvedbi nemščine in italijanščine na iueoslovanskih srednjih šolah ni zdaj čas tovoriti. Zgodovina naše srednie šole in uveljavljenje naših kulturnih delavcev kažeta, da se je znal lep del naše mladine doma naučiti tega, česar jim ni šola nudila. Tako ie bilo in bo. Vprašati pa se maramo, ali ie vršila doslej naša srednja šola svojo nalogo v državnem pogledu. Kdor primerja v tem oziru n. pr. nemške in naše učne knjige ter Dosluša absolvente naših šol. mora usrotoviti, da je ni. Vsi nemški učbeniki so spisani tako, da vzbujajo in krepe v mladini zavest o veličini in poslanstvu Nemčije, pri nas se pa niti naša zgodovina ne uporablja v krepitev narodnega in državljanskega ponosa in zavesti. Zdi se, kakor da bi se pri nas namerno zaprle oči Dred resnico, da snov učnih knjig usmerja mišljenje mladine. Ne gre tu za vprašanje jugoslovanskega narodnega edinstva, ampak za vprašanje Jugoslovanskega državnega edinstva. Prvo ie. kakor kaže razvoj dogodkov, za sedaj pokopano, pogreb drugega pomeni' izgubo naše svobode. Več svobode in manj utesnitve po raznih pogledih potrebuje tudi naše učiteljstvo, da bo moglo v državnem in narodnem oziru vršiti svojo dolžnost. Ne prikrivajmo si, da imajo učenci mnogo miselske dinamike, saj so v razvojnih letih. Njih zanimajo vsaikojaka vprašanja o katerih so trdno prepričani, da so ne samo zanje, za njihov narod in državo, temveč za človeštvo sploh izredne, če ne primarne važnosti. Učitelj jim pri se- danjih prilikah ne more zadovoljujoče odgovarjati, da ne pade‘nanj meč disciplinske preiskave. Zaradi tega išče mladina odgovorov na ta vprašanja izven šole, začne šolo omalovaževati in — padati. Njena duhovna revolucija in evolucija se ne vrši ob roki vzgojitelja, ampak mnogokrat ob roki gonobitelja. Zato ne sme šola nuditi polovičarske izobrazbe, ampak mora dosegati prave duhovne vrednote človeštva, pri tern se pa ne sme odtujevati niti potrebam naše jugoslovanske države niti onim realnega življenja. Gorje nam, če bomo pustili iž vidika, da postavlja šola temelje družbi in državi, kajti še laže jih ruši... -xy* Etatizacija ali nacionalizacija Narodne banke? Narodu je treba dati možnost, da sam odloča o politiki Narodne banke Pri svoji kritiki poslovanja Narodne banke izhajajo seveda tudi prečanski gospodarski krogi s stališča svojih interesov. Oni, oziroma njihovi besedniki, se popolnoma strinjajo s politiko Narodne banke nasproti ekonomsko šibkejšim slojem. Da, opominjajo jo celo, da je še premalo ostra v tej smeri. Tako piše Rudolf Bičanič v svojem delu »Ekonomska podloga hrvatskog pitanja«, da ne bi smela Narodna banka dajati kreditov vsem panogam gospodarstva, ampak le privatnim bankam, in šele preko teh bi ga dobile ostale panoge. Privatne banke so, kakor vemo danes, vse najtesnejše zvezane z veliko industrijo in trgovino. Industrijski in bančni kapital je danes spojen, posebno velekapital. Pripomba Rud. Bičaniča pomeni torej, naj Narodna banka še poostri svojo dosedanjo politiko, Preko velebank bi dobili z njimi povezani velepodjetniki poceni kredite Nar. banke, a kmečke zadruge, obrtniki, mali trgovci in mali industrijalci bi morali, v kolikor bi sploh dobili od privatnih bank del tega kredita Nar. banke, plačevati za to visoke obresti. To bi bila nujna posledica, če bi se izvedel Bičaničev predlog. To pa je tudi v glavnem vodilno stališče gospodarskih krogov v prečanskih krajih. V tem pogledu je torej sporazum čisto lahek, ker tudi beograjski delničarji nimajo nič proti temu, da banka še v večji meri podpira finančne mogotce. Nasprotje pa je mnogo ostrejše, kar tiče vprašanja, kako naj se plasirajo krediti Nar. banke, kar tiče poedinih dežel. Prečanski krogi se namreč ne morejo sprijazniti z dejstvom, da banka favorizira beograjske včtfe-podjetnike pri kreditiranju. Dni zahtevajo, da tudi velepodjetnika v drugih krajih dobijo prav tolikšne kredite. Seveda na to nočejo pristati upravitelji banke, ker bi s tem zmanjšali kredite sebi samim. Zato so doslej propadle vse zahteve o »pravični razdelitvi« .kreditov po pokrajinah, o spremembi zagrebške filiale v avtonomen denarni ^aved, ki bi imel iste pravice pri podeljevanju kreditov kakor centrala v Beogradu. Ravno tako stoji stvar z zahtevami, da se ne favorizirajo beograjska in vobče srbska podjetja, kar tiče podeljevanja deviz za uvoz, odstopanja deviz, dobljenih pri izvozu, izplačevanja klirinških računov, dajanja izvoznih in uvoznih dovoljenj, ter da se preneha z intervencijami samo na beograjski borzi. V vseh teh vprašanjih se je politika Nar. banke kljub sporazumu prav malo spremenila. Nadalje se ni kljub sporazumu rešilo vprašanje razdelitve delnic Nar. banke. Jasno je, da prečanski krogi vedo, da bi se lahko spremenila politika Nar. banke po njihovih željah le če bi imeli oni v rokah dovolj delnic, če bi njihovi zastopniki v dovoljnem številu sedeli v upravnem odboru in soodločali pri določanju politike. Prav pa bi jim prišli tudi dobički, ki jih spravljajo sedanji delničarji. Vse, kar so v tej smeri dosegli, je to, da so lahko zamenjali prejšnje »Hrvate« v upravi z novimi in da sedi njihov zastopnik v izvršnem odboru kot svetovalec in opazovalec. Da to nič ne pomeni, je jasno. Glavno nasprotje, ki vlada sedaj med srbskimi vodilnimi gospodarskimi krogi in hrvaškimi, je v vprašanju emisijske politike Nar. banke. To nasprotje je še najbolj jasno formuliral Rud. Bičanič v svojem delu »Ekonomska podloga hrv. pitanja«, kjer pravi: »Deflaciona politika (t. j. politika ohranitve stabilne valute) je naopaka i nepodesna, jer je pogadjala svu proizvodnju i cirkulaciju, koja mje imala na razpolaganje akumulirane novčane kapitale, a realnim dobrama i pro-izvodima je tom politikom bila umjetno srna-njena vrijednost. Osobito je teško pogodjen naš izvoz. Ta je politika išla u korist samo jedne šake kapitalista, koji su imali gotovog novca. A takvi se kapitalisti nalaze upravo u Srbiji. Za razliku od prečanskog kapitala, koji je pretežno angažiran u proizvodnji, a osobito u industriji i trgovini, srbijanski čar-šijski kapital je više rentijersko financijskog značaja a više lihvarskog nego li trgovačkog porekla.« Srbski delničarji so za ohranitev ;iaše valute, dočim so hrv. za devalvacijo, da, celo za inflacijo. To je razumljivo. Bilance srb. in hrv. delniških družb nam lepo kažejo vzroke. Dočim srbske družbe razpolagajo z mnogo gotovine, imajo precej dolžnikov, a manj naložb v nepremičninah, strojih, surovinah in blagu na zalogah ter so manj zadolžene, dotlej je pri hrv. družbah vse obratno. Te imajo malo gotovine, malo dolžnikov, mnogo naložb v nepremičninah, strojih, surovinah in blagu na zalogi ter so zelo 1 zadolžene. Zato je tudi prvim bolj v interesu, da kurz dinarja ne pada, temveč se celo viša, dočim drugi želijo, da pada, ker bodo s tem porasle cene nepremičninam, surovinam, strojem in blagu in bodo mogli z lahkoto odplačati svoje dolgove. Tudi v tem pogledu hrv. vodilni krogi še niso dovolj dosegli. Etatizacija Nar. banke, ki jo zahtevajo danes, pa naj bi z enim udarcem rešila vse te probleme. V vodstvo banke naj bi prišli predstavniki vseh krajev in ti bi vodili kreditno, devizno politiko za prečanski kapital bolj »pravično«. Čisti dobiček bi spravljala le država, kar bi pomenilo olajšanje bremen za vse vodilno gospodarstvo. Država bi pa lahko poleg tega še izkoristila zlato podlago banke za finansiranje javnih del (predlog Mariča), uvoz surovin (predlog zagrebške borze), kar bi na eni strani zmanjšalo tovrstne dajatve velepodjetij, a z druge strani privedlo do tako zaželene inflacije. To zadnje ugotavlja tudi »Vreme«, ki seveda polemizira proti inflacionistični politiki. To je torej stvarna vsebina predloga o etatizaciji Narodne banke. * Predvsem moramo ugotoviti, da je politika podpiranja in favoriziranja ekonomsko najmočnejših slojev, a zapostavljanja ekonomsko šibkejših, ki jo je vodila vse doslej Nar. banka, škodljiva. To velja, kar tiče njene emisijske oz. valutne politike dviganja in zniževanja dinarja v korist prvih in na škodo drugih, kakor njene kreditne in devizne politike zalaganja prvih s cenenimi krediti in dovoljrio količino deviz, a izkoriščanja drugih z dražjimi krediti in zapostavljanjem pri podeljevanju kreditov in deviz. Nadalje_ se tudi ni mogoče strinjati z bančno politiko napram nesrbskim narodom, kajti taka politika pomeni izkoriščevanje in zapostavljanje enih na račun drugih. Ravno tako je škodljiv način izrednih kreditov držav^ ker vodi stvarno v inflacijo z njenimi strašnimi posledicami za široke plasti naroda. Končno je še ugotoviti, da je tudi dividendna politika, ki omogoča delničarjem, da spravljajo velike dobičke, nasprotna interesom naroda. Vse to bi bilo potrebno spremeniti in sicer temeljito, če bi se res hotelo nekaj storiti v interesu naroda. Seveda pa pot, ki jo predlagajo prečanski gospodarski krogi, ne bi ljudstvu koristila, ker bi ne iz-premenila sedanje bančne politike. Ljudstvu pa ne bi nič koristilo, če bi se le povečalo število favorizirancev na ljudski račun. Tudi pot inflacije, ki jo zastopajo ti krogi, ni priporočljiva. Zatorej bi bilo pravilnejše: niti ostati pri starem, niti izvesti etatizacije, kot jo predlagajo prečanski gospodarski krogi, temveč nacionalizirati Narodno banko in dati narodu možnost, da sam odloča o njeni politiki, a ne razni eksponenti velepodjetij. Ta pot bi bila edina v interesu naroda, a niti Tihomir Panič, ki brani staro stanje, niti Rudolf Bičanič, ki zahteva etatizacijo, ne delata v skladu z interesi naroda, pa naj se g. Bičanič še tako sklicuje na to, da govori v imenu 16 milijonov, a Tihomir Panič še ta* ko dokazuje, da brani obče interese. Te misli smo iznesli sedaj, ko se razprav-* lja vprašanje o reformah v zvezi z Narodni banko. ~ Razni načini ureditve narodnega gospodarstva Ini. Josip Teržan Dnevni časopisi so polni ugibanja, 'kakšni bodo ukrepi vlade na polju narodnega gospodarstva. Znane so nam že razne izjave ministrov in politikov glede refonn, 'ki se pripravljajo. Zato je potrebno, da so si široki narodni sloji in javnost na jasnem glede osnovnih načel, po katerih je urejeno narodno gospodarstvo, (nacionalna ekonomija) v posameznih državah, ki so sedaj vodilne v Evropi. Prvi način ureditve narodnega gospodarstva bodi omenjeno »svobodno gospodarstvo«, ki je pred svetovno vojno vladalo vsepovsod na svetu, v vseh državah. Po svetovni vojni so se dogodile korenite ■spremembe v načinu narodnega gospodarstva v posameznih evropskih državah: v Rusiji, nato v Italiji, kasneje v Nemčiji. Do pred letom dni sta Francija in Anglija še bili predstavnici tako zvanega svobodnega gospodarstva. To je svobodno, privatno-ipodjetniško in trgovsko gospodarstvo. Glavni znaki tega načina ureditve narodnega gospodarstva v državi so: privatna lastnina premičnih in nepremičnih kap it alov, svobodno gospo’darsko delovanje v obliki privatnih podjetij, za-popadeno v tem tudi privatno gospodarstvo nad rudniki, premogovniki, industrijo, trgovino in kreditnim gospodarstvom, izvzem&l železnic, ki so državne. V vseh naštetih gospodarskih panogah prevladuje privatno-kapitalistično delovanje, v katero se država, ah sploh ne vmešava ali pa samo v zeilo omejenem obsegu. Drugi način ureditve narodnega gospodarstva je »■dirigirano gospodarstvo«. Pri tem načinu gospodarstva se priznava sicer privatna lastnina, kot v »svobodnem gospodarstvu«, privatna gospodarska iniciativa in delovanje (podjetništvo), je pa vse pod strogim nadzorstvom državne oblasti, ki dirigira celokupno narodno gospodarstvo v interesu narodne skupnosti in celote. Državna oblast stremi potom omejitve svobode privatne lastnine in pri- vatne kapitalistične dejavnosti ublažiti stanovsko borbo, ki v svobodnem gospodarstvu deluje razkrajajoče na gospodarsko in družabno življenje. Z dirigiranjem (uravnavanjem) narodnega gospodarstva s strani državne oblasti se ublažuje tudi borba med delom in kapitalom. Na njeno mesto stopa načelo solidarnosti in sodelovanja vsega naroda. Dirigirano gospodarstvo pa je lahko popolno (totalitarno) ali samo delno. Delno dirigirano gospodarstvo je zopet lahko širše Ozir. ožje, v svojem načinu ureditve narodnega gospodarstva v državi. To se ravna po večjem ali manjšem mešanju in nadzorstvu državne oblasti nad narodnim gospodarstvom. Dirigirano gospodarstvo uravnava (predvsem v državi proizvodna sredstva in sile (kmetijska proizvodnja, proizvodnja industrijskih surovin, promet, trgovina, kredit, denarništvo) ter skuša izravnati ekonomske in socialne krivice (razdelite^ dobrin in dohodkov)—egalitarno načeto. če se omenjena regulacija narodnega gospodarstva uravnava načrtno, po potrebah in nujnosti narodnega gospodarstva posameznega naroda in države in če se stavljene naloge želi izvršiti v gotovem, naprej določenem času, potem imenujemo to plansko ali načrtno gospodarstvo, (pet-, šlitri—, enoletke). Vsako dirigirano gospodarstvo mora biti obenem načrtno gospodarstvo, če želi imeti uspeh! Da se dirigirano ozir. načrtno gospodar stvo lahko izvaja, je potreben zato poseben organ, potoni katerega se narodno gospodarstvo dirigira in planira. Ta organ je lahko popolnoma birokratski ali pa .korporativen, to je, sestavljen iz predstavnikov stanov, gospodarstva in državne oblasti. Narodno gospodarstvo, ki se dirigira in načrtno upravlja potom korporativnega organa, imenujemo korporativni Novice Anketa za pomoč tekstilnemu delavstvu -akor smo že poročali, je bila na banski upravi anketa, ld je razpravljala o položaju tekstilnega delavstva na podlagi poročila, ld ga je podala Delavska zbornica. Kako je to delavstvo že od dosedanjih redukcij zdecimirano, to pokazuje tudi statistika OUZD, po kateri je število zavarovancev v primeri z lanskim letom padlo v letošnjem januarju za 434, v februarju za 528, v marcu za 524, v aprilu za 320, v maju za 338, v juniju za 665 in v juliju za 1041. V avgustu je število zavarovanih tekstilnih delavcev še nadalje padlo tako, da ho znašala razlika proti lanskemu letu okoli 1500 oseb. Na Kranjskem je doslej omejilo svoj obrat 18, na Štajerskem 20 tovarn, a redukcije se izvršujejo še nadalje, in vedno več delavskih družin pada v bedo. V raznih predlogih za nujno odpomoč zahteva Delavska zbornica, naj odločujoči činitelji ukrenejo vse, da se pospeši nabava potrebnih surovin. Urad za razdelitev bombažnega prediva naj bi v prvi vrsti upošteval tekstilne in prcdilniške tovarne v Sloveniji, zlasti v obmejnih krajih. Islo-tako naj se upošteva Slovenija pri dodelitvi vojaških dobav. Vsem z redukcijami prizadetim delavcem in delavkam naj se d:i enkratna Izredna denarna podpora in sicer samskim oziroma poročenim brez otrok v višini vsaj 14 dnevne mezde, poročenim z družinami pa v višini štiritedenske mezde. Nadalje naj se za čas delne redukcije prizna samskim in poročenim brez otrok 50%, z družinami tckslilna in predilniška podjetja pač lahko prenesejo, saj imajo za seboj več let po 75 % izgubljenega zaslužka. To breino dobre konjunkture, v katerih so imela vi- soke dobičke, za katere se imajo nemalo zahvaliti pridnosti in sposobnosti zaposlenega delavstva, ki sc je pri tem moralo zadovoljevati z nizkimi mezdami. Nujna je tudi ustanovitev posebnega sklada za izredne podpore od redukcij prizadetemu delavsLvu tekstilne industrije, ki naj se razširi kasneje na vso industrijo v Sloveniji. Pravila tega sklada, kateremu naj bo zajamčena popolna avtonomija, naj sestavi poseben odbor iz vrst delodajalcev ni delojemalcev. Tudi vse javne ustanove morajo priti prizadetemu delavstvu na pomoč z denarnimi podporami. Bednostni sklad pri banski upravi, od katerega industrijsko delavstvo doslej ni imelo nobenih koristi, naj v sedanji krizi votira v ta namen večjo vsoto, enako naj pomagajo prizadete občine in javna borza dela. Ce||« Celje je slovesno proslavilo kraljev rojstni dan Kakor vedno, je naše mesto tudi ietos najslovesneje proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Mesto se je že na predvečer odelo v državne zastave. Zvečer so zagoreli kresovi na Starem gradu, Hribu sv. Jožefa in Golovcu. Umetni ogenj in grmenje topičev je dvigalo slavnostno razpoloženje. Sokolstvo je imelo zbor pri telovadnici mestne ljudske šole. Zbora se je udeležilo nad 300 sokolskih pripadnikov. Fantovski odsek je priredil slavnostno akademijo v mestnem gledališču. Zjutraj so bile v cerkvah vseh veroizpovedi svečane službe božje, ki so jim prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, društev in korporacij ter mnogošte- vilno občinstvo. Zlasti opatijska cerkev je bila nabito polna občinstva. Pred opatijsko in pravoslavno cerkvijo je bila postrojena častna četa s polkovno zastavo in godbo. Vršile so se tudi šolske maše in proslave na šolah. Od 11. do 12. predpoldne je bil pred kolodvorom promenadni kon-nih ulicah vojaška baklada, nato pa nih ulicah vojaška bakljada, nato pa družabni večer v Oficirskem domu. Pročelje mestnega poglavarstva je bilo oba večera slavnostno razsvetljeno, mnogi trgovci so svoje izložbe okrasili s sliko kralja Petra. Delo je povsod ves dan počivalo. V Ljubljano je odšlo k odkritju spoftienika kralju Aleksandru nad 500 Celjanov. DRUGA REALNA GIMNAZIJA V CELJU Kakor poročajo, je s kraljevim ukazom ustanovljena v Celju za novo šolsko leto 1940-41 popolna 11. drž. realna gimnazija. Pouk učencev dveh realnih gimnazij in še klasične gimnazije v treh vzporednih razredih bo v istem polop-ju, ki je bilo zgrajeno pred 20 leti za 300 dijakov, letos pa jih bo okrog 1400. Kako bodo uredili pouk, še ni znano. Sedaj je pereča rešitev gradnje novega gimnazijskega posfopja. UBOJ V GORNJIH ŽRECAH 30 letnega hlapca Janeza Benedejčiča iz Zg. Žreč je v Grundnerjevi gostilni iz neznanega vzroka zabodel z nožem neki neznanec v trebuh, prša in levo roko. Benedejčiča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer jevsled dobljenih poškodb umrl. LAŠKO V bližini Šuhlove gostilne je zdrknil po strmini ob Savinji osebni avto nekega Zagrebčana. Odpovedalo je krmilo. Vozač je dobil lažje poškodbe, tudi avlo je nekoliko poškodovan. — Umrl je na Podvinu 25 letni krojaški pomočnik Anton Vodišek. — Občni zbor Zveze združenj gostilniških obrli dravske banovine bo 11. in 12. t. m. v Laškem. darski sistem. Korporativni sistem je vpeljal Mussolini v Italiji. To je fašizem. Totalitarni, dirigirani, načrtni gospodarski sistem je vpeljal Hitler v Nemčiji; to je nacionalni socializem. če se pa v totalitarnem, dirigiranem načrtnem gospodarskem sistemu ukine privatna lastnina in privatno podjetništvo v glavnih gospodarskih panogah in vse to postane državna last in last naroda kot celote, dobimo kolektivno gospodarstvo, kot je vplejano v današnji Rusiji-SSSR. Razliika med opisanimi tremi gospodarskimi sistemi obstaja v jedru samo v svobodi in privatni lastnini. Fašističen in nacionalsocialističen sistem se razlikujeta od svobodnega gospodarskega sistema v enem, da gospodarstvo ni svobodno, temveč vezano na državno oblast. Kolektivno gospodarstvo pa se razlikuje od svobodnega v dvojem, to je, da ni svobodno in da ne obstaja privatna lastnina in dejavnost, ki v fašističnem in nacionalsocialističnem še obstaja. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Franc Premšak, Cankarjeva cesta 6. c Nočno lekarniško službo ima od 7. do 13. septembra dvorna lekarna „Pri Mariji Pomagajna Glavnem trgu. c Žetev smrti. Umrla je na Cesti na grad št. 11 žena upok. železničarja Kolar Frančiška. stara 66 let. — V bolnišnici pa so umrli: 70letni preužitkar Franc Predovnik iz Smartna ob Paki, 50 letni dninar Ivan Vodeb iz Medloga pri Celju in 32 letna žena elektrikarja Zupanc Amalija iz Lokrovca pri Celju. c Kronika nesreč, 16 letni hlapec Viktor Kobal iz St Pavla pri Preboldu je vozil gramoz. Kolo voza mu je šlo preko stopala leve noge in mu jo težko poškodovalo. 50 letna obiralka hmelja VUjemina Stinglin iz Klanjca ob Sotli je padla s senika in se potolkla po glavi in rokah. c Nevarnega vlomilca 23 letnega Albina Jevšjaka iz Rudnika pri Ljubljani so prijeli v Gotovljah pri 2alcu, ko je ravno vlomil v hišo posestnika Vaša. Bil je izročen celjskemu okrožnemu sodišču. c 60.000 din škode je napravila zadnja povodenj samo v Vojniku in okolici. c Kolodvorsko restavracijo v Celju je prevzel Slovenec g.. Silvester Krelj iz Škofje Loke. c Katastrsko upravo so dobili v Gornjem gradu. c Iz Glasbene Matica. Letos bo uveden poseben tečaj, kjer bo dana možnost, da se revni gojenci udeležijo temeljitega pouka proti neznatni šolnini- Več o tem se izve pri ravnateljstvu na Slomškovem trgu 10/1. — Kakor vsa prejšnja leta, bo tudi letos imel orkester svoje redne vaje, da nadaljuje uspešno započeto skupno delo z orkestrom tukajšnje vojaške godbe. Vsi člani, ki so sodelovali pri I. simfoničnem koncertu so vljudno vabljeni, da še dalje sodelujejo pri pripravah za II. simfonični koncert. Pričetek vaj bo še posebej objavljen. c Celjsko pevsko društvo prične z rednim delom prihodnji teden. Prva pevska " ’ bo c 60 letnico je obhajal v sredo inž. g. Kornelij Ferjančič, direktor rudarske šote v Celju. Žrebanje loterije LKB v Celju bo 'utri. Segajte po srečkah, ki se dobijo po din komad. c Sokolsko društvo Celje matica. NačeL ništvo poroča, da prične redna telovadba vseh oddelkov v ponedeljek, 16. sept. po dosedanjem urniku. Vpisovanje je vsak torek in petek od 15. do 18. za vse oddelke, izvzemši članstva, in bo zaključeno 15. oktobra. Brate in sestre, obvezne za obisk telovadbe, pozivamo, da se redno in točno udeležujejo telovadbe in privedejo s seboj še nove. Starše vabimo, da napotijo svojo deco y telovadnico, priporočamo našim tsgovcem in mojstrom, da omogočijo svojim vajencem obisk sokolske telovadbe. c Darilo. Po bratu Dragu Sircu je tovarna Polzela darovala socialnemu skladu Matka Šmida pri Sokolskem društvu Celje 500 din in enak znesek socialnemu odseku starejših sester v Celju, skupaj 1000 din. Narodni plesi — ljudski plesi! Poleg narodnih pesmi, so narodni plesi najpomembnejši kulturni proizvod slovenskega ljudstva. Res, da je že precej časa, odkar je bil slovenski kmet edini kulturni ustvarjalec in oblikovalec slovenske vaja bo v petek 13 .t. m. Pevske vaje bodo ob torkih za moški* zbor, ob sredah za ženski zbor in ob petkih za mešani zbor. Pri prvih vajah se bodo sprejemali tudi novi pevci. c Sokol Coljo I. ima redno telovadbo in sicer: moška deca v torek in petek od 17.-—18., ženska . deca v ponedeljek in če-torek in petek od 20.-21.30, članice v po-iu soboto od 20.—21.30, ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek od 19.20,, člani v torek in petek od 20,—21.30, članice v ponedeljek in četrtek od 20.~2l.30. Vpisovanje članstva bo do 15. oktobra. c Gojitev oljaric. Jutri ob 9. dopoldne bo v gostilni Fazarinc na Ostrožnem, po poldne ob 17. pa v Košnici pri posestniku Šlandru važen sestanek kmetovalcev s predavanjem o gojenju bilk oljaric. Mestno poglavarstvo vabi kmetovalce, da se *e. stanka v čim večjem številu udeleže. c Umrl jc v Kozjem posestnik in bivši trgovec Jožef Druškovič. c Prvenstveno nogometno tekmo igra i jutri popoldne SK Celje z Atletiki. ZDRAVILIŠČE llllll!Hllllllllllllilltlll!lll!l!lllllltilllllt1l!III|ll!llllllllllliI Uspešno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. Znižane pavialna cona Zahtevajte prospekte! motno, da smo že toliko kulturnih vrednot proizvodov tiste dobe, pozabili. Med že skoraj popolnoma pozabljene kulturne vrednote slovenskega ljudstva, moramo šteti tudi narodne plese. Le še malo kje so se ohranili in še ti so že več ali manj popačeni z novejšimi tujimi plesi, v narodnostno obmejnih krajih pa z drugimi narodnimi plesi. Pravih narodnih plesov, ki so jih plesali v veselju naši pradedje pred stoletji že ni skoraj nikjer več. Le Belo Krajino moremo šteti med tiste slovenske pokrajine, kjer so ohrar njeni pravi narodni plesi. Najrazličnejša belokranjska kola so se nam obranila nepokvarjena do danes. V njih je ostala še vsa globina vesele slovanske m slovenske duše. Prav zaradi tega morajo biti nam še toliko dražji. Prizadevanje onih, ki jih zbirajo in rešujejo pozabljenja, mora podpreti ves slovenski narod. Ne smemo dopustiti, da bi se ohranjeni narodni plesi pozabili. Na najrazličnejših prireditvah in proslavah, mora biti na sporedu narodni ples; in če bo prav zaplesan, kar je sveta dolžnost prirediteljev, aa zato poskrbe, bo gotovo uspel. Plesati narodne plese naj bo dolžnost vseh Slovencev. Ker jih večina ne zna več, se jih mora naučiti. Ce imamo čas za učenje tujih modernih plesov, ga moramo imeti tudi za naše domače narodne plese. Narodni pleti morajo biti ljudski plesi! Saj je v njih toliko duhovnega bogastva In moči, da to tudi zaslužijo! Josip Udovič V nedeljo, 8. septembra bo v Metliki velik festival narodnih plesov. Tudi severna Slovenija je dolžna, da se udeleži tega narodnega slavja. Vožnja z vlakom kulture, je vendar za nas Slovence sra- je četrtinska. P-ia proti jetiki odgovarjajoč protituberkulozni dispanzer. Za vidne likovne ali drugačne spomenike ne zmoremo dovolj denarja. Potrebe zahtevajo, da postavljamo spomenike onim, ki smo lih spoštovali to cenili, y takšni obliki, da bodo koristiti najpreje ljudstvu, potrebnim! Menlnto, da je takšen način počastitve velikih ljudi najbolj mogočen, najbolj socialen in najlepši. Brez dvoma so protituberkulozni lip v Ptuju v ta namen nujno potrebna denarna in materialna sredstva v največji meri. Ko sporočamo širokemu slovenskemu krogu naš namen, združujemo obenem z njim najbolj iskreno prošnjo, da nam vsi, ki imajo denarna in materialna sredstva na razpolago, pomagajo po svojih močeh v najvišji meri pri našem delu. Vse prispevke sprejema protituberkulozna liga v Ptuju. — Krajevna protituberkulozna liga v Ptuju. PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE Naše mesto je slovesno proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Raz vseh hiš so že na predvečer zavihrale državne zastave. Trgovci so svoje izložbe okrasili s kraljevimi slikami in jih osvetlili. Ob 9-uri zjutraj sc je vršila v mestni cerkvi slavnostna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, korporacij in društev. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa vojakov. p Na živinskem sejmu 3 sept. je bilo prodanih od 104 volov 36 po 6—8 din: od 340 krav 185 po 4-6’50 din; od 31 bikov 15 po 5-7 din; od 61 telic 28 po 5'25—7 din, od 29 juncev ni bi! noben prodan; od 5 telet 2 po 6—7'50 din; od 159 konj 28 od 740—5000 din in od 21 žrebet 8 od 1000-2500 din. V sredo 4 sept. so prodajali debele svinje po 1150 do 12 din in pršutarje od 10—11 din. p Obležala Je na cesti. Mihelič Anica, pos. iz Zlatoličja na Dr. polju se je peljala s kolesom po cesti Ptuj—Maribor. Nedaleč od doma se ie zgrudila s. kolesa. Rešilni avto iz Ptufa jo je nezavestno prepeljal v ptujsko bolnišnico. K sreči ni zadobila težjih poškodb. p Za koliko so se dvignile cene glav* nim življenjskim potrebščinam. Od 1. sept. lanskega leta se je v Ptuju podražil kruh za 50 odst, meso 45 odstj, moka nad 100 odst, mast 35 odsi^, olje nad 100 odst., riž nad 100 odst, milo 25 odst. in drva nad 100 odst. Obleka in obutev pa za 30 odst. p Nesreča radi pika čebel. V SpuMji rl Ptuju se Je pripetila nenavadna ne-* reča radi pika čebel. Na vprožene konj^ pos. Samperla iz Spublje se je vsul roj čebel, ki so pričele neusmiljeno pikati konje. Priskočil je voznik, da poreže jermen jc. Razdražene čebele so tako hudo opikale konje in voznika, da so se rešili šele po zdravniški negi. pri Ptuju sreča radi pika Maribor Svečana proslava kraljevega rojstnega dne Ze na predvečer kraljevega rojstnega dne je bilo vse mesto okrašeno z državnimi trobojnicami. Svečano razpoloženje se je -kazalo tudi na ulicah in v lokalih, kjer je bilo zelo živahno. Mnoge izložbe so bile okusno dekorirane s kraljevo sli-, ko in državno trobojnico, zelenjem ter cvetjem . Včeraj dopoldne so bile v vseh mariborskih cerkvah vseh veroizpovedi slovesne službe božje. Službi božji v tukajšnji stolnici so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti,, društev in korporacij. Zelo številno so bili zastopani aktivni in rezervni častniki s svo- jimi predstojniki. Po službi božji so se zastopniki vpisali v spominsko knjigo na okrajnem načelstvu, kjer sta načelnika sprejemala čestitke k rojstnemu dnevu našega mladega kralja. Mariborsko in obmejno sokolstvo se je zbralo v Sokolskem domu, kjer je bila svečana proslava. Tudi zavedno občinstvo je prisostvovalo navdušenim manifestacijam. Bili so zastopani vsi mariborski uradi in vojaštvo z mestnim poveljnikom generalom P a raco m na čelu. Predsednik meddruštvenega odbora prof. S t r u n a je v uvodnem govoru poudaril pomen proslave, nakar je pro- svetar D o j č i n o v ič prečital poslanico SKJ. Najsevernejša sokolska edinica je poslala mlademu kralju pismene čestitke, kar so navzoči z navdušenim odobravanjem sprejeli na znanje. S slavnostnega zborovanja so odposlali brzojavne čestitke. Po raznih posrečenih deklamacijah so zapeli pevci »Jadran-Nanosa« več slavnostnih pesmi, nato pa je župni referent za Petrovo petletko orisal uspešno delo obmejnih sokolskih edinic. Proslavo je zaključila vseslovanska himna »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Razpis gledališkega abonmaja Uprava Narodnega gledališča v Mari' boru razpisuje za sezono 1940-1 abonma na 22 predstav (14 dramskih in 7 glasbenih ter en koncert). Abonenti uživajo v razmerju proti dnevnim cenam velik popust ter plačujejo svoj abonma v osmih •■MaaHMBHHHMIMHHniiraMI I 'V—iar. -»!•*' SLIKE - VAHTAR - TVRSEVA 7 zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene abonmaju: osem obrokov a din 47, 33, 27, 17 (za uradnike 39, 28, 24, 12) za ložne sedeže; po din 42, 33, 27, (36, 28, 25) za par-terne sedeže; po din 42, 33, 25, 20 (36, 28, 21. 16) za balkonske sedeže; po din 21, 17, 12, (17, 12, 8) za galerijske sedeže. Na razpolago pa so tudi bloki, ki so nekoliko dražji od navadnega abonmaja, pa zato omogočajo obisk poljubnih 15 dramskih in 7 glasbenih večerov. Le predstave, ki so na lepakih označene z »Izven«, ne veljajo za bloke. Abonma je veljaven le za imenovano osebo in se med sezono ne more odpovedati. Prijave sprejema gledališka blagajna, OKVIRI - VAHTAR - TYRSEVA 7 ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih od 10. do pol 13. ure) do sobote, 21. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do sobote, 14. septembra. Repertoarni načrt bo objavljen prihodnje dni. Praznik jadralnih letalcev Jadralno letalska skupina Maribor 1. „Mejaš“ priredi v nedeljo, 8. 1. m., ob 15. na letališču Tezno krsl svojih novih jadralnih .letal. Krščena bodo letala „Mejaš“ tipa Komar bys (poljska konstrukcija), „Miha“ lipa Gru-nau Baby 11-a, dalje „Sraka“ prototip jugoslovanske konstrukcije, konstruirala ing., aer. Šoštarič Ivo in cand. ing. Humek Vojko in končno „Muha“ tipa „Metla!‘ konstrukcija cand. ing. Humek Vojko. Botrstvo so prijazno sprejele gospe llutterjeva, Leiiardova in Pintarjeva ter gospod Maslek. Kakor je razvidno krsti najstarejša mariborska letalska edinica kar dve letali, ki sta bili konstruirani iz vrst njenih članov. To dejstvo mora- mo smatrati kot lep uspeh in pričakujemo, da bo mariborska javnost znala s svojim obiskom na Teznu pokazati, kako ceni stremljenja našiji domačih jadralnih lctalcev. Jadralno letalska skupina Maribor 1. „Mejaš“, ki je prva edinica te vrste v državi in ki je s svojimi uspehi znana daleč preko meja mariborskih je navezana s financielne strani v glavnem nase. Njeno uspešno delovanje zavisi od razumevanja mariborskega občinstva, ki jo z majhnimi denarnimi prispevki lahko podpre še k mnogo lepšim uspehom. Mariborčani, izkažite sc ob nabiralni akciji jadralno letalske skupine v nedeljo predpoldne in pri krstu njenih letal popoldne! PRODAJA BELEGA KRUHA PREPOVEDANA Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru sporoča, da je od ponedeljka daje vsako nočno delo prepovedano. Prepovedana je tudi prodaja belega kruha. notni kruh se sme prodajati samo en dan star. Drobno pecivo iz bele moke ostane še naprej v prodaji. Stane komad 1 din. Enotni kruh se bo prodajal v komadih v teži 54.5 dkg po din 3, štruce in hlebi v teži 109 dkg po din 6. Razlika teži pri svežem kruhu sme /.našati največ 3%, pri starem 5%. Jedilni pribor S* N. ilgerjeir sfn. Gosposka ulica 15 IZLET SOKOLOV-KOLESARJEV V ŠT. 1LJ Na koncert narodnih pesmi in zabavo, ?i jih priredi Sokol v Št. liju v nedeljo S. sept. pohitimo s kolesi. Zbor je ob 13.30 uri pred Sokolskim domom, od' (oder je skupen odhod. Vabimo vse sestre in brate kolesarje, da se udeleže tega izleta na našo mejo! Zdravo! Miloš Oset srečuje Abrahama Sredi največjih skrbi in dela okoli problema preskrbe živil bo praznoval v ponedeljek mariborski veletrgovec in predsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor g. Miloš Oset 501efnico življenja. Ker je njegovo ime tako tesno povezano z gospodarskim življenjem našega mesta, je prav da ob njegovem pomembnem živ lijenjskem mejniku obudimo spomin na ogromno delo, ki ga je mpravil slavljenec na gospodarskem in narodnostnem polju. Kot rojak prijazne vasice Sv. Jurij ob j. ž se je g. Oset učil trgovinske stroke v Celju in Ljubljani, bil je trgovski sotrudnik v Ljubljani in Ptuju dokler se ni osamosvojil kot samostojen trgovec na Muti v Dravski dolini. V ta narodnostno ogroženi kraj ga je poslala po prevratu leta 1919 CMD .kot slovenskega trgovca. Na Muti je bil slavljenec tudi gerent. Leta 1930 se vzel veletvrdko M. Zieglerter tako spremenil trgovino v slovensko pojeije. Njegovo ogromno gospodarsko delo se izraža v tem, če omenimo, da je v upravi Posojilnice Narodni dom, član nadzornega odbora Ljubljanske kreditne banke, cenzor Narodne banke, član reklamacijskega odbora, član protidraginjskega odbora častni sodnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču, zlasti pa predsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor, kjer deluje že drugo troletje. Na tem položaju je g Oset združil vse trgovce v eno samo harmonično družino, ki dela v korist vedno lepšega trgovinskega razvoja v Mariboru in v korist svojih odjemalcev. Mnogo je koristil narodni trgovini v Mariboru in okolici, kjer je marsikateremu začetniku pomagal na noge z brezplačnimi krediti Posebno pa je omeniti, da se je slavljen cu Jtahvallti, da ni v Mariboru še večjega pomanjkanja blaga v sedanjih časih splošne nervoznosti, kajti neprestano se trudi da dobi najpotrebnejše potom svojih po znanstev in dragocenih zvez med poslovnim svetom. Svoje blago tudi vedno ob j e ki iv no in pravično razdeli med maribor ske in okoliške trgovce. Ob zaključku naj omenimo še slavljenčevo narodnostno delo. Je član uprave CMD v Ljubljani, katere se pogosto spomni z izdatnimi prispevki. Kot član vseh narodnih in kulturnih društev v Mariboru je nepogrešljiv javni delavec. Njegov socialni čut pa bi najboljše dokazali številni visokošolci in revni dijaki, za katere ima vedno radodarne roke. Razstava karikatur Jutri, v nedeljo 8. t. m., bo v Beli dvorani Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti ob 10.30 otvorjena razstava karikatur znanih mariborskih osebnosti, ki m- mm lili* sssssss m Srebrno poroko bo slavil jutri po-stajenačelnik postaje Maribor-Studenci g. Konrad Merc. Njegova ljubezniva soproga gospa Berta mu je poklonila dva sina, ki sta Triu v ponos ob 25 letnici srečnega zakona. m Nočna lekarniška služba: od 7. do vključno 13. t. m. lekarna pri Sv. Avehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. ni Za dograditev počitniškega doma na Pohorju so darovali Akademski podporni zadrugi v Mariboru: Posojilnica Narodni dom, Maribor, din 2000’—, Tovarna Zug-mayer in Gruber Slov. Bistrica, din 1000, Tvornica za dušik, Ruše, din 100, tv. E. Pogačnik, Brezno, din 50, dr. Fr. Lipold, Maribor, din 50. jih je narisal g. Remigij Bratuž tako izredno posrečeno, da bodo nedvomno vzbudile zanimanje. Bratuževe karikature daleč presegajo vse druge, kar smo jih doslej videli v Mariboru, posebno po izredno pogodeni podobnosti ter temeljni karakteristiki karikirancev. Precej nad sto znanih Mariborčanov in Mariborčank bo zastopanih v karikaturah ka rikaturista, ki, dasi je po poklicu glasbenik, odlično obvlada to risarsko tehniko, za katero je potrebna posebna nadarjenost. Prepričani smo, da bo jutri otvorjena razstava vzbudila v javnosti tisto zanimanje, ki jo v polni meri zasluži. SLIKE ZA LEGITIMACIJE, foto JAPELJ, Gosposka 18/1. ______________ * Občina Studenci pri Mariboru razpisu, je službeni mesti občinskega redaria-slu-ge in občinskega boletnega uslužbenca^. Prošnje kolkovane z 10'-— din državnega kolka naj vložijo v občinski pisarni do 15. sept. t. 1„ kjer se dol>e tudi. nadaljnje informacije. Uprava občine Studenci pri Mariboru. • Reflcktantom za sprejem v trgovsko akademijo, ki so bili odklonjeni, sc lahko, želja izpolni, če se vpišejo na privatno dvorazredno trgovsko šolo v Mur. Soboti, ki ima pravioo javnosti. Po završnem izpitu morejo napravili diferencialni izpit in nato prestopih avtomatično v tretji letnik akademije. Prijavite se takoj osebno ravnateljstvu te šole, ker je prostih le še nekoliko mest, da ne bo prepozno; reden pouk sc začne na šoli že 10. septembra. DR. KART1N Maribor, Jurčičeva 4 (tel. 29-59) zopet redno ordinira. 620 je naselil v Mariboru, kjer je kmalu pre-ci 11. m Vpisovanje v Sole GIa*h?ne Malice je dnevno od 10. do 12. iu od 15. do 10*. v novih šolskih prostorih v Kopaliiki uli- * Pri odhodu iz Maribora, kjer sem imel innogo znancev in prijateljev, se pri tej priliki od njih poslavljam in jim želim vso srečo! Profesor Labe Vučetič-Meneginov. 619 * Specialist za ženske bolezni in porodni itvo med. univ. dr. Fran Toplak zopet redno ordinira od 9.—11. in od pol 16. do pol 17. ure. Glavni trg 18, tel. 27-32. 623 * Dr. Lutman ne ordinira od 23. t. m. * Mali harmonikarji — vpisovanje začetni kov. Novinci se sprejemajo v prvi deški meščanski šoli, Krekova 1 -II od 1. do 15. septembra. Prijave sprejema nastavnik g. Šušteršič vsak popoldan med 3. in 5. uro. _TORTRETNE>OTJoWAFijE,ifoto JAPELJ, Gosposka 18/1. * Tečaji ruskega jezika, začetni in nadaljevalni. Začetek s 15. septembrom. Prijave: v knjižnici Ruske Matice ob sobotah od 19 do 21. ure, Sodna ul. 9/1H, v prostorih Narod ne strokovne zveze, ali pri prof. Sokolovu ' klas. gimnaziji. 621 Zobozdravnik, Specialist za ustne in zobne bolezni 9 Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16/II., prireja za s\roie učence posebno Dvoletno Irgovsko šolo ter razne druge tečaje, poleg lega pa uči tudi poedine trgovske predmete (stenografijo, knjigovodstvo itd.) ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itcl.). Pouk se vrši z dopisovanjem in je zato individualen ter uspešen. Vpiše se lahko vsakdo. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno, * Gostilničarje in slavno občinstvo s« obvešča, da se dobiva specialno tenin® Laško pivo za isto ceno kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničarske pivovar* ne d. d. Laško, hotel „OreI“, Maribor. * POZOR! Specialno temno Laško pivo po isti ceni kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničarske privovarne d. d., Laško, hotel „Orelw, Maribor. Odbor. Kino • Grajski kino. Danes izbrani film „L juri je iz varieteja" zadnji film z znamenito La Jano, Attila Horbiger in Hans Moser. Pride: „Gul baba“. • Union kino. Vojni dogodki 1939/40 „Od Danziga do Pariza'*, filmska reportaža zadnjih vojnih dogodkov, posnetih iz prvih in najopasnejših položajev. • Esplanade kino. Vojni dogodki 1939/40 „Od Danziga do Parlza“, filmska reportaža zadnjih vojnih dogodkov, posnetih iz prvih in najopasnejših položajev. • Zvočni kino Pobrežje 7. in 8. velefilm „Manež“ sept Državna razr. loterija DIN 100.000.— 21093 DIN 80.000.— 3556 DIN 60.000.— 71425 DIN 50.000.— 36146 DIN 40.000.— 44615 DIN 30.000.— 81938 DIN 20.000.— 3971 50584 86297 DIN 16.000.— 28261 DIN 12.000.— 7304 84392 DIN 10.000.— 14656 18501 53644 68715 80275 81773 90374 DIN 8.000.— 14385 18447 24256 57683 58109 59844 89678 95291 97796 DIN 6.000.— 1551 12341 12820 15977 19763 22952 31241 53077 53798 58022 60588 62397 65537 65562 69399 74292 74720 94068 DIN 5.000,— 27131 33089 35340 41385 53440 64350 62117 65739 69069 70711 72679 76135 96917 DIN 4.000.— 2069 6975 7715 10149 12079 13137 16720 17991 24845 25510 31899 37116 37257 44056 46871 47934 52384 61883 76787 76970 85964 87999 89024 96855 97976 Bančna poslovalnica REZJAK, Maribor, Gosposka ulica 2S (tcL 20-97) Prirodopisna kramljanja v živalskem sveta Dr. Stanko Bevk / V živalstvu razlikujemo glede prehrane rastlinojedce, mesojedce in vsejedce Glede prehrane razločujemo v živalstvu rastlinojedce, mesojedce in vsejedce. V prvo skupino spadajo živali, ki uživajo za hrano rastline, v drugo živali, kr se hranijo z drugimi živalmi, v tretjo pa tiste, ki jedo oboje. V okviru teh skupin imamo še skupino izbirčnih živali, specialistov, ki se lotijo le posebnih rastlin ali živali (monophaga), odnosno samo določenih skupin (oliphaga). Rastlinojedci so v prvi vrsti prežvekovalci, potem konji, tapirji in nosorožci, sloni, dalje glodalci, redkozobi, mnogi ptiči in večina polžev; med rastlinojedce spada tudi mnogo žuželk, od prhutarjev leteči pes, od zveri medved rakun, potem nekatere želve, od kuščarjev pa morski kuščar in nekaj vrst varanov. Tudi hrana opic je največ izrastlin-ska, dasi , pobirajo vmes tudi majhne živalce, hrošče, črve itd. Izključno samo z rastlinami se hranijo, tudi sirene (manati, dugong), malo znani, 2—5 m dolgi povodni sesalci obrežnih morij in izlivov rek tropskih pokrajin. Med mesojedci je najprej omeniti zveri (z nekaj izjemami), potem žužkojede, netopirje, plavutonožce in stokovce, dalje ujede in nekatere povodne ptiče, večino plazilcev in rib, dvoživke, glavonožce, iglokožce, črve in skoraj vse mehovce. K specialistom moramo šteti predvsem one živali, ki se hranijo s planktonom, kakor so morski klobuki, plaščarji copelata, nekatere ribe m pa kiti, potem* one, ki žive ob krvi sesalcev in ptičev, n. pr. bolhe, stenice, uši, klopi; sem spadajb tudi ptiči loridi, melifagidi in nekta-nnidi, ki pobirajo s svojim nacepljenim^ jezikom nektar iz cvetov, istotako mnoge žuželke, ki obiskujejo z enakim namenom cvetnice, ličinke hroščev mrharjev itd. Posebno izbirčne so gosenice nekaterih metuljev, ki žive le od določene rastlinske vrste, potem molji, ličinke zalubnikov, dlakarjev in perjev-cev, črvi zajedale! itd. Tudi živali, ki poleg bakterij razjedajo pokopane živali in tudi človeške mrliče ter povzročajo njihov razpad, moramo šteti med take specialiste. Glede favne v grobih so raziskovanja še nezaključena, vendar stara meniška etimologija besede »cadaver« ne drži, češ da sestaja ta beseda iz začetnih zlo-go besed caro (meso), data (dana) in ver-mibus (črvom). Vprav črvov je namreč najmanj med živalmi, ki se lotijo pokopanega trupla, kajti kar so doslej zasledili v grobih, je 5 muh, 2 hrošČka, 2 pražuzelk), 1 stonoga in 1 črv oblotočnik. Vsejedci (omnivori) so medvedi, svinje, pavijani, giboni, nekateri glodalci, vrane, kure i. dr. Nekatere živali izpreminjajo hrano po letnem casu kakor n. pr. kos, ki poleti pobira črve in dru go golazen, pozimi pa obira jagode in druge rastlinske plodove, če primanjka privajene hrane, izpremene živali svojo hrano tudi pod silo razmer, prav tako ga se privadijo udomačene živali na drugačno hrano, kakor so io imele v prostosti. Pri višje organiziranih živalih se more soditi že po zobovju, kljunu in drugih grizalih, $.čim se pretežno hranijo. Zobovje, ki trga In reže meso ali drobi trde oklepe živali, mo ra biti pač drugačno kakor zobovje, ki me Ije rastline ali strga in gloda njihove trde dele. Prav tako je kljun drugačen, če drobi semena ali > če pobira zuzke m črve. žuželka, kV. liže hrano, ima drugače ustvarjena usta, kakor tista, ki jo srka ali grize. Termite in kobilice suše, meljejo in peko kakor kruh. Od mehkužcev jemo tudi mi Evropejci več vrst školjk, te kuhane, one pečene, neke vrste celo surove. Vrtni polž je mnogim delikatesa, glavonožci (sipa, liganj i. dr.) so pri-' ubljena hrana zlasti obmornjakom. Celo iglokožci, namreč morski ježki prihajajo na mizo, od brizgačev pa je trepang priljubljena jed Kitajcem. Ribe so po večini okusne, le nekatere med njimi ne ugajajo našemu okusu, nekaj pa jih je celo strupenih. Zlasti zastopnice sočeljustnic, kakor ježarica in golšavka, so jako strupene. Posebno ajčniki in jetra vsebujejo smrtonosni strup, d mu na Japonskem pravijo »fugu«. Dasi je prodaja teh rib na Japonskem prepovedana, umre tam vsako leto več ljudi zaradi njih. Posebno radi se poslužujejo teh rib zločinci, če jim je kdo odveč na svetu. Za najbolj strupeno ribo pa velja rumenohrbtna kiljka obal Antilov, kjer je vobče največ strupenih rib. Smrt nastopi po zaužitju te kiljke navadno že po 30 minutah. Tudi ikre nekaterih naših rib so strupene, n. pr. mrene, v tem ko so ikre jesetrov in njegovih sorodnikov sladokuscem posebna poslastica (kavijar). Tudi ikre nilske ščuke uživajo glede dobrote svetovno slavo. Med krkoni so užitne nekatere žabe, med Tudi oblika jezika je včasih merodajna za presojo kakovosti hrane, prav tako pa tudi ustroj prebavljal; dolgo črevo kaže na rastlinsko, kratko na mesno brano. Dolgost črevesa je celo odločilna pri presoji mačk in volkov, je-li žival prava divja mačka in ne morebiti podivjana domača, oziroma ali je volk res volk ali le pes volčjak (nemška ovčar). Zanimive v pogledu predelave hrane so tako zvane zraslozobe ribe, ki so pravi pravcati prežvekovalci. Te ribe so ostroplute kostnica, ki žive največ , v tropskih morjih, ena vrsta scarus cretensis pa tudi v sredozemskem morju. Zobje teh rib so zrasli m tvorijo kljunu podobna rezila, s katerimi strižejo ribe povodne rastline pa tudi prirasle živali, kakor koraljnjake, trdožive in spuzve. Odgriznjene dele spravljajo v obsežne ustne mošnjice za. škrgami. Kadar se napašejo, odplavajo v zavetja. Tam v miru potiskajo zalogaje iz mošnjic v ralnik, kjer jih s koščenimi ploščami dobro premeljejo m potem požro. Te ribe slove že od nekdaj za izredno okusne. Rimljani so jih iz vzhodnih predelov Sredozemskega morja prenašali v svoj okoliš In jih tako tamkaj za stalno zaredili. Bile so jako drage in le bogatini so si jih mogli privoščiti. O njihovi dobroti je veljal izrek, da bi se bo govi ne branili jesti celo njihovih iztrebkov. Kar se tiče človekove hrane, je ta bolj mnogovrstna kakor vsake živali; človek je v resnici pravi vsejedec. Če pregledamo živalski sestav, tedaj skoraj ne najdemo skupine, ki ne bi imela zastopnika na človekovem jedilnem listu. Od opic pa doli do rakov in se čez se razteza imenik užitnih Živah. Od žuželk so pač le tiste merodajne za hrano, ki žive v velikih množinah, kakor bele mravlje ali termiti, kobilice in ličinke nekaterih hroščev. plazilci pa za naš evropski okus razen želv ni takih zastopnikov. Drugod pa jedo s posebno slastjo kuščarje, večje kače in krokodile. Zlasti veliki kuščarji veljajo za izvrstno jed. Meso navadnega in črnega legvana, pravijo, da je po okusu slično mesu cenjenih pasavcev, moluške hidrosavre primerjajo naši divjačini, razni varani pa da sličijo teletini. Egiptske trnorepe kuščarje love Arabci in jih potem izpitajo, da so boljši. Južnoameriška kuščarja teju in jakruraru love domačini kakor pri nas zajce s puško na šibre. Meso teh kuščarjev ugaja tudi razvajenemu okusu Evropejcev. Še bolj kakor meso vseh teh kuščarjev cenijo njihova jajca. Kuhana se ne strdijo popolnoma in se dajo mazati na kruh kakor maslo. Kače imajo belo, mladi teletini slično meso. Tako mi je zatrjeval pekrski rojak, znani ornitolog dr. Reiser, ki je jedel kačo na svoji znanstveni ekspediciji v Braziliji. Ža ptiče in sesalce velja vobče pravilo, da je okusno meso tistih vrst, ki se hranijo z rastlinami ali so rastline vsaj pretežni del njihove hrane. Ujed in zveri zato pri nas ne vidiš na krožniku, dasi so tudi tu izjeme, kakor vidra in medved. Medvedove šape so celo nekaj posebnega in zato polže le posebnežem po grlu. i-.::??«,- ;|s 'WiW; Zasilno zgrajen In-od prevaža nemške čete v nekem norveškem fjordu Zgodovinske najdbe o življenju starih Slovanov V Moskvo se je vrnila posebna ekspedicija moskovske univerze. Raziskovala je gomile v svenjigoroctokem srezu, ki se nahaja kakih petdeset vrst zapadno od Moskve.’ Našla je okrog petdeset gomil iz XIII. in XIV. stoletja. Tedaj je živelo v tem okraju slovansko pleme Vjatjčev in še vzdolž cele reke Oke. V gomilah so našli najrazličnejše predmete, ki pričajo o umetnosti in trgovini v tedanji dobi. Prvič so bile najdene srebrne plakete, ki so jih uporabljale žene kot okrasek na svojih oblekah. Med drugimi stvarmi so našli še drobne školjke iiz Indijskega oceana, ki so jih tedaj uporabljali v Evropi za nakit. V drugih ‘podobnih gomilah iz te dobe so redko našli tudi poljedelsko orodje, tu pa je bil najden železen srp. V nekem grobu Igralcem je tudi najmanjše priznanje ljubše od največje iskrenosti. so našli poleg okostnjaka tudi majo vrečico s človeškimi zobmi. Domnevajo, da je bil to grob nekega čarovnika. Kot zanimivost omenjajo tudi najdbo kokošjih ikosti. V okolici Moskve niso našli doslej takih zgodovinskih spomenikov, zato so te najdbe zbudile tem večje zanimanje. Angleški general-lnvalid Carton de Wiart je bil v svetovni vojni devetkrat ranjen APARAT ZA MERJENJE NERVOZE Dr. Edrnond Jacobson, ki deluje na fiziološki kliniki v Chicagu, je iznašel aparat za merjenje nervoze. Aparat beleži električne dražljaje pri nervoznem človeku, katere proizvaja delo živcev ali mišic. Aparat lahko registrira celo tisočinko enega volta. Na aparatu je Mopka zelo tankih žic, v pogon pa ga spravlja majhen ključek. Cim pritisne nervozna oseba na poseben gumb, začne aparat registrirati električne dražljaje, LETALO BODOČNOSTI Argentinski časniki poročajo o konstrukciji posebnega letala za 150 potnikov in za nekoliko ton ostale prtljage. Letalo bo zgrajeno iz čistega jekla, bo dvakrat večje od sedan jih letali. Imelo bo šest motorjev po 2.500 fes, ki bodo razmeščeni tako, da bodo mehaniki lahko tudi med poletom delali. Vsak potnik bo imel svojo kabino. Hitrost letala bo 1000 kim na uro. Od gosjega do nalivnega peresa gliji. Prvo nalivno pero je bilo gosje, kot vsa tedanja peresa. Samo polnjeno je bilo na poseben način. Tudi »predniki« nalivnih peres spadajo že v stare čase. Že 1. 1638 je v Parizu izdelal neki izumitelj nalivna peresa, ki so omogočale triurno pisanje brez namakanja v črnilo. Izum je sicer našel mnogo občudovalcev, toda malo kupcev, ker je bil precej drag. Toda zmotno bi bilo mišljenje, da so bila ta nalivna peresa zlata, jeklena ali iz kake druge kovine. Pisanje z jeklenimi peresi traja šele od leta 1827, ko so jih začeli izdelovati v An- Moderna nalivna peresa pa so nastala v Ameriki, kjer jih tudi danes največ uporabljajo. Od tod se je razširilo tudi po Evropi, kjer je v navadi že štiri desetletja. Seveda so bita tudi ta nalivna peresa pomanjkljiva ter se razlivala najraje takrat, ko je bilo to najmanj zaželeno. Od polža do svetlobnega žarka Hitrost Je silno relativen pojem niicah. Hitrostni rekord pred vsemi žive-1 hitrosti, ki si jih navaden smrtnik težko čimi stvarmi na svetu pa imajo živci s predstavlja. Vzeli so meter in sekundo svojim neverjetno hitrim prenašanjem , kot enoto. Tako so ugotovili,, da rasejo občutkov. Presegajo s svojim »poroče- človeški nohti s »hitrostjo« 0.00();000.002 Hitrost je precej relativen pojav, če se vam mudi v gledališče, službo, na sestanek, se vam bo gotovo zdelo, kot bi se tramvajska kolesa zaklela na najpočasnejšo vožnjo in so postanki'na postajah prava večnost, čisto drugače pa je, če hitite na tramvajsko ali avtobusno postajo, da bi ujeli zadnji nočni avtobus ali tramvaj, pa vam izgine bliskovito pred nosom, vi pa morate celo večnost pešačiti do doma! še bolj relativna bo hitrost, če jo primerjamo s hitrostjo v naravi. Človek, ki hitro koraka, prehodi šest- kilometrov na uro. Pri tem je počasnejši kot metuljček s svojim trepetajočim letom. Da hi dohitel najrahlejšo sapico, mora človek teči z vso močjo ter prevalita 7 metrov na sekundo. Simbol počasnosti je polž. In ven-dar prekoračite komaj stokrat njegov »re-j pa kdmaj 28 m. kord«, 'kadar hodite normalno po stop- < S fizikalnimi napravami valstvom« tudi najhitrejši ciklon. Visoke rekorde zaznamujejo v ptičjem kraljestvu. Tu je rekorderka lastovka s svojimi 66 ni na sekundo. Ona prehiteva močno tudi brzovlak, ki drvi po tračnicah s 120 km na uro in tako prevali komaj 33 metrov na sekundo. Drugo mesto je zasedel poštni golob, ki lahko tekmuje z najbolj razburkanimi morskimi valovi in doseže 40 m na sekundo. Kralj ptičjega sveta, mogočni orel, zaostaja v hitrosti daleč za terni svojimi podaniki. Celo preprosta in neznatna muha bi ga dva krat prehitela, ravno tako tudi sokola. — Mušji rekord je 53 m na sekundo, sokolji merijo celo metra na sekundo, kar da v Šestih dneh ravno milimeter. Znano je, da se zvok širi s hitrostjo 331 m na sekundo. V vodi pa ta hitrost močno poraste Ln sicer na 1.435, v železu ali steklu pa celo na 5.268 metrov. To je že petkratna hitrost topovske krogle. Zemlja prevali na svoji poti okrog sonca 29.516 m na sekundo, električni tok v pomorskem kablu 4,000.000 m, v navadnem vodu 36,000.000 m. Potemtakem bi tako rekoč v sekundi »absolvirate pot vzdolž celega zemeljskega ekvatorja. še vrtoglavejše številke zaznamuje hitrost svetlobnih žarkov. V zraku dosega 300 milijonov metrov na sekundo, pri primerjavi z rastjo nohtov dobimo razŠko 150X00 bilijonov. ZensfrffcofMefr Več zaščite kmetskim in bajtarskim dekletom Dekleta so najdražji cvetovi vsakega naroda. Ze naš stari narodni izrek pra vi: »Kakršno drevo, takšen sad.« Kakršni so bili starši nekdaj, takšni so pre čestokrat otroci, ker so vzgojeni le po njih nravni življenski sposobnosti in zgledu. V tem oziru hočemo zabeležiti nekaj misli in ugotovitev o našem na ELITNA KONFEKCIJA |—• MARIBOR ■ P P IN ASA VEDNO NAJ NOVEJŠE rodnem naraščaju, zlasti o podeželski ženski mladini. Po splošnem opazovanju moremo reči, da je med vsemi stanovi v nravnem življenjskem pogledu najbolj prizadet dekliški stan, ki je kot pripadnik našega skupnega narodnega občestva socialno in gospodarsko najbolj odvisen od ostalih stanov in prečestoikrat nesrečen zaradi škodljivih vab, ki rode za življenje dekleta prečestokrat nevesele posledice. Z žalostnim občutkom moramo priznati, da je veliko naše podeželske ženske mladine prisiljene iti v svet, da si iščejo zaslužek in srečo pri trdem delu kot služkinje in gospodinjske pomočnice. Zenska mladina, ki zraste iz revnih bajtarskih, viničarskih in celo kmetskih družin, ki so številne, rrfOra že prečestokrat izza šolskih let služiti pri trdnejših kmetih z večjimi pocestvi ali pa odhajati v službe ‘po mestih in trgih. Znano je, da večina takšnih služb ni dobrih in morajo dekleta vršiti mnogokrat prenaporna dela ter se ubijati za bori zaslužek. V prvih povojnih letih je bilo v službah še znosno ker so bile življenjske prilike boljše in višje plače. Zadnjih deset let pa se je v tem pogledu znatno spremenilo. Gospodarska kriza je prizadela tudi naše go-spodinstvo in plače našim služkinjam — deklam so rapidno padle. Ob nastopu sedanje draginje se je položaj še poslabšal, da mora dandanes večina služkinj ves svoj zaslužek porabiti za nabavo potrebnih oblek, dočim jim za prihranek ne preostane ničesar. Spričo okolščin, radi katerih mora odpotovati po svetu z trebuhom za kruhom bajtarsko viničarsko ali celo kmetsko dekle, postane mnogo naše ženske mladine že v rani mladosti prepuščene svoji usodi, ker so brez potrebnega nadzorstva roditeljev ali njih namestnikov. Zgode se prečesto neveseli slučaji, da v prostih razmerah naša dekleta prerada pozabljajo na svoj nravni čut in se izgubljajo v nevzglednem življenju, ki zavede večkrat tako daleč, da postane dekle nesrečno za celo življenje in nato zastonj obžaluje svojo preteklost. Neštetokrat je iskati poglavitne vzroke, da ostane toliko naše ženske mladine, v tem, ker ni znala čuvati svojega nravne ga čuta in poštenosti. Marsikatera bi se lahko z svojimi prihranki zadovoljivo poročila, ako bi v nravnem oziru ne za-bredla. Zaščiti naše revne podeželske ženske mladine naj bi zastavila potrebne korake naša oblastva in to zlasti s pažnjo na takšna podeželska dekleta, ki odhajajo in se nahajajo v službah po raznih mestih Slovenije in južnih krajev naše domovine. Skrb za našo žensko mladino je potrebna tudi iz razloga, da se varuje čast in ponos našega naroda, ki mu je treba za nemoten obstoj in napredek le zdravega in nravno zglednega življenja, -ih Kaj bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina 3. Omaka iz stročnega fižola. 4. Krompir v kosih. Zvečer: Teletina, dušena v paradižniku in papriki. Žličniki. Torek: Opoldne: 1. Riževa juha. 2. Telečja pečenka. 3. Mešana solata. 4. Sadje. Zvečer: Goveji guljaž z makaroni. Sreda: Opoldne: 1. Prežganka. 2. Prekajen jezik. 3. Krompirjev pire. 4. Solata. Zvečer: Krpice z zeljem. Četrtek: Opoldne: 1. Vampova juha. 2. Gobe v rižu. 3. Solata. Zvečer: Kračica v zelju. Petek: Opoldne: 1. Kruhova juha. 2. Kuhani sirovi štruklji. Zvečer: Ajdovi žganci in paradižnikova omaka. Sobota: Opoldne: 1. Kisla juha iz svinjetine. 2. Svinjetina. 3. Kisli hren. 4. Pražen krompir. Zvečer: Fižolova solata. Palačinke. Nedelja: Opoldne: 1. Zelenjavna juha. 2. Dunajski zrezki. 3. Dušen riž. 4. Mešana solata. Zvečer: Telečja obara. Makaroni s paradižniki. Stresi četrt kg kuhanih in odcejenih paradižnikov v kozo, v kateri si razgrela žlico (5 dkg) masti in zarumenila v njej nekaj koscev čebule. Makarone praži v masti nekaj minut, nato prideni srednje debel, posebej kuhan in pretlačen paradižnik. Vse skupaj premešaj in pari še 1—2 minuti ter postavi kot samostojno jed na mizo. Rajželjčeva potica. Telečji rajželj operi, ga s soljo in čebulo dobro zdrgni ter kuhaj narahlo pol ure. Kuhanega stresi na rešeto, da se odteče, ter mu odstrani nekoliko masti Sesekljaj polovico rajželjca, pa ne preveč drobno, razreži 4 žemlje na majhne kocke in jih v skledi polij s tri osminke litra mrzlega mleka. Nato zmešaj v skledi 3 žlice kisle smetane, 2—3 jajca, nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in žličico zrezane in v masti precvrte čebule, nekoliko soli, za noževo konico popra, sesekljani rajželjc in napojene žemlje; vse skupaj zmešaj, stresi v dobro pomazano kozo in peci 40 minut. Pečeno potico zreži in jo postavi kot samostojno jed s solato ali kislim zeljem na mizo. Krompirjevi žlikrofi. Napravi testo kakor za rezance (samo bolj mehko) iz enega jajca, 3—4 žlic vode in približno 15 dkg moke. Za nadev skuhaj 4—5 krompirjev, kuhane odcedi in olupi, jih deni v lonec in s kuhalnico dobro stlači. V ponvi razgrej žlico masti ali ocvirkov in zabeli s tem krompir, prideni nekoliko soli, 2 pesti krušnih drobtin, 1 jajce in vse skupaj dobro premešaj. Nato razvaljaj testa v krpe, pokladaj nanje pripravljen nadev, kupček za kupčkom (za debel oreh), prst narazen. Kupčke zakrij s testom, pritisni vsakega ob robu nekoliko s prstom, obreži z zobčastim kolescem in stisni na vrhu v sredi konce testa skupaj. Žlikrofe kuhaj v slani vreli vodi narahlo 10—15 minut, kuhane poberi ven in stresi v skledo, potresi s krušnimi drobtinami in zabeli z vročo mastjo, v kateri si zarumenila košček čebule. Postavi žlikrofe s solato na mizo. Previdnost pri uživanju gob Kar neverjetno se človeku zdi, da se še vedno precej pogosto pojavljajo slučaji zastrupljenja z gobami. Glavni vzrok zastrupljanja z gobami je tudi v tem, ker se lotevajo nabiranja gob ljudje, ki ne ločijo pravih gob od strupenih in jih potem morda še celo prodajajo. Zanašajo se na zunanjo podobnost gobe s pravo gobo in ne da bi koga vprašali za nasvet, skuhajo obed ali večerjo. Zastrupi se seveda cela družina. Znaki zastrupljenja se ne pojavijo takoj, ampak šele čez 10—15 ur. Zastrup-ljenec začuti neprijetno praskanje v grlu. Tudi v želodcu ga praska in peče. Poja- vi se slabost m omotica. Kmalu prične zastrupljenec bruhati. Nastopajo želodčni in srčni krči. Takoj po prvih znakih naj popije zastrupljenec čim več vode ali hladnega mleka, ker s tem se strup v želodcu razredči. Če bolnik sam ne začne bruhati ga požgečkajmo s prstom ali pere som po nebu v ustih, da se želodec čitn-prej izprazni. Ko je želodec prazen, dajmo bolniku tople obkladke na trebuh, medtem pa seveda pokličimo zdravnika. Pri gobah se ne zanašajmo samo na obliko. Važna sta vonj in okus. Užitna goba ima prijeten sladek vonj, dočim neužitne vse smrdijo. Lahko košček gobe tudi prežvečimo, nato pa izpljuvamo. Neužitna je v ustih zoprna. Bezeg v zdravju in prehrani Letos, ko bo sadja mnogo manj in bo radi tega precej dražje, bo treba seči po raznih nadomestilih, predvsem po bezgovih jagodah. Bezeg je tudi najbolj zdravilen grm, ki raste povsod, kjer prebivajo ljudje. Tako pripovedujejo, da ozdravi vsak človek, ki bezgovo drevo objame. Pa to so vraže. V ljudski medicini rabimo bezgovo listje, cvetje, mlade poganjke, lubje, les ta korenine. Sveže listje bezga polagamo na opečeno kožo, ker so izvrstno hladilno sredstvo. Rabimo pa jih tudi pri revmatizmu in glavobolu. Skorja vsebuje mnogo Čreslovine, alkaloid samlbucin, baldrijanovo kislino, smole in olja. Čaj te skorje učinkuje ugodno pri boleznih srca, vodenice, jeter in pri vnetju ledvic. Spomladi pijemo čaj mladih poganjkov in sicer 3 tedne 3 krat na dan po 1 čaša Vsa rastlina ima lastnost, da žene na vodo, pospešuje potenje in je izborno čistilo za pljuča. Svetovnoznano in v ljudski medicini najbolj rabljeno sredstvo zoper vodenico je notranja zelena skorja bezga. To skorjo tudi uporabljajo pri padavici otrok. Proti vodenici pijemo čajno mešanico iz 10 g. zelenega lubja in 13 gr slakega lesa. Zunanja bezgova skorja pa je dobro in milo odvajalno sredstvo. Če smo debeli, pa bi brez sintentlčnih zdravil radi dobili vitko linijo, tedaj pijmo čaj iz bezgove korenine. 20 gr drobno zrezane korenine kuhamo 25 minut v pol litra vode. Čaj spijemo tekom dneva. Poleti pa nabiramo bezgove jagode in napravljamo iz njih marmelado, jih posušimo za čaj, kompot, iz njih pa lahko pripravimo tudi dober liker. Bezgova mezga prva: Na 1 kg opranih bezgovih jagod stisneš sok pol limone in pol limonine lupine in kuhaš v lastnem soku pol ure. Jagode sedaj pritisneš in daš na 1 kg soka 60 dkg sladkorja in kuhaš da se zgosti. Bezgova mezga druga: Napraviš vse kot zgoraj le da jagod ne pretisneš, mesto 60 dkg sladkorja 1 kg. Kuhaš nekoliko manj, nato pa derieš v kozarce. Ta mezga je z lipovim čajem izborno zdravilo pri pljučnih katarjih. Bezgov liker: 1 kg lepo očiščenih bezgovih jagod kuhaš tako dolgo v \V* litra vode, da se popolnoma razkuhajo. Sok precediš skozi platneno krpo in ko se ustavi ga previdno odliješ skozi še gostejše platno ali filtrimi papir in mu dodaš pol vanilije in pol kg očiščenega sladkorja. Ko sok prevre in je očiščen, ga odstavi In mu prilij V* litra dobrega špirita. Ohlajen liker vlijemo v steklenice, ki jih dobro zamašimo in godimo 20 dni. — nu. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 92 Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko*ruski meji — Kakšen je šele beloruski top!? — Sekira, — pravi Hrobar. — Udariš po lobanji; niti konj bi tega. ne prenesel! S travnikov se nama bliža gruča deklet z grabljami na ramah. Krila imajo visoko spodrecana. Mlada prsa jim mikavno bočijo tenke jopice. Za njimi vonja po potu, čebuli in gnoju. Z velikimi očmi so naju začudeno gledale ter šle hihitajoč mimo. — Hanka, kita se ti je zapletla! — kriči Hrobar. — Da bi te napadla vročina! — mu odgovori dekle. Ostala dekleta pa se krohotajo in med rdečimi ustnicami kažejo vrste lepih belih zob. — Če katera hoče, naj pride k Akulltri. Imenitno se bomo zabavali! — kriči za njimi Hrobar. — Prav, — pravi ena izmed deklet. Midva pa šc naprej sediva na kamnu. Na pokrajino lega topel pomladni večer. Polagoma pada somrak. Hrobar vstane in se preteguje, da mu pokajo kosti. — Pojdi, zabavala se bova! Prima! Po kolovozu zavijeva v vas. Tu je vse tako prirodno. Smrad, umazanija, sitost in lakota... Žene so prav take: ona, ki je lepa. je zares lepa, ona. ki je grda. je od sile grda. Po celi vasi pa bi ne na- šel modrčkov, umetnih zob ali lasulje. Morda komaj ščepec pudra in dišečega mazila. 8. Tiha in topla noč. črno nebo je posuto s tisočerimi zvezdami. Sedim na robu ravnice, po kateri se vije cesta iz Rakovega v Minsk. Noge sem lagodno stegnil predse. V levici tiščim električno svetilko, v desnici nabit samokres. Napeto vrtam z očmi proti mostu, ki je kakih sto korakov pred' menoj. Slišim šum vpde, toda reke in mosta ne vidim. Levo od mostu se poganja voda čez kamenje. Čakamo krdelo novačkov, ki se vrača iz Sovjetlje s kožami. Po zanesljivih vesteh domnevamo, da se bodo vrnili na tem kraju, kjer bodo prekoračili reko čez velike kamne in balvane, nakar morajo po cesti na ravnico. Na tem mestu tvori cesta nekaj metrov globoko sotesko. Na eni strani čakam jaz, na drugi Kri-sa. Dva tedna jih že zasledujeva. Trikrat ■so se nama že izmuznili. Srečo imajo! Jezi naju že to večno čakanje, toda vprav radi tega jih tako uporno zasledujeva ... V tej mali soteski čakava že tretjo noč. Konec avgusta je. Poletje se nagiba h ikraju. 2e četrti mesec lovimo novačke. Razbili smo že več ko deset krdel. Prav gotovo več kot stražniki na obeh straneh meje. Malih krdel novačkov, ki hodjo čez mejo na svojo pest pa sploh ne zasledujemo, ker se nam ne zdi vredno. Nekoliko krdel smo tako rekoč popolnoma razbili, ikajti ko so trgovci videli, kaj se'dogaja, so prenehali dajati novačkom blago. Včasih celo sodelujemo z voditelji posameznih krdel in člani, ki tajno zaupajo Krisi pota krdel in skrivališča, ki jih mi nato napadamo. Ponašamo se včasih kot kon-fidenti, drugič kot čekisti ali agenti tajne policije. Krdela napadamo iznenada ter jih oplenimo predno se sploh dobro zavejo, kaj se je bilo dogodilo. Na sebi imam črno kožnato kazaj.ko in kapo z rdečo peterokrako zvezdo, poleg tega modre hlače, obšite z usnjenimi pasovi ter škornje. Pravtako je oblečen Hrobar. Krisa pa ima še vojaški plašč in vojaško kapo brez posebnih znakov. Ena po polnoči je. Zaspan sem, toda z vsemi silami preganjam spanec ter nepremično zrem v smeri proti mostu. Za seboj zaslišim rahel žvižg. Stisnil sem se k zemlji in pripravljam samokres. In spet žvižg. Odgovorim z žvižgom. Iz teme se izvije K risa. Sede kraj mene in pravi: — Verjetno jih ne bo... — Verjetno... ena po polnoči je že ... — Ali si prižgeva? — Daj mi... Umakneva se v gozd. Slečem si kazaj-ko. Ležem na tla in se pokrijem s kazaj-ko. Prižgem si cigareto. Skrivoma vlečem in skrivam ogorek v rokav. Pravtako Krisa. Molčiva in kadiva. Budno prisluškujeva vsakemu šumu ter opazujeva pokrajino. Spet sva na robu ravnice. Tik pod nama je cesta, ki se izgublja v temo. Hrobar pa je na drugem bregu reke, kjer preži v gošči, blizu mostu. Računamo, da bi moglo krdelo tudi po drugi poti, kajti na levo od mostu je brod. Če bi Hrobar ondi opazil krdelo, bi naju obvestil, midva pa bi krdelo na drugem mestu zastavila pot. Ko takole že nekoliko brezskrbno sediva na robu in kadiva, sem nenadoma opazil, kako se pod nama nekaj premika. Tihi koraki, kot bi se zadevali kovini. Zna-biti je orožje. Ležem na Ita. Krisa kleči ob meni s pripravljeno repetirko. Preteklo je nekaj sekund in že vidiva, kako se nama po cesti približujeta dva oborožena rdečearmejca. Nepremično gledava navzdol na cesto. Izgubila sva jih iz vida. Žvenket orožja je utihnil. — Odšla sta, pravim tiho Krisi. Dolgo mi ne odgovori, nato pravi: — Ne ,.. Stojita ... — Stopim pogledat... Vstanem ter plazeč obkrožim nekaj dreves in stopim na rob ceste, ki teče proti meji. Ničesar ne vidim, niti mostu. Zdi se ml, da je tudi žvenket orožja utihnil. Ležem na zemljo in gledam v smeri ceste tako, da mi pogled pada na temno ozadje neba. Na ta način se namreč v temi obzorje precej razširi. In spet se mi zdi, da vidim na cesti postave, ki sc oddaljujejo. Vračam se na staro mesto, kjer sem pustil prej torbo, v kateri je bilo šest steklenic žganja, steklenica likerja in nekaj zavojčkov čokolade. Sah Vprašanje nacionalnega mojstrstva Jugoslovanski šah se presnavlja. Šahovski klubi ne bodo več direktno podrejeni J. š. sa-vezu, marveč bodo vse tri narodne zveze neposredne članice novega Vrhovnega saveza kraljevine Jugoslavije. Kompetenco slednjega bo določila nova savezna uprava v soglasju z Zvezami. Po teh spremembah bo tudi potrebna preosnova šahovskih prireditev. Vsaka Zveza bo na svojem področju samostojna in bo lahko prirejala svoje prvenstvene turnirje in tekme. Vsa ta vprašanja kompetenčnega, prestižnega in organizacijsko-tehničnega značaja zbujajo nesoglasja in različne predloge. Med drugim je važna določitev pogojev, pod katerimi se bodo v bodoče podeljevali jugosl. mojstrski naslovi. Do sedaj si je mogel naš šah. amater na dva načina pridobiti pravico do mojstrskega nasiova. Redna pot je bila zmaga na vsakoletnem amat turnirju, izredna pa pridobitev tretjine — od lani dalje polovice — možnih točk proti mojstrom na mešanem turnirju. To je dalo na leto 1—3 nove mojstre. Tako smo dobili do sedaj na amat. turnirjih 17 nacionalnih mojstrov, na mešanih turnirjih pet, dočim si je šest pridobilo mojstrstvo na tujih, večinoma predvojnih turnirjih. Od skupnega števila 28 štirje niso več aktivni. Prav je, da bi Zveze vsako leto izvedle svoj amaterski turnir, ne gre pa — in to je že v celjski skupščini izzvalo večinski odpor —, da bi prejeli že zmagovalci teh turnirjev državnim, to je jugoslovanskim mojstrom enakovreden naslov in pravico udeležbe na šampio-natih. Vsako drugo leto predvidevajo državni amaterski turnir, ki bi seveda spet dal novega mojstra. Potem naj bi še oba amaterja, ki ju sme nominirati prireditelj šampionata kot udeleženca, dosegla mojstrsko polovico, pa bi tako pridobili v dveh letih 9 oziroma, če bi bili amaterski turnirji Zvez samo vsako drugo leto, 6 novih jug. mojstrov. Za tak svetovni rekord nam nikakor ne sme biti, saj fabrikacija mojstrov ni sama sebi namen. To ni samo gola formalna zadeva, temveč je to stvar nivoja in reda. Že sam pogled na tabele naših dosedanjih amaterskih turnirjev, še bolj pa kvaliteta partij, dokazujejo, da najmanj tretjina udeležencev vsakega turnirja ni spadala v to konkurenco. Savezu torej z vsega državnega teritorija ni nikoli uspelo zbrati same najboljše ali sploh dovolj dobrih amaterjev za syoje amat. turnirje, koliko težje se bo posrečilo kateri koli narodni zvezi na svojem manjšem območju za svoje amat. turnirje, da bi bili vsaj nekoliko enakovredni dosedanjim nac. amat. turnirjem. Isto velja za letošnji hrvatski amat. turnir v Borovu, ki objektivno gledano ni dosegel niti prvenstvenih turnirjev vodilnih klubov v državi. Saj si lahko vsaka Zveza za svoje ozemlje po želji ustvari celo hierarhijo šahistov od šampiona, velikih mojstrov, preko mojstrov, vitezov in amaterjev različnih redov in vrst do poslednjih pa-cerjev, nedopustno in neuvidevno pa je abotno stremljenje po olajšanju pogojev za dosego mojstrstva in s tem po degradaciji naslova samega. Ne gre tu za nobeno osebno, strankarsko ali celo nacionalno mržnjo, kot bi utegnil kdo v svojem šovinizmu izviti iz trte, marveč samo za kvaliteto naše šahovske elite, za pravičnost pogojev in za urejenost izbora in napredovanja. Absolutnega merila tudi za šahovske sposobnosti ne poznamo in bo zato nadalje ostal prizadet marsikateri amater, ki morda celo prekaša kakega mojstra, pa ga ovira samo otežkočena predpriprava, šibkejša fizična, zlasti živčna kondicija, naporen slog igre, trenutna indispozicija ali druga podobna neugodna okoliščina, da mu ponovno spodleti zadnji korak do zmage. Spomnimo se samo prof. L. Gabrovška, Rajkoviča, Šorlija, Šuba-riča itd. Temu zlu ni prave pomoči, za naš šah pa to ni samo minus, saj ravno ti večni kandidati na drugi strani znatno dvigajo vrednost amaterskih turnirjev. (Konec prihodnjo soboto) — Tone Preinfalk, Ljubljana. Turnir za prvenstvo Češko-Moravske V malem letoviškem češkem mestecu Rakovnik, sredi hmeljskih nasadov, je bil pravkar zaključen turnir za prvenstvo Češko-Moravske, ki je bil prirejen v okviru kongresa Zveze čeških šahistov. Na turnirju 12 mojstrov je branil naslov prvaka Karel Opočensky, mojster stare generacije pokojnega šahovskega velikana Durasa. Letošnji turnir je bil, kot je kazal ves potek, odločilni spopad med dvema generacijama. V drugi polovici ter v finalu sta se v skritem dvoboju udarila Opočensky in mladi Jan FoItys. Zmagal je Foltys, ki je dosegel 9 točk od 11 možnih, in postal prvak Češko-Moravske. Mojster Jan Foltys, znanec z nekaterih turnirjev v Jugoslaviji, je razmeroma mlad dosegel najvišji šahovski naslov v svoji domovini, aasi, sodeč po njegovi igri, še ni v svojem razvoju prišel na vrhunec. Foltys je po stilu in načinu igre član generacije velemojstra Flohra. Naslov mojstra je dosegel že leta 1933 na turnirju v Mnichovem Hradišti. Kasneje se je prav močno uveljavil tudi v nekaterih mednarodnih turnirjih, tako med drugim v Pragi 1938 in Rogaški Slatini 1937. Sijajen in prodoren pa je bil njegov uspeh na velikem mednarodnem turnirju v Podjebradih 1936, kjer je v konkurenci velemojstrov osvojil 3. mesto. Zelo uspešno je zastopal svojo domovino tudi na svetovnih olimpiadah v Monakovem 1936, Stockholmu 1937 in Buenos Airesu 1939. Poleg prvenstvenega turnirja je bilo še nekaj drugih turnirjev. V glavnem turnirju je osvojil naslov mojstra Thelen, v damskem turnirju pa Janečkova damsko prvenstvo Češko-Moravske. * Na mednarodnem turnirju v Podjebradih 1936 ie prvak Foltys poleg tretje nagrade dobil tudi posebno nagrado za najlepšo partijo, ki jo v naslednjem objavljamo brez glos: 131. Siciljanka Beli: Foltys črni: Eliskases 1. e4, c5 2. Sf3, Sc6 3. d4, cxd4 4. Sxd4, Sf6 5. Sc3, d6 6. Le2, g6 7. Le3, Lg7 8. Sb3, Le6 1:0, Regner-Slimšek 0:1, Mirnik-Esih 1:0, Puk-majster-Vrčkovnik 0:1. Drugo kolo Ahtiit-Hajsinger 0:1, Domanjko-Rajšek 1:0, F. Csor-go-Pukmajster 1:0, J. Schneider-Medved 1:0, Vrčkovnik-Habenšus V2:V2, F. Schoeider-Go-Ija 0:1, E. Csorgo-Regner 1:0, Mirnik-Slimšek 1:0 in Fajs-Esih 1:0. š. V Celju je v okviru š. s. Grafičarja odigral Zagrebčan Vladimir Drašič simultanko z rezu1-tatom +8, —1. Tc8 13. h4, Sc4 14. Lxc4, Txc4 15. Dd3, TcS 16. 0—0—0!, Dd7 17. Td2I, Lg4 18. Sdo, b6 19. f5, e6 20. Lxg7, Kxg7 21. f6 + , Kh8 22. Se7, Tcd8 23. Sd4, Da4 24. Kbl, Sc7 25. h5I, gxh5 26. Tdh2, Td7 27. e5! (grozi Dxh7+!1), Txe7 28. Txh5!, Lxh5 29. Txh5 in črni preda. S turnirja v Rakovniku pa prinašamo naslednje partije. 132. Damin gambit (7. kolo v Rakovniku 26. avg. 1940) Beli: Foltys Črni: Katjetov 1. d4, e6 2. Sf3, Sf6 3. c4, d5 4. Sc3, Lb4 5. e3, c5 6. cxd5, Sxd5 7. Ld2, cxd4 8. exd4 (v takih partijah osamljeni kmet ne predstavlja slabosti,) Sc6 9. Ld3, b6 10. 0—0, Lb7 11. De2. Le7 12. Tadl, 0—0 13. Lbl, Tc8 14. De4! (uvod v oster napad), g6 (oslabi črno kraljevo krilo, toda izbire ni bilo. Na Sf6 bi beli igral 15. Dh4, nakar bi črni težko našel zadostno obrambo; 15... h6 ne gre radi 16. Lxh6! z neubranljivim napadom) 15. Dg4, Sa5! (črni poskuša s protiigro na damskem krilu, odkoder je pripravil zanimivo obrambo) 16. Lh6, Te8 17. Se5!, Sxc3 18. bxc3, Dd5 (da bi na 19. Sxg6, fxg6 20. Lxg6 igral Dxg2+) 19. h4? (beli se je zaletel; potrebno je bilo najprej 19. f31 ter šele nato nadaljevanje napada), f5! 20. Dh3, Txc3 21. f3, Sc4 22. Tfel, Td8 (pravilno je Lf8) 23. Dg3, Sxe5 (bolje Ld6!, kar bi menda zadoščalo za obrambo) 24. Txe5, Dc4? (po tej napaki pa črni izgubi; z Dd7 bi črni rešil remis) 25. Lxf5!, Ld6 26. Dg5!, Te8 (ta nesrečna trdnjava!) 27. Lxg6, Te7 28. Lh5+, Kh8 29. Df6+ in črni preda. if Sl 1 .**• ' aH 10. šahovski! oreh V romunski šahovski reviji »Revista Romana de Sah« je J. Ohman objavil zanimivo študijo, Posebno globoka ni. Z lahkoto boste našli njen skrit mehanizem. Pa vas bo kljub temu navdušila, ker je zelo preprosta in mikavna. Beli: Kf7, Lc2, Le7 in kmet na c7. Č r-n i : Kc8, Lc3 in kmeta na a7 in d7. Beli na potezi dobi. Zadeva DR. SCHVVABOV TURNIR V CELJU Agilni šahovski klub »Gaberje« je v spomin na pokojnega odličnega komponista dr. A. Schvvaba organiziral širši šahovski turnir, id se ga udeležujejo člani kluba in člani CŠK in šah. sekc. Grafičarjev. Turnir je pričel 3. t. m. Prvo kolo je dalo naslednje rezultate: Ahtik-Fajs 0:1, Hojsinger-Schneider 0:1, Go-lja-J. Schneider 0:1, Medved-Domanjko 0:1, A*WvNAAAVvVvW*VvWvVv' WVMVvUAAA^AA/\AAAA/VV\AA,Vw V 9. f4, 0—0 10. g4, Sa5 11. g5, Se8 12. Ld4!,| Rajšek-F. Cs6rgo 0:1, Habenšus-E. CsorgO .............. Beli na potezi dobi je kaj očividna in enostavna. Krasna Igra lovcev s presenetljivo zaključno sliko. Rešitve s kuponom pošljite najkasneje do četrtka 12. t. m. Rešitev 9. šahovskega oreha 1. g7, f4+! (skrita obramba; po 1 ... Td8 2. Lf8 beli seveda z lahkoto dobi) 2. Kxfl, Tf5+!J 3. Kxf5 (izsiljeno, saj gre sicer T na g5) 3... g3+ 4. Ke5!, gxf2 (črni torej tudi grozi z damo, toda beli ima presenetljiv odgovor) 5. Lc5+I, Kxc5 6. Sd3+, Kc4 7. Sxf2! (s potezo 7. g8D+ beli ničesar ne doseže) 7... Le6! (prekrasna skrita obramba: črni igra na pat) 8. Kxe6, c2 9. g8T!! in beli dobi. Napak bi pa bilo 9. g8D radi 9... clD 10. Dc8+, Kd4 11. Dxcl in črni je pat. Zares mojstrska študija! Tokrat je bil oreh nekoliko pretrd. Rešitev smo prejeli sicer celo kopico, toda razen dveh, vse napak. Mnogi so sicer tipali blizu pravilnih potez, prave pa niso zadeli. Nekateri pa so celo ob napačne rešitve pripisali opombe, da študija ni kdo ve kako duhovita. Vsi oni naj si pozicijo postavijo še enkrat, potem pa naj pogledajo rešitev. Brez dvoma bodo prijetno presenečeni. Pravilno sta rešila samo Albin Ločičnik i/. Maribora in Emil CsSrgo iz Celja, žreb je prisodil roman Andre-a Gide-a »Vatikanske ječe« Emilu C s o r g 6 j u iz Celja. Kupon la Šahovsko nagrado ..Večernlk", 7. septembra 1940 »Videla me je, ko sem vrgel list na ono stran.« »Že vem. Vi ste bili torej samo pismonoša. V redu. Potem seveda dobi tudi on svoje plačilo.« Drago je prikimal. Dobila sta vsak svoj opomin. Zaradi motenja pouka. »Dobro je, če ni drugega«, je dejal Drejo in spravil knjižico v žep. Drago pa jo je spravil molče. eeesis Ječijo gosli- ADOLF KOS Ječijo gosli v tihi noči, utrujena pesem tako zveni, da duša v meni ihti. Iz strun akordi vroči tja v noč hite in večajo moje gorje. V noč pesmi tonejo, in več se ne vrnejo, predaleč so odšle. Oči se moje solze... Mar niso kot pesem prišla in tiho za vselej odšla — najlepša otroška ml leta... Moje misli JOŽE STERMECKI Moje misli romajo po svetu, nikdar niso mi ugnane. Skozi okno sončni žarek plane in pridruži v mislih se poetu. Mesec svojo zlato mesečino mi z neba pošilja, ali mrak z mojimi je mislimi korak tih usmeril v mračnato tišino. Megla leno spušča se na cesto, nepredirna, temna je in pusta, sili mi v oči in v nos in v usta — misel moja v drugo roma mesto. Potok čisti, v daljo žuboreči, in otrok, ki se za njim ozira; v izbi pesem neizpeta umira, govoreča o nekdanji sreči. -j,-*;-«! c UGANKA Nikdar počitka še niso imeli, bilo ni dneva, da ne bi doneli daleč čez vas in čez polje sanjavo, kdo li uganil ime jim bo pravo? KRUHOVEC V tropični vzhodni Aziji, na otokih Južnega morja in na Madagaskarju raste drevo, ki mu pravijo kruhovec. Kruhovec rodi velike sadove, podobne štrucam kruha, ki vsebujejo mnogo škroba in so važno domačinsko hranivo. Poleg tega raste v tropičnih krajih še opičji kruhovec, ki pa ima mnogo manjše plodove, dasi je kot drevo veliko večji. KUMARE Kumare, po štajerskem jim pravijo ponekod tudi murke, poznate gotovo vsi, ali pa veste tudi, od kod smo jih dobili? Iz Vzhodne Indije, kjer so jih poznali že davno pred nami. Ko so prišle prve v Evropo, so bile zelo redke in silno drage, zato so jih uživali samo po dvorih in hišah bogatašev. Dandanes so splošna ljudska hrana. Križanka 5 Vodoravno: I. kraj v mariborskem predmestju; 2. slovenski operni in operetni skladatelj; 3. medmet, prva črka azbuke; 4. pripadnik slovanskega naroda, dragocena tekočina; 5. mezopotamsko pramesto, medmet; 6. mesto na Slovaškem; 7. božanstvo z dvema obrazoma. Navpično: 1. slovansko božanstvo; 2. krstno ime; 3. vrsta pesnitve, kazalni zaimek; 4. lep, gora v nesvobodnem ozemlju; 5. kratica za ministra po odstopu, medmet; 6. del pohištva; 7. del sveta. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. Dunaj, 2. Pariz, 3. as, gora, 4. kis, nam, 5. atek, ko, 6. leten, 7. nasip. Navpično: 1. šakal, A. siten, -3. up, Seta, 4. nag, kes, 5. Aron ni, 6. Jirak, 7. zamot. Rešitev zadnje uganke: želva. »VečerniJc« so. mladino •■•to 2 Maribor, 8. septembra 1940 ste v. 34 Illllllllllllllllllllllllllllilllllllinilll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIHIHHHH.III.IIII,■imin,mn,u Objestnost ČRTOMIR KOBANKO Breze pod večer tiho šeleste, v dalji zvezde že prve se bleste. Od nekod glasi pesem se žanjic, v Sredo žitnih polj vabi me njih klic. V sredo žitnih polj šel bi in obstal in mladost vso bi -svojo razdajal. Balada o hrepenenju Ob koritu, skoraj do roba napolnjenem, se ustavijo. Namreč cigani. Poprosijo za požirek vodč, morda Še za kos kruha in kaj pijače, če je gostilna blizu, se zahva-lijo v nam nerazumljivem jeziku, nato pa stopijo dalje skozi vas, od hiše do hiše. Ne zgreše niti ene, moledujejo in sklepajo roke s solzami v očeh, vržejo karte in obetajo srečo in slavo in čast, potegnejo kakega^ očanca za denar in če prilika nanese, še izmaknejo kaj primernega. Nato pa izginejo in ni jih več... Kje med polji, daleč iz vasi, se ustavijo in pomenijo. Ta privleče steklenico izpod suknje, zakaj v gostilni je bila prilika in skušnjava prehuda; oni tam se baha, koliko je naberačil; stara čarovnica šteje drobiž, ki si ga je nabrala s kartami, cigančki pa se poženo na trato in zaplešejo ringa-raja. Večno brez doma, povsod in nikjer dan in noč se trese koleselj, ki ga vleče trudno kljuse. Na vozu sedi poglavar z bičem v roki, za njim pa vsa pisana šara ciganske družine. Nikjer počitka, le kje Pa % trenutek, da se odpočijejo in na-beracijo, potem spet dalje in dalje, kakor je romal Ahasver brez miru po širnem svetu. Koleselj drdra, požira cesto za ce- J. s. sto, naprej, brez cilja, obstanka in miru. naprej in naprej. Tisti dan sem se začudil in vprašal: kaj je z menoj? Nisem vedel, niti slutiti nisem mogel, kaj naj bi bilo. Stopil sem domov, truden in naveličan dela in trpljenja, naveličan življenja in veselja, naveličan sebe. Bilo je deževno; pomladni dez je rosil izpod nizkega neba, izpod temnih in v dolgčas razvlečenih oblakov udarjal ob motne šipe moje sobe, delal umazane mehurčke na steklu in počasi polzel navzdol. Iz daljave je kdaj pa kdaj udaril grom. Morda je tam za vrhovi zažgala strela kozolec ali kmetijo kje na samem, ki se je razgorela in se spremenila v eno samo plamenico; ljudje so stali naokoli, zbegano stiskali pesti in strmeli na svetle snope. Ali ogenj se ni zmenil za strmeče ljudstvo, premočeno prav do koze v neurju, ogenj se je širil m lizal poslednje, še tako skrite dele poslopja. In gorelo je In gorelo... Vzdramil sem se. Le kam so me privedle razbolele misli, kam v daljavo in tuj svet? Ozrl sem se po sobi. Sovražil sem jo. Vse tako enolično in dolgočasno! 2e tisočkrat sem napasel oči na njej in njenih stenah, tisočkrat premotrii tista Film Biti lep je velika tajnost OLGA ČEHOVA O NEGI Ni baš lahko priti do zvezdnice Olge če-iove, pa čeprav gre samo za intervju. Olga Čehova nastopa vsak večer v gledališču, kjer ji vedno razprodana hiša prireja burne ovacije, navdušena zaradi njene popolne umetnosti, šarma in lepote, ki izgleda, kakor da bi bila večna. Vsak mesec pa jo lahko dobite tudi v filmskem ateljeju v glavni vlogi kakšnega novega filma. Vse to je vedel tudi radovedni novinar, ki je po dolgem brezuspešnem telefoniranju rad sprejel njen predlog, da jo obišče v odmoru med tretjim in četrtim dejanjem in v njeni gledališki garderobi izmenja nekaj besed o kozmetičnih vprašanjih, ki bodo gotovo zanimala naše čitateljice. Umetnica ga je prijazno pozdravila in takoj pričela razgovor z dražestnim nasmehom: »Izvolite«, je dejala in mu ponudila stol za majhno mizico, mu natočila čašo izvrstnega mozelskega vina in ponudila cigareto. »Hvala!«, je dodala takoj nato, ko ji je ponudil ogenj, »med delom nikoli ne kadim. Sem sicer velik sladokusec; vsa opojna sredstva, med katera prištevam tudi cigarete, imajo najpopolnejše delovanje samo takrat, če uporabo strogo nadziramo. Edino na ta način dosežemo tisto osvežujoče delovanje, katerega ne smemo podcenjevati kot posebno pomoč HARALD PAULSEN ŽENSKE LEPOTE za uravnovešenje našega počutja. Lepota in sredstvo za nego lepote! Prva je v milijonih primerih razdeljena po vsem svetu in je odvisna od individualne presoje dveh človekov, ki se srečata. Velika napaka je, če vzamemo za merilo tako zvano klasično lepoto. Življenje samo nam dokazuje, da ona ni nikoli odločilna v praksi in da lepoto več ali manj vsakdo izbira po svojem okusu in občutju. O tem dejstvu ne more biti nikakega dvoma. Nekoliko drugače je s sredstvi za nego lepote ali lepše rečeno, s sredstvi za olepšavo. V skoraj vseh primerih so kozmetična sredstva za zunanjost žene prav tako nevarna kakor narkotična sredstva za notranje organe. Zato jih morajo uporabljati žene čim bolj Sledljivo, če hočejo doseči zaželeni uspeh.« Zazvonilo je in novinar je bil »na iglah«, ker zanimivega razgovora z Olgo Čehovo še nista končala. Šarmantna zvezdnica je njegovo zadrego opazila in je zato hitro nadaljevala ter v kratkem dala vsa potrebna navodila za pravilno nego ženske lepote: »Po možnosti pravilna razdelitev dneva, zgodnje vstajanje, kratka telovadba in končno še intenzivno delo, ki izpopolnjuje in navdušuje človeka —- to so edine čarobne formule, ki ohranijo ženo večno lepo in svežo in ki so tudi meni dale priimek »večna dekliča«. • »Razne masti, kreme in paste«, tako je Olga Čehova končala svojo razlago o negi lepote, »so potrebne hranilne snovi za našo kožo. če pa je zaradi tega tudi lepa, ne stoji v nobenem pravilniku o ženski lepoti. Ker je »mladost« eden izmed najvažnejših izražajnih oblik »lepote«, je treba paziti, da ostanemo dolgo mladi. To pa je spet odvisno od notranje radosti in zadovoljstva, s čimer premagujemo vse naloge življenja.« Mariborčani si žele ruskih filmov V vseh večjih mestih predvajajo pri nas že ruske filme, ki so na zelo visoki umetniški stopnji: Napovedali smo že, da smo uvozili večje število najboljših ruskih filmov najnovejše sovjetske filmske proizvodnje ter obrazložili že vsebino nekaterih, ki bodo predvajani tudi v Mariboru. Ker so ruski filmi dosegli v Zagrebu in v Ljubljani velike uspehe, si želijo tudi Mariborčani, da bi naši kinopodjetniki skoraj presenetili svoje kino-gledalce z [ dobrimi ruškimi filmi. Ker smo v drugih filmih tekmovali glede premier z večjimi mesti, prav gotovo ne bo težko, da tudi v Maribor prispejo filmi istočasno, kakor v Ljubljano in da ne bomo imeli pri nas premier ruskih filmov šele takrat ko drugje reprize. Madžarka llona Massey v filmu Ilona Ma8sey, . velika operna moč Budimpešte in Dunaja, je pred tremi leti prispela v Hollywood. Kakor vse evropske umetnice, se je morala tudi madžarska lepotica najprej posvetiti učenju angleščine. Ilona pa je imela že prej, predno je popolnoma obvladala angleški jezik, priliko pokazati svoje velike umetniške izkušnje. Nastopila je v manjši solistični vlogi v glasbenem filmu »Rosalie.« Ta uspeh jo je tako ojunačil, da se je pripravljala za glavno vlogo v filmu, v katerem ji je bil partner slavni filmski pevec Nelson Eddv. Ilona Massey je postala čez noč slavna v Ameriki. Njen glas, njena sijajna igra in njen temperament so osvojili občinstvo. Film »Balalajka« je ves prepleten z rusko narodno glasbo. Velike masovne scene ruskih kozakov so edinstvene po svoji realnosti in iropresiv-nosti. Ilona Massey ni neznana v Evropi. Njena postava se smatra za najlepšo na filmskem platnu. Je visoka in elegantna ter odlična pevka. Njena glava nas spominja na divjino madžarske puste. Skoraj jo bomo videli tudi v Mariboru. Hudobni dobričina iz Ho!lywooda Kdo izmed filmskih gledalcev ne pozna Wallace Beeryja, veterana ameriškega filma in najslavnejšega karakternega igralca stare ho!lywoodske garde? Wallace Beery je filmski igralec najvišje kvalitete. Njega ni mogel zaradi sposobnosti premagati niti zvočni film, ki je potisnil v ozadje mnoge veličine nemega filma. Wallace je dal veliko število nepozabnih filmskih kreacij, njegova najboljša vloga pa je bila v velikem filmu »Viva Viila!« Letos ga bomo videli v dveh velikih filmih »Pustinja smrti« in »Jug v plamenu«. Niti prvi niti drugi film nista šablonska slika Divjega zapada, pač pa sta popolnoma originalna po sceni in zamisli. Kdor bo Wallace Beeryja videl v teh dveh filmih, bo lahko ugotovil, da mu v HolIywoodu niso zaman dali pridevek »Hollywoodski hudobna dobričina«. MADY RAHL »HUZARSKA LJUBEZEN« Film »Huzarska ljubezen« nudi zabavo s svojo posebno vedrostjo, sijajnim humorjem in tempom, ki ga ima to filmsko delo od začetka do kraja. V tej glasbeni komediji dajo akcent vedrine in svežine znani madžarski huzarski častniki, izraziti salonski ljudje in sijajni ljubimci. V film je vnešen ves madžarski rasni značaj, kaf je za kinogledalce še posebno privlačno. V glavnih vlogah nastopajo odlični madžarski filmski igralci Agay Irena, Javor Pal, Erdely Mici, Pager Antal in mnogi šansonieri in šansonierke, ki so se odlično afirmirali v filmski umetnosti. »Huzarska ljubezen« je film odlične igre, privlačne vedrine in sijajne glas* SEDEMLETNA TRAGEDIJA Novi film »Ufe« »Kraljičino srce«, katerega inscenira prof. Carl Frolich po filmskem ma-nuskriptu Haralda Brauna, obravnava sicef usodo nesrečne škotske kraljice Marije Stuart, vendar pa je njegovo jedro šele v vrnitvi mlade kraljice Marije in begu v Anglijo, kjer je prosila za pomoč proti upornemh škotskemu plemstvu dokler se njena tragika ne konča s smrtjo. Film se drži predvsem zgodovinskih, dejstev in prikazuje najusodnejše poglavje škotske zgodovine. Mlado kraljico in njeno sedemletno tragedijo bo kreirala slavna filmska zvezdnica Žarah Leander. L\AAAA/J\AAAAAA>\AAAAAAAA/.A/wV,VV\A-VNA,NAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, \AAAAAA V MVVVVV VAAA/VVAAAAAA.V*. aaaaaaaAaa\\aaaa\avv\aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/^ dva obraza v zaprašenem okviru, tisoč' krat premislil, le čemu me merita tako zlobno, da se včasi, ko je mrak v sobi, kar prestrašim in s tesnim srcem stopim v razsvetljeno kuhinjo. Resnično, naveličal sem se jih. Deset let, pomislite, deset let me poželjivo že stiskajo te dolgočasne in sive stene, deset let! Resnično, naveličal sem se jih. In deset let! Nič ne bi rekel, da bi bila sobana le, ne bogato, ne siromašno, ampak prikupno napravljena, okna pa velika in v soncu se svetlikajoča. Petelin bi zapel v zgodnje jutro, zapel nekje spodaj na vasi, in zbudil bi se, stopil k oknu in pozdravil sonce. Nato pa bi se razgledal. Daleč pod menoj bi poko|no ležala dolina, tu kopica hiš, zraven župnišče, šola in svetal zvonik; sredi bela cesta, ob straneh paroma nasajeno sadno drevje. Zviška bi opazoval vso to krasoto in jo božal z očmi; drobna pot bi se vila na hrib do gradu in moje sobe., In lepo bi bilo in srce bi plapolalo v sreči. Dež je rosil. Nič ne bi rekel, en dan ali dva, toda teden dni in še dalj! Taki dnevi me poženejo v obup in zagrenjenost; nekaj svinčenega mi leže na dušo in jo ne zapusti. A duša trpi. Dnevi samomorilcev ... Naveličal sem se vsega. Večkrat na večer zastrem okna in sedem za mizo; glava mi klone na prsi in roke udarijo ob les. Tedaj počivam, ne mislim na umazano preteklost, ne na osleparjene upe in sanje, ne, tedaj sem kip, morda kamen brez duše in misli in čustev. Pogreznem se v temo, v globoko brezno, nikomur poznano. Tam sem vsak tak večer. Nič ne delam, le z odprtimi očmi strmim v poribana tla. Vse je minilo, prav vse. Včasi vstopi mati ali brat in me prebudi iz tega spanja, smrti podobnega. Nato prižgem luč in vse je kakor prej: zlobno me merijo sive stene, obraza iz okvira pa se zaničljivo nasmihata: kaj boš, revež, pridi, za nama pojdi v večno temo in nikar se ne obotavljaj, zakaj tam je veselje in srečal In včasi me zamika, da bi se napotil za njima, ki že nekaj let počivata pri svetem Florijanu. Kod vse blodim v duhu1 Ni kraja, ki ga še nisem videl, ni na svetu ničesar lepega in mikavnega, kar še nisem doživel in užil. Ali vse to v duhu. Le ta potuje, brez nehanja, brez miru in počitka, kakor ciganski koleselj in družina na njem. Tudi ko spim, ko v vročici govorim o šoli in tovariših, tudi tedaj se mi duh izmakne in pobegne po svetu, tja na Provansalsko in na švicarske gore, med ameriške nebotičnike in slavoloke, v knjižnice in muzeje, na morja in v svetle oblake visoko nad zemljo. In kaj vse doživljam, kaj čutim in okusim. Pride dan in neznano mi je, kje vse sem bil preteklo noč in kod je blodil moj duh, kaj je videl in občudoval. Nič ne vem, prav nič. V duši je praznota in en sam velik dolgčas. Morja ni več, ne svetlikajočega se stolpa svetega Štefana. Nepoznane so mi severne dežele; led in sneg, kakor daleč seže oko naokoli. V duši ni več čustev; ostalo je samo hrepenenje, strastno in boleče. Hrepenenje... Naj bo to plačilo za desetletne sanje in upe, za desetletne prevarane podobe in misli, samo to — hrepenenje — in ničesar več? Pa če bi bilo samo hrepenenje, nič ne bi rekel, vdal bi se v božjo voljo in čakal in čakal, da bi se mi sreča morda enkrat vendarle nasmehnila, četudi komaj pazno in mimogrede; vesel bi bil in upal. Toda kako brez vsakega upanja, brez vsake nade, da boš »nekoč« sel na vlak ali ladjo, sel na klop in užival, ko se bo ladja stresla in zaplula na odprto morje. Nič ne veš, le to, da ti je na vekomaj sojeno, hrepenel boš in upal: zdaj, zdaj se me usmili usoda in me popelje v širni svet, zdaj zdaj. Pa še ko bi ležal na smrtni postelji, ne bi podvomil niti za hip, da še ozdraviš, nato pa se popelješ v svet, v daljne kraje in dežele. Toda glej, kaj bi storil, če izveš, da se ne boš nikoli in nikdar ganil iz tega dolgočasnega gnezda, da boš večno požiral prah sive hiše, da te bosta večno vabila skušnjav-ca v okviru na steni in se zlobno smehljala: »Pridi za nama, nikoli ti ne bo žal!« O, sa| bi šel, toda poslednji trenutek se premislim in preudarim, zakaj, strahopetec sem. In umaknem se, češ, še je nekdo nad mano, kateremu odgovarjam za svoje telo in zveličavno dušo! In veš. ta soba ti bo izpila kri, kakor jo izpije dihur kokoši; veš, da se boš večno dušil v zatohli sobi, in še bosta tista dva v okviru na steni. Vse to veš, in vendar boš večno garal. V tistem kotu boš odslužil in položili te bodo na postelj, v roke ti stisnili rožni venec in te narahlo poškropili. Nato pa, zbogom soba, ogoljufano hrepenenje, zbogom za vse čase! In vrgli te bodo za plot svetega Florijana, da boš delal druščino samomorilcem in ubijalcem. Nato bodo izravnali zemljo, zrasla bo trava in plevel; pa reci, kdo bo vedel, kje leže tvoje kosti? Tista soba pa bo dobila novega prebivalca, in ta bo še! isto pot za teboj. V dolgčasu mu bodo minevala leta, dokler se ne bo preselil tudi on k svetemu Florijanu. In konec bo hrepenenja in blodenja po tujem svetu. Za mizo sedim. Nič ne mislim. Prav nič. Ko pa je vse tako enolično in brez veselja. Končno se človek vda v usodo: bodi, morda je tako pisano in za vekomaj sklenjeno! Mlada ciganka me je zadnjič očarala, pred cerkvijo je bilo, tedaj po slovesni maši. Pela je in kazala slonokoščene zobe, posebno na mladcih se je rad mudil njen pogled. Otožno je pela in v vsaki pesmici sem zaslutil: to je svet, hrepenenje po njem in Ahasverju! Na tleh pa je plesal medvedek in brundal. Njene očiI steni me vabita. J Gissa9 so vabile: pojdi za menoj, pojdi, edeft več v družini, ne bo se poznalo. In hotd sem stopiti, takoj in brez pomislekov, ko sem se zbal: pridem do odločitve in prestrašim se, zavem svoje slabosti in skesam. Tako tedaj! Nišem šel. Že je utonila v kopici bajt, ko mi je postalo hudo in pohitel bi zanjo in prisedel na ciganski koleselj. In kljuse bi povleklo, svet bi se odprl pred menoj. Svet../ Kesam se in obžalujem. Prepozno! Usojeno mi je: prašna sobica je bila tvoje rojstvo in smrt te bo našla v njej. O da bi šel ta kelih mimo mene! Toda žal! Hrepenim in sanjam o prevaranih upih. Ciganka sedi na vozu in mršavi konj vleče, vleče iz kraja v kraj, po širnem svetu. A jaz? Zlobna obraza v okviru na sivi Zračna pošta STANKO PAHIČ »In zamislite si, kako zmedo bi zanesla v turške vrste vest, da je Murat mrtev! Zato so poveljniki to novico skrbno zatajili in edino to jim je prineslo zmago. Srbi so bili izčrpani, manjštevilni in celo v prepirih med seboj. Zato...« »Brr«, je pomislil Drejo, »kdo bi posluša!.« Na široko je zazehal. Vprašan je že bil, sicer pa je vse v knjigi. Ozrl se je k sosedu, ki je vneto nekaj pisal. Majhen listek je bil ves popisan, in ko je Drago spodaj pripisal svOje ime, je odložil pero in zložil listič. »Na«, je dregnil soseda, »vrzi Roberti!«! Drejo je vzel listek in pogledal na kateder. Ni bilo videti sumljivo. »Roberta«, je siknil, in ko se je ozrla; ji je vrgel listek. V velikem loku je zviška padel na njeno klop. »Migovnik«, je nenadoma zaslišal izpred table, »dajte tisto sem!« Počasi je vstal in nedolžno gledal. »Saj nimam nič.« »Tisto dajte sem, kar ste ji vrgli.« Počasi je pobral listič in ga odnesel1 na kateder. Kot strašilo preko polja se je majal po svojih dolgih nogah med klopmi. Učiteljica je razgrnila list, in ko je bil; Drejo že v klopi in je poslušal očitke, ki mu jih je poklanjal Drago, je jela glasno fitati: Ljuba Roberta! Kako se Ti kaj godi? Pridi popoldne ob treh na Stolni trg. Prinesi zvezke š seboj in žvižgaj, šli bomo v park. Pozdravlja ,Te Drago. »A tako?« je dejala nazadnje, »to. delate med mojo uro! Dobro, dala bom listek razredničarki,« In je predavala dalje. Po uri jo je Drejo spremil in prosil, da bi ga ne ovadila, a ni nič opravil. Četrto uro je prišla razredničarka, in ko je opravila svoje posle, je dvignila listek in dejalh: »Kaj pa to?« ; Drejo se je opravičil. »Tako. No, lepe stvari počenjate, ip celo med uro. Tu piše nekaj o sestanku, če sta prijatelja, je to lepa stvar in nimamo nič proti temu. Ampak na sestanke še misliti ne smete, Učite se rajše. Migovnik, ne vem, kaj- bo z vami.« Dreju se je uprlo. Samo, pn in vedno samo 011. Draga še omenijo ne. Saj je vendar on pisal. »Saj nisem jaz napisal tistega«, je de^ jak »Kdo pa?« , Drago se je dvigrtjl. »A vi ste bili, Kakp pa, Migovnik, da mi je 'učiteljica-zgodovine priporočila t-a nO.r Jangtsekiang - kitajska reka smrti Najstrahotnejše poplave na svetu so na Kitajskem. Središče teh poplav je milijonska trgovska metropola Hankau. Leži ob srednjem toku Jangtsekianga, povzročiteljice poplav, »reke smrti«. Petdeset milijonov ljudi je bilo prizadetih od poplave. Izgubili so hiše in bivališča, otroke, starše. Voda odnaša vse, do česar pride. Ljudje ostanejo brez vseh sred štev. Milijoni stradajo, sto tisoči so našli smrt v valovih »reke smrti«. Zdi se, da je njena narasla sila nezajez-Ijiva. da je ui na svetu sile, ki bi jo mogla ukrotiti in da jo je neka kruta višja sila izbrala, da bi uničevala in izpodjedala ogromno življenjsko silo najštevilnejšega med narodi sveta. Bila je dolgo simbol tujih vdorov, tujih plemen in oblastiželjnežev, ki so pre plavljali kitajsko prostranstvo, ne da bi naleteli na ovire. Kitajec je trpno prenašal tuje nasilstvo, pa čeprav je utonil in shiral pod njihovo grabežljivostjo. Njegova številnost in ogromna življenska sila sta ga rešili pogina. Vendar pa je nastala tudi pri njem izprememba. Danes več ni bitje, s katerim bi drugi svobodno razpolagali. Zajezil je tujo poplavo. Mogoče pride kmalu tudi čas, ko ne bo simbol njegovega življenja »reka smrti«, temveč zajezeni Jangtsekiang, ukročeni in udomačeni ustvarjalec življenjske sreče milijonov. Danes Jangtsekiang še svobodno razdira. Kitajci so njegovo razdiralno moč ponekod še povečali, da bi zavrli vdor zavojevalcev. Vsako leto je koncem oktobra višina reke 8 do 10 čevljev nad normalo. Vse naokrog pa je ravnina, nobenega hribčka nikjer. Voda se svobodno razliva po širnem prostranstvu, ki predstavlja nekaj mesecev le vodno gladino. Ko začne voda vpadati odnaša s seboj vse in pusti samo opustošenost. Kadar je višina vode normalna, je Jangtsekiang poglavitna kitajska prometna . žila. Reka je kar pokrita z ladjami, parniki in kitajskimi »džunkami«. Imajo jadra, vesla, so velike in majhne in presežejo vse mogoče plodne zemlje in žuljavih rok. Trgovci se vozijo sami po reki in povsod, kjer pristanejo, je polno trgovskega hrupa in živahnosti. Na bregovih veletoka krasijo monotono sivo nabrežje templji bogov in pokopališča ribiških naselbin. Ilovico in blato ob reki uporabljajo kot gradbeni material za hiše in koče. Toda te zgradbe niso dolgega veka. Poplave in močni nalivi jih kmalu izperejo s tal. Toda Jangtsekiang ne teče samo po nižini. Pet dni plovbe od Shanghaja po reki navzgor so bregovi visoki često tudi par sto metrov. Tu prodira »reka smrti« z ogromno brzlno in silovitostjo po strugi. Gornji tok Jang-tsekianga slovi kot najnevarnejša vodna proga na svetu, po kateri se prevažajo s čolni. V teh predelih zavarovalnice sploh nočejo sprejeti zavarovanj za ladje, ker je premija zapadla že tako rekoč ob sklenitvi posla. Za vožnjo po tem delu so začeli graditi močne in trdne parnike, z močnimi stroji in posebnimi krmilnimi napravami. Samo taki so morejo z uspehom boriti z valovi gornjega Jangtseki-anga. Vendar se v času normalne višine vode prevažajo po reki ne samo ladje in parobrodi, temveč jadrnice in tenderji, ki vlečejo za seboj vrsto šlepov Reka je tudi polna »džunk«. »Džunke« imajo posadko 60—80 ljudi. Na nevaimi'h mestih zleze posadka na obalo ter vleče sama ladjo in šlepe iz drvečih valov. Na mirnejših mestih pa zopet razpne jadra in napreduje z močjo vetrov. Pot od Ichanga do Chungkinga traja tako 30—60 dni, kot je pač vreme in letni čas. Parnik rabi za to pot samo 4 dni. Povprečno računajo, da pride komaj petič ali šestič taka ladja nepoškodovana v Chungking. Potovanje samo je romantično. Povsod se vidijo budhistični samostani in templji. Templji so navadno posvečeni smejoči se boginji blagega srca Kvan--yin. Njej darujejo na posebiih palicah kadilo. Ponoči se te palice s prižganim kadilom vidijo daleč neokoli ko>t male trepetajoče baklje. Zdi se, kot da se ne bi dotikale tal, temveč bi njihova svetloba visela nekje v zraku. Osamljena bencinska črpalka «'e*l ruše vtnami na zahodni frouil Takole so svoj čas nemške Cele zasedle Amsterdam Ljudje postajajo čedalje kratkovidnejši V NEKATERIH DRŽAVAH IMA TRETJINA PREBIVALCEV NAOČNIKE Prav za prav bi se ne smel nihče čuditi, da postaja svet čedalje kratkovidnejši. To si je lahko mislil že vsak, ki je s svojimi očmi opazoval dogodke zadnjih let. Pa ne gre za politično kratkovidnost, tudi de-ansko je tako. Čedalje večje število ljudi nosi naočnike in sicer večinoma naočnike proti kratkovidnosti. V nekaterih deželah predstav- ljajo ljudje z naočniki celo tretjino prebivalstva. Tako jih imajo v Združenih državah 45 milijonov, na Japonskem 20 milijonov, v Nemčiji 18 milijonov. Zanimivo je, da je število kratkovidnih v germanskih deželah in na Japonskem (toda ne na Kitajskem) po odstotku znatno večje nego v 'slovanskih in latinskih deželah. Zračni napad pobotal sprta zakonca Te dni se je pripetil na nekem sodišču v Londonu nenavaden dogodek. Pred sodnika sta stopila mož in žena ter zahtevala ločitev zakona. Takrat pa so zatulile sirene, ki so naznanile začetek zračnega napada. Čeprav sta zakonca komaj čaikala, da bo njun zakon ločen, sta se vendar brž podala s sodnikom in sodnim osebjem v — zaklonišče. Tam je bilo že več drugih zakoncev, ki so prav tako čakali na ločitev svojih zakonov. Sodnik je imel precej dela, da je preprečil v zaklonišču prepire zakoncev, med tem ko so se z ulic čule strahovite detonacije. Ko so sirene spet dale znak, da je nevarnost končana, so sprti zakonci odšli v sodno dvorano. Le par, ki je bil pred sodnikom takrat, ko so zatulile sirene, se ni vrnil več na sodišče. Zakonca sta izjavila, da ju je skupna nevarnost, ki sta jo pravkar prestala v zaklonišču zaradi zračnega napada, spet pobotala. — Mirno sta se poslovila od sodnika ter pod roko odšla domov. Poljubljanfe rok Poljubljanje rok jc že star običaj. Samo drug pomen je imelo v človeški zgodovini. Poznali so ga že stari azijski narodi, samo da je imelo pri njih čislo verski in obredni značaj. Stari Indijci so pozdravljali vzhod sonca, lune ali zvezd klečeč pred svojim pragom in v verskem zanosu pritiskali roke na usta in jih poljubljali. Tudi Grki so poznali poljubljanja rok. Tako so izražali prošnje svojim bogovom, kadar so prosili kaj posebnega ali hoteli omehčati razsrjenega boga. V rimski republiki je bilo na začetku poljubljanje rok dolžnost sužnjev. Plemiči in ‘svobodnjaki so izkazovali spoštovanje in prijateljstvo z objemom- Toda s časom so začeli smatrati vsakega, ki je šel mimo kipa boga ne da bi si poljubil roko, za javnega grešnika in bogokletneža. Pozneje so bile za take prestopke uvedene stroge kazni. Srednjeveški vladarji so zahtevali poljubljanje svojih rok kot neobhodno izkazovanje spoštovanja. Pred poljubom roke so mu morali (poljubiti še rob oblačila. S pojavom krščanstva je bilo poljubljanje upeljano kot znak izkazovanja časti cerkvenim dostojanstvenikom. Poznali so ga pa tudi v stari Mehiki. Ko je prišel s svojo vojsko znani Ferdinand Cortis na mehiška tla 1. 1510., so'ga poglavarji domačinov pozdravljali tako, da so se najpreie dotaknili s prsti zemlje, nato si jih pa dolgo poljubljali. Seveda je sčasoma poljubljanje rok zgubilo svoj verski značaj ter postalo prazna družabna formalnost. • Prav zato je še bolj zgubilo na svojem pomenu in ga skušajo tudi popolnoma iztrebiti. OBRAMBA PRED NADLEŽNIMI GOSTI Nekemu Kantovemu znancu so bili številni obiski v strašno nadlego. Ni vedel, kako bi se jih rešil, pa se je zatekel pa nasvet k slavnemu filozofu. Učenjak mu je sporočil kaj enostaven »recept«: »Bogate obiskovalce prosite za posojilo, siromašnim ne razdeljujte nobenih daril. V najkrajšem času se vas bodo obo;ji izogibali.« MODERNA HČI »Oče, denar potrebujem.« »Zakaj, če smem vprašati?« »Za pohiStvo.« »čemu pa pohištvo?« »Ker se bom poročila.« »In jaz niti vedel nisem, da si zaročena!« »Ti očka, si res nepoboljšljiv. Nikol n« bereš časopisov.« Kulturno življenje sovjetskih ciganov Po zadnji sovjetski statistiki je v Rusiji 00.000 ciganov. Oni so ne samo zapustil: prejšnje nomadsko življenje in postali kolhozniki in tovarniški delavci, temveč imajo že tudi lepo razvito kulturno življenje. Imajo šole, kjer se poučuje v ciganskem jeziku. Ciganska abeceda je bila sestavljena na podlagi ruske že 1. 1927. Od 1. 1927. izhaja tudi ciganski list »Ciganska zora«. Okrog njega se zbira skupina mladih ciganskih književnikov, ki so bili tudi iniciatorji obeh ciganskih gledališč v Moskvi in Lentngradu. Izdajajo svoja dela in prevode. Velik uspeh je žel roman Lekše Svetlova »Cigan Hvasija« In tudi povesti M. Bezljudnega ter pesmi Olge Pankove. Vsakdo ne prenese rdeče barve »Povej mi, kakšna barva ti je všeč, pa ti povem, kakšen človek si!" Že pri površnem opazovanju lahko ugotovimo, da imajo žene mnogo večji Smisel za barve kakor moški. Tega seveda ne smemo pripisovati slučaju ali morda abstraktnemu razmišljanju žensk, marveč samo prirojenemu občutju. Žena navadno izbira barvo svoje obleke ali klobuka po svoji zunanjosti ali barvi polti. Prava najljubša barva pa se ne izbira iz zunanjih, marveč samo iz notranijh razlogov. Vsakdo ima rad tisto barvo, ki pač najbolj odgovarja njegovemu značaju. Zato drži tudi glede barv pregovor: »Reci kakšno barvo imaš rad, pa ti povem, kakšen človek si!« Povem ti, ali si po naravi rosen ali vesel, ali si melanholičnega ali koleričnega temperamenta. Svetlolasi ljudje imajo čisto drugačne težnje do barv kakor temnolasi. Vzemimo primer, da jc najljubša barva nekega človeka rdeča. Rdeče ima vedno nekaj izzivalnega v sebi. Rdeče, je nekoč rekel Gothe, bode v oči. So živali ki pobesne, če zagledajo rdeč dež-| nik. Vsak človek ne more prenesti rdeče bairve. Za to je treba srčnosti in energije. Miren in plah človek mora imeti piecej srčnosti in energije, da bo mogel dalje zdržati med rdečimi stenami. Samo živahni, energični, impulzivni in borbeni značaji ljubijo rdečo barvo. To so ljudje, ki niso vedno ugodni svoji okolici, ker so kolerični, nadležni, lahko se navdušijo, prav tako lahko pa tudi razburijo. Veselijo se razkošja in sijaja, ker je rdeča barva barva moči, dostojanstva in zmagoslavja. Modra barva ima popolnoma nasprotni značaj. Kakor ljubijo aktivni ljudje rdečo barvo, tako je modra barva, barva mirnih, morda netemperamentnih ljudi. Tudi zelena barva je mirna. Vendar pa je razlika med ljudmi, ki so zagovorniki zelene ali modre barve. Zelena barva ima v sebi neko skladnost. Ona predstavlja sredino med aktivnimi in pasivnimi barvami, ker je zmes modre in rumene barve. Kdor ljubi zeleno barvo, ta je navadno harmoničen človek; je mirnega, pri- jetnega in pomirljivega značaja. Mir ljubiteljev modre barve ima nasprotno žig sebičnosti. Taki ljudje so pogosto pravi egoistični flegmatiki, ki jim je samo do lastne sreče. Če nagibajo čisto »hladno« modri barvi, imajo redno tudi hladno srce. Nič jih ne navduši, njihovi interesi so neznatni način mišljenja pa trivialen, — Ljubitelji zelene barve so tudi flegmatični ljudje. Toda topla rumena barva, ta je komponenta zelene, osvetljuje in ogreva to flegmo. Ljudje, ki posebno ljubijo rumeno bairvo, so navadno pametni, ps tudi drzni. Modra barva ima popolnoma drugačen značaj, če se pomeša z rdečo in prehaja v vijoličasto. Rdeča barva daje hladnosti modre toplo noto. Vijoličasta barva je navadno najljubša barva starejših gospa. Na ta način lahko spravimo preveliko nagnjenje do posamezne barve v zvezo i značajem in temperamentom človeka, se* veda pa moramo vedeti, da ie med po* sameznimi ekstremi mnogo prehodov. Kako je nastala realna gimnazija v Mariboru 3. M. / Ob sedemdese^efnici bivše višje realke Današnja prva realna gimnazija se je stopnjema razvila iz bivše realke, ki je bila ustanovljena lela 1830. Sola slavi lorej letos nekako 9tl letnico svojega obstoja, oziroma 70 letnico, odkar je bila razširjena v višjo realko. Prvi početki realke v Mariboru segajo v preosnovo nekdanje štirirazredne glavne šole. Po načrtu prvega avstrijskega šolskega zakona iz leta 177-1. so bile namreč določene za ljudskošolsko izobrazbo iri vrste šol: trivijalke, glavne šole in normalke. V Mariboru je bila takrat razen (klasične) gimnazije še trirazredna glavna šola ,katere poslopje je stalo nasproti vhodu v Gledališko ulico na Slomškovem trgu poleg sedanje stolne cerkve. Radi naglega razvoja prirodoslovnih ved m tehnike so prilagodili prvotni učni načrt novim realnim potrebam in obenem namenili večjo izobrazbo meščanskemu in obrtnemu stanu. Število učencev je naraščalo in leta 1812. je obsegala glavna šola že 4 razrede, ki so se nastanili v poslopju, kjer uraduje sedaj policijsko pred-stojništvo. Vsmislu odloka dvornega gubernija iz leta 1827. so razdelili četrti razred v dva oddelka, ki bi naj nadomestila realko. Toda kmalu so pokazale šolske izkušnje, da je_ neizvedljiv dvojni smoter realk, ki bi naj nudile osnovno obrtno in Irgovsko izobrazbo, obenem pa tvorile predstopnjo za višji tehniški študij. Zato je bil 6. sept. 1819 objavljen nov organizacijski načrt za realke in minister za javni pouk je odredil, da se 4. razred glavnih šol preuredi v dva letnika nižje realke. Z odlokom 17. januarja 1850 je izvršila deželna vlada Štajerske za glavno šolo v Mariboru to ministrsko naredbo tako, da se je 4. razred spremenil v prvi letnik dvorazred-ne nižje realke. Prvi razred realke so otvorili I. oktobra 1850; letos bi torej bilo zaključeno 90. šolsko leto. Novoustanovljeni prvi razred realke pa je ostal še do 1. 1870. pod skupnim vodstvom glavne šole. Z odredbo 13. avgusta 1831 o organizaciji realk je bila sicer dana možnost, da postane realka samostojna srednja šola in se izpopolni kot posrednica med osnovno šolo in tehniko; toda začasno oblast ni smatrala za potrebno, da odredi razširitev. Prvi razred realke je štel v prvem letu skupaj 72 učencev; v naslednjih treli letih pa je število stalno padalo do 49 in s tem potrdilo mnenje odločujočih krogov, da enorazredna realka nima dovolj življenjske moči. Radi tega je ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom 25. avg.i 1854 dovolilo otvoritev še drugega razreda realke, mestna občina pa se je morala zavezati, da prispeva takoj 1000 goldinarjev in da nadalje poskrbi vsako leto za šolsko opravo, kurjavo, izboljšanje učil, plačo za dva učitelja in del šolnine. S tem je mestna občina zagotovila bodočnost realke v Mariboru, obenem pa je dobila precej vpliva na daljnji razvoj te šole. Dvorazredna nižja realka 1854-55—1869-70 je dala nove pobude za obisk šole. Število učencev je takoj poskočilo od 49 na 69 in doseglo višek 100 učencev leta 1862-63,, nato pa je zopet pojemalo. Dasi je bilo vodstvo glavne šole prostorno ločeno od realke, ki se je v letih 1868—1870 nahajala v poslopju, kjer je sedaj kavarna Astoria, vendar ta krajevna ločitev ni več zadoščala realki; dvorazrednica je stremela po popolni osamosvojitvi in lepšem razmahu. Medtem so se že vršila pogajanja med državo, mestno občino in ftajerskim deželnim odborom, da dobi realka lastno vodstvo in se izpopolni do sedemrazred-nice. Največ zaslug za izpopolnitev realke sta imela takratni deželni šolski nadzornik dr. Matej Vrečko in mestni župan Andrej Tappeiner. Dne 8. januarja 1870 je izšel deželni za-zakon o ustanovitvi popolnih realk, ki bi naj bile pripravnice za višje strokovne šole (tehnike in akademije). Julija istega leta je izšla ministrska naredba, s katero se potrdijo novi učni načrti za realke v posameznih krono vin ah; 5. septembra 1870 pa je najvišja odredba odobrila ustanovitev višje realke v Mariboru. Država se je zavezala plačevati učitelje; stroške za Šolske prostore (opremo, vzdrževanje, čiščenje, kurjavo in razsvetljavo), učila in šolske sluge pa je morala prevzeli občina Maribor; zalo je prejemala polovico šolnine, ki je znašala 30 goldinarjev za vsakega učenca. Prvi ravnatelj novega zavoda je bil Jožef E s sl, dotlej profesor na mariborski gimnaziji. Dne 3. novembra 1870 je bila slovesna otvoritev zavoda ia naslednji dan je pričel redni pouk v prvih treh razredih, ki jih je posečalo 24 slovenskih in 83 nemških učencev; kot pogojno obvezna predmeta is ta se spočetka poučevala ^slovenščina in francoščina, od leta 1872-73 dalje pa francoščina in angleščina, dočim se je slovenščina omejila na nižje razrede. V šolskem letu 1874-75 je bil zavod popoln (38 slovenskih in 126 nemških dijakov, julija 1875 pa je napravilo prvih 10 sedmošolcev zrelostni izpit). Letos (1839-40) Je torej zaključil zavod prav za prav svoje sedemdeseto šolsko leto. Obstoj nove popolne realke je bil sicer s tem zagotovljen, toda mariborsko občino je čakalo šo veliko breme. Treba je bilo namreč pripraviti primernejše šolske prostore- Dne 7. novembra lf>70 je sklenil mestni svet, da sezida ua danar šnjem Jugoslovanskem trgu novo poslopje za realko in za novo deško ljudsko šolo. Z delom so pričeli maja 1871, 2. oktobra 1873 pa je bila ponosna zgradba, ki je stala 180.087 goldinarjev, končana in slovesno izročena svojemu namenu. Prvi ravnatelj višje realke J. E s s 1 je umrl 1874, za njim pa je prevzel vodstvo Josip Frank, ki je načeloval zavodu 21 let. Značilno za dobo njegovega ravnateljevanja je dejstvo, da je število slovenskih dijakov stalno pojemalo; njegovo zadnje letno poročilo 1895 izkazuje poleg 176 Nemcev komaj 10 Slovencev. Pod tretjim ravnateljem Gustavom Knob-1 o c h o m so se narodnostne razmere na realki še bolj poslabšale; kajti v izvestju iz leta 1898-99 so navedeni samo še 3 Slovenci poleg 184 Nemcev (to je 1*6% proti 98'4 °/o), leta 1904-05 pa 4 Slovenci poleg 205 Nemcev. Za časa Roberta Bit-t ne rja, ki je vodil zavod od 1907 do usodnega 27. januarja 1919, je ostalo razmerje med številom Slovencev in Nemcev do svetovne vojne precej enako neugodno za Slovence. Vzroki za ta obupen pojav so bili raznovrstni. Ker so v prvih letih obstoja višje realke zahajali v to šolo skoro izključno le meščanski sinovi, je gotovo bilo do leta 1884. y Mariboru razmeroma več Slovencev meščanov, ki so se zavedali svoje narodnosti: uspeh složnega narodnega delovanja v preporodni dobi. Že v drugem letu vojne se je pojavil preobrat v mišljenju prebivalstva in število slovenskih realcev je začelo rasti; v tem letu je bilo razmerje med Slovenci in Nemci že 21 :321 ali 6'6 proti 93‘4 odst. Ko so nastopili dnevi prevrata, se je začela preosnovati nemška realka v slovensko, Na osnovi naredbe narodne vlade z dne 27. novembra 1918 je bil na mariborski gimnaziji dne 6. decembra otvorjen prvi slovenski realčni razred in podrejen ravnateljstvu gimnazije; v ta razred je vstopilo 18 učencev. Ista naredba narodne vlade je nadalje določala, da je na realki sami odslej uradni jezik slovenski, slovenščina pa obvezni predmet. Ta nečuven ukrep je tako — presenetil nekatere nemške učitelje, da so o božiču zapustili Maribor in si poiskali službe v Avstriji. Narodna vlada je odslovila Bittnerja iz službe in poverila začasno vodstvo veroučitelju profesorju Bogoviču Ivanu. Redni pouk je zopet pričel 1. aprila 1919 in se je nemoteno vršil do konca junija. Medtem je odločilo poverjeništvo za uk in bogočastje z razpisom dne 8, junija 1919 to-le: „Na drž. realki v Mariboru, ki se postopoma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, ostanejo začasno nemški razredi od 2.-7.; vanjp se sprejemajo nemški učenci iz drž. realke v Ljubljani". S tem odlokom se je tekom naslednjih 6 let popolnoma spremenilo narodnostno lice zavoda. Leta 1924-25 se je poslovil zadnji nemški razred in je bila slovenska realka popolna; tedaj je bilo v izvestju 400 Slovencev in 44 Nemcev. Dne 3. oktobra 1919 je prevzel vodstvo slovenske realke Jaka Zupančič, ki je bil radi svojih izrednih zmožnosti že l. 1913 imenovan za ravnatelja drž, realke v Gorici, pa je po italijanski zasedbi zapustil sončno Goriško. Ko je prišel na mariborski zavod, je le-ta imel 77 slovenskih in 200 nemških učencev-(nk); ko ga je po 12 letih japustil, je število naraslo na 1095 Slovencev in 49 Nemcev, Ni to neposredna zasluga ravnatelja Zupančiča, da se je za časa njegovega vodstva število učencev potrojilo; toda njegova velika in nesporna zasluga je v tem, POSLOPJE SEDANJE REALNE GIMNAZIJE OKOLI LETA 1875 Mariborske vesti ZANIKANE VESTI O SKRITIH ZALOGAH ŽIVIL Z ozirom na gorostasne govorice o skritih zalogah živil so uredništva tuk. časopisov dobila pri tržnem nadzorstvu in kontrolnem uradu zagotovilo, da so vse te govorice neutemeljene in tendenciozne, ker se hoče s temi govoricami ustvariti zmedo. Vse zaloge živil pri trgovcih se stalno kontrolirajo po pristojnih organih tuk, mestnega poglavarstvS ter se ni moglo do sedaj v nobenem slučaju ugotoviti prikrivanja živil ter njih zalog pri tuk, trgovcih. Prav tako so izmišljene vse govorice, da bi bil kateri izmed tuk. trgovcev radi prikrivanja aretiran. Po pooblastilu predsednika magistra tni direktor: Rodošek. dvigne moka proti takojšnjemu plačilu kg po din 4.50. Vsi državni, banovinski ‘n samoupravni uslužbenci, aikfcivni kakor upokojeni, pa dobe moko v Nabavijalni zadrugi1 drž. uslužbencev Rotovški trg št. 2. Vsi usluž benci državnih železnic, tudi upokojenci, pa dobe moko v Nabavljata! zadrugi državnih železnic na Frankopanovi cesd. Moka je Še na razpolago. da je v zavodu, ki je bil zgrajen za 400 učencev ,spravil pod streho trikrat toliko učencev. Kol ravnatelj je bil vedno iskren tovariš profesorjem, učencem v vsakem oziru skrben oče, kot človeka pa ga je dičila neobičajna družabnost in ljubezen do naših planin. Za časa njegovega vodstva je nastopila važna izprememba v ustroju zavoda. V letih 1924—1926 je bil namreč izenačen učni načrt nižje realke z učnim načrtom realne gimnazije, z (odlokom S. N. br. 31878 od 24. septembra 1928 pa se je se-demrazredna realka postopoma izpremenila v osemrazredni zavod z realnogimnazijski-mi (a) in realčnimi (b) oddelki. Ko je bila ta izprememba izvršena 1931-32, je dobil zavod nov naziv „Državna realna gimnazija". Te izpremembe in prve mature na preimenovanem zavodu pa Zupančič ni več učakal kot aktivni ravnatelj, ker je bil 7. februarja 1932 nenadoma upokojen in je moral v 2 tednih predati vodstvo zavoda profesorju Luki B r o 1 i h u, ki je opravljal te posle do začetka šolskega leta 1932-33. Ko 'jfte bil nato profesor dr. Matico Heric imenovan za ravnatelja drž. realne gimnazije, bi jo vodi še danes z neumorno vnemo in potrpežljivostjo, so se realčne vzporednice višjih razredov radi premajhnega števila (6) učencev najprej združile z realnogimnazijskimi, kmalu pa so sploh prenehale, ker ni bilo več zanimanja za realke. V šol. letu 1937-38, ko so bili vsi oddelki realnogimnazijski, se je vpisalo 780 učencev in 566 učenk, skupaj torej 1346. Dekliškim oddelkom so bile dodeljene učilnice na Zrinjskega trgu in v Cankarjevi ulici, pouk ostalih oddelkov pa se je vršil v tako natrpanih učilnicah starega oziroma zastarelega zt voda, da je le-ta dobil svojevrsten sloves radi svojega okuženega zraka. Javni klici po nujni in temeljiti odpomoči so se vedno bolj množili in niso prenehali, dokler se ni ustanovila nepopolna mešana realna gimnazija, ki je začela poslovati 29. novembra 1937 in j e prevzela 497 učencev in učenk v 11 oddelkih. Seveda bo dobila druga realna gimnazija svojo lastno udobno streho: S kopanjem temelja za primerno zgradbo so priželi pred donrim mescem, ravno za sedemdesetletnico višje realke. Za konec še prav skromen dodatek o dosedanjih vzgojiteljih in vzgojiteljskih uspehih. Tekom 90 let, odkar se je o tvoril prvi razred realke, pa; do danes je načelovalo zavodu 10 stalnih ravnateljev; 246 profesorjev in učiteljev je posvečalo svoje zmožnosti vzvišenemu poklicu, da vzbudi v mladini pravi čut nravnosti in jo navdahne z vedo, vero in ljubeznijo do vladarskega doma. Preko 1000 izšolanih realčanov in skoro 500 maturantov Prve realne gimnazije so dovolj zgovorne priče za plemenito, mladini posvečeno delo. Upali je, da bo nova stavba za Drugo realno gimnazijo popolnoma razbremenila matični zavod in mu s tem omogočila nadaljnje mirno sožitje v prosneh naše domovine in v veselje njegovih gojencev, m Opozorilo avtomobilistom ta moto* ejklistosn. Opozarjamo vse avtomobiliste in motocikliste na JI. belokranjski festival slovenskih narodnih običajev, ki se vrši v Metliki v nedeljo, dne 8. t. ni, od 15. do 17. Po prireditvi bo narodno slavje ob guslah, kolu, ianjcu „itd. Cesta preko Podplata, Podčetrtka, Sv, Petra pod Svetimi gorami, Bizeljskega, Brežic, Kostanjevice in Novega mesta je v dobrem stanju ter nudi izredne pokrajinske lepote. SMRT NA ŽELEZNIŠKEM TIRU V bližini Dravograda jo liolcl prekoračili nezavarovani železniški lir 82 letni preužUkar Jakob Janez iz Bu-kovske vasi. Ko je s peš poli stopil na tir, ga je zgrabila lokomotiva osebnega vlaka iz Maribora, ki je baš takrat pripeljal, ter ga vlekla kakih 20 metrov s seboj. Dobil je težke poškodbe po vsem telesu, zlasti na glavi, ter je bil takoj mrtev. KDOR HOČE ENOTNO MOKO... Mestno poglavarstvo’ Maribor poziva vse privatne uslužbenske družine, ki re-flektirak) na enotno moko, dodeljeno mestnemu poglavarstvu od banske uprave, da se iposlužijo nakaznic za to moko po 5 kg na družino. Te nakaznice izdaja popisovalni urad mestnega poglavarstva Slomškov trg 6. med uradmnn urami. Na nakazale! je označen kraj, kjer se lahko m Poročila se bosta danes zvečer v Magdalenski cerkvi znani športnik g. Josip Ilerič in gdč. Hilda Lenarčič, uradnica pri bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru. m Zadnja pot prerano preminule gdč. Boženke Skapinove je pokazala, kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana v naši javnosti. Velika množica njenih znancev in prijateljev se je zbrala ob njeni prezgodnji gomili ter objokovala njeno žalostno usodo. Ob njenem slovesu se je zbralo tudi mno^o sodnikov okrožnega sodišča in odvetnikov, prijateljev pokojničinega očeta. Pevski zbor „Jadrau-Na-onsa“ je pod vodstvom prof. Vrabca zapel dve turobni žftlostinkl. m Danes velik koncert v mestnem parku. Kakor smo že najavili te dni, priredi danes zvečer od 20.30 dalje vojaška godba v mestnem parku, svoj drugi letošnji veliki koncert pod geslom „Kar vsak poje". Godba bo pod vodstvom kapelnika Jiraneka, ki je v naše promenadne koncerte prinesel nov tip lanke, popularne glasbe, izvajala vrsto znanih pesmi in popevk, kar bo gotovo zopet privabilo mnogo poslušalcev. m Zopetna otvoritev avtobusne proge, V ponedeljek, 9. t. m. se znova otvarja avtobusna proga Maribor—Ivanjci—Gornja Radgona—Radenci. Odhod iz Maribora (Glavni trg) ob 16., prihod v Radence ob 18,30 uri. m Z grebijleo napadena. V Kralj Ma-jaževi ulici v Studencih je bila od nekega R, F. z grehljieo napadena Jožefa Žafran iz Studencev. Napadalec ji je močna poškodoval glavo, tako, da se je morala omenjena zateči po pomoč v mariborsko bolnišnico. 100-DINARSKE BANKOVCE z napisom »Narodna banka Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z datumom Izdaje od 30. novembra 1920 nekateri odklanjajo, 'ker se v zadnjem času razširjajo vesti, da so ti bankovci zastareli in vzeti iz prometa. Da se onemogoči izkoriščanje nepoučenega prebivalstva, opozarja Narodna banka vso javnost, da omenjeni bankovci niso vzeti iz prometa In so enako kakor lOOdin bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Jugoslavije«, izdani 1. decembra 1929., še vedno zaikonito plačilno sredstvo. o Koncert narodnih pesmi priredi jutri, v nedeljo, Sokol v St. Riu. Sodelujejo mariborski pevski zbori. Koncert bo na letnem telovadišču s pričetkom ob 14.30. o S soboške gimnazijo sta bfla premeščena gdč. Slana Perko v Ptuj, Josip Pušnik pa 5 samoupravne na realno gimnazijo. o Na murskosoboški gimnaziji, ki ne ve več kam hi spravila naraščaj, bo 12. t. m. šolska služba božja in naslednjega dne reden pouk. Kako se bodo učili in koliko je iz zdravstvenih razlogov prav, da bodo učenci .katerih je v najslabšein slučaju za 18 paralelk, lahko presodi vsak sam. Letos je napravilo sprejemni izpit okrog 160 učencev, 2e letos spomladi so izbrali prostor in naredili vse potrebno* za zidavo novega gimnazijskega poslopjai le kredita ui bilo. in dobro izvežba- za plašče in kostume,, eno za e takoj Mihael Do- obleko in eno urno učenko Ije, Glavni trg 15. išče Atelier de Modes Hilde 17396-2 Majcen, Zidovska ulica 10. , 17440-2 LUŽKINJO -------.---------------------- dežele sprejmem. SLUŽKINJA ogl. odd. lista. za vse se išče. Gregorčičeva 17420-2 ul. 8-1, desno. 17487-2 NATAKARICO mlajšo moč, sprejme v službo s 1. oktobrom 1940. gostil na pri kolodvoru. Potrebna kavcija din 2000- v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod »Samostojna« na ogl. odd. »Večernika«. 17035-2 in 100 m" drv. Gostilna Kosič, Hotinja vas pri Slivnici. ■■■■■■■■nmaaiBBiB nas ob selitvi naše v večnost tolažili Maribor, in blažili silno bol in tugo, srčna hvala 7. septembra 1940. Dr. Škapin Karel in Malči, starši, Sonja, Boris in Vaško, sestra in brata, Mia, roj. Sovdat, svakinja. Soorf Rezultati nagradnega natečaja po točkah Danes objavljamo rezultat našega nagradnega natečaja za prvo kolo slovenskih ligaških tekem po točkah, ki so jih za svoje prognoze dobili posamezni tekmovalci. Že zadnjič smo objavili, da smo prejeli 165 rešitev, med njimi tri neveljavne. Po 5 točk sta dobila dva tekmovalca, 12 po 4, 45 po 3, 70 po 2, 31 po 1 točko, dve prognozi sta brez vsakega pravilnega rezultata dobili 0 točk. Niže objavljamo poimenično tekmovalce, ki so dobili do 3 točke. Po 5 točk sta dobila Živko Vodopija, Celje, Kralja Petra c. 45, z rezultati Železničar-Kranj 2:0 (1:0), Ljubljana-Maribor 4:0 (2:0), Olimp-Amater 1:2 (1:1), Bratstvo-Mars 3:1 (2:0), ter Anton Žirovnik, učenec VI. razr. ljudske šole, Tezno, Ptujska c. 57, z rezultati Železničar-Kranj 2:1 (1:1), Ljubljana-Maribor 2:1 (1:1), Bratstvo-Mars 3:2 (2:1), Olimp-Amater 1:2 (0:1). Po 4 točke imajo: Metod Skamlič, Franc Gselman, Franc Radej, Karel Pocajt, Radoslav Spanger iz Maribora, Bruno Reš iz Črne pri Prevaljah, Karlo Razdevšek iz Prevalj, Mirko Sel iz Brezna ob Dravi, Simon Tihec iz Ljubljane, Drago Dečko iz Celja, Srečko Teran iz Kranja ter Bruno Sitter iz Studencev pri Mariboru. Po 3 točke imajo: Herman šporn, Maks Novšak, Dušan Vodeb, Roman Tomšič, Pavel Černigoj, Marija ščuka, Karel Stalekar, Saša Kasper, Kurt Osebik, Ernest Flakus, Rudolf Košuta, Karel Pocajt, Rozi Pocajt, Ivan Fišer, Ivan Orešič, Tone Tratnik, Jože Tibaut, Ralca, Milivoj Selinšek, Branko Selinšek, Aleksander Tinta, Viljem Drevenšek iz Maribora, Jožef Babič, Vasilije Resinovič, Ivan Grizold, Silvester šentjurc iz Pobrežja, Herman Heller iz Dogoš, Ivan Ferš iz Košakov, Vojislav Špan-ger, Viljem Marhel, Ivan Dremelj, Emil Medvešek iz Studencev, Gojmir Gala, Branko Zorko, Alfonz Brzič iz Celja, Milko Zavec, Franc Vetrih iz Ptuja, Karel Jurman, Rudolf Hiti iz Ljubljane, Lojze Meneniger, Janko Sušeč iz Gornje Radgone, Jožef Levovnik iz Slovenjega Gradca, Horvat Franjo iz Ormoža, Ivo Kar-doš iz Murske Sobote, Vlado Uratnik iz Bra- slovč. Vsi drugi tekmovalci so dosegli nianj točk ter jih poimenično ne navajamo. Kakor kažejo rezultati, je med tekmovalci največ onih z dvema točkama, kar zopet najbolje dokazuje, da imajo izglede na prvo mesto v natečaju tudi vsi, ki imajo manj kakor 5 točk, da celo vsi oni, ki v prvem ali v več kolih ne sodelujejo. Zato nihče ni ničesar zamudil, ako ni poslal prognoz za prvo kolo; ako bo imel srečo in dober »nos«, se bo lahko še vedno prerinil daleč v ospredje, saj lahko dobi za vsako kolo v najboljšem slučaju 8 točk. Napišite zato še danes svojo prognozo za nedeljsko drugo kolo slovenskega ligaškega prvenstva ter jo pošljite obenem s kuponom, objavljenim v torkovi številki našemu športnemu uredništvu. Mariborčani morajo svoje rešitve oddati v nabiralnik Mariborske tiskarne, Kopališka 6, ali poslati po pošti najkasneje do sobote ob 18., za zunanje pa bomo priznali tudi rešitve, ki jih bomo dobili v ponedeljek zjutraj s sobotnim poštnim žigom. | KOLESARSKA DIRKA OKOLI SRBIJE J Včeraj se je končala velika kolesarska I dirka okoli Srbije z zadnjo etapo Kragujevac—Beograd, kjer je odnesel zmago Davidovie, najboljši Slovenec je Podmilj-ščak na 4. mestu, Peternelj na osmem. V celoti pa je zmagal Slovenec Peternelj Janez (Hermes, Ljubljana) v času 53:19:35. drugi je Frane Gartner (Ljubljanica) v 53:30:42, Irelji Davidovie (Sokol, Zagreb) v 53 : 56 : 38, na 5. mestu je Podmiljščak Franc (Edinstvo, Ljubljana). Na beograjskem igrišču je zastopnik pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra H. polk. Petrovič čestital Peternelju k uspehu ter mu predal dragoceno darilo. Nato so kolesarji v povorki krenili po ulicali prestolnice, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravlja, lo, zvečer pa jim je priredil v restavraciji na Kalemegdanu svečan banket beograjski župan Tomič. V Ljubljani jim pripravljajo svečani sprejem. s Rezultati iz srbske lige: Jugoslavija— BASK 2:0 (1.0), BSK—Jedinslvo 2:0 (2 :0), Gradjanski (S)~Žak 6:1 (1 :0), Slavij a (S)—Vojvodina 2:3 (1:3), Bata—Jugoslavija (Jabuka) 7:1 (6 :0). s Jugoslavija—Madžarska 1:1. Prvi dan meddržavnega teniškega dvoboja je Palla-prcmagal Szigetija 6:1, 6:2, 4:6, 6:2, Gabory pa Mitiča 6:4, 6:2, 6:4. SK Kranj drugič v Mariboru ALI BO KRANJČANOM USPELO PONOVITI NEDELJSKI USPEH PROTI ISSK MARIBORU Na stadionu SK Železničarja bo jutri drugič nastopila enajstorica SK Kranja v kratki dobi enega tedna. Pod drugimi okolnostmi bi dvakratno zaporedno gostovanje istega moštva gotovo .ne bilo preveč privlačno. Tako pa je Kranj preteklo nedeljo postregel s prvo senzacijo v letošnjem ligaškem prvenstvu, ko je sredi Maribora porazil SK Železničarja in je postal s tem čez noč eno najzanimivejših moštev. Ali se bo Kranjčanom posrečilo nedeljski ospeh ponoviti? To je pač v prvi vrsti odvisno od naše domače enajstorice, ki sicer ne bo nastopila v standardni ligaški postavi, ker je še en igralec pod zaporo, vendar je na papirju Maribor favorit, kakor prejšnjo nedeljo SK Železničar. Kranjčani imajo steber moštva v obrambi, napad pa so pojačili z nekaterimi novimi močmi, med njimi sta zlasti popularna Djukič in Grintal, Izgleda pa, da bo na levem krilu nastopil nekdanji igralec ISSK Maribora Priveršek. Tekmo bo sodil g. Deržaj iz Ljubljane. V predigri bo borba za točke med rezervama ISSK Maribora in SK Rapida. Z njo se otvarja prvenstvo rezervnih moštev 1940/41. NA IGRIŠČU BO POSLOVAL TOTALIZATOR Z jutrišnjo ligaško tekmo bo upeljal ISSK Maribor tudi novost, ki je doslej na mariborskih igriščih nismo imeli: totalizator, ki bo sprejemal stave na rezultat tekme. Sprejemali se bodo vložki v višini 3.—, 5.— in 10.— dinarjev med celo predtekmo pa do začetnega žvižga sodnika za glavno tekmo. Podrobnejša navodila bodo interesentom na razpolago pri osebju totalizatorja. s Sekcija ZNS v Mariboru (službeno). Delegiranje za 8. sept.: Maribor-Kranj, str. sodnika gg. Jenko in Orel, Maribor-Rapid (rez.) g. Kopic (g. Jenko), Lendava-Gradjanski g. Dolgoš. G. Dolgoš se pod pretnjo posledic poziva, da nemudoma dostavi kopijo poročila o tekmi Lendava-ČŠK. Nacionalni atletski meeting SK Železničarja Nedeljski nacionalni atletski meeting SK. Železničarja pomeni brez dvoma glavno prireditev v domačem atletskem koledarju ter s tem tudi višek letošnje sezone. SK Železničar si je zagotovil sodelovanje 8 klubov iz Slovenije ter zagrebške Concordiie. Aljo upoštevamo, da slovenski atleti prednjačijo v jugoslovanskem atletskem športu, nam bo brez nadaljnjega jasno, da bo nudila nedeljska prireditev nekaj izrednega, ne samo po visokem številu tekmovalcev temveč predvsem radi tega, ker smemo pričakovati res borbe in rezultate, kakor pritičejo vrhunskim tekmovalcem v tej panogi športa. 2e nedeljski meethig v Celju je dal izvrstne rezultate, pri močni konkurenci v Mariboru se bodo brez dvoma še poboljšali, ako da bo padel marsikateri rekord- Posebno zanimanje velja nastopu inž. Stepišnika Milan, ki je preteklo nedeljo vrgel kldivo 54.64 m ter s tem dosegel zanmko, boljšo od državnega rekorda. Pa tudi drugi atleti, razen domačih, ki bodo najštevilneje zastopani, bodo zbudili interes občinstva. segel letošnji drugi najboljši rezultat na sveta sploh. Boljši je le Nemec Storch, ki je vrgel kladivo 56.75 m. Ako se mu posreči ista daljava v Mariboru, mu bo tudi kot rekord priznana, ker bo stadion SK Železničarja odgovarjal predpisom. Svoje sodelovanje so obljubili klubi Bratstvo (Jesenice), Čoncordija (Zagreb), Ilirija, Planina in Primorje iz Ljubljane, Celje, Maraton, Rapid in Železničar iz Maribora. Začetek meetinga je določen na pol 9. uro na stadionu- Na sporedu bo 15 disciplin. Pridite in podprite naše atlete v njihovem športnem prizadevanju! s Table (eniško prvenstvo Celja in Savinjske doline bo jutri ves dan v mali dvorani Uniona. To bo eden izmed naj-večjih turnirjev, v Sloveniji. Poleg najboljših slovenskih igralčev je prijavljenih Uidi elita hrvatskega namiznega tenisa iz Zagreba. s V hrvatski ligi je Slavija (V) prema-[ala Železničarja (Z) s 3 :1 (2 :1), Gradjan- i\n C LT Cnlii tz . 4 /O rt' MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih 02 las Ih stane vsaka beseda 50 par. nalmanlia pristojbina ta te oelase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanla In ženitovaniski oglasi din 1.— po besedi. Nal-manlšl znesek za te oglase le din 12.— Debelo tiskane besede se raCunalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v pismu skupal z naročilom ali pa po pcStnl položnici na čekovni račun St. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. oi\a prejme najnovejše Jersey - modele in jesenke plašče v veliki izbiri samo pri konfekciji li greta mar* b o ■ jjraj ski trg KAM, K JE ? POČITNICE DOMA Letos ni pravega vremena-Sončite se doma z našo patentirano ultravioletno obse-valko. Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo športno rjavo polt. Zahtevajte* prospekte! Jugopatent, Ljubljana, Dvoržakova 8. Sprej-memo zastopnike. 17134-1 RESTAVRACIJA »LOVSKI DOM« nad »Tremi ribniki«, najlepša izfetna točka in kar je najvažnejše. tam se dobi najboljše vino. Tudi za prigrizek je [»oskrbljeno.________ 17409-1 VINOTOČ KUŠER Meljski hrib, zaprt. 17407-1 HALO! HALO! V nedeljo, dne 8. septembra, vinska trgatev v gostilni Rehicker, Nova vas. 17493-1 Glasbeno društvo želez, delavcev in uslužb. v Mariboru priredi v nedeljo, dne 15. septembra 1940 na vrtu gostilne Šunko v Radvanju velik VRTNI KONCERT v zaključno proslavo 15-let-nice obstoja društva. Igra kompletna društvena godba pod osebnim vodstvom kapelnika rev. M. Sohonherrja. Med izvajanjem koncerta različne druge zabave, kakor nagradno streljanje, šaljiva pošta, pies iM. Za obilen obisk se priporoča odbor. 17452-1 HALO! HALO! Vsi, kateri hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kible jesti, in dober vinček piti. morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »PrleSkl dom« priti. Se priporoča Matilda Zamuda, gostilničarka. 17006-1 V nedeljo VRTNI KONCERT priredi delavsko pevsko društvo »Frohsinn« v gostilni »Mesto Maribor«. Igra Ehrlichova godba pod vodstvom g. Schonherrja. Za obilen obisk se priporoča Milka Hribernik. 17469-1 Rosteiikajtetie po din 10, kemično očiščeno din 14. Čehano in kemično očiščeno din 25, 35, 55- Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodneje pri ,.LUNA“ Maribor samo Slavni trg 24 Vzorci brezplačno! GOSTILNA »PRI LIPI« Radvanje. V nedeljo, 8. sept., vrtni koncert. Igra prvovrstna poštarska godba. Za obilen obisk se priporočata gostilničarja. 17502-1 NOVI SLADKI SADJEVEC dobra štajerska vina in dober prigrizek vam vedno nudi bife Pinterič, Tržaška 1. 17473-1 SLUŽBO dobi SLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE zanesljive in dobro izvežba-ne. r' L- . I mlajšo, iz Naslov v ZDRAVO DEKLE izobraženo, se sprejme k otrokoma s 4 in 2 leti 'za pol dneva, evient, celi dan, s hrano brez stanovanja samo za varuhinjo. Plača po dogovoru. Prcdrvopfoji resnost in ljubezen do otrok. Vprašati Gosposka 23, pri fotografu, I. nadstropje- 17423-2 Večje industrijsko podjetje v bližini Maribora sprejme takoj SAMOSTOJNEGA STRUGARJA. Ponudbe pod »Sl.« na ogl. odd. »Večernika«. 17391-2 IŠČEM VINIČARJA Zg. Voličina-Sv. Rupert. Informacije daje vratar Mestnega avtobus, podjetja, Plinarniška ul. 9, Maribor. 17360-2 Eno veščo POMOČNICO za plašče in 1 EKONOM verziran v sadjarstvu, vinogradništvu itd. želi spremeniti mesto. Ponudbe pod »Ekonom« na ogl. odd. »Večernika«. 17424-2 ŠIVILJSKA POMOČNICA samostojna, s~ sprejme pri Volavšek, Grajski trg 1, I. nadstropje. 17405-2 Iščem zanesljivega in TREZNEGA HLAPCA Nastop takoj- Naslov v Ogl. odd. »Večernika«. 17406-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA hitrega, stalnega, nastopi lahko takoj, sprejme »Rapid«, Meljska 1. 17380-2 BRIVSKI POMOČNIK hiter delavec se sprejme takoj pri Franju Novaku. 17492-2 ŠIRITE »VEČERN1K«! Sprejmem NATAKARICO za nedeljo. Gostilna »Mesto Maribor«, Tržaška cesta 7 __________17470-2 Sprejmem takoj MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbeno in pohištveno delo. Kovač Ivan, strojno mizarstvo. črna pri Prevaljah. _____________________17464-2 POSTREŽNICO srednjih let sprejmem takoj. Ponudbe pod »V. okraj* na ogl. odd. »Večernika«. 17500-2 DBBRI Prodam dva ah j&d Mata LESfllK LADISLAV, MARIBOR, ALE KSAH DROVA 51 ŠIRITE »VECERNIK«! OSNUTKI, DIAPOZITIVI, TRANSPARENTI IN SPLOSNO CRKOSLIKARSTVO Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ni. 30 Mubljana, Prešernova ni. 44 PRODAJALKA iz dežele, samostojna za vodstvo podružnice trgovine z meš. blag. in gostilne se sprej me takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večemika« pod »Pridna«-_______________17485-2 NATAKARICA za na deželo, samostojna za vodstvo podružnice se sprejme takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večemika« pod »Delavna«. 17484-2 MIZARSKEGA POMOČNIKA za sperana dela sprejmem, obenem sprejmem v učenje močnejšega, kmečkega, zdravega fanta. »Efka« mizarstvo, Maribor, Frančiškanska ul. 12 17482-2 GOSPODIČNA za pisarno, z dobrim nastopam. se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. »Večemika« pod »Stalna zaposlitev«. 17472-2 SLUŽBO IŠČE SOUDELEŽBO ALI ZASTOPSTVO išče hišni posestnik, upokojeni uradnik pri solidnem podjetju. Vešč knjigovodstva in strojepisja- Majhno skladišče — pisarna — event. telefon na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. »Večemika« pod »Soudeležnik«. 17414-3 Najfiovejie nramofonske plošče v velik! izbiri vedno na razpolago samo po din 35'- fe LJUBLJANA ^ I'ASA1» H LUOTIČNIK A Uma astomtit a Kate: Melasi £ Herold Zahtevajte brezplačne sezname ABSOLVENTKA 4. razreda realke, z malo maturo in 1 letnim Hermesovim tečajem išče primerno mesto kjerkoli kot praiktikantinga-Ponudbe na ogl. odd. pod »Delavoljtia«. 17448-3 151etna gospodična želi službo kot VARUHINJA OTROK pri boljši družini. Razume se tudi v gospodinjstvu. Vprašati: Cankarjev ul. 13-1. levo, med 10. in 12. uro. 17416-3 VA)ENCI-(KE) VAJENEC ALI VAJENKA se sr/re.ime za modno trgovino. K- Tkalec, Gosposka ulica 32. 17127-4 STANOVANJE ODDA TRISOBNO STANOVANJE z vsem modernim komfortom se odda s 1. septembrom Na slov v ogl. odd. lista. 5051-5 DVE SOBI S KUHINJO “ nasproti cerkve zelo poceni oddam v Studencih v Aleksandrovi 33-1 14382-5 STANOVANJE 2 sobi in kuhinjo, takoj oddam- Kamer, Dravska ul. 8. 17438-5 Moderno . TRISOBNO STANOVANJE v Prešernovi 30 se odda so lidni stalni stranki s 1. oktobrom. 17463-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Koroška c. 22, Maribor. 17466-5 DVOSOBNO STANOVANJE ena soba se lahko uporabi za kuhinjo, oddam zelo poceni. Vprašati Kettejeva ulica 4. 17474-5 Dvosobno KOMFORTNO STANOVANJE se odda v novi vili s 1. novembrom. Naslov v ogl. odd. lista. 17453-5 DVE SOBI IN KUHINJA se odda. Prečna 2, Studenci-17375-5 Oddam enosobno za 2—3 osebe in dvosobno STANOVANJE takoj ali pozneje blizu kaznilnice. Meitia 22 17447-5 DVA DIJAKA se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Večemika«. . 17488-7 Starejši GOSPOD ALI DAMA se sprejme na hrano in stanovanje. Gregorčičeva ul. 7. 17404-7 NA DOBRO OSKRBO se sprejme pridna učenka ali gospodična s službo. Pri učenju pomoč sostanovalke-uči-teljice, obenem instrukcija v nemščini. Naslov v ogl. odd. »Večemika* 17439-7 GOSPOD se sprejme na hrano in stanovanje. Židovska 5, Tavčar-17433-T DELAVCA sprejmem na hrano po dogovoru. Židovska ul. 19-1, vrata O 17408-7 Sprejmeta se na HRANO IN STANOVANJE dva boljša gospoda. Meljska cesta 59/1, vrata 7. 17514-7 Sprejmejo se 3 DO 4 MOŠKI na stanovanje. Dr.. Verstov-šekova, Pobrežje. Ploj- 17366-8 Oddam OPREMLJENO SOBO v bližini parka. Naslov v ogl. odd. »Večemika«. 17496-8 Odda se takoj lepo opremljena, zračna, čista SEPARIRANA SOBA z uporabo kopalnice, gospodu ali gospodični. Radvanjska cesta 45/1, levo. 17338-8 V SEPARIRANO SOBO sprejmem osebo na hrano in stanovanje, mesečno 360 din. Naslov v ogl. odd. »Večerni-fca«. 17460-8 SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pusti’ ti v oglasnem oddelku »Ve-černika«. 6152—9 OPREMLJENO SOBO oddam s celo oskrbo. Tyrše va ul. 14, pritličje, vrata 1. 17495-8 OPREMLJENA SOBA sončna, s posebnim vhodom in kopalnico oddam takoj Dalmatinska 26. 17494-8 OPREMLJENA SONČNA SOBA se odda. Taborska ul. 2/1. 17490-8 Odda se VELIKA SOBA s štedilnikom, prazna ali opremljena. Studenci, Vodnikova 43. 17519-S SOBA kuhinja in kabinet se odda. Sp. Radvanjska 41, Nova vas 17437-5 Lepo 4-SOBNO STANOVANJE v Razlagovi ul. 24, v bližini kolodvora, visokopri Hično, se odda v najem s 1. oktobrom. Najemnina din 1000.— mesečno. Vprašanja na Opekarno LajterSberg, Košaki pri Mariboru. Telefon 2018. 17324-5 STANOVANJE soba in kuhinja, v novi stavbi se odda. Pobrežje, Nasipna ul. 55. 17435-5 ENOSOBNO STANOVANJE lepo, in sončna, prazna soba se odda stranki brez otrok. Vprašati Linhartova ul- 18. 17430-5 ENOSOBNO STANOVANJE (mansardno) v bližini kasarne kralja Petra se ugodno odda. Vprašati v Vrbanski c. 4, Vrtovec. 17477-5 Moške srajce, kravate, nogavice in vse ostalo za gospode kupite najceneje pri M. KOTNIK MARIBOR - GRAJSKI TR6 1 STANOVANJE sobo, kabinet oddam do 15. sept. ali 1. okt. v Stritarjevi 17, Maribor. 17498-5 SOBO IN KUHINJO oddam 2 osebama, Ipavčeva ulica> v Špesovem selu na Pobrežju. Vprašati Pobreška cesta 21, blizu cerkve. 17457-5 Lepo TRISOBNO STANOVANJE v centrumu mesta se odda. Gregorčičeva 8/1. desno. 17486-5 STANOVANJE soba, kuhinja, sobica, pralnica in gospodarsko poslopje se poceni odda. Nova vas. Vprašati Gosposvetska 27, Maribor, hišnik. 17491-5 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in ptitklinanii s 1. okt. oddam pri postajališču Tezno. Ptujska c. 33. 17454-5 STANOVANJE IŠČE 3-4-SOBNO STANOVANJE po možnosti z vrtom in garažo. išče za 1. oktober notar dr Grobelnik, Sodna ulica 1. 17371-6 PREHRANA DIJAKINJO z 2. ali 3. razreda meščanske šole sprejmem v vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 17476-7 GOSPOD se sprejme na vso oskrbo s 15. septembrom. Wildenrainer-jeva ul, 6, vrata 3. 17512-7 DIJAKINJO ALI DIJAKA nižješolca, sprejmemo v popolno oskrbo. Pertot, Slovenska ul. 13/11. 17497-7 莎ttMVI ME1 Cista, separ.. OPREMLJENA SOBA se odda v sredini mesta. — Vprašati v ogl. odd. »Večer-nika«. 17418-8 SONČNA SOBA z zajtrkom se odda takoj ali 15. sept. Liebisch, Glavni trg 1, dvorišče. 17449-8 MALA SOBICA opremljena, se, odda gospodični: Beograjska 40. 17450-8 V najem dam veliko SOBO S ŠTEDILNIKOM in predsobo takoj. Pobrežje, Prečna 4. poleg gost. Murko. 17413-8 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Delavska ul. 15. 17412-8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Jerovškova (Magdalenska) 50 17411-8 SONČNO, VELIKO SOBO oddam prazno- Kneza Koclja 27-IIII- 17446-8 SOBA opremljena z 1 ali 2 posteljama v lepi legi, bližina parka, se takoj odda. Vprašati pri hišniku v Cankarjevi ul. št. 1. 17520-8 Lepo OPREMLJENA SOBA se takoj odda. Aleksandrova 47, vrata 9, 17489-8 Čista OPREMLJENA SOBA in soba s štedilnikom se odda. Kejžarjeva 26. 17483-8 OPREMLJENA SOBA pri mestnem parku se v Tyr-ševi 26/i odda. 17480-8 GOSPODIČNO ali dijakinjo sprejmem na stanovanje. Vošnjakova ul. 19/11, vrata 6. 17467-8 Lepa SEPARIRANA SOBA se odda takoj. Ob bregu 24. 17462-8 OPREMLJENA SOBA z dvema posteljama se odda s hrano ali brez. Mlinska ul. 35. 17461-8 LOKAL LOKAL na prometnem kraju se počeni odda. Pri postajališču, Ptujska c. 44. 17455-10 POSEST LEP STAVBENI PROSTOR v centru mesta Maribora P° ugodni ceni na prodaj (2660 m2 cel ali polovica). Ponudbe na ogl. odd. »Večemika« pod »Celje M. M.« 17393-11 DVOSTANOVANJSKA HIŠA ter lep sadonosnik ugodno na prodaj. Poizve se v gostilni Sabelnik, Kalvarija-Pekre. 17317-11 PETSTANOVANJSKO HIŠO novo, prodam, Mesečni do* nos 1000 din. Dr. VersiOvše-kova 32. Pobrežje-Maribor-17436-11 DVODRUŽINSKA HIŠA se proda v sredini mesta. —■ Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 17429-11 MALO POSESTVO z 1—3 orale zemlje kupim v bližini Maribora, Celja ali Sp. Savinjski dolini. Ponud- be s ceno na Gorjanc, Ljubljana, Herbersteinova 27. 17426-11 Ugodno se proda PARCELA 800 ma, s komisijsko odobritvijo. Vprašati Pobrežje, Lovska ul. 46, pri Mariboru. 17387-11 ENODRUŽINSKA HIŠA se proda. Obrežna cesta 25, Studenci. 17518-tll PRODAM PARCELO 801 m’, betonska ograja, studenec, 4500 kg apna, 140 m’ peska, stavbena komisija, na Kralj Matjaževi ulici, Studenci, Šuštaršič, Wattova 3, Maribor. 17109-11' HIŠA na prodaj s celim poslopjem in zemljo. Ugodno za vrtnarijo ali obrtnika. Naslov v oglas, odd. »Večemika«. 17513-11 5PECIJAINA I7DH0VAINUA HARMONIK LJUBLJANA t^rševa 3b ZAHTFVAJTE CENIK Največja in najstarejša trgovina angleških tkanin v Jugoslaviji ANASTAS PAVLOVIČ Osnovano 1844. leta Centrala; BEOGRAD Najpovoljnejše cene! Podružnic*: ZAGREB, Praška 4 Zahtevajte vzorce iz Zagreba V zeliščih najdeš rešitev! 21 mešanih zdravilnih zelišč po navodilih benediktinskega opata REMIGIUSA iz HAMONA bo prineslo mnogim zdravje in rešitev Samo zelišča in nič drugega Za vsa navodila in znanstveno knjižico se obrnite na naslov: Apoteka Sv. Trojstva, Zagreb ILIČA 43 TeL 24522 STANOVANJSKA HIŠA dobro ohranjena, manjša, se kupi v vbližnji okolici Maribora. Ponudbe se naj pošiljajo na ogl. odd. lista pod šifro »Stanovanjska hiša«. 17442-11 POZOR! Več majhnih hišic od 16.000 din naprej na prodaj. — Vile v ceni 270.000—180.000. — Dobičkanosne hiše 1,200.000-320.000. — Posestva vseh velikosti od 1—300 oralov 50-000, 120.000, 180.000. Posredovalnica »Rapid«, Gospo-ska ul. 28. 17456-11 VELIKA HIŠA z gospodarskim poslopjem, vrtom in lepim sadovnjakom, s koncesijo za gostilno, v lepem kraju, blizu železnice, se ugdno neposredno proda. Naslov v ogl. odd. 17458-11 TRGOVINE, INDUSTRIJE, HOTELI, trafike, bifeji, restavracije, gostilne, kavarne, mlekarne, parfumerije, drogerije,, pekarne, mesnice, bonboniere, slaščičarne, mlini, žage, kopališča, zdravilišča, hiše, vile, posestva prodajamo in posredujemo nakup uspešno in hitro: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, llica 144 17511-11 STAVBENA PARCELA ugodno na prodaj v Dobrovi ob- Ptujski cesti. Tržaška 46. 17479-11 DENAR AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Dom«, Maribor, Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3.— za odgovor. 16681-12 POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo p 5 odstot kov. Vsi varčevalci brezplač no zavarovani. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana, Dvoržako-va 8- Iščemo poverjenike. 17135-12 POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem- Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani, zato , ne odlagajte več, zglasite se Osebno ali pismeno pri zastopniku hranilne posojilnice »Mol dom«. Aleksandrova c. 64, Maribor. Priloga znamke 3 din. 17451-12 OBRT - TRGOVINA PONIKLANJE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro In poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. 6177-1 »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa p-ečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 Spomnite se CMDI SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih Izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro POHIŠTVO iz trdega lesa in kuhinjsko opremo radi odpotovanja poceni prodam. Vprašati Loška 5/11, Schnopl. 17468-17 Kupim rabljen lit ŠTEDILNIK in rabljeno peč na žagovino. Granduč, Maribor, Mlinska ulica 1. 17471-17 PLIŠ GARNITURA 2 fotelja in divan, dobro ohra njeno, poceni prodam. Tržaška 46. 17478-17 Za Solo šolske torbice, nahrbtnike, ak tovke, peresnice v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 16944-13 Na prometni točki dobro vpeljano KROJAŠKO DELAVNICO š firmo in inventarjem radi bolezni ugodno prodam. Pismene ponudbe poslati na ogl. odd- »Večernika« pod »Dobra obrt«. 17403-13 STROJI Kupim dobro ohranieno • KOVAŠKO ORODJE. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. -17432-14 IŠČEM 15—20 TISOČ DIN od privatne osebe z vknjižbo na nrvo mesto pri moji enonadstropni, gotovi, novi hiši, katera je brez dolga. Plačam 10% obresti. Ponudbe na ogloda. »Večernika« pod štev. 17361. 17361-12 Kurjač drž. železnic IŠČE POSOJILO 5000 din z dobrimi obrestmi. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17517-12 Zbirajte odpadke Staro železo, baker, medenino, svinec, cink. star oatfir. cunje. krojaške odrezke. tekstilne odpadke. gtaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupole vedno w> nai-vtffiij cenah Arbeltcr, Dravska 15. Te' 26-23. KMEČKI MLIN opremo, rženo kamenje, dobro ohranjeno, kupim, isto-tako slamoreznico, težjo, na vodni pogon. Ponudbe na ogl- odd. »Večernika« pod »Mlin«. 17428-11 OBRAČALNI PLUG še uporaben, kupim. Ponudbe pod »Plug« na ogl. odd. »Večernika«. 17425-14 Dobro ohranjeno SPALNICO iz trdega lesa prodam. Ogleda se pri »Efka« mizarstvu, Maribor, Frančiškanska ul. 12. 17481-17 ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-13 LEPA SLOVENKA vzorne čiste preteklosti, 18 letna, temperamentna, izvrstna domačica, želi spoznati dobro-stoječega, tudi starega gospoda s sigurno eksistenco. Dote nima, samo pohištvo. Informacije s predplačilom din 10.— v znamkah pošilja diskretno »REZOR«, Zagreb, Pošta III. 17508-19 VDOVA SLOVENKA 50 let stara, izvrstna gospodinja, popolnoma sama, krasnega značaja, štedljiva, popolnoma zdrava, želi poročiti solidnega kmetovalca v Sloveniji. Ima v gotovini 10.000 din prihrankov. Informacije pošiljamo s predplačilom 10.— din v znamkah diskretno. »RE-ZOR«, Zagreb, Pošta III. 17509-19 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 DAMSKI FRIZERSKI SALON TEKAVEC FRANJO Tržaška c. 63. Prvovrstni trajni- kodri ter železna in vodna ondulacija. Se vljudno priporoča ceni. damam. 17346-18 ZA ŠOLSKE PLAŠČE modri klot in modra svila Manufaktura Jurič Ivan, Koroška c- 19, Maribor. 17422-18 Damski frizerski salon TEKAVEC FRANJO Tržaška c. 63. Prvovrstni trajni kodri ter železna in vodna ondulacija. Se vljudno priporoča cenj. damam. 17346-18 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, malo rabljen, poceni proda Ussar, Trubarjeva 9. 17475-14 GRADIVO KUPIM TESAN LES in deske raznovrstne mere, smrekove, kakor zidno in strešno opeko, postavljeno v Limbuš pri Mariboru. Ponudbe na Cufer Franc v Žerjavu, pošta črna pri Prevaljah- 17421-15 KAUč nov, iz korenine kavkaškega oreha, se po ugodni ceni proda- Vprašati v Košaškega ulici 28 17061-17 ŠTEDILNIK primeren za obrat, se proda. Ogled Perfot od 10. ure dop. Maribor. Kopališka ulica 8-1. 17417-17 Prodam dobro ohranjeno, furnirano SPALNICO IN HARMONIKO znamke »Frciton-Luhas«. — Vprašati Mejna 43. 17434-17 Psihografolog in astrolog S. PARAD1SO Psihografolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Predložite svoje rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd. Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologi-je. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne za-,hvale. Stranke sprejema v hotelu Zamorc, JVlari-bor, Gosposka ulica od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Ostane od 7. do 12. _______septembra._______ INTELIGENTNA GOSPODIČNA Slovenka, 39 let stara, državna uradnica,v zelo simpatične zunanjosti, želi poročiti do brostoječega državnega uradnika ali kmetovalca s sigurno eksistenco. Ima v gotovini 250.000 dote. Informacije daje s predplačilom .10 din v znamkah diskretno: »REZOR«, Zagreb, Pošta III. 17510-19 Situirana GOSPODIČNA želi spoznati, radi ženitve, starejšega drž. uradnika. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl odd. »Večernika« v Mariboru pod »Lepa bodočnost«. 1 17465-19 Dobite v največji izbiri pri JULKA ŠALAMUN Marlbsi, Aleksandrova c. 19 Sprejemam popravila I Vse instrumente, muzikalije in dobri MOTORNO KOLO 200 ccm, »Triumph«, luksuzno črno, 4 prestave, malo rabljeno, se ugodno proda v Stritarjevi ul. 25. 17445-22 6 AVTOPLAŠČEV s zračnicami 7.75/145 se proda. Vprašati P. Nedog, Maribor, Razlagova 22. 17444-22 CANTULIA AKK0RDE0N/ dobite pri Perc Oto - Maribor trgovina muzikali) - „Harmola“ Katalogi gratis Sole in društva popust ZAGREBŠKI DRŽAVNI URADNIK 39 leten, eleganten, zelo soli den, krasnega značaja, želi spoznati radi ženitve simpatično Slovenko, 18 do 25 let staro iz boljše družine. Informacije s predplačilom din 10 v znamkah pošilja diskretno »REZOR«, Zagreb, Pošta III. 17503-19 URADNIK BANSKE UPRAVE 39 leten, rim.-kat., neporočen, mesečno 3000 din, strogo soliden, krasnega karakterja, želi ženitveno znanstvo z dobro-stoječo gospodično, Slovenko 22 do 28 let iz boljše obitelji. Informacije pošiljamo s predplačilom 10 din v znamkah, diskretno: »REZOR«, Zagreb, Pošta III. 17505-19 MLAD TRGOVEC administrativni šef podjetja, soliden Slovenec, krasnega značaja, 32 leten, rim.-kat., ima nekaj prihrankov ter se želi priženiti k simpatični trgovki Slovenki z dobro vpeljano trgovino. Informacije s predplačilom 10 din v znam kah pošiljamo diskretno. »REZOR«, Zagreb, Pošta 111. 17506-19 POSREDUJEMO MOŽITVE IN ŽENITVE najsolidneje. najdiskretneje in najuspešneje. Velika in prvovrstna izbira DAM in GOSPODOV iz vseh družabnih slojev kot: Državni in privat ni uradu,, lekarnarji, sodniki, industriici, trgovci, posestniki ih drugi. Dame z in brez dote. Obiščite nas neobvezno. Ponudbe pošiljamo proti nakazilu din 10— v znamkah. Fides, Zagreb, Vlaška 66-11,1 17005-19 ŽENITBE - DOPISI Želim znanstva z DRŽAVNIM UPOKOJENCEM starejšim. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mirno življenje«. 17381-19 OROŽNIŠKI PODNAREDNIK 34 letni Slovenec s 30.000 din prihrankov, želi spoznati simpatično gospodično radi ženitve. Policijski uradnik, 34 letni Slovenec v Zagrebu želi poročiti gospodično. Orožniški podnarednik 29 leten Srb želi poročiti gospodično. Pomorski kapetan, akademik, 30 leten Slovenec želi poročiti gospodično iz dobre družine. Velika izbira dam. Ponudbe in prospekte pošiljamo proti nakazilu 10.— din na »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. 17502-19 GOSPOD želi resnega znanja z gospodično ali ločenko, katera je v zakonu nesrečna in želi mirno in idealno življenje, polno harmonije- Svoj naslov naj pošlje na ogl. odd. »Večernika« pod »Tvoja za vedno« 17441-19 URADNIK VOJNE MORNA-RICE 43 leten, upokojenec, popolnoma zdrav, simpatične zunanjosti, vdovec, nastavljen v Zagrebu, rim.-kat., želi poročiti dobrostoječo gospodično, Slovenko odgovarjajočih let. Informacije pošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah. »REZOR«, Zagreb, Pošta 111. 17504-19 Halo! Naznanjam, da otvorim v lastni Uši gostilno. Za dobro kapljico ir. prigri-zek bo »krhala gostilničarka. Na razpolago tudi sobe za tujce. — So priporoča Fridauer, Studenci, Radvanjska cesta 60 MMMOOMMHHa MLAD VOJAŠKI URADNIK rim.-kat., 25 leten, simpatičen strogo soliden, želi ženitveno znanstvo z lepo, simpatično gospodično Slovenko, 17 do 22 let staro iz dobrostoječe obitelji. Spoznanje potom korespondence. Informacije pošiljamo proti nakazilu din 10 v znamkah. »REZOR«, Zagreb, Pošta III. 17507-19 Proda se ČELO kitara in 54 violina zelo ugodno v gostilni Felič, Tez no. 17342-20 POUK ENOLETNI TRG. 'CEČAJ KOVAČ s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnev no. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniško službo. Preskrba službe zastonj. 4954-21 ANT. RUD. LEGATOV Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4 Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. — Šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. 17291-21 RUŠČINO poučuje po uspešni in lahki metodi v skupinah ali posa mezno rojena Rusinja. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 17392-21 Privatna trgovska šola v Ma riboni išče PROFESORJA (UČITELJA) za srbohrvaščino. Ponudbe pod »Srbohrvaščina 19*10/41« nn ogl. odd. lista. 17515-21 VOZILA TOVORNI AVTO »Opel-Biitz«, prevozi! 37-000 km- z dobrimi gumami, se proda, čebelarski dom. Pesnica. 17327-22 MOTORNO KOLO Ziindapp« 350 ccm. športni luksuzni model, se proda proti gotovini- Vprašati A. Višer, avtomehanik, Maribor. Kopališka ulica. 17443-22 PRIDELKI PRODAM GROZDJE »Izabelo«. Tržaška c. 23, čuvajnica. Obisk od 17—19. ure. 17319-23 OBVESTILA SLIKE za dijaške knjižice izdelujem lepo in poceni. Foto Japelj, Gosposka 18-1- 17306-26 IZJAVA. Podpisani Selih Jožef, postrešček, Maribor, Vrtna ulica 17. izjavljam, da obžalujem, da sem dne 19. avgusta 1940 težko razžalil g. Kuhar Rudolfa. Preklicujem vse žaljivke in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe zoper mene. Selih Jožef. 17419-26 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60.—. Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 POZOR! Vsakovrstne odpadke želez-ja, kovine, litine, cunje, gumo in steklovino kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. — Tel. 21-30. 16943-28 ZA 10 DIN Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, katere boste izdelovali doma. Stalen zaslužek v teh kritičnih časih f Lindič, Ljubljana, predal 245 — V. 6298-28 REVMATIZEM išijas, nevralgijo, zamaščenost uspešno zdravite z našim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote. Cena din 420.— Jugopatent’, Ljubljana, Dvoržako-va 8. Iščemo zastopnike- 17132-28 NALIVNA PERESA s prozbirnim držalom, zlato pero. z desetletnim jamstvom dobite od din 60.— naprej samo pri Jugopatent, Ljubljana, Dvoržakova ul. 8. Ogled brezobvezen. Iščemo zastopnike- 17133-28 NEKADILEC POSTANETE v treh dneh z našim zanesljivim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«, Velika steklenica din 70.—, mala din 60.—, pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvor žakova 8- Iščemo zastopnike. 17131-28 Izredna prilika za nabavo kurjave! čisto blizu Maribora dovolim zastonj izkopati BUKOVE ŠTORE Ponudbe pod »Dobra kurja« rt. odd. lista. va« na ogl. 17331-2S Prodam UMETNI MLIN s posestvom vred, njive, travnik, gozd v dobrem stanju, skupaj 8 oralov. Pošta .zg Kungota. 17459-28 B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. ▼ odličnem stanju, prodam. Vprašati pr! poslovalnici »Večer-nika« v Celju. 6238-22 PRODAM »PUCU« MOTOR 250 cm3. Naslov v ogl. #rid. »Večeraika« 1743&-22 SLIKE za dijaške in usluibenske knjižice — poceni, lepo in hitro! Foto »Jana«, Sodna ul. 1, nasproti »Bata«. 17499-28 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakuD M. Ogorjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 POSOJILNICA NARODNI DOM v Maribora z. z o. j, 9 na j starejši slovenski denarni zavod v Mariboru ■■I-REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'- ■■■ SIMIČ GUSTAV MARIBOR, MELJSKA CESTA 2 priporoča elektroinštalacije, popravila, elektr. napeljave vseh vrst aparatov. Velika zaloga lestencev po tovarniških cenah. Najnižje cene C»r.ilo franko Najnovejši modeli pri ooteniu varuieio noge. ievlie in nogavice otroških vozičkov, dvokoles, m delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev. pnevmatike pri Noiki! Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. dji-r«. >.*. sm«-» Za vkuhavanie sveže, prvo' vrstne in nmiHwnn «• »• iviHniuvn Aleksandrova cesta 24 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. n v gajbah po 15 do 18 kg oddajam In pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni Jo sipina Bola sadje in zelenjava en groš, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 Hatloiika Jurčičeva ul. 6 preglednosti točnost enostavnosti zanesljivosti In cenenosti Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: I. Kocmut. Meljska cesta 1 rrodaja v Mariboru Hill 3 A i&l SCHHEIDER MARIBOR Gregorčičeva 24 ia sinova Jurčičeva 8 ZACDEB. N1KOLIČEVA10 mumlmmmam TELOVADNI URNIK Sokolskega društva Maribor-matice. Zahvala četrtek Sobota Telovadnica Oddelek Poned, Torek Ob težki, nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge in man:!::, gospv 19—20.30 19—20.30 19.30—21 19.30—21 Članice Katice Eberl Moški naraščaj od 14.—18. leta 18—19.45 18—19.45 Ženski naraščaj od 14.—18. leta 18—19.30 18—19.30 izrekamo najiskrenejšo zahvalo čč. duhovščini, vsem darovalcem lepih vencev in cvetja, obema godbama za turobne žalo-stinke in vsem, ki so blago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v dobrem spominu. Maribor, 8. septembra 1940. Žalujoča rodbina Eberl in sorodniki. Cankarjeva šola Moška deca od 11.—14. leta 17.30—19 16—17.30 16—17.30 Zenska deca od 9.—14. leta 17.30—19 17.30—19 Zenska deca do 9. leta 16—17.30 16—17.30 Moški obrtni naraščaj Zenski obrtni naraščaj Cankarjeva šola Napočil jo začetek novega šolskega leta ! Vse, kar potrebujete za šolo, kupite najceneje In najbolje v knjigarni in Tiskovne zadruge Maribor, Cankarjeva ulica 1 papirnici ■ Oglasi po ceniku. — Rokopis) se Poštni čekovni račun štev. 11. 409. Izdaja ta urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Uska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. M vračajo. —• Uradaiitve in opravai Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev 23-67 in uprave štev. 38*67.