Leto IV. (XI.), štev. 204 Maribor, torek 9. septembra 1930 »JFUl/ ^ja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 m**«čno, preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, doalavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Ureaništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra' v Ljubljani Prešernova ulica Sl. 4 Več narodnega ponosa! besede nastavljamo na or.e, ki v • s.ebojnem občevanju često pozabijo, kdo *n kaj so. Tem moramo ponovno vedati, da je prvi in najkrepkejši iz-narodnega ponosa materni jezik. zjl”1 vencem se ni treba svojega je-411 Prav nič sramovati, se ga izogibati • zatajevati, ker je tako lep in blago-neč, kakor je nedosegljivo lepa naša ,q rodna pesem. Torej ona pesem, ki si . Je sam narod skoval ravno tako, ka-jj r si je ustvaril in ohranil naše lepe t ^e^e- Ne čudimo se nemčurjem, ki se le»° radi oslajajo z nemščini le od da-Podobnim narečjem, pač pa nas pre-svLe^a ,aško brbljanje nekaterih primor- Veličasten sorejem noie oolkovr.e zastave VEČTISOČGLAVA MNOŽICA NAVDUŠENO POZDRAVLJA NOVO JUGOSLO VENSKO ZASTAVO NAŠEGA DOMAČEGA PEŠPOLKA. Skih 9 H zen. Tukaj je mejnik, ob katerem j :4 dostojanstvo slovenskega in z primorskega bistva. Zato jih JJmo na mihovo sveto dolžnost in Sel j’ ^er ^'v0 P°trebi'iemo novo Vj-fst in hočemo vzgajati in izražati ler ^os'ovanstva v svojem nele A ampak tudi bogatem jeziku. Ker l? vso svojo kulturo prav lahko po-zemo v svoji govorici, upamo, da bo k °Pomin zalegel in nam ne bo več trene) Zakrenkati na to struno, ki bi zado-a bolj določno in tudi ostrejše. Jesenski velesejem v Pragi. p 7. do 14. septembra se bo vršil v p aKi jesenski velesejem. V tem času je a?a shajališče industrijalcev in trgov-7 v ter uvoznikov iz vseh delov sveta. stopniki več kot 35 držav se redno la^-3ai0 na tem velesejmu v ogromni pa-„ ki jo označujejo strokovnjaki kot JRioderttejšo velesejmsko palačo vsega ji a in na obeh sosednih razstavnih s,°storih v neposredni bližini. Velesejm-j a Palača je stavba iz betona in jekla in odri S^Upaj ^ nadstropij, ki so povsem a dani največjim industrijskim zavodom ti "^slovaške in inozemstva. Nekoliko thu . razstavljalcev vseh strok predvaja vS svoje proizvode poznate češkoslo-■ :*e Industrije, katera je bila v zadnjih 6r'‘l Popolnoma ^racionalizirana, tako da MARIBOR, 9. septembra. Že mnogo pred prihodom vlaka so se zbrale pred kolodvorom izven garnizije nepregledne množice naroda k sprejemu nove zastave našega domačega pešpolka, ki jo je pripeljala iz Beograda deputacija oficirjev s častno četo. Po oficijelnih predstavnikih so bile zastopane vojaške oblasti s polk. Stojadinovičeni kot namestnikom mestnega komandanta na čelu, civilne državne oblasti pod vodstvom okrož. insp. dr. Scbaubacha, cerkvena oblast po pomožnemu škofu dr. Tomažiču, občinski odbor mariborski s podžupanom dr. Lipoldom na čelu, šole, Sokolska župa s praporom itd. Ko je malo pred 12. uro z 19-minutno zamudo prispel vlak, je polk. Stojadino-vič prevzel raport od komandanta 45. pošpolka polk. Do’enca, pod katerega vodstvom je deputacija pripekala zastavo. Častna četa z zastavo je odkorakala na Aleksandrovo ulico pred kolodvor, kjer je polk. Stojadinovid imenom mestne komande pozdravil novi prapor in ga izročil v častno varstvo polku, pa tudi v spoštovanje in ljubezen vsemu občinstvu. Izrekel je zahvalo Ni. Vel. krahu, ki mu je vsa ogromna množica navdušeno fctih CeJ*Vaja b*ag0 najboljše kakovosti za V- katere konkurirajo proizvodom U 6,1 znanih industrijskih držav. Svetov-. znano je češko steklo, tekstilije, por-- an iablonsko blago, usnjeri izdelki, čevlji, kovinski predmeti, muzikal- w--i. iablonsko blago, usnjeri izdelki, ^pir, čevlji, kovinski predmeti, muzikal-^,’nstrumenti, automobiU, motorji, indu-*n Poljfidehki stroji, prometna Sat a vse^ vrs* ^ri neposrednem £o UJ)0Vaniu v češkoslovaški kupite bla- toilit Se *a^o *n ^‘tr0 Proda* Izredno 0 k temu nudi jesenski velesejem, obiskovalci i*najo popust na vseh l(0 znicah in razne druge ugodnosti, ta-Ve ^ra?:e Priliki tcKa ve- Jtta zvezan z minimalnimi stroški. ^mogouita rsuo^jrila u Rr^entlniji 9. septembra. Potem Sfenerala LTribv» a pri-pištol r>o!ožn: •de v ArvtenM^j; r.«’;'*dr- vzklikala med svitanjem državne himne. Polk. Dolenc je prečital kraljevo povelje, s katerim je bila zastava polku izročena, in pozval vojake, naj jo čuvajo častno in neomadeževano v smislu položene prisege. Častna četa je oddala tri salve. Imenom državne oblasti je čestital polku in se poklonil novi zastavi okrož. insp. dr. Scliaubach, imenom mestne občine podžupan dr. Lipold, ki je obenem pripel na zastavo prvi lovorjev venec, imenom cerkve pom. škof dr. Tomažič, imenom obl. odbora Narodne Odbrane min. dr. Kukovec, imenom srezkega odbora Nar. Odbrane je prof. Kenda priipel na zastavo d: Ti lovorjev venec, imenom obmetu-.ta pa se je zastavi poklonil in ji prisege! večno zvestobo župni starosta dr. Kovačič. Nato se ie vršilo pred novo zasta/o pied kolodvorom defiliranje mariborske vojne garnizije, za njim pa je šla vojaška povorka z godbo na čelu skozi Maistrovo, Koroščevo in Trubarjevo ulico, čez Sbrrškov in Glavni trg, skozi Gosposko. Slovensko in Aleksandrovo ulico v vo-;ašn:co kralja Aleksandra v Melju. Tam se e popoldne vršilo veliko narodn.) ve-se.ije. Oan5®no mori© v Pira!« STRAHOVITA KATASTROFA V Pl REJSKI LUKI PRI ATENAH. — 18 PARNIKOV ZA OLJE ZGORELO IN SE POTOPILO S POSADKAM! VRED. požara, ker je nevarnost, da se ogenj radi velike vročine razširi še na druge objekte. ATENE, 9. septembra. V pirejski luki je izbruhnil snoči katastrofalen požar. Iz neznanih vzrokov se je pojavil ogenj v bencinskih skladiščih in se je bliskovito širil. Ker ga radi neprestanih eksolozij niso mogli p''"^siti, se je ogenj tekom pol ure razširil tudi na vseh 18 parnikov za olje v luki. Ogromni petrolejski tanki so se z oglušujočimi detonacijami ro^' Hi. Olje se je razlilo daleč po morski gladini in je pričelo goreti, tako da ie bilo videti eno samo goreče morje. Posad ke oljnatih tankov.ki so eksplodirali, so s parniki vred zletele v z^nk. ^nogo mornarjev se je skuhalo rešiti s plavanjem in so poskakali v morje, kjer pa so našli grozno smrt v plamenih gc-ečetra olja. Potniški parnik »Marieta Nenila«, ki je pred nekaj urami prispel v luko, ni mogel dovolj naglo odnluti in je istotako postal žrtev ognjenega morja. Le nekaj potnikov so- rešili, dočim je vsa posadka zgorela in se potopila s parnikoni vred. Alarmirani so bili vsi gasilci in poklican^ jebilo na pomoč tudi^ vojaštvo, :!a pomaga pri lokaliziranju Mariborčanka v radiu. V sredo zvečer ob osmih bo nastopila v ljubljanskem radiu Mariborčanka ga Škvarča Antonija. Povabila 'jo je uprava ljubljanske radio-oddajne postaje na priporočilo g. ravnatelja Hubada. Pevka, ki je v Mariboru že dobro znana po uspelih solo-nastopih pri raznih prireditvah in cerkvenih koncertih, je pod vodstvom g, ravnatelja Hubada letos z odličnim uspehom dovršila oddelek za solopetje na ljubljanskem konservatoriju. Pri internih in javnih produkcijah konservatorija je ga Škvarča ponovno vzbuja':t pozornost s svojim polnim, kultivirani n glasom, s temperamentno interpreta -i:o, s sigurnim nastavkom in z vzorno vokalizacijo. Za tokratni svoj nastop v radiu si je izbrala popolnoma moderen, predvsem slovanski program. Vse mariborske radioamaterje opozarjamo na ta nastop. žen. V!ada generala Martineza je v nedeljo do celodnevnem posvetovanju kapitulirala, nakar je general Uriburu med velikanskimi ovacijami prebivalstva zasedel glavno mesto Buenos Air^s t;?r sestavil novo vlado. Dose-c:p’’!i predsednik republike, Irigovcn, je bil aretiran. O priliki revolucije je prPlo tudi do hudih pouličnih bo*ov in zn n‘-a število pšdlih okrog tisoč. Nova viada generala Uribura Je aretira- la celo vrsto politik-ov bivšega režima in jih je obtožila, da^ so se obogateli na nepošten način. General Uriburu je izdal na narod proglas, v katerem naznanja, da bo vodil vlado toliko časa. dokler ne bo vzpostavljen red in ne dobi država prilike, da nasta’'i novo ustavnopravno vlado. Narod sam naj pri volitvah odloči nadaljnjo usodo države. Neurje v Slov. goricah je na večer pretekle sobote strahotno za* grozilo. Treskalo in ropotalo je prek Ja-renine in Sv. Jakoba, da smo se tresli na duhu in telesu. Na Hlapju pri Sv. Jakobu je udarila strela v hišo, v kateri je ležala 90!etna bolnica Ferk. Le s težavo so jo rešili, strela pa je švignila mimo nje. Toče k sreči ni bilo. Jesensko zračno valovanje pa se je pričelo. Tudi v nedeljo je hrumelo do polnoči, pa ne tako sr. dito. Tlrc^ki avtomobilski klub, okrajna skupina Lienz, priredi od 13. do 15 sept. družabno vožnjo preko naše države v Gradec. Gostje bodo prekoračili v soboto, dne 13. tm. približno ob 11. dop. pri Dravogradu našo državno mejo s 25 motornimi kolesi in 15 avtomobili ? približno 100 osebami in bodo pozdravljeni od zastopnikov mariborske sekcije avtokluba. Med 1. in 2. uro bo prispela kolona izletnikov v Maribor, kjer bo na Tigu svobode parkirala. V Grajski kleti skupen obed. Med 2. in pol 3. uro nadaljevanje vožnje čez Št., lij v Gradec. Smr na kosa. V Mariboru je umrl v nedeljo v 67. letu starosti g. Alojz Sykora, vlakovodja v pokoju, v pondeljek krojač Franc Schrimpf v 75. letu starosti. V Kamnici je umrla v nedeljo zasebnica Marij? Scherag, stara 58 let. Blag jim spomini Pod voz je prišel z desno no?;o 62!etni posestnik Janez Partlič iz Pesnice. Vozil je več sodov sadjevca in je pri zaviranju na bregu prišel s stopalom pod težko kolo, ki mu je nogo zlomilo. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnico. Poškodba je težit? narave. Poziv gimnazijcem. Vaša mila,tovarišica, vzorno marljiva in blaga Marjeta Loschnig, je v cvetočih letih postala žrtev težke, zavratne bolezni, Jutri v sredo ob po! petih popoldne, bo pogreb iz mrtvašnice pokopališča na Pobrežju. Vsi, ki vas doseže ta tužna vest, pridite spremit milo tovarišico n? zadnji poti! Po 5 mesecih našel svoje kolo. Usnjarju Antonu Hrastniku je bilo 15. maja tl. izpred sodišča y Slov. Bistrici ukradeno kolo. Vse poizvedbe so bile zaman. Danes pa ga je nenadoma zagleda! pri Ussarju, kamor ga je zjutraj pripeljal v popravilo delavec Franc Ott iz Mute. Ott trdi. da mu ga »e izročil neki Pečnik z Mute. Preiskava bo dognala, če ni tudi to kolo ena izmed žrtev znane družbe kolesarskega dihurja Marija Neprijetno darilo je naše! neki tukajšnji hlapec, ko se je vrnil v hlev in našel v postelji svojega enoletnega nezakonskega otroka, ki mu ga je prinesla v njegovi odsotnosti in na posteljo položila otrokova mati, 211etna Antonija Koren. Nezgode otrok. Z vrelo juho se je v neopaženem trenutku polila 21etna Stanka Mozetič ter dobila na obrazu, prsih in obeh rokali težke opekline. — V Pobrežju si je zlomil med igro 31etni Edo. sin železničarja Černeka levo roko. — Šofer Gustav K. je povozil s svojim avtomobilom nekega otroka. Zagovarjal se bo pred sodiščem. —- Podeželski kolesar Franjo Golob iz Brezole je povozii na vogalu Aleksan-j drove ceste in Grajskcsv. trga lOletnof i hčerko uslužbenca pri veleposestvu ba-! rora Twiokla, Marico iamiiki. vO, — Vse i ponesrečence so prepeljali v splošno bol-i nico. Pgjtnlna plačana v gotoutn* lHarwor$Zl Zborouan je narodnega čelaustua u fTlariboru Minulo nedeljo 7. tm. so si izbrali narodni delavci Dravske banovine, organizirani v Narodno - strokovni zvezi, raš obmejni Maribor za torišče svojegi letošnjega kongresa in rednega občnega zbora (delegacijskega zborovanja) NSZ. Važnost tega dejstva je težko dovoljno podčrtati. Saj je naš Maribor še danes kraj, kjer se bije oster boj med slovensko delavsko paro in med nemškim kapitalom ter nemško mentaliteto. Slovenski delavec je tu še danes zapostavljen, slovenski jezik v velikem delu podjetij zaničevan. Zato je bo} slovenskega delavca v Mariboru ne le nacijonalne, nele socijalne, ampak izrazito državne važnosti. In zato je bil nacijonalni Maribor tem bolj upravičen, da pozdravi v svoji sre dihi zastopnike nacijonalnega delavskega pokreta, ki vidi predvsem v zmagi narodne zavesti tudi socijalno zmago slovenskega delavstva. Nacijonalno delavstvo, ki je prispelo v nedeljo v Maribor iz krajev cele banovine, pa Je dalo na' šemu mariborskemu slovenskemu delav cu močno moralno oporo v njegovi borb proti tujim in domačim nenacijonalnim elementom, ki pod krinko nenadomestlji vih strokovnjakov našemu slovenskemu delavcu, ročnemu in duševnemu, odjedajo kruh. Letošnji kongres narodnega delavstva pa je bil izredne važnosti tudi radi tega, ker je nacijonalno delavstvo zavzelo stališče k dogodkom od 6. jan. 1929 napre: in izjavilo svoje polno razumevanje in soglasje s kraljevimi akti, ki gredo za konsolidacijo in dobrobitje države ter svojo pripravljenost za sodelovanje. So delovanje nacijonalnega delavstva pomeni za državo velik moralni kapital, ki ji nalaga dolžnost, da na drugi strani ne podcenjuje delavskih potreb. Udeležba zastopnika bana in banske uprave, g. okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha na kongresu in njegove Ivfiave, namdi!e-jo povoda za upanje, da bo narodno de lavstvo našlo pri oblastih polno razumevanje za nacijonaino-socijalne potrebe delavstva. Končno pa nedeljski kongres narodnega delavstva Dravske banovine tvori važen, zgodovinski mejnik v delavskem sindikalnem pokretu Jugoslavije. Zakaj delegati narodnih strokovnih organizaci, Dravske banovine so se izrekli odločno in jasno tudi za to, da se ustvari enot na močna jugoslovenska nacijonalna sin' dikalna delavska organizacija za celo Jugoslavijo in je izvršilni odbor NSZ dobil polnomočje, da v tej smeri stopi nemudoma v stike z Zvezo jugoslovenskih de lavskih sindikatov v Beogradu, koje predsednik tov. Stojan Stankovič je bil osebno na kongresu navzoč, in z vsemi Ostalimi nacijonalnimi delavskimi pokreti v Jugoslaviji. To pomeni, da prehaja delavski sindikata! pokret Iz nacijonalno indiferentnega internaciionalizma v mogočen jugoslovanski narodni delavski pokret. Trije veievažni momenti mariborskega kongresa narodnega delavstva! * * ft Po prihcdu zunanjih gostov z vlakom ob pol 10. se je velika dvorana Narodnega doma napolnila. Predsednik izvršilnega odbora NSZ tov. Juvan je otvoril zbor s pozdravom okr. insp. dr. Schau-bachu, podžupanu mariborske občine dr. Lipoldu, zastopniku ljubljanske mestne občine tov. Rapučku, zastopniku Del. zbornice tov. Ivanu Tavčarju, voditelju slovanskih delavcev v Nemčiji Pavlu Bolhi, predsedniku Zveze jugoslov. delavskih sindikatov v Beogradu Stojana Stankoviču, ministru dr. Kukovcu ter vsem ostalim zastopnikom raznih korporacij in društev. Vsi ti so pozdravili kongres z nagovori in mu želeli najlepši uspeh. Na predlog predsednika je bila poslana udanostna brzojavka kralju ter pozdravne brzojavke min. predsedniku Živkovidu in ministru socijalne politike dr. Preki. Zborovalci so tudi izkazali čast naj-novejšim žrtvam fašistične justice v Trstu in počastili njihov spomin stoje z enominutnim molkom. Najvažnejša točka kongresa je bilo poročilo tov. dr. Jože Bohinjca o borbi narodnega delavstva za jugosio* Vansko državo. V smislu njegovih izvajanj je kongres sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je bil bivši parlamentarni režim nesposo ben, konsolidirati državo, pozdravlja kra ljevo akcijo za ozdravitev državnega živ ljenja, ki naj vodi do nove sposobne de mokracije in parlamentarizma, ter izjav lja pripravljenost za sodelovanje. Ob 2. pop. se je vršilo delegatsko zbo rovanje, na katerem je bilo 19 podružnic NSZ zastopanih po 49 delegatih v smislu pravil. Strokovni tajnik tov. Vlad. Kravos je podal izčrpno tajniško poročilo, tov Stopar pa blagajniško. Na predlog tov Tušaka imenom nadzorstva je bil blagaj niku in celemu odboru soglasno podeljen absolutorij. V izvrševalni odbor so bili izvoljeni kot predsednik Rudolf Juvan, kot I. podpredsednik dr. Joža Bohinjec, kot drug: Vladislav Saje, predsednik mariborske podružnice NSZ, za tajnika Vlad. Kravos, za blagajnika Dav. Stopar, kot odbornik: Ivan Tavčar, Fr. Rupnik, Ant. Varšek, Albin Tomc, Slavoj Kušar, Fr. Kralj in Luka Bizjak. Izvoljen je bil tudi upravni odbor, v katerem je iz Maribora tov. Germ, ter nadzorstvo. Tov. dr. Bohinjec je stavil in utemelji' resolucijo, s katero se narodno delavstvo izjavlja za nujno potrebo enotne nacijonalne delavske sindikalne organizacije za celo Jugoslavijo v svrho uspešne obrambe in izboljšanja gmotnega in kulturnega položaja delavstva. Izvršilni odbor je dobil naročilo, da predvsem poglobi in razširi organizacijsko moč na rodno zavednega delavstva v dravski ba novini, obenem pa stori vse za razširitev nacijonalnega delavskega pokreta po celi državi in da v to svrho ustvari vse predpogoje. Resolucija, kafero je s stvarnimi izvijanji podprl tudi tov. Stankovič iz Beograda, je bila soglasno z navdušenjem sprejeta. Predsednik je ugotovil, da je to velik zgodovinski dogodek: početek močne edinstvene narodne sia dikalne delavske organizacije v Jugosla. viji. Pri slučajnostih so bili stavljeni še nekateri predlogi, zlasti glede članstva članov Sokola kraljevine Jugoslavije pri in-ternacijonalnih strokovnih organizacijah, glede postopanja nemških industrij v Ma riboru proti slovenskemu delavstvu itd. Sprejet je bil predlog, da se naj vrši prihodnji kongres NSZ v enem izmed rudarskih revirjev in da naj odbor čimpre; določi kraj. Z zahvalo vsem tovarišem, zlasti mariborski podružnici, ter s pozivom na po-jačeno in solidarno delo je bilo zborovanje zaključeno. Zvečer je mariborska podružnica NSZ priredila družabno zabavo. Očlifcouanja z nouim redom lugoslouanske krone povodom rojstnega dne prestolona slednika Petra in slavnosti izročitve novih polkovnih zastav so prejeli med drugimi: red I. razreda vsi člani vlade, bivši ministri dr. Alaupovič, Krulj, dr. Mažuranič, Perič ter vsi bani; red II. razreda bivši minister dr. Kramer in opolnomočeni minister p. Ivan Hribar; red III. razreda bivši ministri Vesenjak, dr. Gosar, dr. Kulovec, dr. Županič, Pucelj in Sušnik, dalje prvi podstarosta SKJ Gangl in publicist dr. Gregorin Gustav; red IV. razreda novinarji Adolf Ribnikar, Ivan Ahčin, Filip Perič, Ra sto Putoslemšek, Stanko Virant, Saša Železnikar, vsi iz Ljubljane, Vekoslav Špindler in Franjo Žebot iz Maribora; canski svetnik Rud. Golouh (Maribor), župan dr. Milan Gorišek (Sv. Lenart), žunan Luka Držečnik (Jan-ževi vrh), književnik Oton Župančič, župan dr. Juvan Al. (Maribor), starešina sokolske župe Maribor dr. Maks Kovačič, bivši poslanec Jos. Klek! Črenšovci), Ivan Lipold (Mozirje), podžupr.n dr. Fr. Lipold (Maribor), pisatelj dr. Anton Novačan (Celje), dr. 'jud. Pivko (Maribor), ljubljanski žunan dr. Puc, bivši poslanec Jos. Pete-an (Maribor), dr. Matej Senčar, dr. v. Fermevc in dr. Fr. Šalamun (vsi 5 tuf): rer5 V. razreda: žtmani Jos. P-nko (M. Sobota), dr. L. Boecio (G. Radgona). Miha Brenčič. (Ptuj), dr. L. Bratkovič (Slov. Gradec), Ivan Vršič (Sv. Marko), Jos. Vester (Vitanje), dr. Alois Goričan (Celje), Matija Goričar (Mozirje). dr. F. Majer (Šoštanj), dr. F. Roš (Laško), Srečko Robič (Limbuš), Jakob Zemljič (Radenci), Jos. Omladič (Braslovče), dr. B. Schaubach (Slov. Bistrica), dalje dr. V. Kac, Miloš Oset, Ferdo Pinter, inž. Oskar Dračar, hotelir Fr. Zemljič, F. Hohnjec, ravn. Rupert Pivec, vsi iz Maribora; župnik Čižek (Sl. Gradec), notar A. Koder (M. Sobota), Ludv. Kuharič (Ormož). Fr. Kočevar (Središče), Fr. Lenart (Ptuj), Al. Mihelčič (Breg), Peter Mravljak (Vuhred), dr. Jože Pučnik (Slov. Bistrica), Hinko Pogačnik (Ruše), Lovro Petovar (Ivanjkovci), dr. Ivan Stojan (Ljutomer), dekan Al. Sagaj (Hoče), Miha Skale (Šmarje). Ivan Janžekovič ml. (Košake), dr. E. Kalan (Celje) in še več drugih iz cele dravske in ostalih banovin. Uelifca patrijotična manifestacija u 5t. liju Včeraj je minulo 20 let, kar je bila blagoslovljena in otvorjena trdnjava šentiljskih Slovencev, Slovenski dom, zgrajen iz prispevkov narodnjakov brez ozira na njih mišljenje. Takratna slavnost se je vršla sicer v dobi, ko je imel Šentilj že slovenskega župana, vendar pa je nemška moč, reprezentirana v državnih oblastih, nemških priseljencih in nemških bur-ših iz Gradca, še držala k tlom šentiljsko slovenstvo. V senci bajonetov avstrijskih žandarjev so si smeli buršaki dovoljevati sramotenje, opljuvanje in pretepanje Slovencev, ki so prihajali na slavnost, in po stranskih poteh so morali domačini in gostje hoditi k Slovenskemu domu, zaka glavna pot je vodila mimo nemške trdnjave »Siidmarkhofa«, raz katero je ošabno vihrala frankfurterica in krog katere se je zbrala nemška armada. Šentiljski Slovenci so takoj po prevratu sklenili, da bodo spomin na ta dan obhajali vsako 10. leto. In tako se je včeraj zopet zbrala ogromna množica naroda, domačinov in gostov iz Maribora ter bližnjih in daljnih sosednih krajev, na proslavo dvajsetletnice Slovenskega doma šentiljskega. Ko so prispeli popoldne ob 2. gostje z vlakom iz Maribora, jih je pričakovala množica domačinov pri kolodvoru. Vse je pozdravil imenom Šentilja akademik Hauc, nakar se je z godbo in gasilci na čelu razvil mogočen sprevod več tisoč ljudi proti vasi. Na slavnostnem prosto ru — pri nekdanjem Sudmarkhofu, danes občinski hiši — je pozdravil ves narod starina Šentiljskih Slovencev, posestnik g. Fr. Thaler, ki je pozdravljal pred 20 leti Slovence kot takratni župan. Pozdra vil je zlasti zastopnika državne oblasti, sreskega načelnika dr. Ipavca, kanonika Čižeka iz Jarenine, ki je pred 20 leti dom blagoslovil, min. dr. Kukovca, prof. Kenda kot zastopnika Narodne Odbrane, dr. Irgoliča kot zastopnika Sokolske župe novinarja Špindlerja kot zastopnika mariborske moške podružnice CMD in Zveze kulturnih društev, Kovačiča kot za-stopnika kluba »Meja«, pevske zbore »Maribora«, »Jadran« in vse ostalo občinstvo. Koncem svojega nagovora je pozval mnogobrojni narod, da je zaklical živijo največjega Jugoslovanu, kralju Ale ksandru. V vznesenih besedah je domači župnik Evald Vračko naslikal ogromno razliko med slavnostjo pred 20 leti in danes. Takrat sužnji, danes svobodni, takrat zaničevani, danes spoštovani. 3redlagal je udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo vsi navzoči z navdušenjem sprejeli in v kateri prisegajo neomajno zvestobo Jugoslaviji, kralju in celi kraljevski hiši. Povdaril je dalje, da Šentiljčani niso Jugoslovani na odpoved, od danes na jutri, ampak so in ostanejo, • Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ufe na blagajni. XXVI obranila naš slovenski kmet in delavecj ki sta vztrajala neomajno v zvesto svojemu maternemu jeziku. Sloveli Štntilj pa je obranil naši državi tudi Maribor. Govorili so še min. dr. Kiiff vec, prof. Kenda imenom Narodne 0" brane, Špindler imenom CMD in ZKD.1 goriški rojak Zorzut v verzih. Vmes P* so pevci Maribora, Glasbene Matice J Jadrana pod vodstvom g. Gašpariča > pevski zbor iz Svečine pod vodstvo svojega nadučitelja peli lepe narodne' umetne pesmi. Vedno in vedno zopet P so se ponavljale navdušene ovacije ™ goslaviji, kralju in kraljevskemu Bila je mogočna patrijotična slavnost0 naši meji. Mariborski okrajni cestni odbor ima važno sejo jutri 10. tm. Med drUS1^ se bosta določila dan in program ^ ritve novega dupleškega mostu čez v o. Trasiranje ceste Ruše—Sv. A reli ( je banska uprava poverila g. inž. lugi od stavbene tvrdke Živic. . Oprostilna sodba v komunističnem Pf cesu. ,f Razprava proti Jos. Zupancu, Afl ’ Čanžeku, Ivanu Pšeničniku, An‘° Lekšu, Henriku Weingerlu, Filipu K berniku in Nikoli Novakoviča, ki s0 u obtoženi članstva v komunistični stra.nj3 in komunistične propagande, je traJa 5. in 6. tm. polna dva dneva. Dne 6-1 ■) ob 9. zvečer je senat petorice i"aZ5 j sodbo, s katero so bili vsi obtOŽ®" oproščeni krivde in kazni. svetnik dr. Jedlička iz Ptuja v no, vet. svetnik dr. Fr. Veble iz Danes tor«'i plesni kabaretni ve&' - v Veliki kavarni^ Iz državne živinozdravniške služb* Veterinarski svetnik g. Fr. Baš je meščen iz Prevalj v Kraljevico, JL UH bora v Litijo, vet. višji pristav Samec od sreskega načelstva v M- ^ boti na veterinarsko mejno postajo 'kaj. Prošnja. Izgubil sem zvezek z zgodovin-^.^, zemljepisnimi in narodopisnimi belez' mi o Prekmurju. Vsebina je nakaza^1 posameznih točkah, tako da za ni uporabna. Za mene pa predstai bogato gradivo, vsled česar vljudno v * sim, da ga izroči najditelj proti ali v študijski knjižnici, ali pa na dr?" ^ nem moškem učiteljišču v Mariboru-ranjo Baš. Pralnica ovratnikov Rakuša, Slovenska ulica 15, se priporoča. . Zboljšana hrana v Javni kuhinji ® škovem trgu štev. 6. pid V A razredu opoldne in zvečer 8.30, v B razredu Din 12.30 in v vi(V. redu Din 14.30. Priglašajte Vidovltost Vldo*,,° Velika kavarn® | SVENGA^1 sreda - četrtek V M a r 1 b' o r n, dne 9. IX. 1933. i£2ssMBsammuE£MBHmBMmm TVTarTfTorsVT VFCPRNtK JuTra V tiniskih gradiščih Zanimiva in znamenita so tinjska gradišča, bodisi da si ogleduješ in občuduješ na njih to, kar je od nekdanjih obrambah nasipov in ponosnih stolpov, primitivnih človeških bivališč in božjih svetišč v njih do danes prestalo hude in le-Pe čase skozi več kot dva tisoč let, bodisi da si iz dragocene knjige, ki je za marsikoga tu zaprta, zaprašena in z ne-Prodornimi ruševinami ogrnjena, čitaš in gledaš stran za stranjo, list za listom, ki bistremu očesu pravega veščaka v živih barvah in v toplo pisanih besedah Vrivajo dobo za dobo razvoju človeka, posebno pa Pohorcev, od pamti-^eka pa sem noter do naših lepih dni. Tinje, imenovane tudi Veliki Tinj, kar Pomeni ograjeni in utrjeni kraj, so navale same iz takega gradišča in sedanja, s® vedno z obzidjem obdana župna cerkev sv. Petra in Pavla tvori tudi pravi staroslovanski »tyn«, okoli katerega so te do naših dni iz starih časov več ali toanj razločno vidne in razumljive sledi štirih takih gradišč ohranile v senci ta-itastveno molčečega gozda, tako da jih tujec le prav težko izsledi. Tudi Tinje same, v višini 667 m na južnem, soln-Čnern pobočju vzhodnega Pohorja pod kostim sadnim drevjem ob žuborečem Potočku med dvema znižujočima se gorkima rebrima skrite, je tujec do sedaj ’e težko našel. Odkar pa je podružnica SpD v Slov. Bistrici, ki namerava pod Ve>- vrhom (1347) postaviti novo planinko postojanko, skrbno zaznamovala pot 12 tega mičnega pohorskega mesteca skozi Tinje do stare cerkve sv. Treh kraljev, so tudi Tinje in njihova gradila postala lažje dostopna, tako da jih j50 navodilih kakega domačina vsakdo 'ahko najde. Svoja imena imajo po domačih imenih °nih kmetskih hiš, na kojih ozemlju se Sedaj nahajajo. Najvišje izmed njih, neposredno nad ^niami, leži v gozdu g. Andr. Pliberška, ®ab!čevo gradišče; po svoji legi je bilo "ajbolj varno in strateško gotovo najmanjšega pomena in.vsled tega le slabo ‘grajeno; zato so tudi ostanki te nek-feije utrdbe le malenkostni: posamezni jfeli nasipa in sledi za njim ležečega jar-ka po svoji legi in po svojih dimenzijah ^jčajo, da je ta »tyn« služil samo kot Pribežališče in zavetišče v časih nevar-n°sti, ne pa kot stalno bivališče. Ostala tri gradišča obdajajo naše Tinje v Polkrogu; prvo leži četrt ure hoda jugovzhodno pod njimi, tik pod Turiško Vasjo, na poraslem, podolgovatem hrbtu, D°d katerim vodi široka cesta nad Vizijami na Tinje; to je Kotnikovo gra-®&e; izmed vseh! najnižje in zato na najbolj izpostavljenem mestu ležeče; po Stankih svojih visokih, mogočnih nasi-P°v in širokih, globokih jarkov, ki so Speljani v nepravilnem četverokotu; po *e vidnih sledeh glavnih in stranskih Vrat soditi, je moral ta »tyn« biti močno strjen grad, podoben »Pošteli«, samo ^anjši. Na severovzhodnem kotu, kjer )e dostop najlažji, je nasip najmočnejši; !u se je moral dvigati stolp, pod katerim J® stala v notranjosti nasipa primitivna biŠa z enim samim prostorom, z pgnji-^em sredi njega in z odprto vežo; najine črepinje črnih, hruškaštih in rdečih, '’azam podobnih posod in vrčev; gladko ytano ostropje iz ilovice in kepe napol ^ane gline z vidnimi odtisi tankih pal-‘c! ostanki kosti, orodja in posodja; v°dnjak sredi cele utrdbe, ki ga je domačin izmeril do 40 m globoko; to vse j^e, da se je nahajala tu kakor na »Po-teli«. utrjena naselbina, ki se je samo-j^vestno in ponosno, vsakemu sovraž-^niu navalu kljubujoč sto in stoletja ?ira!a doli na širno Ptujsko polje in na ^sano posečje pohorske Dravinje še Prei, predno so Rimljani pozidali Pt:ij n Celje in lomili na Pohorju granit za voje stavbe in za svoja svetišča. |. si v zadregi, kako si naj predstav-Jas konec mogočnega gradu, ti priskoči -pmigijija domačega ljudstva na pomoč. 0z"Odno od Tinj in Turiške vasi, na Zemlju Juršne vasi, na ostroizoblikova-naprej štrlečem pomolu, pod kate-ti!11 bobni v vrtoglavem prepadu srdita 'strica, leži tretje gradišče, »Ančnlko-k •• Tu je nekdaj gospodari! grof Jurič, j Je živel v večnem bo;ti z gospodarji? na »Kotnikovem« gradišču. Vojsko-la sta se tako dolgo, dokler si nista drug drugemu razdejala utrjenega gradu. Kdor si hoče vsaj eno izmed tinjskih gradišč ogledati, naj si ogleda »Ančni-kovo«, kajti tu je od nekdanjih jarkov in nasipov, od zanimivih, vkrivljenih vhodov, od mlajšega zidovja in od razločno še danes vidnih, pozidanih teras v notranjosti cele trdnjave še največ ohranjenega. Ali pa se gre po zaznamovani poti iz Tinj naprej proti vasi Rep v smeri proti sv. Trem Kraljem; predno dospe do vasi, četrt ure od Tinj, leži na koncu nižkega hrbta, obdanega od dveh višjih grebenov, nekoliko na levo pod cesto četrto, »Repntkovo« gradile. To je sko-ro popolnoma okroglo, z dvojnim nasipom in na težje dostopnem, severnem delu z dvema jarkoma obdano; samo 33 m dolgo in kakih 20 m široko. Holm-ček z »Repnikovim« gradiščem je prava idila zase. Zelena planica, obdana od okroglega nasipa, je popolnoma ravna; samo sredi nje je zemlja malo dvignjena, podobna žrtveniku; ob holmcu žubori potoček, ki v majhnem mlinčku melje p. d. velikemu Repniku žito. Redki hrasti in smreke te vabijo, ko si dospel v notranjost po vijugastem vhodu, k počitku; sedeš na oni »žrtvenik«, premišljuješ in začneš ugibati, je-li niso morebiti imeli tudi oni prav, ki so domnevali, da so na takih solnčnih in zračnih holmcih naši paganski predniki žgali žrtve in daritve Sventovitu, bogu svetlega solnca. Dr. Fr. Mišic. Nenauadna neuesta Mlada in bogata Američanka Mary Sullivan je že dolgo let iskala po svetu ženina. To seveda še ni nič nenavadnega, ampak čisto naravno. Toda Mary Sullivan se je kapricirala, da se poroči le s kakim na smrt obsojenim človekom. Čim je zvedela, da čaka kje kak samec v ječi na svojo usmrtitev, je takoj prosila kaznilniškega ravnatelja, naj ji dovoli razgovor z obsojencem. Ponudila je potem kandidatu smrti svoje srce in roko in ga obenem prosila, da bi mu smela do njegove usmrtitve streči. Toda dolga lefa je bilo vse njeno stremljenje zaman. Sedaj pa se je končno njena želja le izpolnila. V Portlandu v državi Oregon se je namreč poročila pred kratkim z na smrt obsojenim roparskim morilcem Gormanom. Seveda je njen nenavadni zakon trajal le nekaj dni. Država sama jo je napravila vdovo. (Tlussolini na črni listi Splošno zanimanje in nemalo zabavo ustvarja ■ italijanski javnosti odkritje nekega dela, katero je spisa! sedanji italijanski 'diktator Mussolini v svojih mladih letih. Gre ta roman »Kardinalova metresa«, ki je na stalni listi prepovedanih knjig in katero razpošiljajo fašistični voditelji italijanskim knjigarnarjem po trikrat na teden. Mussolini je spisal dotičho knjigo pred mnogimi leti. Kljub prepovedi pa seveda še vedno krožijo posamezni izvodi te knjige med narodom ter gredo iz rok v roke, seveda le skrivaj. Raketa za bombardiranje Berlina iz Pariza Angleški listi prinašajo konkretne vesti o novi francoski iznajdbi na polju vojne tehnike: o dalekonosnih raketnih topih. Dozdaj so bili največji uspeh vojne industrije dalekonosni nemški topi, iz katerih so v vojni streljali v Pariz^ iz razdalje 130 km. Nova francoska iznajdba pa daleč prekaša ta nemški uspeh, zakaj z raketnimi izstrelki bo možno obstreljevati gotov objekt na 300 do 500 km daljave. Princip raketnega topa je v tem, da ima strela v sebi obenem pogonsko silo. Poskusi z novo iznajdbo so popolnoma uspeli. Iznajdbo bodo še izpopolnili, tako da bo mogoče, iz Pariza bom' bardirati naravnost Berlin. Seveda! — Veš, možiček, da bo jutri 25 let, kar sva se vzela. Zaklala bom gos. = Kaj si znorela? Kai pa more gos za to, da sem te vzel? Šport Piaualne tekme za pruenstuo maribora V nedeljo so se na Mariborskem otoku prvič vršile plavalne tekme za prvenstvo Maribora. Prireditev lahko uvrstimo med najuspešnejše v zadnjih letih. Sodelovali so naši najboljši plavalci in plavalke Dravske banovine. Organizacija prireditve je bila jako dobra, program se je razvijal brezhibno. Sodniški zbor je bil sestavljen iz gg.: vrhovni sodnik dr. inž. Krameršič (Ljubljana), starter g. Sancin Savo (Ljubljana), zapisnikar Petrovič Aleksander, sodniki: g. dr. Planinšek, Voglar in Bleiweis (Ljubljana). V posameznih točkah so bili doseženi naslednji rezultati: Dame 50 m prosto: 1. Leskovar (M) 44.6; 2. Pič (M); 3. Vadnou (M). Dame 50 m hrbtno: 1. Kukovec (Prim) 53.2; 2. Pohar (M) 53.2; 3. Vadnou (M) 56.2. Dame 100 m prsno: 1. Karner (Rapid) 1:50.8; 2. Pohar (M) 2 m za prvo; 3. Vadnou (M) 1:57. Dame štafeta 3X50 m: 1. ISSK Maribor (Leskovar, Pohar, Vadnou) 2:29.2; 2. Primorje (Karner kot gost, Kukovec, Pristan) 2.37. Juniorii 50 m prosto: 1. Jandl (Prim) 33.3; 2. Stopar (M) 38.2; 3. Gala (M) 38 3. Juniorji 50 m hrbtno: 1. Kožuh (M) 46.3; 2. Jandl (Prim) 49.6; 3. Jurič (Rapid) 52. Juniorii 100 m prosto: 1. Jandl (Prim) 1:24.4; 2. Gala (M) 1:38.4. Juniorii 100 m prsno: 1. Kožuh Boris (M) 1:33.3; 2. Kožuh Marjan (M) 1:39.7; 3. Kukovec (Prim) 1:40.3. Juniorji 3X50 m mešana štafeta: 1. Primorje (Kukovec, Vilfan, Jandl) 1:55.6; 2. ISSK Maribor (Kožuh I., Kožuh II., Stopar) 2:06.2. Seniorji 100 m prosto: 1. Vilfan (Prim) 1:08.8; 2. Bertoncelj Stanko (M) 1:20; 3. Wesiag (Rapid) 1:25.5. Seniorji 100 prsno: 1. Tominšek (M) 1:31.8; 2. Wesiag (Rapid) 1:38.9; 3. Kukovec (Prim) 1:40.9. Seniorji 100 m hrbtno: 1. Vilfan Draško (Prim) 1:19.4; 2. Bertoncelj (M) 1:29.6. , x Seniorji 200 m hrbtno: 1. Humek (M) 3:40.5; 2. Wesiag (Rapid) 3.41.6. Seniorji 3X100 m mešana štafeta: 1. Primorje (Kukovec, Vilfan, Jandl) 4:31.3; 2. ISSK Maribor (Tominšek, Bertoncelj, Leskovar) 4:58. Skoki s 3 m deske: 1. Zicherl (Ilirija) 59.16; 2. Leskovar (M) 44.24; 3. Bertoncelj (M) 42.62; 4. Skrbinšek (Ilirija) 38; 5. Gala (M) 21.24; 6. Huber (Rapid) 19.04 točke. Skoki s stolpa 5 in 10 m: 1. Strajner (M) 52.28 ; 2. Bertoncelj (M) 48.42; 3. Czasar (SK Železničar) 38.22 točk. ASK Primorje :ISSK Maribor rezerva 4:0 (3:0). V Ljubljani se je v nedeljo vršila finalna tekma za pokal LNP med ASK Primorjem in ISSK Mariborom, ki je končala z zmago Primorja v razmerju 4:0. ISSK Maribor, ki je nastopil v postavi: Koren II, Koren I, Tomec, Petan, Jež, Gomol, Starc, Beker, Laznička II, Senica in Laznička I ni nudil mnogo odpora Primorju in je bil poraz upravičen. Sodil je objektivno g. Glojnarič iz Zagreba. Tekmovanje za državno prvenstvo. V nedeljo se je pričel drugi del državnega nogometnega prvenstva, ki je končal s sledečimi rezultati: Jugoslavija:BSK 2:1 (0:0; Concordia: Slavija (Osijek) 4:1 (2:1); HajdukrSlavi-ja (Sarajevo) 3:1 (0:0). Ostale nogometne tekme: Ljubljana: Villacher SV:Ilirija 2:1 (0:0). Varaždin: Svoboda (Ljubljana:SK Varaždin 2:2 (1:0). Dunaj: Admira:Sportklub 9:1 (7:1); Rapid:FAC 2:0 (0:0); Slovan:Austria 2:0 (0:0). , ■ Praga: Slavija:Teplitzer FC 4:1 (2:0). Budimpešta: Bocskay :Ferenczvaros 3:1 (2:1); Hungaria:Kispest 3:1 (3:1); Ujpest:Vasas 4:1 (2:1). Kodanj: Danska :Nemčija 6:3 (3:2). Skoplje: Hašk (Zagreb): Skopski S. K. 5:2 (4:2); Hašk:Ju* 4:0 (2:0). Svetovne ženske igre v Prag!. Dosedanji rezultati III. ženske olimpi, jade: Hazena: Jugoslavija:Poljska 9:2 (4:0); Češkoslovaška Jugoslavija 8:5 (5:2); Če-škoslovaš'ka:Poljska 17:0 (10:0). V lahkoatletskih tekmah je od jugosl. ekipe edina Tratnikova (Ljubljana) dosegla uspeh. V močni konkurenci ji je uspelo, da se plasira za finale v skoku v višino. Tek 60 m finale: 1. Walasiewicz (Poljska) 7.7; 2. Gelius (Nemčija) 7.8; 3. Hi-tomi (Japonska) 7.8. Skok v višino finale: 1. Braunmuller (Nemčija) 1.52; 2. Gissolf (Hol.) 1.57; 3. Notte (Nem.) 1.52; 4. Oken (Angl.) 1.50. Disk finale: 1. Konopacka (Pol.) 36.80 m; Fleischer (Nem.) 35.82 ; 3. Vivenza (Ital.) 35.23. Plavači! Za vse Člane in članice vodnosportne-ga odseka ISSK Maribora se vrši jutri, v sredo popoldne od 14. ure naprej obvezen trening. Vabljeni so tudi vsi še ne včlanjeni interesentje za plavalni šport. Sok&lsttio Sokolstvo na skrajni državni meji. V nedeljo, dne 14. tm. pohiti Sokolstvo Maribora in njegov okolice na skrajno državno mejo, v Šentilj v Slov. gor., da podpre tamkajšnjo svojo edinico, ki priredi tega dne svoj prvi javni nastop. Kakor se da posneti iz priprav, bo nastop impozanten, kakor je to ob mejj tudi potrebno. Gotovo se bo Sokolstvu pridružilo tudi naklonjeno mu občinstvo. Sokolska slavnost v Gornji Radgoni, ki se je vršila v nedeljo, je privabila lepo število izletnikov iz vse bližine. Iz Maribora je pohitelo tudi agilno pevsko društvo »Jadran« pod vodstvom g. Laha, navdušeno pozdravljeno od domačinov, ki so se naslajali ob lepo donečih glasovih pevcev. Le žal, da je sicer izborno organizirano prireditev pokvarilo silno slabo vreme. Sokolski nastop v Kotorlb!. V nedeljo je priredilo Sokolsko društvo v Kotoribi (Medjimurje) javni nastop, pri katerem so sodelovali tudi Sokoli in Sokolice iz Ormoža, Čakovca, Maribora, Varaždina, Središča itd. Nastopili so tudi vojaki 36. pešpolka iz Varaždina z vajami s sulicami, dalje seljački Sokoli, moški in ženski naraščaj, članice iz Čakovca in Maribora. Pred nastopom so se Sokoli zbrali in brat Dojčinovič, tajnik mariborske sokolske župe, je imel lep nagovor. Nastop je krog 6. zvečer začel motiti dež. V splošnem pa je ta prvi sokolski nastop v Kotoribi zapustil najlepši utis na vse prebivalstvo. Lužiškl 5rb! fn Bolgari ter slouanska sokolska aueza Slovanska sokolska zveza dobi v kratkem novega člana: Zvezo lužiško-srb-skega sokolstva. Zadnjega občnega zbora SSS se je udeležil kot gost tudi starosta lužiško-srbske sokolske zveze, Jakob Šajba, in si dobil vse potrebne informacije glede prijave za vstop itd. Delj časa se že tudi dela na tem, da bi vstopila v slovansko sokolsko zvezo bolgarska telovadna enota Junakov. Vendar doslej ni bil dosežen sporazum iz formalnega razloga, ker Junaki nočejo dati sokolskega imena svoji organizaciji, brez tega pa ne morejo biti sprejeti v slovansko sokolsko zvezo. Organizacija telesne vzgoje v Franclji. Francoski minister vojske je sprejel predlog podtajnika za telesno vzgojo, da in kako se naj pomnoži število vaditeljev in inštruktorjev telesne vzgoje. Za svrhe telesne vzgoje se bo dalo posameznim departmanom na razpolago 80 podčastnikov. Vsako leto bo 500 novincev, ki jih bo izbralo podtajništvo za telesno vzgojo, po polletni vojni službi dodeljenih na podlagi predloga poveljnika posameznim centrom za telesno vzgojo na šestteden-ski pouk, tako da bodo po končani vojni službi postali vaditelji in inštruktorji v telovadnih in športnih društvih. K. M, Capek - Cbod: Jindtri Romaš — b CeJčIn« prtvel dr. Fran Bradai. 56 Res, občinstvo v celi dvorani je stalo, kakor bi okamenelo — le Opalka ne. Če je treba vstati, pa vstati, to se razume; kdo pa bi si upal igrati tukaj junaka, zlasti ker so bili znani primeri, kako je končalo tako junaštvo. Opalka sicer ni skočila s svojih sedežev na enkrat te urno, ampak le posamič, kakor je pač kdo vztra-ial; bilo je videti, da vstaja zelo nerada. Obsedeli so samo trije: dr. Čern^, mladi Pav&k in gospodična Menotova. Mogoče in gotovo bi bil Jindra vstal; saj je bil vendar častnik, čeprav danes v civilu, in je vedel, kaj bi ga čakalo; toda vstal ni zato, ker je sedel dr. Čern£r in ker je videl že vnaprej namrdnjen obraz Černega, ki bi ga le-ta napravil takoj ali pozneje, in filozofka se je ravnala po svojem Jindri, svojem od poslednje mi-nute. »Werden Sie gleich aufstehen, Sie Meerkatze, Sie!« je rjovel oredovani jeznoritež na dr. Černega. Toda dr. Čentf je z največjim mirom pogledal kvišku in rekel z najbolj dvorljivim konverzacijskim tonom: »Prosim kar najvljudneje: če se me zmerja, da bi se me zmerjalo v jeziku, ki ga razumem. In če sem j?.z mirkuca, ste vi, gospod, živ vodomet, vsega ste ne popljuvali,« in obrisal si je z robcem plešo. »Gospod!« je začel častnik naglo češko, »zadnjikrat vas poživljam, da vstanete!« »Ampak jaz tako-le prav dobro sedim!« se je /rniejal dr. Černy; bil je odsoten od vsega dobrega in zlega in ni znal oceniti situacije, v kateri se je nahajal. »Saj vi menda niti ne veste, da je takozvana narodna himna prav za prav veleizdajniška pesem!« je razlagal dr. Černy sopečemu častniku čez svojo lastno glavo navzgor. »Ako se poje v nji: Modro naj nam gospodari s svete vere pomočjo!« — potem se čisto naravnost trdi, da doslej še vedno ne gospodari modro, in to je že precej let, kar se to poje!« »Po svoji uradni oblasti vas aretiram, gospod; dana vam bo prilika, da razložite svoje nazore obširneje.« »Komur je bog dal oblast, temu je dal tudi razum; Izjeme utrjujejo pravilo; delajte, kakor razumete!« je odgovoril dr. Černtf z najbolj razposajenim tonom človeka, ki se je neizmerno zabaval, dočim bi se bil častnik skoro razletel od jeze. Izkazalo se je pozneje, da je bil to visok funkcijonar vojaškega sodišča. Drugi častnik ni počenjal tako besno in, kakor se je zdelo, je gledal na zadevo morda celo s humoristične strani. Z nekam negotovim korakom, bil je očividno pijan, je smehljaje pristopil h gospodični Menotovi, salutiral in s poklonom, ki ga delajo Častniki le polkovnim damam, je vprašal, ali bi ne bila milostljiva tako ljubezniva, ker se igra »najvišja cesarska pesem.« Filozofka je stisnila zobe in pesti, pogledala Jin-dro z vprašajem te častnika kakor razdražena mačka. »In kaj, če bi ji pomagal, mačica!« je izpremenil častnik naglo ton, prijel Jifino trdno za brado in jo tako silil, da bi vstala. »E, vi cepec, kaj si to dovoljujete?« je kriknil Jin-dra mlajši in skočil s stola. »Tole mi boste odplačali!« Major, ki ga je Jindra tako ogovoril, je zakrulil kakor razdražen merjasec, si potisnil monokel na oko in se postavil tesno k Jindri. »Cara rarara, rara carara...« je grmel orkester s Činelami konec Haydnove pesmi o vladarjevi modrosti in jo znova ponavljal. »Da, gospod major, to, kar ste vi storil, je sramota za cel stan, katerega član ste, in jaz imam zopet več vzroka, da me je sram, da pripadam temu stanu!« »Ach, Sie sind Offizier? Das wird immer besser!« je rekel major'sedaj zelo mirno, in spustil z očesa monokel, od ogorčenosti so mu usta zazijala. »Melden Sie sich!« »Poročnik dr. Jindrich Pavdk in tale dama je moja nevesta!« »Človek, vi ste častnik in niste v steli pri cesarski pesmi!« je govoril major vedno po nemško z izrazom največje bolesti, kakršne so zmožni samo junaki, »in vas je torej sram za to, da ste častnik. Mensch, vam se bo pomoglo, o tem ste lahko uverjeni. Če boste častnik še štirinajst dni, si sam odrežem portepe!« Pojavila se je vojaška policija; bila je takoj pri rokah; kajti tole dresuro k lojalnosti do prejasnega prestola so običavali šele takrat izvajati, kadar so jim oznanili, da je policija že v hiši. . Med zvoki »narodne himne« — godba jo je morala tolikokrat igrati, kolikor kitic je v tekstu — je odšla cela Opalka na najbližji komisarijat. Njene dame so plakale, Jindra starejši je imel buren razgovor z dr. Černim in Jifina, viseča na Jindro-vi roki, se je tresla kakor mrzlična, usta so ji drgetala in venomer je jecljaje ponavljala: »Jindra, moj Jindra!« In pobožala je njegovo roko pod svojo pazduho. Doslej se še nikoli nista tako vodila... Jindra je tudi ponavljal vedno isto: »Saj bo dobro, saj bo zopet dobro, več se mi ne more zgoditi, kot da mi vzamejo častniški čin!« Toda dobro je vedel, da bo hujše. Na policiji sta bila na povelje častnikov zadržana v varnostnem zaporu samo mladi PavSk* in dr. Černtf, ostale pa so izpustili, ko so si napisali osebne podatke. Vpričo vseh je odprl Jindra svoje naročje in Jifina se je vrgla vanj, vsa se je šibila in tresla in skozi njen lahki, tenki popelin je čutil na svojih prsih njene grudi, tako skočne, kakor bi ga tudi hotele objeti. Njihov poljub je bil tak, da je nagradil vse zamujene, bil je skupna vsota vseh in srce se je pri tem poljubčku hotelo razskočiti. Tako se je zgodila njuna zaroka vpričo cele Opal-ke čisto drugače, nego je Jindra mislil; nikomur ni bilo pri tem do burke, izvzemši edinega blaznega aforista dr. Černega, ki si je pri vsaki besedi obteževal svoj položaj in dokazoval preiskovalnemu komisarju, da imamo v tej prvovrstni državi tudi prvovrstne idiote in da dobivajo zlasti pri policiji ničle nadnaravno velikost. Uradnik si je vse skrbno zapisoval. Jindra starejši ni mogel premagovati svojega obu-panja. Jindra majši je čutil na svoji lakti otiske njegovih krčevith prstov. »Jindriček! Jindriček! Odpusti!« je ponavljal oče neprestano. »Kaj naj bi odpustil, dragi oče?« »Ker sem te uvedel v tako družbo; ne bilo bi se zgodilo, kar se je zgodilo.« »Zagotavljam te, oče, da se nisem nikdar čutil ta* ko popolnoma srečnega kakor prav v tej družbi in 2® misliš dr. Černega, je to junaški mož in bilo bi naffl vsem bolje, ko bi znali kakor on.« »Odpusti mi vsaj to — ker sva po moji krivdi ta* ko slabo izrabila te počitnice!« To bi se že bilo dalo odpustiti, toda Jindri je bilo predvsem do tega, kako stojita oba v tem hipu pted drugimi. Zato je neprenehoma dodaval očetu misli: »Le dostojno, oče, predvsem le dostojno!« Patos trenutka je premagal Jifino; še enkrat se z Jindro objela m zaklicala je: »For ewer!« Angleško, nikakor ne brez namena. Zgodaj zjutraj drugega dne so oddali Jindro v garnizijske zapore in, preden je minulo štirinajst dni« rok, ki ga je določil major, ki ga je dal zapreti, je iz* reklo divizijsko sodišče nad njim razsodbo, po kateri izgubi zaradi prestopka proti § 156. kaz. zak. sanitetni poročnik dr. Jind. Pavdk častniški čin in je obsojen v poostren zapor na 4 mesece; kazen se bo izvršila šelfl po demobilizaciji. Pristojni poveljnik je potrdil raz* sodbo in odredil, da odide dr. Jind. Pavak brez odlo* ga na fronto kot preprost vojak. Z očetom in Jifino se ni več sešel; oba so odpc* Ijali še prej in brez razsodbe v koncentracijski tabori vsakega drugam. Očeta so sumničili, da ima angleške stike. Jiiina se je primeroma še najlažje izmuznila* ^ kar se je lahko zahvalila okolnosti, da jo je pijani tna* jor atakiral. Najhujše jo je iztaknil dr. Černy, ki so m# obesili dolg proces na vrat. TRETJI DEL. I. Kako se je Jindra mlajši sešel z Alojzom Poniklim- Ko je dospel Jindra Pavžk po jako kratkem cta* piranju — trajalo je to za las natanko noč, dan in no2 k svojemu oddelku na fronti, so ga sprejeli zelo i** eno in smatrali so to za veliko krivico, storjeno pra* poru. Kako je to, da pride degradiran častnik, političen obsojenec k praporu tako izredno patriotičnega mišli«* nja, v katerem ni bilo niti enega političnega osum* njenca? Povzročil je tu strašno razburjenje. V pisarni »Baons-Comde« se je major ŠtankrenS& ki se je podpisal nekaj časa sem z veliko, ne kljukic0« ampak kljuko na svojem Š, tako razkačil na Pavak* da bi se bil skoro razletel. Niti na misel mu ni prišlo, da bi Jindro naravno^ ogovoril, da, niti pogledal ga ni. Zmerjal je spočetk* nemško, imenoval ga je v govoru k adjutantu in na* redniku izvržek in »Abschaum« s tem pristavkom, & mu je tak individuum sicer toliko kakor prazen zrafc i» *als ei2* stinkende Luft«, ampak da so * poslali k praporu pehotnega polka, tako garje^® nlnoJ- x estno' K *PraP°ru** Pehotnega polka, i« nadaljeval češko, prav tako naglo, kakor nemško •" ki ima na ogo, da očisti češki narod slabega sloves* veleizdajalcev, poslati veleizdajalca in sicer ravfl0 zvečer pred polnočjo, ko naj se prapor izkaže, to ie zahtev. Takale praksa je popolnoma nova in, če n°' cejo takih lopovov v Pragi kar naravnost obešati, nai ljh Pošiljajo k nemškim ali pa ogrskim polkom kako* doslej. Ko bi bilo časa za to, bi poslal takega — takega , petelina staremu o»Ju, stotniku Perlsohnu v etapi na' zaj in se mu vljudno zahvali! za tak poskus demoraU' t zacije tega prapora** feg* pei»tnega polka. Časopisi te Inseratl. pri Hinko Sax. Grajski trg. 9*5 1654 Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« ln gramofonskih plošč. 603 EJektroinŠtalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni XII Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39. 2515 Dijakinjo sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. 2523 Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Tezno 5. 2488 Dijaka ali dijakinjo nižjih razredov srednje šole sprejmem na stanovanje. Na željo tudi v vso oskrbo. Naslov v upravi lista. 2522 Dva dijaka nižjih razredov gimnazije ali realke se po ugodni ceni sprejmeta na vso oskrbo v bližini šole. Klavir, kopalnica, vrt, terasa za soln-Čenje in po potrebi inštruktor na razpolago. Kamniška cesta 14. 2485 Perica išče dela na dom ali tudi izven do-ma. Kje pove uprava Večemika. 2529 Solnčno sobo, strogo separirano, oddam takoj. Trubarjeva ulica 5, vrata 3. 2528 Izborno kuharico išče gospodinjsko podjetje v Mariboru s 15. septembrom. Naslov pove upr. Večernika. 2527 Precizne ure,* zlatnino in srebrnino nudi ceneno Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg. Popravila izvršuje točno in s pismeno garancijo. Za neodgovarjajoče vrne denar. 2510 Stanovanje, sobo in kuhinjo ali sobo s štfedfinikorrt iščem za takoj ali s 15. septembrom-Naslov v upravi lista. 2530 Mirna 3 članska družina išče dvosobno stanovanje tudi na pid' feriji. Pertot, Wildenrainerjeva 11 2468 T-/OKLI. mari b o « uni Z odobritvijo konkurznega sodnika, se p*0-daja v trgovskem lokalu Anice Traun Maribor, Afieksandrova cesta j razno v konkurzno maso spadajoče blago, kitko*1 čevlii, perilo, nocavice In slftno. j Upravitelj konkurzne mase Dr. Klemenčii Alojzij, odvetnik v Mariboru Šolske knjige in potrebščine kupite najboljše in najceneje v knjigami Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta Stev. 13 Pri skupnem naročilu primeren pop^sO Ifdaja Konzorcij .Jutra, v Ljubljani: predstavnik izdajatelja tn urednik: PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna (Td., predstavnik STANKO DETElT * Mariboru.