Velenje, 11. novembra 1977 Leto XIII Številka 44 /403/ Cena 3 din Skupna razširjena seja :upna razširjena seja lobčinskega sveta ZKS in medobčinskega reta Socialistične zveze Na ponedeljekovi skupni iijeni seji sta medobčin-svet Zveze komunistov ilje in medobčinski svet "istične zveze delovnega ljudstva Celje obravnavala sklepe 30. seje predsedstva CK ZK Jugoslavije oziroma razpravljala o gradivu tovariša Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravlja nja". Uvodoma je o oceni političnega sistema in še zlasti delegatskih odnosov ter vlogi subjektivnih sil spregovoril Janko Ževart, predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje. Razprava o sklepih 30. seje predsedstva CK ZKJ oziroma o gradivu tovariša Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega siste ma socialističnega samoupravljanja" se bo zdaj nadaljevala po občinah, in sicer v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih organizacijah SZDL in na drugih ravneh znotraj občin. Občinska vodstva ZKS in SZDL pa bodo imenovala občinske politične aktive za javno razpravo gradivu Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnej sistema ssocialističnega sami ' upravljamja". Nova organiziranost Vegrada Delavci Vegrada Gradbene industrije so na referendumu 4. novembra potrdili novo Organiziranost delovne organizacije, ki temelji na določilih zakona o združenem delu in merilih za organiziranje gradbeništva v Jugoslaviji Delavci gradbene industrije Vegrad Velenje so se na referendumu, ki je bil 4. novembra odločali o organiziranosti delovne organizacije. Nova organiziranost temelji na določilih zakona o združenem delu in merilih za organiziranje gradbeni-ištva v Jugoslaviji . Ker je ta delovna organizacija v fazi integriranja, so se odločili, da bodo v novi orga niziranosti zajeli vse te določbe. Pri tem imajo seveda nekoliko težav, saj se ne morejo zgledovati po nobenem gradbenem podjetju, ker se bodo na ta način organizirali prvi v Sloveniji. Posamezne faze organiziranosti so obravnavale osnovne organizacije ZK in sindikata, o pravilnosti stališča pa so se posvetovali na občinskem medobčinskem in republiškem nivoju. Na ta način so ugotovili, daje takšna organiziranost pravilna, saj prav gotovo vodi k boljšim uspehom delovne organizacije. Seveda pa organiziranost, iti jo sprejemajo sedaj še ni dokončna, saj že sedaj ugotavljajoo, da bodo kmalu možnosti za ustanovitev še več temeljnih organizacij združenega dela. Tako bo nadaljnja specializacija prav gotovo sledila v tozd Gradnje, ki je najštevilnejši in bi delitev na več tozd pripomogla k uresničevanju poglabljanja samoupravnih odnosov v tozd. Delavci TOZD nje novo organiziranost potrdili 79 Gorenje za praznik republike Letošnji rojstni dan nove, socialistične Jugoslavije — 29. november bo obeležil delovni kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja z dvema pomembnima delovnima zmagama. V Velenju bo končal prvo fazo investicije v tozdu zamrzovalniki, v Nazarjih pa bodo slavili zaključek del v okviru II. faze izgradnje tozda mali gospodinjski aparati. Obe investiciji bosta omogočili v prihodnje znatno povečanje proizvodnje ter uvajanje novih izdelkov, po katerih je na domačem in tujem tržišču veli- ko povpraševanje. O obeh novih delovnih zmagah oziroma pridobitvah delovnega kolektiva velenjskega-Gorenja bomo podrobneje pisali v prihodnji številki Našega časa. odstotno, Ostrešja Ljubo 75 odstotno, Lesne Šoštanj 89 odstotno, Kamina Ljubljane 71 odstotno, druge tozd pa so izvedli referendume že prej, v vseh tozd pa so novo organiziranost potrdili. Največja TOZD v novi delovni organizaciji bodo Gradnje. Izvajala bo vsa zemeljska, be-tonerska, zidarska, tesarska, outinorska dela, svoje enote pa bo imela v Velenju, Ljubljani, Ljubnem in Beogradu. TOZD Lesna izdeluje in montira stavbno mizarstvo in lesne obloge. TOZD zaključna dela polaga pode, stenske obloge, tapete, predelne stene. TOZD Ostrešja Ljubno izdeluje stavbno ostrešje za potrebe TOZD Gradnje in širše tržišče. Glavni izdelek TOZD Vemont so betonske konstrukcije Vemont, izdelujejo pa tudi betonsko galanterij o, drobljenec in tuf. TOZD Kamin iz Ljubljane polaga Keramiko DOM 101 pa proizvaja celice. Naslednji referendum bodo imeli v tej delovni organizaciji 5 decembra, ko bodo sprejemali samoupravne splošne akte. NAJVEČJI VAKUMSKI SUŠILNIK PRI NAS - V sredo, 2. novembra so v oddelek dodelave šoštanjske tovarne usnja pripeljali vakumski sušilnik, ki je največji v Jugoslaviji. Nabavili so ga v zvezi s preusmeritvijo proizvodnega programa v tozd Tovarna usnja Šoštanj. Velikost ene sušilne plošče znaša 2,5 krat 6 metrov, zato so zaradi takih dimenzij sušilnik, čigar skupna teža znaša 9700 kilogramov, transportirali v dveh delih. Vršilci dolžnosti vodij tozdov na REK Samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in enovitih delovnih organizacij so imenovali vršilce dolžnosti vodij ti Priznanje pionirjem Pionirji odeljuje ,„Zavod za vaspitanje i Jrigu o deeci SR Srbije i za poli-iku Beograd". To je vsekakor telo visokco priznanje, ki so ga icseli takco učenci in učitelji te iole. Poselbej pa je potrebno po-ivaliti mientorico tega glasila tfarijano i Štumberger, ki ga že rrsto let ureja, prav tako pa udi tovairišico Dragico Žohar n Bronjo i Pokorny, ki skrbi, da e v glasilvu tudi dovolj likovnih »rispevkovv. Svoje gglasilo so pionirji te ole poslaLli tudi tovarišu Titu za ijegov rojstni dan, to je bila šte-ilka glasilila, ki je bila posveče-la Titu. 1 Nadvse veseli so bili, :o se jim j je tovariš Tito zahvalil :a čestitkke. Napisal je: „Dragi nonirji! TToplo se vam zahvalju- jem za iskrene čestitke in želje, ki ste mi jih poslali." Učenci so bili zelo srečni, ko so prebirali te vrstice in nikakor niso mogli odmakniti oči od podpisa Tito. Glasilo Naš Vrtiljak pa je pozitivno ocenil tudi partizanski pisatelj Karel Grabeljšek, ki je med drugim dejal: „Iz sestavkov v glasilu sem najbolj spoznal vaš svet, kaj vzbuja v vas domišljijo, vaše šolsko življenje, športno udejstvovanje in drugo. Spoznal sem tudi, da vam niso neznani problemi, ki vznemirjajo svet, ne samo nas. Skratka list je po svoji vsebini zelo pester, kar je brezdvomno njegova odlika." Pionirjem in učiteljem te šole bodo omenjena priznanja prav gotovo vzpodbuda za še boljše delo. M. T. Samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so imenovali vršilce dolžnosti vodij tozdov, delovnih skupnosti in delovnih organizacij. Za vršilce dolžnosti vodij tozdov rudnika lignita Velenje so bili imenovani: Franc Avberšek - jama Preloge, Maijan Moškon - jama_ Pesje, Ivan Čuljak - jama Skale, Janko Meh - jamska mehanizacija, Alojz Merčun - jamski transport, Jože Šuhel, priprave, Pavle Ažber - jamske gradnje, Anton Romih - klasimica in Jože Kumer - zunanja dejavnost; za vršilca dolžnosti vodje delovne skupnosti RLV zračenje pa je bil imenovan Ciril Kemperle. V termoelektrarni Šoštanj so bili za vršilce dolžnosti vodij tozdov imenovani: Alojz Bole - pogon I. in II. faze s transportom premoga, Boris Dejano-vič — pogon III. faze s pripravo vode, Marjan Potočnik — vzdrževanje ter Franc Potočnik - investicije. V elektrostrojnih obratih so bili imenovali za vršilce dolžnosti vodij tozdov: Ivo Zupančič - strojni obrati, Jože Meh — elektro obrati, Albin Venišnik — vodovodno-toplovodni obrati in Ivan Novak - kadrovsko-ključavničarski obrati. V temeljnih organizacijah združenega dela transportne in gradbene dejavnosti so bili imenovani za vršilce dolžnosti vodij tozdov: Oto Mravljak — promet, Jože Švent - servis, Vojko Koprivec - gradbena dejavnost, Ciril Grebenšek - mizarska dejavnost. Za vršilca dolžnosti vodij tozdov plastike sta bila imenovana: Erika Meh - plastični izdelki ter Martin Smrekar -kovinski izdelki in galanterija. Vdelovni organizaciji EFE je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Jože Mastnak, vdelovni organizaciji TISK pa za vršilca dolžnosti direktorja Silvo Pešak. Vršilca dolžnosti vodje delovne skupnosti RLV kopalnica pa doslej še niso imenovali. AKCIJA ZA NADALJNJE POGLABLJANJE SAMOUPRAVLJANJA V okviru tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je zdaj 17 temeljnih organizacij združenega dela. Te dni pa je stekla akcija za nadaljije poglabljanje samoupravi) atj a, toje za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. Iz temeljne organizacije združenega dela štedilniki bodo oblikovali dva tozda, dosedanja temeljna organizacija združenega dela chrommetal pa se bo samoupravno reorganizirala tako, da bosta ustanovljena na novo dva tozda, in sicer tozd galvanika in tozd plastika. Tudi v Velenju težave z oskrbo z vodo Sušno jesensko obdobje je namreč krivo, da marsikje že primanjkuje pitne vode. Da bi zvedeli, kakšne so razmere na tem področju v naši občini, smo zapisali naslednji pogovor z Milanom Ramšakom, vodjem delovne enote vodovod in kanalizacija pri velenjski komunali. 'ouk je kikončan, sedaj pa veselo domov. In to po najbližji poti in tudi najbolj nevarni. Kaže, da se itroci, ne e zavedajo preteče nevarnosti, zato bi morali več pozornosti posvetiti prometni vzgoji v šoli a tudi ststarši bi lahko kdaj pa kdaj opozorili otroka, kje je varno hoditi in kje ne. Posnetek smo lapravili v v ponedeljek okrog polene ure v Šoštanju. „V občini napajamo in oskrbujemo z vodo približno 75 odstotkov prebivalstva, od 65 odstotkov občanov pa odvajamo odplake. Ostali uporabljajo individualne vodnjake, zajetja in krajevne vodovode. Glavna zajetja oziroma viri so v dolini reke Pake in to v zgornjem delu, ki dajejo dve tretjini potrebnih količin vode, eno tretjino pa dobimo iz triade -to je iz rudnika, to uporabljamo v glavnem za industrijo. Letna poraba vode znaša v naši občini ob upoštevanju mesta Velenje z bližnjimi naselji, Šoštanja .z naselji in Šmartnega ob Paki okrog 6 milijonov kubičnih metrov vode, od tega gre za industrijo približno 2,5 milijona kubičnih metrov vode. Na dan pa porabimo 210 litrov vode na sekundo. Zaradi hitrega razvoja mest in ostalih neselij pa zajete količine ne zadostujejo več potrebam potrošnikov in imamo v tem sušnem obdobju velike težave v zvezi s tem." In koliko vode imate sedaj na voljo? „V sedanjem obdobju lahko koristimo 180 litrov vode na sekundo, kar pomeni, da nam primanjkuje 30 litrov vode na sekundo in seveda to povzroča velike težave pri distribuciji oziroma pri zadovoljevanju potrošnikov. Tako je sedanja izdatnost zajetij skorajda že dosegla minimum. Pred nami pa je še ena težava. Po napovedi rudnika po 15. novembru ne bo več uporabna triadna voda. Zaradi rudarjenja bodo namreč morali znižati gladino vode in to bo povzročilo mešanje vode s plini in raznimi trdimi delci, tako da voda ne bo uporabna za industrijo še manj pa kot pitna voda." Kaj ste storili, ko ste zvedeli za ta bližajoči se problem oziroma, kako boste premostili krizo, ki bo nastala? To ne bo lahko rešljiva naloga, saj so obstoječi še nezajeti potencialni viri, ki bi jih lahko brez določenih predelav uporabljali za pitno oziroma tehnološko vodo, razmeroma oddaljeni od Velenja. Viri, ki so blizu Velenja (reka Paka, jezero, grenize in triadna voda, ki jo je tudi možno z določenim postopkom prečiščevati, pa terjajo zahtevnejše tehnološke procese in dolgotrajnejše raziskave. Med drugim smo se že povezali z inštitutom Boris Kidrič v Ljubljani, ki že analizira triadno vodo oziroma raziskuje možnosti, kako bi to vodo očistili do takšne stopnje, da bi jo lahko uporabljali v industriji. Tudi jezerska voda ni takšne kvalitete, da bi jo lahko s preprostimi filtri prečistili, za Pako pa tudi vemo kakšna je. V zgornjem delu bi jo sicer lahko z manjšimi napravami koristili, vendar zaradi oddaljenosti to ne pride v poštev." Kako predvidevate rešitev tega vprašanja v našem srednjeročnem programu? Rešitev vidimo v koriščenju vira Ljubije v mozirski občini z izdatnostjo približno 80 litrov vode v sekundi. Vendar v zvezi s tem nastaja vprašanje denarja. Predvideni stroški investicijske gradnje bi predvidoma znašali približno 30 milijonov dinarjev. Teh sredstev pa do zdaj še ni. Tudi v Topolšici so izviri, katere bi lahko zajeli, vendar gre v tem primeru za manjše količine (okrog 50 litrov vode na sekundo), zato z njimi ne bi rešili trenutnega stanja. Edini izhod je, da se čimprej lotimo uresničevanja srednjeročnega programa. Za sedaj, ko bo ukinjena dobava vode iz Rudnika pa bo morala širša javnost razpravljati o tem, kdo bo moral varčevati z vodo ali industrija ali široka potrošnja. Verjetno pa prav vsi." Uspela regijska prireditev Mladost v pesmi, besedi in spretnosti - Prireditev posvečena jubilejem partije in tovariša Tita - Sodelovanje med občinskimi konferencami ZSMS jn JLA - Zmagala ekipa iz Velenja Tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti je množična in skupna akcija vojakov in mladine v izobraževalno— vzgojnem, patriotskem in kul-turno-zabavnem smislu in ima cilj, da poglobi znanje o zgodovinskem razvoju naše samoupravne socialistične družbe in dnižbeni vlogi oboroženih sil tako med NOB, kot v sedanjem obdobju. To so bile med drugim uvodne besede Milana Cvikla, predsednika komisije za SLO, DS in TO pri ZSMS Velenje ob otvoritvi sobotne regij- valci iz Slovenskih Konjic z 58 osvojenimi točkami. Poleg ekip, ki so tekmovale v kvizu, so se prireditve udeležili tudi mladi iz teh krajev, ki so se predstavili s kulturnim programom in popestrili to prireditev posvečeno jubilejem partije in tovariša Tita. Ti so imeli v dopoldanskih urah generalko. Vsi nastopajoči so si nato ogledali muzej na velenjskem gradu in mesto Velenje. Ker sta prireditev v Velenju organizirala OK ZSMS Velenje in garnizon JLA v Celju, je pri- njem krogu vprašanj, saj so bile razlike med ekipami minimalne. Ekipa Velenje, v kateri so bili Tatjana Lemež, Tanja Meh, Bojan Kladnik, Gorazd Razi-nger, Ivan Pele in Stane Toporiš pa je tudi tokrat pokazala največ. Druga je bila ekipa iz Laškega, tretja pa ekipa iz Slovenskih Konjic. Z zmagovalci smo ob koncu prireditve napravili krajši pogovor. Dejali so, da so s prvim mestom izredno zadovoljni, prav tako pa tudi s prikazanim znanjem. Nekaterim med njimi je bilo to prvo tekmovanje, drugi pa so se takšnih prireditev udeleževali na osnovni šoli. Povedali so tudi, da se bodo nadaljnjih tekmovanj udeležili le trije med njimi, sami pa se mo- rajo dogovoriti, kdo si po prikazanem znanju to zasluži. Prireditev sta. dobro povezala Zdenka Jošt in vojak Dragan Klaič. Žal, je celoten potek motilo neprimerno ozvoženje. Sicer pa naj zaključim z mislimi Milana Cvikla: „Želim, da se ob koncu današnje prireditve sodelovanje občinskih konferenc ZSMS in JLA razidemo zadovoljni z željami za čimboljše, vsebinsko bogatejše sodelovanje med mladimi v kasarnah in mladimi izven njih. Naj nam razlog za slabo voljo ne bo uvrstitev tekmovalne ekipe. Le ta zavisi od marsičesa, tudi od tekmovalne sreče. Ne smemo si dovoliti, da bi bila morebitna nesoglasja vzrok ne-sodelovanja v prihodnje." Karavana popularnih v Velenju Velika karavana popularnih, ki že od začetka meseca oktobra zabava poslušalce po vsej Sloveniji, se bo za naslednji nastop ustavila v Velenju. V soboto, 19. novembra ob 19. uri bosta v velenjski Rdeči dvorani voditelja večera Metka Šišernik in Saša Veronik predstavila obiskovalcem deset popularnih slovenskih pevcev in šest debitantov. Med njimi so znana imena slovenske zabavne glasbe Majda Sepe, Marjana Držaj, Edvin Fliser, Sonja Gaberšček, Braco Koren, Andreja Zupančič, Janko Ropret, Ivo Mojzer in Oto Pestner, ki je obenem tudi umetniški voc$a programa. S svojimi najnovejšimi hiti bo postregel tudi priljubljeni slovenski kantautor Tomaž Domicelj. Vse pevce pa bo spremljal ansambel Unioni. Karavana popularnih, katere idejni vodja in organizator je Feri Smola, je največja tovrstna zabavno-glasbena prireditev, pokazala pa naj bi kakšna je popularnost slovenskih pevcev. Pn tem jim bodo pomagali obiskovalci, ki bodo z glasovalnimi kuponi izbrali najpopularnejšo starejšo pesem in hit jeseni 77. Vsak bo poleg vstopnice z glasovalnim lističem dobil tudi brezplačno ploščo slovenskega pevca ali ansambla. Novoletno praznovanje naših otro V preteklem letu smo prešli na enotno obdarovanje vseh otrok v naši občini — Dveletnih novoletne prireditve - Individualno bodo obdarili otroke do 4. razreda osnovne šole - sredstev za lanskoletno praznovanje otrok ne bodo več vabili Se vedno niso zbrali do Zmagovita ekipa ske prireditve v Kulturnem domu v Velenju. To pa je bil tudi uradni začetek finalnega tekmovanja. Vsi tekmovalci so se zbrali v Velenju že v soboto dopoldan. Regijske prireditve se je udeležilo pet ekip občinskih konferenc ZSMS. To so bile ekipe iz Celja, Laškega, Žalca, Slovenskih Konjic in Velenja. V dopoldanskih urah so ekipe opravile testiranje, saj so se le tri med njimi udeležile finalnega tekmovanja. V vsaki ekipi je bilo šest tekmovalcev, med njimi trije vojaki ali člani SLO. Že na tem testiranju so se izkazali Velenjčani, saj so dosegli vseh 69 možnih točk. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Laškega z 62 točkami, tretji pa so bili tekmo- šlo dopoldan v naše mesto sto vojakov iz te garnizije. Ti so bili najprej gostje delovne organizacije Gorenje in so si ogledali to našo veliko, sodobno tovarno, nato pa so obiskali še muzej na velenjskem gradu. Ob 17. popoldan se je pred kar številnim občinstvom začela finalna prireditev v Kulturnem domu v Velenju. Pred strogim očesom žirije, ki jo je vodil Lado Goričan, predstavnik republiške konference ZSMS, so se pomerile prve tri ekipe z dopoldanskega testiranja. Vsaka ekipaje dobila pet vprašanj. Med vsakim krogom vprašanj so nastopili mladi kulturniki. Boj med tremi ekipami je bil odločen šele v zad- Novo leto je za otroke eden najlepših praznikov še posebej zato, ker jih v tem času obišče dobri stari dedek Mraz in jih razveseli z darilcem. Pred leti pa se je pogosto dogajalo, da so nekatere delovne organizacije pripravile za otroke zaposlenih prireditve ob novem letu, kjer je dedek Mraz poklonil otro- kom lepa, bogata darila, mčdtem ko druge delovne organizacije tega niso naredile. Tako so se čutili nekateri otroci zapostavljeni, saj niso mogli razumeti, zakaj je dedek Mraz obiskal prijatelje, njih pa ne. Da se to ne bi več dogajalo, smo prešli v preteklem letu na enotno obdarovanje otrok ob novem letu. Za organizacijo prireditev in obdaritev otrok ob tem prazniku smo zadolžili Društvo prijateljev mladine, ki je to v preteklem letu tudi uspešno izvedla. Delovne organizacije naj bi v ta namen prispevale po 30 dinarjev na vsakega zaposlenega, vendar pa se je pri tem zataknilo. Delovne organizacije so občinskemu društvu prijateljev mladine Velenje nakazale Poostren sanitarno higienski nadzor Ena pomembnih nalog sanitarne inšpekcijske službe je tudi nadzor nad izvrševanjem, preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih in parazitarnih bolezni — Občinska sanitarna inšpekcijska služba opravila poostren nadzor — Enemu izmed lokalov so do odprave pomanjkljivosti prepovedali obratovanje in izrekli 19 mandatnih kazni 361.540 dinarjev, skupni izdatki v občini so znašali 357.892 dinaijev. To je občinsko društvo sicer pokrilo, vendar še vedno ni odvedlo po 30 dinaijev na zaposlenega v občine iz katerih so delavci zaposleni v naših delovnih organizacijah in trenutno izkazujejo 86.592 dinarjev primanjkljaja. Največji primanjkljaj je nastal pri obračunu tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki je upoštevala prvotno dogovor in nakazala po 15 dinarjev na zaposlenega. Res je, da so se o zvišanju dogovorili šele na medobčinskem svetu SZDL oktobra lanskega leta, vendar bi delovne organizacije to vseeno lahko nakazale in društvo prijateljev mladine Velenje pričakuje nakazili čimprej. Odbor za novoletno praznovanje je prepričan, da letos ne bodo imeli finančnih težav, saj je določilo, o prispevku za novoletne prireditve tudi v 14. členu Družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Velenje, vendar pa pričakujejo nakazila že do začetka decembra, saj brez denarnih sredstev po zakonu o dolžniško upniškem razmerju ne morejo izdajati naročilnic. V letošnje praznovanje pa bodo vnesli nekaj novosti. Tako bodo letos opustili obdarovanje dveli otrok. Ti so namreč lansko dedka Mraza s strahom doih Kljub temu da so bila ta sreča vrtcih in so v vlogi dedka F nastopale vzgojiteljice, ki so t dela s takšnimi otroki, niso da pravega namena. V predšoH obdobju pa se bodo otroci, pričnemo z obdaritvami s trenil tako in tako štirikrat sreaJ dedkom Mrazom. Indmtai obdaritev otrok bodo letos mi na otroke do četrtega ram medtem ko so jih lani indmdni obdarili le v prvem razredu, tli od petih do osmih razredov osn« šole pa bodo ob srečanju z dedi Mrazom prejeli kolektivno darili ga bodo lahko s pridom upoa pri delu v pionirski organizaciji Lansko leto je bilo dolo število otrok prikrajšanih za o prireditev ob tem otroškem [ ku, kot za obdaritev, ker so seznami otrok nepopolni. Kraj skupnosti naj bi zaradi tega let sodelovanju z društvi prijal mladine pravočasno popisale otroke od 3. do 7. leta oziroma dopolnile lanskok sezname. Take kot lansko leto bodo I letos organizirali prireditve otroke v krajevnih skupnostih, bodo na ta način omogočili, i jih bo lahko ogledal prav vsako! naše občine. MIRA TA) Zakon o inšpekcijah pravi, da inšpekcije varujejo zakonitost s tem, da nadzorujejo druge SKRB ZA MLADE NOVE KADRE Za bolje delo mladih ni le zadosti volja in samoodrekanje ampak je treba mladega človeka čimprej usposobiti za naloge, ki ga čakajo v družbenem političnem življenju, ga vključiti in pravilno usmeriti. Zato je TK ZSMS Gorenje in komisija za IPD 22. in 23. oktobra organizirala seminar za nove možne člane predsedstva OO ZSMS. Seminar, ki je bil na Partizanskem domu so se mladi najprej samoupravno organizirali. Nato so se pričela vsedovanja na te mo, vloga mladih v družbenoekonomskem in družbenopolitičnem sistemu, o gospodarjenju v OZD, TOZD. Drugi dan je bil posvečen čisto mladim, saj so vsi slušatelji šele prvič na takih seminarjih in so šele sedaj dobili uvodne misli, ideje in napotke za akcijo. Vendar smo se vsi razšli z enotnim mišljenjem, da je izobraževanje najvažnejši faktor za dosego boljših ekonomskih rezultatov brez katerih ne moremo ustvarjati pogoje za aktivno vključevanje v celotno družbenopolitično življenje. IVAN SOTOŠEK samoupravne organizacije m skupnosti, ah se organizacije združenega dela, državljani ter državni organi ravnajo po zakonih in drugih predpisih ter družbenih dogovorih in'samoupravnih sporazumih. Sanitarna inšpekcija obsega predvsem nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov s področja sanitarnega, higienskega in epidemiološkega varstva občanov ter zdravstvenega varstva. Tako mora ta inšpekcija izvajati nadzorstvo nad osnutki načrtov za prostorsko urejanje ter nad lokacijo in graditvijo, preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih bolezni, izvajanjem predpisov in ukrepov za varstvo zdravja delavcev pri delu, proizvodnjo in prometom z živili in predmeti splošne rabe, higienskimi razmerami v šolah, dijaških domovih, vzgoj-novarstvenih zavodih, zdravstvenih domovih, javnih lokalih, objekti in sredstvi javnega prometa, vodami in napravami za preskrbo s pitno vodo in še bi lahko naštevali. Kot smo že omenili je torej naloga sanitarne inšpekcije tudi nadzorstvo nad izvrševanjem oziroma preprečevanjem in zatiranjem nalezljivih in parazitarnih bolezni. Tako sta republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana in republiški sanitarni inšpektor obvestila občinske sanitarne inšpekcije, da zavzema obole-vanje za kolero vse širši obseg, posebno še v deželah bližnjega vzhoda. Ker ima naša država živahne stike s temi državami -poleg tega pa poteka preko naše države močna tranzitna magi-strala — je potrebno opravljati poostren sanitarno higienski nadzor nad gostinsko turističnimi objekti, objekti družbene prehrane, tržnico, objekti javnega prometa in poostren sanitarno higienski nadzor nad pitno vodo. Občinska sanitarna inšpekcija je opravila več kot sedemdeset pregledov gostinsko turističnih objektov in objektov družbene prehrane in izrekla zaradi neustrezne higene 19 mandatnih kazni. Izdali pa so tudi pet ureditvenih odločb, enemu lokalu so prepovedali obratovanje dokler ne odpravi sanitarno higienskih pomanjkljivosti. V vseh objektih so zahtevah poleg tekočega vzdrževanja higiene tudi redno uporabo razkužila. Prav tako so opravili tudi nadzor nad sistematskim nadzorom nad pitno vodo. (Sistematski nadzor je redno odvzemanje vzorcev pitne vode, ki ga opravlja upravljalec vodovoda Komunalno obrtni center Velenje po določilih pravilnika in strokovnih instrukcij RSI.) Odvzeli so kontrolne vzorce z vseh javnih vodovodnih rezer-voaijev oziroma zajetij v občini. Po izvidih analiz, ki jih je opravil Zavod za socialno medicino in higieno Celje, je voda, ki jo uživamo občani Velenja in Šoštanja higiensko neoporečna, torej primerna za pitje. K temu pa v veliki meri pripomore dezinfekcija z ozonom. Takšne in podobne preglede pa opravlja občinska sanitarna inšpekcija preko vsega leta, tako da zanjo to ni bilo nekaj posebnega temveč je le sovpadalo z akcijo poostrenega nadzora zaradi možnosti vnosa kolere. MIRA TAMŠE VESELO PO RIBNIŠKO - Vedri zvoki harmonike Franca 1 ča in ostalih članov njegovega ansambla so v nedeljo i vali občane v Smartnem ob Paki, Topolšici in Mozirju. Veseli * po ribniško, ki sta ga v sodelovanju z ansamblom Franca 1 pripravili uredništvi Našega časa in Radia Velenje je bil zares« Obiskovalci so prireditev povsod zapuščali vedrih obrazov,! voljni s tistim, kar so slišali. Za njihovo dobro voljo in razp ' je poskrbel igralec in humorist Brane Ivane, ki je v veselih a povedal marsikaj zanimivega o Ribriičanih, .gnanih po j svetu". Franc Mihelič pa je s svojimi melodijami dokazal, i velik mojster svojega glasbila in da uvrščanje njegovega i v sam vrh slovenske narodne glasbe ni pretirano. T Vzgoja in izobraževanje ter združeno delo morata postati eno Rudarskem šolskem centru Velenje so pretekli petek sklicali javno razpravo o nadaljnih vlogah njihovega centra v usmerjenem izobraževanju - Med udeleženci Eva Ulrih-Atena dvajsetih letih obstoja je dosegel Rudarski šolski center rdenje silen razmah in v sedanjem sistemu praktično dosegel svoj Zato je čas, da ob šolski reformi in uvajanju usmerjenega ibraževanja preanaliziramo odnos med centrom in združenim de-oziroma da se postavijo drugačni odnosi z združenim delom." so bile uvodne misli glavnega direktorja Rudarskega šolskega mtra Iva Jamnikarja na razpravi oziroma delovnem sestanku, ka-or so ga imenovali, katerega se je poleg predstavnikov šolskega entra velenjske gimnazije, občinske izobraževalne skupnosti, lovnih šol, skupščine občine, združenega dela ter drugih udeleži-tudi predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraže-mje Eva Ulrih Atena. Kadrovski načrti izraz le trenutnih potreb *Ja začetku je profesor Jože iklavec, pomočnik glavnega Irektoija za pedagoško dejav-ost, opozoril na nekatera na-elna vprašanja, ki še niso reše-niti v republiki. Gre zato ali emo deset-letko oziroma -setletno splošno izobraževal-osnovno šolo ah pa naj bi prva faza usmerjenega aževanja že del poklicnega ibraževanja. Nadalje alihoče-io enoten šolski sistem po ovni šoli ah pa dualistični Iski sistem; to pomeni, da bi t izobraževali po različnih teh, tako kot smo to doslej, retje vprašanje je poudaril Jote Miklavec, ki še ni rešeno, pa e vprašanje stopnjevalnosti šo-anja gledle na zahtevnost del in lalog. Poiseben problem pa se v leformi usmerjenega izobraže-ja kažie tudi v tem, da zdru-o delo), ki naj bi bilo enako-den ntosilec reforme, še ni o^ dojelo pomena te refor-le in je premalo zainteresirano ijo ter zlasti preslabo organizirano zai učinkovito dolgoročnejšo plaaniranje, predvsem ka-irovsko. V zvezi z vlogo združenega deela se pojavlja tudi po-pbno vprrašanje, kakšne naloge bo m orali o neposredno prevzeti pri uresniičevanju določenih delov prcograma usmerjenega izobraževanja. Nerešfena so tudi še vprašamja samoupravne orga-liziranostti vzgojno izobraževalne dejavmosti, tako znotraj njega sameg?a, predvsem pa kako naj se pcovezuje oziroma kako naj združuje delo in sredstva v lišjih associacijah združenega Bela. Glede ina ta odprta vprašanaj je Rudarsski šolski center začel Intenzivnco akcijo, da bi se pripravil na : spremenjen položaj, ki ga bo imel v usmerjenem izobraževvanju. Tako je bil nosilec izdelaive naloge Smeri razvoja usmerjjenega izobraževanja v celjski repgiji v obdobju 1976 — 80 ter prripravil osnutek samoupravne gga sporazuma o razvoju Rudarskeega šolskega centra do [leta 19855. Pri izdelavi te naloge so upoštitevali tri vrste podat- r kov: dolgoročne kadrovske potrebe v celjski regiji, osnovnošolske absolvente, ki jih v naslednjem obdobju pričakujejo in ki naj bi se izobraževali poklicno, nadalje družbenopolitične in ekonomske cilje itd. Pri tem so prišli do nekaterih čudnih ugotovitev, ki se predvsem odražajo v kadrovskem načrtovanju. Pokazalo se je, da mnoge organizacije združenega dela sploh nimajo obdelanih spred-njeročnih in dolgoročnih kadrovskih potreb, tam pa kjer kadrovski načrti obstojajo, so le-ti izraz trenutnih potreb. Skratka, ugotovili so, da niti v občini niti v regiji nimamo izdelanih kolikor toliko ambicioz-nejših razvojnih načrtov, da ne moremo govoriti o načrtovanju dviganja tehnološkega nivoja proizvodnih procesov. Prav ti razvojni in kadrovski načrti ter načrti tehnološkega razvoja pa so bistveni pogoj načrtovanja smeri in stopenj ter obsegov usmerjenega izobraževanja, predvsem pa so pogoj načrtovanja kvalitete tega vzgojno izobraževalnega dela in storitev, pa tudi rezultat vzgojno izobraževalnega procesa. Desetletno načrtovanje Direktor tozda pedagoška dejavnost, magister Drago Šulek je na tem delovnem sestanku med drugim spregovoril o temeljnih razvoja plana RSC v obdobju do leta 1985. „Razlog da posegamo v svojem planiranju tako daleč," je dejal: „je v tem, da šolanje ene generacije v usmerjenem izobraževanju traja najmanj tri leta, kar pomeni, da lahko pričakujemo prve rezultate plana, ki ga sprejemamo letos, šele v letu 1981. Skratka, na področju vzgoje in izobraževanja srednjeročne planiranje ne pomeni petletnega obdobja, ampak _ desetletno." Magister Drago Šulek je naglasil, da so se doslej delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje vse premalo zavedali te časovne vztrajnosti, ki jo je treba nujno upoštevati pri planiranju kadrovskih potreb. Za več kot za dvajsetkrat povečali dejavnost Od ustanovitve leta 1958 je RŠC dokaj uspešno in samoniklo sledil potrebam združenega dela velenjske občine, deloma pa tudi celjske in koroške regije. V odločitvah, kako naprej, so bili marsikdaj prepuščeni samemu sebi in so bolj na osnovi delnih dogovorov z REC in Gorenjem, kakor pa na osnovi resnih kadrovskih načrtov .Jovili" hiter razvoj velenjskega gospodarstva, ki so ga v svoji ekspanziji tudi sami neposredno doživljali, saj je obseg njihove vzgojnoizobraževalne dejavnosti v letošnjem jubilejnem šolskem letu več kot za dvajsetkrat razširil začetno stanje. V vsem dosedanjem obdobju, ko so skušali hkrati slediti hitremu razvoju naše občine in nalogam širše družbene skupnosti, so skoraj devedeset odstotkov mladih skupaj z velenjsko gimnazijo vključili v nadaljnjo izobraževanje. Res je, da so doslej delovne organizacije z odprtimi rokami sprejele vsakega njihovega Udeleženci razprave o novi vlogi Rudarskega šolskega centra diplomanta, pa čeprav je to število preraslo že številiko 3.350 in jih je v preteklem šolskem letu zapustilo šolske klopi in delavnice blizu 400. Res pa je tudi, da se danes že dogaja, da vsak njihov diplomant ne dobi ustreznega dela. „Prišli smo torej do takšne stopnje razvoja, ko brez resnične povezave z združenim delom ne smemo in tudi ne moremo več naprej," je poudaril Drago Šulek. Pri oblikovanju osnutka samoupravnega sporazuma so upoštevali predviden dotok učencev v prvi razred usmerjenega izobraževanja, ki naj bi se od sedanjih 550 učencev leta 1985 povečal na 800 do 900 učencev, nadalje analizo kadrovskih potreb, ki pa je zaradi neustreznega planiranje v OZD na zelo trhlih temeljih. Na podlagi tega so izoblikovali predlog razvoja programskih usmeritev vzgojno izobraževalnega dela do leta 1985. Predlog je sestavni del sporazuma pripravljenega za javno razpravo. Predvidevajo, da bi se skupaj z gimnazijo vključili v reformo usmerjenega izobraževanja tako, da bi namesto sedanjih 9 poklicnih in tehničnih šol ter gimnazije bile 4 od petih programskih usmeritev usmerjenega izobraževanja. Te bi bile naslednje: proizvodno tehnična usmeritev za najmanj zahtevne poklice v rudarstvu in gradbeništvu, proizvodno-tehnično, naravoslovno — matematično usmeritev za poklice v rudarstvu, kovinarstu, strojništvu in elektotehniki; nadalje naravo-slovno-matematično in proiz-vodnotehnično usmeritev za iste poklicne skupine in kot četrta jezikovno, družbenoekonomska in naravoslovno — matematično usmeritev za poklice, v katerih se izobraže* vanje konča na višji ah visokošolski stopnji. Ob tem načrtovanju so seveda odprta še razna vprašanj, med drugim v koliko centrov usmerjenega izobraževanja se bodo navedene usmeritve združile in kako se bodo v resnici povezovale v mrežo centrov v celjski in koroški regiji ter v republiki. Pa tudi, kako se bodo samoupravno organizirale, da se bodo čim lažje in čim tesneje povezovale v celotnem združenem delu. Uspeh reforme odvisen od sprememb odnosov v združenem delu Petkov delovni posvet je bil v bistvu začetno skupno dogovarjanje pri reševanju posameznih Octena delovanja delegatskega sistema-estavina predvolilne aktivnosti 4 _ V vseh i KS je nujno bolje organizirati delejegatsko bazo preko raznih vaških in i uličnih odborov, hišnih svetov in n posameznih društev in družbenih b organizacij. Pomanklji-vost, ki se se je močno odražala pri delu delegtgatov in delegacij v KS je tudi v temm, da teh delegatov nismo dovolj us)isposobili za upravljanje njihovih fiifunkcij. Kar v polovici KS namreč dolo danes nismo uspeli organizirati seiraninarja za delegate, f Tudi v v KS delegacije niso imele poslovni kotov za svoje delo, in razen v iveh p rim trne rih delo in naloge delegacij splohoh niso bile opredeljene v statutih kricrajevnih skupnosti, ampak le v s tatu ta: tam Ji sklepih SIS. Glede mmetod dela delegacij v KS ta SIS veljzlja enaka ugotovitev kot za lelegacije ? v združenem delu. Tudi ki delo ni ni bilo razdeljeno med vse Slane delejlegacije in se je čestoma dogajalo, da se pred sejo skupščine delegacija sploh ni sestala, vodja delegacije pa se je dogovoril s posameznim delegatom, glede udeležbe na seji skupsčine. Podobno kot v OZD so tudi delegacije KS mnogo premalo angažirane v procesu samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Namesto, da bi bile delegacije pobudnik razprav in procesov usklajevanja posameznih interesov, so delegat največkrat čakali, da jih je k sodelovanju poklical predstavnik drugega organa. Upoštevajoč oceno stanja velja kot /neriuce za doslednejše mesnic evanje delegatskega sistema iako v OZD kot v KS v bodoče doseči zlasti naslednje: - v OZD si prizadevati, da se bo razvil pristnejši odnos med delegatom in njegovo delegatsko bazo, to je samoupravno delovno skupino; v KS pa med delegatom in vaškim odborom oz. hišnim svetom, ali drugo obliko organizirane delegatske baze; - da bi dosegli tesnejšo povezavo med delegacijo in samoupravnimi organi v temeljni samoupravni skupnosti (delavski svet v TOZD oz. zbor delegatov v KS) kaže iskali del delegatov za skupščine prav v teh organih. Delegacije TOZD in KS morajo postali organska celota samoupravljanja na tem nivoju; - doseči je potrebno, da bo delo delegacij, pravice in odgovornosti delegatov ter razmerja do samoupravnih organov v TOZD oz. KS natančno opredeljene v samoupravnih splošnih aktih (statutih TOZD in KS) ter, da bodo imele delegacije poslovnike za svoje delo; - številčnost delegacij za zbor združenega dela in zbor ItS naj bi v glavnem ostala enaka kot sedaj s tem, da je potrebno povečati število delegatskih mest v zboru združenega dela. Doseči moramo, da bodo imele vse večje TOZD in enovite DO samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela; - ogniti se konferencam delegacij povsod^ kjer organiziranost skupščinskega sistema to dopušča; v konference delegacij pa povezali le delegacije OZD sorodnih dejavnosti in po možnosti prostorske bližine. Zaradi navedenega je potrebno takoj pristopiti k spremembi in dopolnje- vprašanj ob reformi vzgoje in izobraževanja, ki pa je nakazal tudi nekatere možne alternative in rešitve. Med njimi - kot je poudarila Ela Urlih Antena, da se je treba tako na vzgojno-izobraževalnem področju, kot v celotnem združenem delu organizirati in povezati na povsem drugačnih osnovah kot doslej in da je uspeh reforme v prvi vrsti odvisen od sprememb cele vrste odnosov v združenem delu, ki bodo omogočili, da bosta vzgoja in izobraževanje kot družbena dejavnost in združeno delo materialne proizvodnje postala eno. Menih so tudi, da je treba v Velenju razvijati centre usmerjenega izobraževanja za tiste usmeritve, ki jih potrebuje razvoj največjih gospodarskih kompleksov; to so usmeritve v rudarski, kovinarski, strojniški ter elektro stroki. Kot možna rešitev je bila tudi ta, da v Velenju ustanovimo izobraževalni center za rudarstvo in to kot edini center te vrste v Sloveniji, ki bi združeval vse izobraževalne oblike sicer dislocirane na področje, kjer te vrste kadrov združeno delo potrebuje. Obenem pa naj bi ustanovili samostojna centra za strojno in elektro stroko in nekatere vzgojnoizobraževalne oblike, ki pa bi bile povezane v druge centre izven občine kot tudi regije. Mreža šol usmerjenega izobraže-vanaj pa naj bi se oblikovala z dogovarjanjem v posebnih izobraževalnih skupnosti, ki so najustreznejše mesto skupnega načrtovanja, sodelovanja in svobodne menjave dela. ^ Nezakonite vselitve š vanju statuta nega sklepa; občine oz. statutar- I i I Javno tožilstvo Velenje je v zadnjih mesecih pred občinskim sodiščem v Velenju obtožilo več občanov zaradi kaznivega dejanja nezakonite vsehtve po čl. 182 kazenskega zakona SRS. Člen 182/1 KZ SRS določa za storilce, ki se neupravičeno vselijo v tuje stanovanje, denarno kazen od 500,00 dinarjev do 50.000,00 dinarjev, ah pa zapor do enega leta, če je dejanje storjeno v posebno obteževalnih okoliščinah. Kadar pa so na strani storilca posebno olajševalne okoliščine, lahko izreče sodišče namesto pisane kazni tudi sodni opomin. Vsem obtoženim občanom bo kazni odmerilo sodišče na glavni obravnavi. Kdaj je vselitev v stanovanje zakonita jasno pove člen 53. zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni Ust SRS št. 18/74), ki postavlja dva pogoja: 1. Občan mora imeti odločbo stanodajalca o oddaji stanovanja; 2. Po prejemu odločbe mora občan pred vselitvijo skleniti stanovanjsko pogodbo. Izjeme od teh dveh načel lahko določi le zakon ah pa splošni akt stanodajalca. Tako je torej vselitev nezakonita takrat, kadar vseljeni občan nima odločbe stanodajalca in kadar ni sklenil stanovanjske pogodbe. Takšna vselitev pomeni v vsakem primeru storitev kaznivega dejanja nezakonite vselitve poči. 182/1 KZ SRS. Posledica nezakonite vselitve pa ni samo kazenska odgovornost občana, ampak so v členu 56 zakona o stanovanjskih razmerjih predvidene tudi civilne in upravne sankcije. Zoper občana, ki se je nezakonito vselil, izda stanovanjski organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo prizadetega odločbo o takojšnji izpraznitvi stanovanja. Proti nezakonito vseljenemu pa lahko stanodajalec ah prizadeti pri občinskem sodišču vložita tožbo za izpraznitev stanovanja. To-pomeni, da lahko zahteva izselitev tudi občan, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo, pa mu ga je drug občan brez odločbe zasedel. Najhujša posledica pa zadene nezakonito vseljenega občana ob prisilni izvršitvi odločbe ali sodbe o izselitvi, saj izseljenemu po čl. 56/5 zakona o stanovanjskih razmerjih ni potrebno priskrbeti niti najpotrebngših prostorov. To pomeni, da nezakonito vseljeni občan nima nikakršne stanovanjske zaščite. Opozoriti je še treba na člen 57 zakona o stanovanjskih razmerjih po katerem so organi milice dolžni preprečiti nezakonito vselitev, ki se pripravlja ali je v teku. V pretežni meri je vzrok za nezakonite vsehtve nezadovoljstvo občanov — delavcev ob dodeljevanju stanovanj, saj v svojih zagovorih zatrjujejo, da se stanovanja v določenih primerih nepravilno dodeljujejo v nasprolju s samoupravnimi akti delovne organizacije. Seveda pa je popolnoma napačno, da občani svoje nezadovoljstvo izražajo tako, da se enostavno brez odločbe vselijo v stanovanje, ki je praviloma že oddano drugemu delavcu. Takšno ravnanje predstavlja samovoljo in ga ni mogoče dopuščati. Vsak prizadeti delavec, ki meni, da je bilo stanovanje v konkretnem primeru nepravilno dodeljeno, mora varovati svoje pravice izključno po zakoniti poti. Zoper sleherno odločbo o oddaji stanovanja lahko prizadeti delavec — pričakovalec stanovanja v skladu s čl. 38 zakona o stanovanjskih razmerjih vloži ugovor v 15 dneh po objavi odločbe na pristojni organ stanodajalca. Delavec, ki z ugovorom ne uspe, lahko po čl. 39 zakona o stanovanjskih razmerjih predlaga sporazumno odpravo spora pri poravnalnemu svetu stanovanjske skupnosti. Vložitev ugovora ah omenjenega predloga zadrži izvršitev odločbe (čl. 39/2 zakona o stanovanjskih razmerjih). Vsakršno drugačno izražanje nezadovoljstva in varstva pravic s samovoljnimi vselitvami, pa nujno privede storilce pred sodišče, zadene pa jih tudi takojšnja izselitev. Iz opisanega izhaja, da imajo delavci popolno pravico samoupravno odločati o dodeljevanju stanovanj. Seveda pa tudi pri tem niso izključene napake in krivice. Tudi slednje pa morajo delavci samoupravno preprečevati ob polni podpori sindikalnih organizacij in samoupravne delavske kontrole. Tako torej ni nobene potrebe, da bi se delavci s svojimi družinami z nezakonitimi vselitvami hkrati izpostavljali kazenskemu pregonu ter takojšnji izselitvi kot civilni ah upravni sakciji. OBČINSKO JAVNO TOŽILSTVO VELENJE i s metu. Le tako bomo lahko pričalo vali, da se bo prometni položaj ii boj šal in se zmanjšalo število pn> metnih nesreč. Kaj menite, kako bi preventivno dejavnost tega še izboljšali in jo kar najbolj učinkovito? Preventivno dejavnost bi še bolj podružabiti in jo dostopno vsakemu občanu, janju te zamisli pa se vedno srečujemo s pomanjkanjem nih sredstev, tako, da smo včasill celo onemogočeni pri realizaciji» stavljenih programov. Zaradi uspehov pri preprečevanji prometnih nezgod v preteklih letih pa pričakujemo, da nam bodo a prihodnje leto namenjena večji sredstva. Kakšni so vaši plani? Našo dejavnost želimo kar najbolj razširiti tako v vzgojno varstveni I zavodih pri vzgoji predšolskih otroU kot na šolah v naši občini pri vzgoji I cicibanov, pionirjev in mladincev. V delovnih organizacijah in krajevni I skupnostih pa moramo poskrbeti a dopolnilno vzgojo odraslih udeležencev v prometu. Naš trud pa bo kaj jalov, če sel bomo na cesti, kljub opozorilom in kaznim, navkljub prometni s _ zaciji in določenemu znanju, obna-1 šah agresivno in neodgovorno sebe in vseh drugih udeležencev »I prometu. Zato člani sveta napto-! šamo vse občane, da resnično spoštujejo prometne predpise in se ravnajo po njih. Vrabčev ples ponovno živ L__^ Folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki raziskuje stare narodne običaje, pesmi in plese s tega področja — Veliko zanimivih odkritij O mladi folklorni skupini iz Šmartnega ob Paki smo že pisali, o tem, kdaj, kako in zakaj je nastala, kakšna so bila pota njenega razvoja. Takrat smo mimogrede omenili zanimive načrte, ki so si jih zastavili v rvezi z iskanjem izvirnega folklorne-izročila na področju Šmartnega ob Paki in bližnje okolice. Sedaj je to postalo skoraj edino področje nji-lOvega delovanja in razvilo se je do te mere, da je prav gotovo vredno čje pozornosti in zanimanja. Skupina iz Šmartnega, ki šteje 24 plesalcev in dva glasbenika, je ena redkih pri nas, ki se je odločila, da bo v svoj repertoar uvrščala samo pesmi in plese, ki izvirajo iz področja, na katerem živijo in delajo tudi eni in ki so jih plesali in peli njihovi predniki. O tem zanimivem in vzpodbudnem koraku smo se pogovarjali z Emo Hedl, ki je umetniški vodja skupine. „Za tak način dela smo se odločili zato, ker je področje Šmartnega glede tega še popolnoma neraziskano. Škoda le, da s takimi raziskavami ni začela že generacija pred nami, kajti sedaj je že skoraj pozno, ! oziroma bolje rečeno zadnji trenutek. Pri iskanju originalnih folklornih značilnosti tega področja se opiramo predvsem na pripovedovanja 1 starejših občanov in pa na redke dokumente: in tistih časov. Zato je naše delo toliko težje. Sprva je delo skupine vodil Jože Kraševec iz Velenja, potem pa sem sama opravila [tečaj za profesionalne vodje folklornih skupin in od takrat smo vpisani tudi v republiškem registru. Vseskozi redno sodelujemo s sekcijo za folkloro pri republiški zvezi kulturnih organizacij, z etnografskim muzejem, predvsem pa s Šaleško folklorno skupino, s katero gojimo pristne odnose :že oo samega začetka. Moram reč:i, da smo doslej odkrili že zelo veliiko nadvse zanimivih stvari. šrit", Hmeljarska, Eskadril, Ob bistrem potočku, „Štajriš", Svatbeni ples ter stara polka in vajček. Med sal pokazati star običaj, ki so mu pravili „likof mlačve". Ker zahteva iskanje in ohranjanje teh zanimivosti veliko dela, bodo v svoje vrste vključevali še mnoge nove člane, kar pa najbrž ne bo težko, saj je ljubiteljev folklore v Šmartnem čedalje več. Posebno zanimivo je to, da tu ni čutiti problema pomanjkanja moških plesalcev, ki je prisoten pri skoraj vseh podobnih skupinah. Z novimi močmi bodo gotovo lahko odkrili še marsikaj, kar bi nam in našim naslednikom sicer za vedno ostalo neznano in s čimer bi etnografska zgodovina Slovencev utrpela nepopravljivo škodo. J. KRAJNC V naš fprogram smo doslej uvrstili -osem pldesov, ki so jih včasih plesali v Šmarttnem in okolici To so „Po-ušter taanc", Vrabčev ples, „Ziben- Ema Hedl vodi delo folklorne skupine temi plesi pa je vtkanih tudi nekaj drobnih elementov, kot so prestavljanje klobukov z glave na glavo in podobno." Posebno zanimivo je to, da so izdelali za plesalce tudi izvirne noše, ki predstavljajo pražnjo kmečko obleko iz teh krajev in ki so jo kreirali po pripovedovanjih ter nekaterih starih slikah. Ženska noša se sestoji iz delov, ki se v ljudskem jeziku imenujejo takole: janka in lajbek sta iz druka, firtuh in ruta iz satena ter punčuhi in unterca. Moški so oblečeni v platnene srajce, hlače, lajbič imajo pa tudi punčuhe in klobuk. „Začeli smo tudi z zbiranjem starih predmetov, vendar nam to kot kaže ne bo uspelo, saj bi potrebovali veliko denarja za odplačilo. Ker pa smo odkrili, da vsaka peta hiša v teh krajih skriva na podstrešju kak zanimiv predmet, smo se odločili, da pripravimo razstavo teh starin, ki nam jih bodo lastniki posodili za to priložnost. Poleg vsega tega imamo zbranih in posnetih veliko pesmi ter balad, predvsem o šmarškili baronih in njihovem gradu. Skušali bomo poiskati čimveč takih in podobnih stvari, ki so resnično nadvse zanimive in za katere smo prepričani, da jih je še mnogo," je nadaljevala Ema Hedl. Prav kmalu se bodo člani folklorne skupine iz Šmartnega predstavili občinstvu s celovečernim programom, ki bo v pesmi in plesu sku- Drevi bo gost petkovega kulturnega večera znan gledališki igralec Polde Bibič, ki bo pripovedoval debele zgodbe Petra Fuleža, tako kot jih je zapisal Juro Kislin-ger. Polde Bibič je diplomant za gledališče v Ljubljani in nastopa v slovenskih gledališčih, na radiu, filmu, ter na televiziji. Zdaj je upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Za svoje delo je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, Borštnikovo nagrado, ter z drugimi nagradami za svoje delo na odru, na radijskih igrah ter na televiziji Med klasiko in modernizmom Uspešno vrtanje v folklorno zgodovino Šmartnega in okolice Spozznati nekega umetnika-slikarja pomeni prodreti v njegovo življenjee, v njegov skrivnosten svet čustev, ' vedeti vsaj nekaj o okolju v kateremn živi in ustvarja, predvsem pa prekco vsega tega poznati njegova dela. Minogi naši bralci so verjetno že imelili priložnost tu ali tam videti kakšno i sliko s podpisom Matko in letnico ob tem priimku. O avtorju pa moreda ne vedo skoraj nič. Zato Petra Mtfatka, 22-letnega slikarja samouka i iz Šmartnega ob Paki danes malo i podrobneje predstavljamo, vsem tisistim, ki ga poznajo le preko njegovihih del, ali pa o njem nič ne vedo. Prve poteze svojega čopiča, ob katerih i je začutil, da mu pomenijo več kotit druge stvari na tem svetu, je potegnilil že v šestem razredu osnovne šole.Začel se je resneje ukvarjati z barvaiami in čez dve leti je že imel svojo pprvo samostojno razstavo v osnovni ii šoli v Šmartnem. O teh prvih k korakih slikarja samouka je Peter MMatko pripovedoval: „Poststal sem član Kluba Šaleških likovnikikov in se resno oprijel dela. Slikal sesem brez pravega mentorstva, le tu in in tam mi je kdo kaj svetoval. Sledile s so mnoge skupne razstave in slikarsktke kolonije v Izlakah, Dudovi-cah v S Srbiji in v Selišču pri Vidmu ob ŠčaVavnici. Svojo drugo samostojno razststavo sem imel v Mozirju, razstavljal il pa sem tudi na Obrtniškem sejmu in in prireditvi Naša beseda v Celju. V f tem obdobju sem obiskoval tečaj pipri slikarju Avgustu Lavrenči-ču, in si se učil pri Francu Kopitarju, kar mi ii je pri nadaljnjem ustvarjanju veliko p pomagalo." Kot st skoraj vsi slikarji, amaterji in profesicsionalci, je tudi Peter začel svojo rarazvojno pot z preslikovanjem. Ko so d mu starejši in izkušenejši kolegi to o odsvetovali, se je lotil kopi- ranja starih mojstrov in na ta način dodobra spoznal umetnosti slikarstva. Po njegovem mnenju ne more preko tega noben slikar. Najraje je imel in še ima flamske mojstre, predvsem Rubensa ter predstavnike francoske in angleške šole 16. stoletja. O iskanju svojega lastnega izraza Peter pravi: Znanost v združenem delu Gornjegrajska Smreka v rekordnem času iz obrti v industrijo — Tvorno sodelovanje z znanostjo — Vikend hiške prispevek k zagotavljanju aktivnega odmora delovnih ljudi Peter Matko ob eni svojih zadnjih slik „Začel sem se oprijemati predvsem ekspresionizma, pomešanega tudi z drugimi slogovnimi primesmi, predvsem k 'bizmom. Od vsega začetka pa me jo privlači! klasičen postopek, predvsem barve. Zato sem svoj izraz iskal v smeri nekega posebnega realizma med klasiko in modernizmom. Sam bi ta moj stil imenoval nekak klasičen modernizem. V motivih sem predvsem krajinar. Največ slikam pejsaže, v zadnjem času pa tudi veliko portretiram. V okviru združenih podjetij gozdarstva, lesne industrije in trgovine STIK Mozirje se s svojimi uspehi še posebej postavlja enovita delovna organizacija SMREKA iz Gornjega grada. Mizarji in tesarji iz Gornjega grada so se tako organizirali ob samoupravni reorganizaciji bivšega GLIN-a. Takrat so bih še tipično obrtna delovna sredina, z zavzetim delom pa so se v izjemno kratkem času preusmerili v serijsko proizvodnjo in so danes že prva industrijska delovna organizacija. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja lesenih vikend hišk in specialnega stavbnega pohištva dalmatinskega tipa, kamor sodijo okna in vrata s polknicami. Preskok iz obrtne v industrijsko proizvodnjo so opravili v rekordno kratkem času, brez večjega povečevanja števila zaposlenih in brez večjih investicij. Razen zavzetega dela vseh zaposlenih in lastnih kadrov je k temu veliko pripomoglo zlasti sodelovanje ljubljanskega zavoda za produktivnost dela. S skupnimi napori so tako odpravili vsa ozka grla v proizvodnji in v največji možni meri racionalizirali delovni proces v celoti. Sodelovanje znanosti in združenega dela se je v njihovem primeru pokazalo za nadvse uspešno in so z njim uspeh razrešiti problem optimalnega koriščenja razpoložljivih zmogljivosti. V primerjavi letošnjega prvega polletja z istim obdobjem lani so zaposlenost povečali za 292 odstotkov. Lani so izdelali 125 hišk, letos pa jih bodo 180. Vendar to ni dovolj zgovoren podatek. Z racionalizacijo proizvodnje so se njihove zmogljivosti povečale za 450 hišk letno. Tega števila iz različnih vzrokov ne dosegajo. Prvi je v tem, da so zaenkrat še premajhni, da bi organizirali posebno skupino delavcev, ki bi hiške na terenu sestavljala. Zdaj namreč eni in isti delavci izdelujejo elemente in jih pozneje na terenu sestavljajo. Povezati bi se morali z uspešnim trgovcem, ob vse bolj naraščajočem povpraševanju pa prodajo zavira zapletenost in počasnost pridobivanja gradbenih in ostalih potrebnih dovoljenj, ki jih terja postavitev vikend hiške kot gradbenega objekta. Po rezultatih prodaje kaže, da imajo ta problem v sosednjih re- publikah rešen bolje in učinkoviteje kot v Sloveniji. Naša republika je namreč šele na tretjem mestu po številu prodanih hišk, vendar verjetno na to vplivajo tudi drugi razlogi Največ hišk prodajo na Hrvaško, na drugem mestu pa je SR Srbija. Raziskava tržišča in prodaje je tudi pokazala, da je takšna vikend hiška vse manj luksuz in vse bolj potreba naših delovnih ljudi, ki si želijo aktivnega odmora v takšni ali drugačni obliki Še pred kratkim so hiške namreč kupovali izključno kupci z najvišjimi osebnimi prejemki, danes pa je stanje že bistveno drugačno in se pojavlja vse več kupcev z nižjimi dohodki Bistvene premike na bolje so dosegli tudi v proizvodnji specializiranega stavbnega pohištva za Dalmacijo, kjer bodo letos kar za 70 odstotkov prekoračili lanskoletni dosežek. Za Smreko in 165 zaposlenih v njej, ki povprečno dobijo okroglih 4.000 dinarjev, so to lepi dosežki Hkrati so uspehi potrditev pravilnih poslovnih odločitev, delitve dela in dobro zasnovanega programa v okviru SOZD-a STIK, v največji meri pa plod zavesti in delovne zagnanosti zaposlenih v Smreki, ki s pridnim delom in tudi z odpovedovanjem širijo in posodabljajo proizvodnjo v skladu z lastnimi potrebami in si tako sami zagotavljajo boljši delovni in vsakdanji jutri Občinska organizacija ZRVS je bila letos nadvse uspešna - Zahtevnejše izobraževanje in ostrejši kriteriji — Dobro sodelovanje z ostalimi organizacijami in društvi Specifične za moje slike so barve, ki so povsem klasično interpretirane, hladne, vendar kontrastne. Če že govorim o tehniki, moram povedati še to, da rišem največ z oljem na platno, v zadnjem času pa sem začel razvijati tudi suhi pastel." Slikarji samouki sami najbolje občutijo kakšen je položaj likovnih amaterjev pri nas. Po mnenju Petra Matka se status amaterja in profesionalca v mnogočem razlikuje. Redki so samouki, ki so priznani tako, kot njihovi kolegi z akademsko izobrazbo. Pot slikarja samouka je izredno težka, kajti če nima v sebi trdne vere v tisto, kar dela, ne bo prišel daleč. Potem pa so tu še ostra peresa kritikov, ki so naklonjena le redkim. ,,Veliko smo krivi tudi sami," meni Peter, „kajti vse preveč je še kiča. Samouki se v glavnem oprijemajo preprostega, liričnega oziroma romantičnega dojemanja narave. Pa tudi ljudje radi gledajo in kupujejo realistične stvari, ki so lahko razumljive. Prava umetnost je seveda nekaj drugega. Tak okus občinstva poznam po tem, ker sem na začetku prodal mnogo več slik, kot pozneje, ko sem stopil na pot lastnega stila, kar zahteva od gledalca nekoliko več likovne izobrazbe." Ko se človek pogovarja s Petrom Matkom že po nekaj izmenjanih besedah spozna, da mu slikarstvo resnično pomeni vse. O tej svoji strasti govori tako iskreno in zavzeto, kot da zanj ne obstoja prav nič drugega. Sam pravi: „Slikanje mi vzame ves prosti čas, saj mi resnično pomeni vse in bi z njim rad tudi kaj dosegel, vendar ne po najlažji poti Umetnik mora biti predvsem človek, preprost, human, delaven in v tem smislu velik." Tak pa je tudi Peter Matko, kar bodo potrdili vsi, ki ga poznajo. J. KRAJNC Iztekajoče se leto bo občinska organizacija ZRVS Mozirje zaključila s številnimi uspehi in z vidnimi rezultati svojega dela. To je še zlasti pomembno zavoljo vseh pomembnih jubilejev, ki smo jih letos slavili in zaradi bogate predvolilne dejavnosti, ki prav sedaj dobiva delovni zagon. Tudi rezervni vojaški starešine bodo v prihodnjih dneh na svojih rednih letnih in tokrat volilnih konferencah ocenili svoje delo v preteklih dveh in štirih letih in se dogovorih o nalogah, kijih čakajo v prihodnje. „Ze sedaj je jasno, da smo v minulem obdobju dosegli vidne uspehe pri svojem delu. Zlasti dobre rezultate smo zabeležili na področju izobraževanja, idej-nopolitičnega usposabljanja in organiziranosti po krajevnih skupnostih," je v razgovoru med drugim dejal predsednik občinske organizacije Franc Omladič in nadaljeval: »Uvedli smo znatno strožje kriterije pri udeležbi starešin na obveznem delu programa izobraževanja, povečali zahteve po znanju vojaških veščin in v veliki meri zaostrili ocenjevalne kriterije na zaključnih izpitih. Menjali, oziroma dogradili smo sistem in metodo dela s starešinami in tako največ pozornosti posvetih praktičnemu delu. Vsakoletni pohod in preverjanje znanja starešin na njem ne more biti in ni več pravo merilo sposobnosti posameznih starešin. Zato smo letos starešine ocenjevali v manjših skupinah, tako da so morali na terenu reševati konkretne naloge, predvsem s področja praktičnega reševanja taktičnih in drugih nalog. S takšnim načinom dela smo uspeh vse starešine usposobiti za opravljanje dolžnosti, ki jih čakajo v enotah teritorialne obrambe, JLA ali na drugih civilnih dolžnostih. Pri tem sta nam bila v največjo pomoč občinski štab teritorialne obrambe in oddelek za ljudsko obrambo. Zaradi uspehov, ki smo jih dosegli bomo s takšnim delom nadaljevali tudi v prihodnje." Nesporno je tudi dejstvo, ki ga bodo na konferenci lahko samo še potrdili, da so se poleg tega osnovne organizacije po krajevnih skupnostih in občinska organizacija nadvse uspešno povezale z družbenopolitičnimi in družbenimi organiza- cijami in skupaj z njimi dosegle nekaj vidnih uspehov. Najbolj jim je to uspelo pri organiziranju skupnih akcij kot so pohodi, seminarji, predavanja, posvetovanja, strelska tekmovanja in podobno. Zlasti uspešne so bile skupne akcije organizacij ZRVS in ZSMS. Skupne ekipe so imeli na pohodih v Dražgo-šah, na Čebinah, v Novi Gorici in na številnih pohodih na občinski ravni. Z veliko uspeha so krenili tudi v akcijo pridobivanja kandidatov za šole rezervnih vojaških starešin, ki so jo pripravili v sodelovanju z mladino, oddelkom za ljudsko obrambo in štabom TO. Starešine so se skupno z borci in ob številnih različnih priložnostih udeleževali tudi razgovorov z najmlajšimi in tako znatno prispevali k obujanju in ohranjevanju svetlih tradicij NOB. Zelo pestro in zanimivo področje sodelovanja so tudi strelske organizacije in strelski šport. V njih je včlanjenih veči- delovanja ostalih dejavnikov v občini in po krajevnih skupnostih. na rezervnih starešin, nekatere strelske organizacije, kot so Solčava in Luče, pa starešine tudi vodijo. Poleg teh in ostalih nalog so prvi v občini in hkrati najbolj aktivno vključili tudi v akcijo pridobivanja naročnikov jza revijo Naša obramba. Pri tem se zavedajo, da je to zahtevna akcija, ki teija čas in potrpežljivost in predvsem veliko več so- V prostorih osnovne šole v Zavodnjah je bil dvoinpoldnevni seminar za vodnike-tabornike odreda Jezerski zmaj Velenje. Tečaja se je udeležilo okrog trideset mladih tabornikov, ki bodo že v naslednjih mesecih prevzeli pomembne naloge kot vodniki v taborniški organizaciji Stanovanjski bloki v novem delu Mozirja, ki se bliskovito širi. Fantkov pogled je uprt proti novemu naselju lepih stanovanjskih hiš v ozadju. Kaj več o delu in življenju mozirske krajevne skupnosti bomo napisali v eni prihodnjih številk. [ i F šport telesna kultura rekreacija • NOGOMET ŠMARTNO :UNIOR 4:0 (3:0) Selekcija Šmartnega je po porazu v Murski Soboti ponovno zabeležila visoko zmago. Na stadionu v Šmartnem ob Paki so pred približno 500 gledalci premagali Unior iz Slovenskih Konjic z rezultatom 4:0. Tako slabe ekipe, kot so bili gostje iz Konjic v Šmartnem že dolgo nismo videli, zato tudi domačini niso pokazali dosti, kljub ugodnemu izidu. V prvem delu igre so nogometaši Šmartnega neprestano napadali in si ustvarili celo vrsto priložnosti za zadetek. Tri od njih so tudi izkoristili in sicer Hren v 15. in 35. minuti ter Kodre v 17. minuti. Verjetno so tako eni kot drugi bili zadovoljni z doseženim rezultatom, zato je igra v drugem polčasu popolnoma izgubila na živahnosti in privlačnosti. Igralci obeh ekip so v tem delu prikazali zelo slab nogomet, tako da je šele dve minuti pred koncem uspelo Hrenu doseči svoj tretji zadetek na tem srečanju in povišati rezultat na 4:0. V naslednjem kolu igra selekcija Šmartnega z Železničarjem v Mariboru.. ŠMARTNO: P. Podgoršek (I. Podgoršek), Podvratnik, Hanže-kovič, Klanfer, Železnik, A. Podgoršek, Žalig, Hren, Kodre, Prašnikar (Golob), Benetek. J. KRANJC • KOŠARKA I. SLOVENSKA KAŠKA LIGA KOŠAR- ELEKTRA : RUDAR 77:69(41:42) Derbi kola republiške košarkarske lige je malce razočaral okoli 300 gledalcev. Nervoza v obeh ekipah in prevelika želja za uspehom sta prinesla nezanimivo srečanje. Domačini so šele v drugem polčasu našli samega sebe in z consko obrambo razbili dobre goste. Vse do 5 minut pred koncem se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Elektra je takrat uvedla vse svoje visoke igralce, ki so dobili boj pod košem. To pa je tudi odločilo srečanje. Srečanje sta dobro vodila Radoševič in Mladenovič iz Ljubljane. Elektra: Jerič 14, Kristan, Kokolj, Jošt S. 4, Štaher, Breznik P., Hliš 10, Polovšak 10, Breznik S. 15, Jošt J. 12, Kah-večič 10,Keblič 2. RUDAR: Hauptman 13, Knaus 10, Savšek 6, Sluga 2, Klanšek 1, Omahn,e 19, Soršak 9, Avsec 2, Potrpin 7. V 3. kolu igra Elektra v Škof-ji Loki z ekipo LOKAINVEST. M. N. • ODBOJKA TUDI TRETJIČ NI ŠLO Ljubenske odbojkarice so klonile tudi v tretjem kolu tekmovanja v republiški ligi, tokrat proti Mariboru in na domačem terenu. Pomagala jim ni tudi najboljša igra doslej, vse pa kaže, da začetne težave s tremo in neizkušenostjo le minevajo. V prvem setu so igralke obeh ekip bile ogorčen boj za zmago, z zares veliko športne sreče pa so ga dobile gostje. To je v veliki meri vplivalo tudi >na nadaljnji razplet dogodkov. Domače igralke so namreč drugo igro, po sicer hudem odporu zopet izgubile, v tretji pa so se zbrale in gladko zmagale. V tem tretjem setu so končno pokazale vsaj približno takšno igro, kakršno zmorejo in s kakršno bi točki morale osvojiti. Žal so v četrtem setu preveč popustile, nekoliko pa so jim pošle tudi moči, in prepo-trebni točki sta pripadli Mariborčankam. Za Ljubno so igrale: Skok, M. Jeraj, Gračner, Slokan, J. Jeraj, Podlesnik, Blagojevič, Volovšek, Pečnik. Mori, Slatin-šek in Budna. Pred okrog sto gledalci sta v telovadnici osnovne šole tekmo vodila Sedovšek iz Braslovč in Jelen iz Polzele. • ROKOMET PORAZ V ZADNJIH MINUTAH ORMOŽ :ŠOŠTANJ 17:14(6:6) Šoštanjski rokometaši so se z gostovanja v Ormožu vrnili praznih rok. V prvem polčasu je bila igra enakovredna. Ekipi sta se menjavali v vodstvu. Šoštanjčani so celo vodili za gol razlike. Polčas je bil neodločen z rezultatom 6:6. V drugem polčasu so gostujoči igralci povečali vodstvo, vendar so v zadnjih minutah popustih, kar so domačini izkoristili in z borbeno igro „na vse ali nič" uspeh zmagati. Najboljši igralec je bil vratar Skok. Strelci za Šoštanj pa so bili Franc Jančič in Stvarnik po 5, Melanšek 2, Kompan in Janjo Jančič po 1. A. VOHAR VELENJE:POSAVJE 19:15(10:5) Rokometašice VElenja so v soboto povsem zasluženo premagale sicer borbene pa tudi včasih preostre igralke Posavja iz Brežic, ter se jim tako oddolžile za poraz v prvem kolu, ko so v Brežicah izgubile samo za gol razlike. Vse do rezultata 5:5 so vodile gostje, nato pa so domačinke z dobro obrambo in z nekaj lepimi udarci povsem onemogočile igralke Posavja, ter povedle s petimi goli razlike v prvem polčasu. Drugi del srečanja je bil enakovreden in Velenj čanke so zlahka obdržale priigrano prednost. Zadetke za Velenje so dosegle Pocajt in Jan po_5, Podpe-čan 3, ter Bovha, Špoljar in Podbregar po dva. Prihodnje kolo bo na sporedu 26. marca. G. RADGONA:ŠMARTNO 12:31 (7:16) Ženska rokometna selekcija je v Gornji Radgoni visoko premagala domačo ekipo s kar 19 zadetki razlike. Rokometašice Radgone so se uspešno upirale le v prvih minutah igre, nato pa je prišla do veljave boljša pripravljenost in izkušenost igralk iz Šmartnega, ki so prevzele igro v svoje roke in vztrajno višale vodstvo. Tudi v drugem delu domačinke niso mogle nuditi resnejšega odpora, zato se je srečanje končalo z visoko zmago Šmartnega. V nedejjo ob 10. uri bo na igrišču v Šmartnem ob Paki odigrano še zaostalo srečanje 2. kola jesenskega dela, v katerem se bosta ponovno pomerili ekipi Šmartnega in Radgone. ŠMARTNO: Verbič, Kolenc 6, Tajnik 1, Meh 4, Krevzelj 4, Šmerc 4, Urankar 10, Gril 2, Jeraj, Podjavoršek. J. KRAJNC • KARATE V Velenju republiško mladinsko prvenstvo V soboto, 12. novembra bo v Rdeči dvorani v Velenju republiško prvenstvo v karateju za mladince. Prvenstvo, ki ga organizira karate klub Velenje, se bo začelo ob 11.45. Organizator pričakuje zelo veliko udeležbo, saj so povabiti vseh 56 slovenskih klubov. Nastopili pa bodo tudi trije predstavniki Velenjskega kluba in to Nandi Korpnik, Vojko Vah in Danilo Deželak. • VESTI IZ AMD VELENJE SAMOPOSTREŽNA PRALNICA AVTOMOBILOV V začetku decembra bo AMD Šaleška dolina Velenje odprlo veliko samopostrežno avtopralnico, kjer bodo lahko lastniki železnih konjičkov sami očistili svoje avtomobile. V tej avtopralnici bodo hkrati lahko prali deset avtomobilov. Vsi zainteresirani pa bodo dobili v uporabo ves pribor za pranje in zaščitno obleko. Tako bo rešen tudi problem pranja ob Paki, ki je z občinskim odlokom prepovedano. Hkrati bo poskrbljeno za večjo čistočo okolja. Cene bodo nizke, člani avtomoto zveze pa bodo dobili 50 odstotni popust. TREBELIŠKO ODPRTO TUDI POZIMI Avto moto društvo Velenje nadaljuje z razvijanjem rekreacijskega centra na Trebeli-škem. Poleg sedanjega bodo uredili še manjši dom, ki bo odprt v zimskih mesecih ob sobotah in nedeljah popoldan. Obiskovalcem nudijo domače specialitete, ob sobotah pa tudi glasbo in ples. Košarkarji Elektre so tudi drago srečanje dobili SEMINAR ZA TURISTIČNE DELAVCE Zadnje dni v oktobru so v Preboldu organizirali seminar za turistične delavce zaposlene v turističnih pisarnah avtomoto društev. Udeležili so se ga predstavniki iz vseh republik. Glavna tema seminarja je bila — Turistične usluge, ki jih potrebuje motorizirani potnik (mednarodno vozniško dovoljenje, kreditna pisma, bencinski boni itd.) Ob zaključku posvetovanja je bil izveden izlet z ogledom kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom v Zgornji Savinjski dolini. V AMD Velenje so nam povedali, da bodo s 1. januaijem odprli turistično pisarno. Ta bo odprta vsak dan od 7. do 18. ure. Vsem zainteresiranim bodo na voljo vse turistične usluge, ki jih potrebuje motorizirani potnik. OGLED RAZSTAVE AVTOMOBILIZMA AMD Velenje sprejema prijave za ogled Razstave razvoja avtomobilizma od prvih do najmodernejših avtomobilov, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 25. novembra do 1. decembra. Ogled razstave pod vodstvom AMD Velenje bo 27. novembra z odhodom ob 12.30. Cena prevoza z avtopralnico je 70 dinaijev. AMD Velenje obenem sporoča, da vsi člani lahko koristijo usluge do 21. februarja. Začeli pa so že podaljševati članarino za prihodnje leto. SESTANEK ORGANIZATORJEV MOTO KROSA Jutri pripravlja AMD Velenje sestanek vseh organizatorjev motckros tekmovanj v Jugoslaviji. Tudi ta sestanek kaže, da AMD Velenje z veliko vnemo in odgovornostjo stremi za razvojem šolanja voznikov ter športno rekreacijske in turistične dejavnosti. Obenem AMD varuje skupne koristi avtomobi-listov ter razvija vzajemno pomoč in čut za skupno odgovornost. TEČAJ ZA TRAKTORISTE 17. novembra ob 16. uri se prične tečaj iz cestno prometnih predpisov za vse lastnike voznikov koles s pomožnim motorjem in traktorjev. Kot smo zvedeli na AMD je prostih še nekaj mest. • REKREACIJA V VODSTVU USNJAR Pred dnevi se je končal jesenski del tekmovanja v rekreacijski ligi tekmovalne skupnosti Velenje—Mozirje. Ta rang tekmovanja je bil ustanovljen ob uvedbi novih tekmovalnih sistemov, ki so letos stopili v veljavo. V ligi nastopajo le štirje klubi, zato tekmovanje poteka po dvokrožnem sistemu, tako da se ekipe med sabo pomerijo dvakrat v jesenskem in dvakrat v spomladanskem delu. Sodelujejo Usnjar iz Šoštanja, Mladost iz Rečice ob Savinji, Bratstvo iz Velenja in Šmartno iz Šmartnega ob Paki. Treba je povedati, da tekmovanje poteka nemoteno, saj doslej ni bilo nobenega neodigranega, prekinjenega ali razveljavljenega srečanja. Edina pomanjkljivost se kaže v tem, da so se nekatera srečanja odigrala brez sodnikov, ker le-teh ni bilo. V tem mesecu pa bo Občinska telesnokulturna skupnost iz Velenja sklicala sestanek predstavnikov vseh klubov in sodnikov, na katerem bodo izmenjati mišljenja o rekreacijski ligi in se dogovorili o nadaljnjem tekmovanju. Končna lestvica po jesenskem delu: USNJAR 6 3 3 0 (20:8) 9 Bratstvo 6 2 1 3 (15:13) 5 Šmartno 6 13 2 (9:13) 5 Mladost 6 13 2 (14:21) 5 J. KRAJNC Marljivi planinci Planinci vseh društev v mozirski občini letos izjemno aktivni — Več novih postojank — Ljubenci so se izkazali z zavetiščem na Travniku — Ogromno udarniških ur (priimek in ime), . . (ulica).......... (poštna številka in pošta). Datum.......... (lastnoročni podpis) Na velenjskem stadionu je bilo v nedeljo medklubsko tekmovanj« šolanih psov, ki sta ga organizirala Zveza klubov za vzrejo športi pin službenih psov Slovenije ter velenjski klub. Tekmovanja se je udeležilo 18 vodnikov s svojimi varovanci. V disciplini vaj poslušnosti in obrambe je bil najboljši Stane Koren z Bleda s psom Cezarjem. Na nedeljskem tekmovanju pa so razglasili tudi republi&ega prvaka za leto 1977. Ta naslov je osvojil Rado Pliberšek iz Maribora s psico Velko, ki je prejel tudi lep prehodni pokal (na sliki levo). UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠ ČAS" I INFORMATIVNI CENTER VELENJE | Titov trg 2 ■ znamka 63320 VELENJE NAROČILNICA Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od naprej Pošiljajte ga na naslov: Planinska društva v Gornji Savinjski dolini so se v letošnjem letu s svojo dejavnostjo še zlasti izkazala. Poleg ostalih nalog in akcij so predvsem veliko postorila na področju izgradnje novih postojank in obnove starih. Izjemen yspeh planincev iz Luč pri izgradnji lani pogorele postojanke na Loki pod Radu-ho je več ali manj znan. Poleg njih so se izkazali še Gomje-grajci, ki so v celoti obnovili svoj dom na Menini planini in Moziijani, ki so v Savinjskem gaju postavili planinsko kočo, s katero bodo v prihodnje še uspešneje predstavljali svojo pestro dejavnost. Kljub temu bi tokrat namenili nekaj vrstic lju-benskim planincem in njihovemu delu. Na Ljubnem so se namreč v lanskem letu odločili, da na Travniku, na sredi tansverzalne poti med Smrekovcem in Radu-ho, postavijo prepotrebno zatočišče. Takoj po tej odločitvi so z delom tudi pričeli. V letu 1976 so posekali, spraviti in obdelali potreben les. Pri tem so opravili 525 udarniških ur in porabili svojih skromnih 9.000 dinaij ev. V letošnjem letu jim je priskočila na pomoč temeljna telesnokulturna skupnost, ki jim je za gradnjo in redno dejavnost namenila 20.000 dinaijev. Danes bivak že stoji, manjka le še notranja oprema, ki pa bo morala počakati pomlad. Za nošnjo vsega potrebnega materiala na mesto gradnje in za gradnjo samo so letos „nameni-li" kar 1180 udarniških ur in vsa razpoložljiva sredstva tudi skoraj v celoti porabili. Omeniti velja, da je pri vseh delih sodeloval le manjši del najbolj zagnanih ljubiteljev gora in da so nekateri zato porabili večino prostega časa. Vsekakor se je pri tem najbolj izkazal in žrtvoval sam predsednik društva Alojz Mi-kek, ki se je udeležil kar 23 delovnih akcij in jih večinoma tudi organiziral. Zaradi vsega tega so na Ljubnem seveda nekoliko zanemarili ostalo dejavnost, zlasti predavanja in delo z mladino, vendar bodo vse nadoknadili v naslednjih mesecih, ko je pravzaprav tudi najprimernejši čas za to. Program za vzgojo najmlajših planincev na osnovni šoti, teh je več kot 50, bodo uresničili v zimskih mesecih in teoretično znanje spomladi in poleti tudi praktično utrdili, planincem in ostalim krajanom Ljubnega pa se vsak mesec obeta še zanimivo predavanje. Za ostalo delo bodo bolj poskrbeli seveda v prihodnjem letu, ko bodo končali z gradnjo bivaka. vas obveščevalec Razstave V galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje je samo še do 16. novembra odprta razstava kipov akademskega kiparja TONETA LAPAJNE. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure. V predverju doma kulture Šoštanj pa si do istega dne lahko ogledate razstavo likovnih del umetnikov iz pobratene občine Split. Razstava je odprta vsak dan med 10. in 12. uro, ter ob prireditvah in kinopredsta-vah. Petek, 11. november - Martin Sobota, 12. november - Emil Nedelja, 13. november - Stanko Ponedeljek, 14. november -Nikolaj Torek, 15. november - Leopold Sreda, 16. november — Maijeta Četrtek, 17. november -Elizabeta VELENJE: 11. 11. 1977 od 7. do 20. ure dr. Jadviga Kosi 11. 11. 1977 od 20. dr. Zeljko Radič 12. 11. 1977 do 7. ure dr. Želj ko Radič 12. 11. 1977 od 7. dr. Janez Poles 14. 11. 1977 do 7. ure dr. Janez Poles 14. 111. 1977 od 7. do 20. ure dr. Marijan Leban 14. 111. 1977 od 20. dr. Pavel Grošelj 15. 111.1977 do 7. ure dr. Pavel Grošelj ŠOŠTANJ: 11 lil. do 13. 11. 1977 dr. Valter Pirtovšek 14. lil. do 21. 11. 1977 dr.Jo-van Stupar Nai lepi sončni legi prodam parcejlo s temelji in vso dokumentacijo v Mislinji. Na parceli je vcoda, elektrika in telefon. Jože Klep, Tomšičeva 18, Velenje. Prcodam gradbeno parcelo v Šalekcu. Ružica Raje Celjska c. 91 V«'elenje. V varstvo vzamem dva otroka, niaslov v uredništvu. Prcodam brezhiben črno-beli televiizor, Franc Šegovc, Celjska 31 a''Velenje. Sobo v Velenju iščeta za-koncca z 8 letnim sinom za nekajij mesecev. Naslov v ured-ništvvu. Prcodam konja, starega 10 let, primeemega za vsa poljska dela, tudi v hribovitih predelih. Cena ugodilna. Ivan Podlesnik, Ter 39, 63 3333 Ljubno ob Savinji. Petkcov kulturni večer V petek, 11. novembra bo v knjižižnici Kulturnega centra Velenje ! petkov kulturni večer, ki se boo tokrat izjemoma pričel šele o ob 19. uri in 15 min. Gost večersra bo POLDE BIBIČ, ki bo pripo-ovedoval Debele zgodbe Petra a Fuleža po zapiskih Jureta Kisliringeija. Večeier opernih arij v Šoštanju V torek 15. novembra ob 19.3010 uri bo v domu kulture Šoštaianj „Večer opernih arij, samosospevov in partizanskih pesmi", 1, ki ga bodo izvajali: sopra-nistkaka SONJA HOČEVAR, tenorimst RAJKO KORITNIK in basist st LADKO KOROŠEC. Na elektr tronski harmoniki bo pevce spremmljal SILVESTER MI-HELČČIČ. Predtem bo ob 16. uri in n 30 min. koncert v okviru abanmmaja Glasbene mladine. REDNI KINO VELENJE 11. 11. - petek ob 17.30 in 19.30 KRIK ŽIVLJENJA -francoska drama 12. 11. - sobota ob 17.30 in 19.30 ŠERIF IZ DRŽAVE TENESI - ameriški Režija: Fill Charlson. Igrajo: Joe Don Becker, Elizabetha Hartman 13.11. — nedelja ob 17.30 in 19.30 ŠERIF IZ DRŽAVE TENESI - ameriški. 14. 11. — ponedeljek ob 17.30 in 19.30 NEVAREN POKLIC — francoska kriminalka Režija: Jackques Deray. Igrajo: Alain Delon, Jean Louis Trintignan 15. 11. - torek ob 17.30 in 19.30 ČRNI ŠČIT FAL-FORTHA - ameriški spektakel Režija: Rudolf Mate. Igrajo: Tony Curtis, Janete Lee 16. 11. - sreda ob 17.30 in 19.30 VESELI GANGSTERJI — nemška kriminalna, glasbena komedija Režija: Buch Laien. Igrajo: Grupa Hamfris Singers 17. 11. - četrtek ob 17.30 in 19.30 KARATE JEKLENI MLADENIČ - hongkonški karate Režija: King Hung. Igrajo: Cheung Nick, Nam Kung Ten KINO DOM KULTURE VELENJE 14. 11. — ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE ČRNI ŠČIT FAL-FORTHA - ameriški zgodovinski spektakel Režija: Rudolf Mate. Igrajo: Tony Curtis, Ja-nette Lee KINO ŠOŠTANJ 12.11. - sobota ob 19.30 NEVAREN POKLIC - francoska kriminalka Režija: Jackques Deray. Igrajo: Alajn Delon, Jean Louis Trintignan 13. 11.-nedelja ob 17.30 in 19.30 ČRNI ŠČIT FAL-FORTHA - ameriški zgodovinski spektakel Režija: Rudolf Mate. Igrajo: Tony Curtis, Janete Lee 14. 11. - ponedeljek ob 19.30 ŠERIF IZ DRŽAVE TENESI - ameriški Režija: Fill Charlson. Igrajo: Joe Don Becker, Elizabetha Hartman 16. 11. - sreda ob 19.30 VESELI GANGSTERJI - nemška kriminalna glasbena komedija Režija: Buch Leien. Igrajo: Skupina Hamfris Singers. 17. 11. - četrtek ob 19.30 KARATE - JEKLENI MLADENIČ - hongkonški karate Režija: King Hung. Igrajo: Cheung Nick, Nam Kung Ten Skorno, kjer je zadel pešakinjo Jožefoo Hosner. Oba sta padla po cestišču, pri čemer se je Hosneijeva lažje telesno poškodovala, Srečko Pankrelj pa težje. PODLEGLA POŠKODBAM Voznik osebnega avtomobila CE 100-883 Slavko Novak je vozil 5. novembra letos po Kidričevi cesti iz smeri Šaleške proti Tomšičevi cesti. Ko je pripeljal do križišča Kidričeve ceste z Vodnikovo mu je z leve strani stekla čez cesto izven prehoda za pešce Jožica Ljubo-jevič. Voznik Novak je Ljuboje-vičevo zadel s čelnim prednjim delom avtomobila, tako dajo je vrglo na pokrov motorja in je zaradi udarca z glavo razbila vetrobransko steklo, ter jo po dvanajstih metrih vožnje zopet viglo na cestišče, kjer je obležala. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico, vendar je med prevozom podlegla poškodbam. ZBIL PEŠAKINJO Po Partizanski cesti je peljal 7. 11. 1977 voznik osebnega avtomobila CE 457-87 Franc Brinovšek. V Pesjem je avtomobil pred njim močno zaviral, zato je zaviral tudi on, pri čemer pa ga je zaneslo v levo in je tako zbil pešakinjo Elizabeto Krejan, ki je šla po desni strani zaznamovane kolesarske steze. Pešakinja se je telesno poškodovala. IZSILJEVALA PREDNOST Voznik motornega kolesa Jože Šumečnik je peljal 27. oktobra po Šaleški cesti v Velenju. Pri odcepu proti Ljubljanski Nami mu je izsiljevala prednost voznica osebnega avtomobila MB 592-04 Stanislava Lušnic, ki je zadela voznika kolesa s pomožnim motorjem. KLUB SAMOUPRAVLJALCEV OBČINE VELENJE organizira prvi klubski večer na temo NAGRAJEVANJE PO DELU v četrtek, 17. novembra 1977 s pričetkom ob 18. uri v prostorih restavracije NAMA v Velenju z namenom seznanitve doseženih uspehov in izmenjave izkušenj ter problemov med predstavniki organizacij združenega dela v smislu gesla IZ PRAKSE SAMOUPRAVLJANJA ZA PRAKSO SAMOUPRAVLJANJA. Vse organizacije združenega dela in druge samoupravne delovne skupnosti vabimo in prosimo, da zagotove s prisotnostjo svojih predstavnikov uspešno izvedbo klubskega večera. Izvršni odbor Kluba samoupravljalcev občine Velenje SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razpisuje PROSTI DELOVNI MESTI: 1. VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA PRORAČUNA 2. GEOMETRA ZA IZVRŠEVANJE GEODETSKIH MERITEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1: višja ali srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj pod točko 2: srednja izobrazba geodetske smeri. Poskusno delo traja 2 meseca. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15- dneh po objavi razpisa. VABILO K SODELOVANJU Kulturno društvo Bevče vabi k sodelovanju vse, ki imajo veselje do gledališke igre in so pripravljeni del svojega prostega časa prebiti na oderskih deskah. Prijavi se lahko vsak od 15. leta dalje, ki ima smisel za lepo govorjenje besedo in nastopanje. Zlasti vabimo k sodelovanju člane dramskih skupin in literarnih krožkov. Če se odločite, pridite v Bevče v GD 13. 11. ob 15. uri. Pričakujemo vas! REK Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje Rudarska 6 ZAPELJAL Š CESTE Po cesti iz Velenja proti Slovenj Gradcu je peljal 1. novembra okoli 18. ure z osebnim avtomobilom MB 506-80 Marijan Golob. Iz neznanega razloga je zapeljal s ceste. Telesno ni bil nihče poškodovan, škode pa je za okoli 10.000 dinarjev. ZBIL PEŠAKINJO Voznik kolesa s pomožnim motorjem Srečko Pankrelj je peljal 27. oktobra letos skozi ZAHVALA ob prerani izgubi dragega očeta, starega očeta in moža JAKOBA KOVAČA upokojenca iz Šaleka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Lepa hvala tudi zdravniku dr. Črepinšku in zdravniku dr. Zupancu, ki sta mu lajšala bolečine. Iskrena hvala tudi Gasilskem društvu Šalek, za lepo organiziran pogreb, govornikom, pevcem, društvu upokojencev, darovalcem cvetja in duhovniku za obred in tople besede. Žalujoči: hčerka Jožica z možem in otroci, žena Angela in zet Slavko in Boris JAVNA LICITACIJA naslednjih osnovnih sredstev 1 kom tovorni avto TAM 2001, hladilnik 1,5 tone inven. štev. 32586 CE 377- 10 izklicna cena 30.000,00 1 kom tovorni avto IMW 1600 1,5 tone invent. štev. 30984 CE 858-93 izklicna cena 20.000,00 1 kom tovo.-ni avto IMW 1600 1,5 tone invent štev. 36905 CE 517-97 , izklicna cena 23.000,00 \ 1 kom tovorni avto TAM 5500, 5,5 tone l invent. štev. 27655 CE 374-84 izklicna cena 55.000,00 | 1 kom tovorni avto TAM 4500 Vlačilec invent štev. 20634 CE 66-03 izklicna cena 60.000,00 £ Licitacija bo dne 16. 11. 1977 ob 10. uri na TOZD-u Avto-park. Ogled osnovnih sredstev je možen istega dne od 8. ure dalje. Vsak udeleženec licitacije mora, kot varščino položiti 10% kavcije od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. „Da bi bilo le zdravje ... radi rečemo. Zagotovo je veliko resnice v teh besedah. Toda žal, to spoznaš šele takrat, ko si zaradi bolezni nemočen, ko si sam ne moreš veliko pomagati, ampak nenadoma tvoje življenje postane odvisno od drugih." Tako je začel pripovedovati Lovro Kumer, 61, iz Metleč 46, ko smo ga pred dnevi obiskali na njegovem domu. Sonce je prijetno grelo. Kar neverjetno toplo za ta jesenski čas in vabilo na zrak. V majhni, vendar skrbno urejeni kuhinji, smo pozdravili Lovra ter njegovo ženo Marijo. Zakaj smo se odločili za ta obisk? Lovro se je v mladosti izučil za kovača. Za težaven, vendar tedaj ne tako redek poklic. 38 let in štiri mesece je bil zaposlen v velenjskem rudniku. Velikokrat je moral tudi v jamo; zlasti tedaj, ko so gradili »novi šaht". Zato ima priznanih tudi deset jamskih let. Nekdaj zdrave noge so ga začele boleti. Bolezen je bila vse hujša, pa tudi nevarnejša. Zgodilo se je tisto, na kar Lovro v svoji mladosti, ko je s težkim kladivom udarjal po trdem železu, niti pomislil ni Novembra pred petimi leti se je moral invalidsko upokojiti. Leto dni za tem je moral na prvo operacijo, julija leta 1974 pa še na drugo. Obe nogi so mu morali odrezati nad kolenom. Dokler je bil Lovro zdrav, si je prizadeval, da je vse postoril sam. Ko mu je tovornjak pripeljal drva, premog ali ozimnico ter to stresel nekaj deset metrov Lovro Kumer: Tako lepo je bilo, ko sem bil še zdrav pod hišo, si je Lovro oprtal koš aU vzel samokolnico in vse zvozil v drvarnico oziroma v klet. Tudi danes bi bila rada, Lovro in njegova žena Marija čim manj odvisna od drugih. To pa bi bilo možno le v primeru — tako menita —, če bi bila do njune hiše speljana cesta. Takšna, da bi lahko nekajkrat na leto tovornjak pripeljal kurjavo, ozimnico, oziroma, da bi v primeru potrebe tudi vozilo prve pomoči lahko pripeljalo do hiše. Njuna majhna hiša stoji na lepem sončnem kraju, obkrožajo pa jo trije sosedi — eden izmed njih je tudi Lovrov oče, ki ima- Pred nedavnim se je v naših trgovinah podražil kruh. Verjetno zaradi tega njegova potrošnja ne bo upadla, saj si danes skorajda ne znamo predstavljati jedi brez kruha. Videti pa je, da se nekateri, zlasti mladi, ne zavedajo vrednosti tega prehrambenega proizvoda, ker pač nikoli niso okusili lakote. Zato ni čudno, da pogostokrat najdemo ostanke kruha vsepovsod. Tudi v posodah za smeti. Pred dnevi smo ujeli lepo namazane kose kruha v naš objektiv na Prežihovi ploščadi. Zakaj Tako? . jo urejen dostop do svojih hiš. Zaradi bolezni sta prosila sosede, da bi tudi njima omogočili dostop do hiše. Ne gre za cesto z asfaltom, ampak za takšno, po kateri bi le nekajkrat na leto pripeljal tovornjak. »Sedmi gospodar sem že v tej hiši," je začel s solznimi očmi spet pripovedovati Lovro, kajti še vedno ne more dojeti, da je zahrbtna bolezen za vedno naredila nemočnega, odvisnega od drugih. Resda njegova žena nadvse skrbi zanj, toda Lovra boli, „ker ne najde pomoči in razumevanja pri sosedih, niti pri očetu." Tukaj niso zdržali samo zaradi tega, ker do hiše ni ceste. * Prej nikoli nisem prosil sosedov,1 da mi dovolijo speljati cesto po njihovem. Mi tudi ni bilo treba, ker sem bil zdrav. Sedaj pa me je bolezen prisilila v to. Toda povsod odgovor: Ne! Kot da bi jih prosil za kakšno ogromno njivo, ne pa le za ped zemlje." Spet so solze zadržale besede na njegovih ustnicah, kot že nekajkrat med našim pogovorom, nato se je pomiril in nadaljeval: „Veliko raje bi bil zdrav, pa po tej ozki poti še naprej spravljal večje stvari s pomočjo samo-kolnice...." Kumrova sta vseskozi živela s sosedi v veliki slogi. Sedaj pa se jima zdi, da tega ni več. Pa samo zato, ker sta jih prosila naj jima omogočijo napeljati cesto do hiše. In kako razmišlja Lovro, da bi si uredil dostop do hiše? Možnosti so tri: Da bi razširil pot - (približno meter široko), ki jo sedaj uporablja. Le-ta vod med očetovo hišo in ograjo okrog Blažičeve domačije. Ce bi se odločil za to varianto, potem bi del ceste speljal po očetovi zemlji za hišo, sosed Blažič pa bi malo premaknil ograjo oziroma bi bil ob severni vogal dvoriščaa. Ena izmed rešitev bi bila tudi, da bi naredil cesto po dvorišču Blažičevih in naprej po svojem sadovnjaku do hiše. In končno bi si lahko uredil dostop do hiše z avtomobilom tako, da bi se priključil na cesto, ki veže domačiji Potočnik in Završnik. Vsa škoda, ki bi jo utrpeli sosedje oziroma eden izmed njih, bi bila MALEN- KOSTNA, saj bi po cesti pripeljal tovor le nekajkrat na leto. Pri izbiri katerekoli različice pa bi imel največ škode Lovro sam. V prvem primeru bi si uničil velik kos vrta, v drugih dveh pa sadovnjaka. Žal, nihče izmed sosedov, vključujoč očeta, noče slišati ničesar o tem. Lovro jih ne prosi usmiljenja. Sedaj, ko je priklenjen na invalidski voziček, si želi le olajšati dovoz k hiši. Obrnil se je tudi na krajevno skupnost. Vendar tudi njihovo posredovanje ni omehčalo sosedov. Zeleh smo poizvedeti tudi pri sosedih. Najprej smo se odpravili k Lovrovemu očetu, kajti nismo mogli verjeti, da oče ne bi odstopil nekaj metrov praktično neuporabne zemlje sinu. Očeta ni bilo doma, zato smo vprašali kar njegovo ženo, Lovrovo mačeho. „Ze tako imamo samo ped zemlje," je dejala. „Glavno so nam vzeli. Hiša poka. Če bo ob njej še cesta, bo še bolj. Poleg tega so v zemlji cevi za kanalizacijo. Cesta bi jih poškodovala." Puščica kaže ozek pas trave, prek katerega bi si lahko Lovro nare cesto, če.., Tega seveda nismo preverjali, vprašali pa smo še, ali Lovru tudi ne bi dovolili narediti ceste, če bi strokovnjak dokazal, da cevi zaradi ceste ne bodo prizadete. „Oče že ne bo dovolil," je odvrnila. Ali bi dovolil Kumrovima voziti nekajkrat na leto prek vašega dvorišča, smo vprašali sosedo Blažičevo. »Nikakor ne!" se je glasil odločen odgovor. „Danes Večja puščica označuje hišo Marije in Lovra Kumer. Prekinjena črta označuje sedanji izhod in dohod. Manjši puščici pa kažeta sporno zemljišče, last očeta in vogal, last soseda sta sama. Resda nimata avtomobila. Kaj pa kasneje!? Kdo pra vi, da tisti, ki bo podedoval šo, ne bo imel avtomobila. Po tem bomo imeli polno dvorišči avtomobilov... Saj tudi v hn-bih nimajo povsod cest...(!? Ko so hišo gradili, so lahko znosili, sedaj pa ne morejo," ušlo sosedi. Da takoje, če se zavedamo ah pa nočemo vedeti, da Lovro ni več takega z dr a' kot je bil pred leti. Da si ni sam po 38. letih trdega in naporne} dela, qd tega deset let v j; priklical bolezni, ki so jo lahki zaustavili le tako, da so mu va U obe nogi. Pa tudi ne prosi ste za tistega, ki ga bo naslei Ampak zase, samo za nekaj ženj na leto. Naporih smo se še k tretjem sosedu - Završniku. Ali bi' volili Kumru, da si prek vašej zemljišča (gre za pas širok le kaj metrov) naredil dovozno a sto? „Ne pride v poštev. Očem naj da. Tam je najlepša mol' nost, da si naredi cesto.' Pa če te možnosti ne bi bi lo? „Pa je." Pa če je ne bi bilo? „Ne!" Po vsem tem smo ostali bn besed. Pa vendar naj naš sestavek o življenju Lovra Kunm končamo z vprašanji: Kje je sta humanost in solidarnost in kje so nekdaj dobri (!?) sosei odnosi. In nehote se nam tem vsiljuje pregovor: Prijatel spoznaš v nesreči. Žal ta rek naš sestavek ne velja. STANE VO' »NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. »NAŠ CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) . >b pe 633 in uprava 63320 Velele, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenj e 52800 - 601 -21420. Grafična priprava CZP »Dolenjski list »Novo mesto, tisk tiskarna »Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS" se po mneij« II Sekietariata za informaeje izvršnega sveta Skupščine SR Slo-1| venije številka 421-1/72 od j februarja 1974 ne plačuje te-ll meljnega davka od prometa pro-1 Svodov. Leta 1967 je bilo za gradbenike zelo težko in tako tudi za velenjski Vegrad. Rešitev so našli na gradbiščih v Beogradu. Pričeli so graditi na Julijinem brdu. Zgradili so 637 stanovanj, trgov&i center, garaže in infrastrukturo. V letih od 1973 do 1975 so gradili stanovanjsko sosesko Kneževac - Kijevo, zgradili so 402 stanovanja, zdravstveni dom, garaže in celotno infrastrukturo na samem kompleksu. Z uspešno politiko ter na osnovi doseženega solidnega renomeja, ki sloni na sodobni tehnologiji in solidni kvaliteti ter poslovnosti, so uspeli pridobiti tretjo sosesko na področju Kneževac - Kijevo v Beogradu na novem satelitskem naselju, Iger gradijo 2800 stanovanj. Vegrad trenutno gradi grupacijo A7, ki ima 22.000 kv. metrov stanovanjske površine, njena investicijska vrednost pa je 190 milijonov dinaijev. Nedeljski sejem značk, ki so ga v prostorih Delavskej kluba Velenje organizirali velenjski značkarji, je pritegi več kot sto ljubiteljev značk. Na veliko veselje velenjsk značkaijev prihaja vedno več zbiralcev tudi iz drugi icrajev' Tako so se nedeljskega sejma udeležili znački iz Maribora, Celja, Ptuja, pa tudi iz Zagreba, Osijeka i Siska. Predstavniki velenjskega kluba pa so v nedeljo dl v prodajo tudi svojo prvo značko. Minulo nedeljo je bila pred spomenikom žrtvam iz prve svetovne vojne na pokopališču v Šmartnem ob Paki krajša spominska slovesnost. Pripravili so jo borci prostovoljci za severno mejo, ki imajo svoje združenje v naši občini, z njo so počastili spomin vseh tistih, ki so v teh bojih darovali svoja življenja, ali so umrli pozneje. Zbranim občanom je spregovoril Jože Škrabar, udeleženec bojev za severno mejo.