informator
številka 39	Leto XIX.	Titovo Velenje, 9. oktobra 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Slovenski kovinarji v Gorenju, preden so odšli na udarniško delo v tozde
Kovinarji za Gorenje
Kvartal na stimulacija - spodbuda za boljše delo
v ponedeljek, 7. oktobra 1985 popoldne, so se delavkam in delavcem ob tekočih trakovih v tozdih Štedilniki 'n Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati pridružili tudi najboljši slovenski kovinarji, ki °d danes naprej tekmujejo v Puli na 19. zveznem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije. Republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije
je dal pobudo za takšno delo, ki so se ga v ponedeljek poleg najboljših tekmovalcev z republiškega tekmovanja, bilo je konec junija v Titovem Velenju, udeležili tudi člani odbora s predsednikom Ivanom Kramerjem na čelu. Gorenje je tekmovalce za zvezno srečanje kovinarjev Jugoslavije opremilo z delovnimi oblekami.
Zaradi izrednega pomena doseganja plana, sprejetega za leto 1985, so delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju aprila sprejeli novo merilo osebnega prispevka-kvartalna stimulacija.
Kvartalna stimulacija ni samo nagrada za delovne rezultate v preteklem četrtletju, je tudi kazalec uresničevanja zastavljenih proizvodnih planov. Zato mora biti cilj vseh, da bomo proizvodne in delovne cilje v celoti dosegli. To je prava pot do boljših skupnih rezultatov in višjih osebnih dohodkov.
September je bil zadnji mesec tretjega četrtletja, tretjega kvartala. Zato bomo pri osebnem dohodku za mesec september prejeli tudi kvartal-no stimulacijo za obdobje julij—avgust—september 1985.
Na osnovi odstotka doseganja letnega plana in plana za tretje četrtletje znaša kvartalna stimulacija za to obdobje za Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Notranja oprema 9 %, za Gorenje Procesna oprema 13,3 %, za ostale delovne organizacije in delovne skupnosti pa je kvartalna stimulacija izračunana na osnovi ponderiranega poprečja za proizvodne delovne organizacije in znaša 9,6 %.
Kvartalna stimulacija pa se obračunava na osnovi poprečja osebnega dohodka za efektivne ure za obdobje julij—avgust—september in na osnovi efektivnih delovnih ur, ki jih je vsak posameznik opravil v tem obdobju. Večje število delovnih ur pomeni tako tudi višji osebni dohodek na osno-
vi kvartalne stimulacije. Tako bo ta del osebnega dohodka nižji pri delavcih, ki so opravili manj ur zaradi dopusta, rednega ali bolniškega, in višji pri delavcih, ki so opravili več delovnih ur.
Del osebnega dohodka na osnovi kvartalne stimulacije bo na kuverti prikazan posebej. Na kuverti bo zapisano kvartalna stimulacija — KOP3. Ta zapis bo še posebej obrobljen z debelejšo črto. Seveda bo znesek prikazan v bruto vrednosti in prištet v bruto osebni dohodek.
Na koncu je treba še enkrat poudariti, da je kvartalna stimulacija neposreden rezultat doseganja proizvodnega plana, skupen rezultat ter količine in uspešnost dela posameznika v tem četrtletju. Tako sta še bolj povezana skupen rezultat in osebni prispevek vsakega posameznika k skupnemu rezultatu in poudarjeno načelo,za boljše delovne rezultate boljši osebni dohodek.
Kvartalna stimulacija v tem četrtletju je nižja kot je bila po drugem četrtletju. Rezultati so nekoliko slabši. To mora biti hkrati spodbuda, da se do konca leta bolj potrudimo in dosežemo boljše delovne rezultate ter višjo kvartalno stimulacijo. To naj bo naš cilj! Ta cilj pa mora veljati tako za delavca ob tekočem traku, za stiskalnico kot za delavca v nabavi in prodaji, za vzdrževalca in orodjarja, za poslovodnega delavca in delavca na strokovnih delih, za viličarista in konstruktorja, tehnologa in strojnika.
Oddelek razvoja sistema delitve po delu
Ivan Kramer, predsednik sindikata slovenskih kovinarjev, je delal na petem traku, ki so ga v tozdu Štedilniki pred kratkim uvedli na novo. Po delu je bil zelo zadovoljen, predvsem pa je bil navdušen nad delom kontrolork, ki jim pravzaprav ne uide še tako skrita napaka.
SODELUJTE - DOPISUJTE V INFORMATOR!
Proizvodnja v...
gorenjegSspodlhpteD Eparsto
gorenje roteDupopmmsi
DELOVNI NAČRT IZPOLNJEN 94%
V tozdih Gorenja Gospodinjski aparati so delovni načrt za mesec september izpolnili s 94 %. Vrednost proizvodnje v septembru je 5,320 milijonov dinarjev, v devetih mesecih leta 1985 pa že skupno 42.642 milijonov dinarjev.
Po tozdih so takole izpolnili mesečni operativni delovni načrt v pogojnih enotah: Štedilniki 91 % (od tega za izvoz 96 %), Pralno-pomival-na tehnika 102 % (90 %), Zamrzovalna in hladilna tehnika 92 %, obrat zamrzovalne omare 94 % (91 %), zamrzovalne skrinje 114	%
(99 %) hladilniki 80 % (64 %)
MG A Nazarje 100 % (100 % za izvoz), Gorenje Gospodinjski aparati skupaj 94 % (za izvoz 88 %).
Letnemu delovnemu načrtu so se najbolj približali v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika — obrat zamrzovalne omare s 76 %, obrat hladilniki z 71 %, sledijo Štedilniki 68 %, MGA Nazarje 68 %, Pralno-pomivalna tehnika 64 % in obrat zamrzovalnih skrinj z 62 %.
V prvih devetih mesecih je bilo izdelanih skupno 1.232.381 velikih gospodinjskih aparatov in 729.733 malih aparatov. Skupna vrednost proizvodnje vseh izdelkov je 42.642.287 tisoč dinarjev.
gorenje proeesraa ©prema
V	delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema smo v septembru delovni načrt iz polnili s 104 %. Vrednost proizvodnje v tem mesecu je 195 milijonov 627 tisoč dinarjev, kar je za 6 % pod planirano.
Delavci temeljne organizacije Pohištvo so izdelali 6.797 kuhinjskih elementov, 1.810 kosov kopalniškega pohištva, 1.010 straniščnih desk, 1.098 delovnih plošč, 409 delov in sklopov kuhinjskih elementov ter 142 kosov dodatne estetske opreme. Skupaj je to 12.873 pogojnih enot ali 3 % nad planom. Vrednost proizvodnje znaša 77 milijonov 292 tisoč dinarjev in je za 9 % pod planirano.
V	temeljni organizaciji Gradbeni elementi so operativni plan v pogojnih enotah presegli za 5 %, planirano vrednost proizvodnje pa dosegli v višini 96 %. Izdelali so 88.808 m2 keramičnih ploš-
čic in 1.431 kosov sanitarnega programa.
V prvi devetih mesecih letošnjega leta smo v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema izdelali 391.270 pogojnih enot. Obveznost po dina-miziranem letnem planu za to obdobje smo dosegli v višini 93 %. Nedoseganje planiranih količin glede na letni plan je opazno predvsem v temeljni organizaciji Pohištvo in je posledica prilagajanja tržišču tako količinsko kot strukturno. Večje količine, načrtovane v letnem planu, so bile pogojevane s povečanjem števila delavcev v drugem polletju, tržna situacija na domačem trgu pa trenutno ne opravičuje večanja števila zaposlenih. Zaostajanje za letnim planom je posledica deloma tudi spremembe strukture proizvodnje v obratu Umetni marmor kot tudi večjih okvar peči v obratu Keramika.
Teodor Matjaž
V tozdu Poslovna oprema na Ptuju so septembra izdelali 3.546 črnobelih TV sprejemnikov, od tega 500 kosov za kupca v Italiji. Izdelali so še 20 Škarij za obrezovanje načrtov in 40 risalnih desk. Operativni plan so dosegli s 64 % (TV sprejemniki) in 65 % (biro oprema). Od januarja do septembra so letni plan v pogojnih enotah dosegli 60 odstotno.
vseh naprav za tovarno v Rušah je 1,000.000 din.
V obeh tozdih so imeli v preteklem mesecu največ težav pri oskrbi z ekrani, tako za televizorje kot terminale. Pri izdelavi terminalov so z napori vseh zaposlenih le uspeli izpolniti predvideno količino, medtem pa v tozdu na Ptuju delovnega načrta niso izpolnili. Zaostanek naj bi realizirali v naslednjih mesecih, do konca poslovnega le-
gorenjefSlksMrosita
široke potrošnje______
Operativni mesečni plan za september 1985 so dosegli 73 %. Izdelali so 1.347 barvnih televizijskih sprejemnikov. Plan za obdobje januar-september je bil dosežen 69 %. Vzrok za slabo doseganje septembrskega plana je v težavah
pri osvajanju izdelave mask za barvne televizorje, ki so jih doslej uvažali. Nekaj je bilo tudi težav pri dobavi polizdelkov iz pleksi stekla pri proizvodnji radijskih sprejemnikov. Primanjkuje jim tudi šasij, ki jih izdelujejo v Ptuju.
Inventivna dejavnost
V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav so izdelali 456 terminalov in dosegli planirano proizvodnjo le-teh. Izdelali so tudi 20 računalnikov Dialog 20, 1 PLK 1000 za Hidromontažo, končali pa so tudi opremo za krmiljenje in nadzor tehnološkega procesa sortirnice in pakirnice karbida v tovarni dušika v Rušah (skupna vrednost
ta.
V tozdu Tehnološka oprema so izdelali 26 novih orodij, izvršili 1011 posegov pri vzdrževanju orodij, izdelali 27 strojev in naprav ter 150 manjših priprav in šablon. Finančni plan tozda je v devetih mesecih leta 1985 dosežen s 112 %, vrednost pa je 1 milijardo 88 milijonov dinarjev.
Stojan Pančur
V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so v začetku letošnjega leta reševali več kot štiri leta stare inovacijske predloge. Inventivna dejavnost terja še veliko spodbude.
Prejšnji mesec so na seji delavskega sveta obravnavali 17 predlogov, med katerimi je bilo kar 7 koristnih predlogov, za katere so avtorjem sklenili izplačati v skladu s pravilnikom o inventivni dejavnosti enkratne nagrade, medtem ko so 4 zavrnili, enega pa posredovali komisiji za inventivno dejavnost v ponovno obravnavo.
Predlog Eda Kralja za čiščenje žlindre s spajkalnikom pa so označili kot
tehnično izboljšavo ter izplačali avtorju posebno nadomestilo. Velja tudi omeniti, da se med inovatorji v tej delovni organizaciji največkrat pojavlja ime Jožeta Zavolovška. Komisija je obravnavala kar tri njegove inovacijske predloge in sicer spremembo S modula, reducirno izvedbo N modula in temperaturno varovanje horizontalne stopnje, ki jih je tudi delavski svet potrdil kot koristne.
V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so doslej reševali predvsem predloge, sprejete že pred letošnjim letom, saj sta med obravnavanimi le dva letošnja inovacijska predloga. Vsekakor, tako pravi tudi Drago Korošec, ki vodi to komisijo, jih pravo delo pri spodbujanju inventivne dejavnosti šele čaka.
Delo mladih
Prejeli smo ...
MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA
V razpravah kritično ocenili vlogo mladih v pogojih znanstveno-tehnič-ne revolucije in vlogo znanja ter inteligence v naši družbi._______________
Republiški komite Zveze socialistične mladine Slovenije vsako poletje organizira mladinsko politično šolo. Letošnjega usposabljanja, bilo je v Mariboru od 20. do 23. septembra, so se udeležili Predstavniki občinskih konferenc ZSMS, predstavniki univerzitetnih konferenc in člani predsedstva republiškega komiteja ZSMS.
Prvi dan smo se pogovarjali 0 organiziranosti mladinskih organizacij v Evropi, naslednji dan pa smo delo nadaljevali Po skupinah. Razdeljeni v Pet delovnih skupin smo razpravljali o mladinskem prostovoljnem delu, kmetijstvu, usmerjenem izobraževanju, Pripravah na volitve v ZSMS. Razpravi v peti skupini so se Pridružili tudi slovenski raziskovalci in gospodarstveniki
Bojan Pretnar, Emil - Milan Pintar ter Miloš Kobe, kritično pa smo ocenili vlogo mladih v pogojih znanstveno-tehnične revolucije ter vloge znanja in inteligence v naši družbi. Na popoldanskem zasedanju na temo štipendiranja in dolgoročnega kadrovskega planiranja je vrsta raz-pravljalcev poudarila premalo samoupravno povezanost združenega dela pri določanju dolgoročne štipendijske in kadrovske politike v Sloveniji. Zadnji dan pa je kar prehitro minil v izčrpnih razpravah o delovnem gradivu za 12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije.
V teh treh dneh smo na posvetu izmenjali vrsto mnenj in izkušenj o dosedanjem delu, obenem pa smo si razširili tudi teoretično znanje za delovanje v okviru družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja. O podobnem načinu izobraževanja bi veljalo razmisliti tudi na nivoju občinske konference ZSMS Velenje ali v okviru sozda Gorenje.
Dare Bujan
kultura
Prihodnji mesec bo Klub organizatorjev kulture Velenje pripravil zanimiv seminar za kulturne animatorje. Kako ustanovim kulturno—umetniško skupino?
kla seminarju naj bi spregovorili tudi o tem, katere so tiste organizacije, ki so dolžne sodelovati in pomagati pri ustanavljanju kulturno—umetniške skupine, kako to področje urejajo zakoni in predpisi,
kako ugotoviti zanimanje sodelavcev za posamezna kulturna področja, oblikovanje propagandnih gradiv za kulturne prireditve itd. To je seveda le nekaj tem, ki naj bi jih obravnavali na seminarju kulturnih animatorjev, ki ga bo novembra pripravil Klub organizatorjev kulture, le-ta deluje pri komisiji za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu, sicer pa program seminarja lahko še vedno dopolnijo tudi na osnovi vaših pobud in spodbud.
Naši upokojenci
Septembra se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo sedem delavcev. Invalidsko so se upokojili Vida Divjak in Ivan
Jagodič iz Gorenja Servis, Ivan Vivod iz tozda Pohištvo Gorenja Notranja oprema,
Branko Golič iz tozda Proizvodnja računalniških in pro-
cesnih naprav Gorenja Procesna oprema ter Anton Leskovšek iz tozda Pralno—pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. Starostno se je pretekli mesec upokojila Ana Dobnik iz tozda Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema, predčasno pa Desanka Miklavčič iz delovne skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati.
Kakovost je najboljša reklama
V Gorenju Servis so pred kratkim prejeli pismo našega kupca Branka Raškoviča, ki že dvajset let uporablja pralni stroj Gorenja. V pismu zadovoljni kupec piše: „Vesel sem, da vam lahko sporočim, da vaš pralni stroj tudi po dvajsetih letih še vedno lahko uporabljam. Stroj, ki sem ga kupil po beograjskem sejmu 1965, je delal poprečno pet dni v tednu in v tem času terjal le manjša popravila. Posebej bi želel poudariti, da ni imel nobenih okvar programa-torja, termostata, ventila za vodo ali grelca. Ker je takšna zanesljivost stroja po mojem mnenju izven običajnih standardov, zasluži posebno pohvalo in menim, da sem vas
BERT TUŠAR
Ljudje se srečujemo in poslavljamo. Brezštevilne so naše poti, a vse se nekoč in nekje končajo. Dokončno in za vedno. Moramo se posloviti,tako se poslavljamo od tebe, Bert. Poslavljamo se od sodelavca in tovariša, z bolečino in žalostjo, mnogo prezgodaj. Samo kratek trenutek, neizmerljiv, a usoden je za vedno utrnil tvoje življenje. Cesta je neizprosno izterjala svoj davek.
Med nas v Gorenje si prišel pred enajstimi leti in ves čas si skrbel za varno delo delavcev Servisa, zadnja tri leta si bil tudi sam član našega kolektiva. Opravljal si delo, ki te je veselilo in pritegnilo, zato si se kot rudarski tehnik odločil nadaljevati študij na višji šoli.
Veselega, nasmejanega, a pri delu doslednega in natančnega, takega smo te poznali. Takšen si bil tudi kot plesalec in nato vaditelj v folklorni skupini Koleda, kot planinec in ljubitelj gora. Nate smo lahko vedno računali, vsakemu r si pomagal, z delom, dobrim nasvetom, s spodbudno besedo. Iz svoje rojstne Idrije si k nam prinesel širokosrčnost skromnih ljudi kot je bila skromna delavska družina, v kateri si zrasel in se oblikoval v poštenega komunista. Skušal si razumeti ljudi, prisluhniti njihovim težavam, zato se tudi pri vodenju komisije za varstvo pravic nisi oziral le na suhoparne člene zakona. Takšnega te bomo pogrešali. Zate, Bert, ni več nobenega jutri. Vsa tvoja snovanja in hotenja so izbrisana. Zapuščaš nas kot zapuščaš svojega sina, očeta, sestri, vse, ki si jih imel rad in s katerimi delimo bolečino slovesa tudi mi, tvoji sodelavci.
Odhajaš, Bert, a v naših srcih, v našem spominu ostajaš z nami.
Sodelavci
o tem dolžan obvestiti ter se vam posebej zahvaliti za tako kakovostno izdelan aparat." Nedvomno si tako v Gorenju Servis kot v tozdu Pralno—pomivalna tehnika podobnih pisem želijo kar največ, in skušajo s kakovostnim delom in storitvami to tudi doseči.
Naše srečanje
V	petek, 27. septembra, so se
v oddelku tehnično ekonomskih analiz (TEA) poslovili od dolgoletne sodelavke Desanke Miklavčič, ki odhaja v predčasno	upokojitev.
V	Gorenju se je zaposlila 5. marca 1963, kot strojni tehnik pa si je prve delovne izkušnje pridobivala štiri leta kot konstruktor v Beogradu, nato pa pet let v ljubljanskem Rogu. V Gorenju je kar deset let delala kot konstruktor orodij, nato je nekaj let bila v tehnološkem oddelku in se-
dem let v službi za osvajanje proizvodnje (SOP). Zadnje le to je delala v oddelku tehnič-noekonomskih analiz (TEA) in inventivne dejavnosti (ID). Z dvaintridesetimi leti delovne dobe se je sama odločila za predčasno upokojitev, nekaj tudi zaradi zdravstvenih razlogov.
Ko je prišla pred tolikimi leti v Gorenje, je v vseh tehničnih službah delalo sedem delavcev. Na zadnji dan dela je Desanka slavila tudi rojstni dan, pa je bil tudi razlog več za iskrene čestitke in želje.
Desa Miklavčič ob prisrčnem slovesu s sodelavci
Planinci
POT 30 VRHOV
Planinska sekcija Gorenja je leta 1983 v počastitev 30— letnice obstoja tovarne razpisala planinsko transverzalo 30 vrhov. Takrat so izdali 1.000 dnevnikov in povabili planince, da se od skupno 40 izbranih vrhov slovenskih gora za pridobitev značke odločijo in povzpnejo vsaj na trideset vrhov. Kontrolne točke so razporejene po vsej Sloveniji, od nadmorske višine 734 m (Gora Oljka) do 2.864 m (Triglav). Štirje od izbranih vrhov so nižji kot 1.000 m, osem pa se jih dviga nad 2.500 m. Torej za vsakogar nekaj izbire.
Organizacija te poti ni zahtevala kakšnih večjih sredstev, saj se obiskovalci lahko poslu-žijo obstoječe planinske literature (vodniki, zemljevidi,) že opremljenih in markiranih poti. Z orientacijo in žigi tako obiskovalci nimajo večjih težav.
Kakšen pa je odziv? Celotna naklada dnevnikov je pošla, v dobrih dveh letih je bilo podeljenih 32 značk, kar kaže, da omenjena pot ni najlažja in terja nekaj napora ter časa. Prvi so to pot prehodili že avgusta 1983 in to trije delavci Gorenja ter mladinski vodniki Gorazd Tan-šek, Drago Erjavec in Miran Jančič. V seznam je vpisanih šest obiskovalcev iz Maribora, pet iz Ljubljane, štirje iz Zagreba, trije z Reke, šest iz občine Velenje, pa tudi planinci iz Žalca, Petrovč, Črnuč, Ruš, Doliča. Med prejemniki značke so znani in vztrajni obiskovalci transverzal Luka Kočar iz Ljubljane, Matej Svetel iz Maribora, Josip Korlaet iz Zagreba, Anton Andrejčič iz Lesc in drugi. Trenutno dnevnikov ne pošiljajo več, podeljujejo le značke za uspešno opravljeno pot. Značk pa je še dovolj na razpolago, saj so jih pred dvemi leti za začetek izdelali tisoč.
Miroslav Žolnir
Šport in rekreacija Preventivno-rekreativni odmor
Prvih 50 delavcev delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju je že v termalnem zdravilišču Li-pik v Slavoniji, kjer si pod strokovnim vodstvom nabirajo novih moči za uspešno delo.
V torek, 1. oktobra, je tokrat prvič v sedmih letih organizi-
ranih preventivno—rekreativnih odmorov odšla skupina naših delavcev na oddih v termalno zdravilišče. Tako so se v anketi, ki so jo med dosedanjimi udeleženci preventivno—rekreativnih odmorov pripravili v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost, odločili delavci sami. V anketi so dali namreč prednost zdravilišču pred morjem.
KORIŠČENJE ŠPORTNIH OBJEKTOV
Delavci Gorenja lahko tudi letos koristijo nekatere športne objekte v Titovem Velenju. Za različne oblike rekreacije, od aerobike, namiznega tenisa, košarke, badmintona do nogometa se lahko odločite od ponedeljka do petka. Tako je ob ponedeljkih rezervirana mala telovadnica na osnovni šoli Bratov Mravljak. Od 17. do 19. ure lahko pridejo k aerobni gimnastiki ženske, od 19. do 21. ure pa je telovadnica rezervirana za namizni tenis. Od 18. do 21. ure lahko pridete kegljat na kegljišče Termoelektrarne Šoštanj, od 19. do 20.30 pa so na osnovno šolo Veljko Vlahovič vabljeni ljubitelji ko-
BALINANJE
V sodelovanju z balinarskim klubom Titovo Velenje v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost organizirajo ekipno žensko in moško tekmovanje v balinanju, ki bo na balinišču pri bazenu v Titovem Velenju. Moški bodo tekmovali v torek, 15. oktobra, ženske pa v sredo, 16. oktobra 1985, obakrat pa bo pričetek od 15.30. Po tri najboljše ekipe v obeh konkurencah bodo nagrajene.
KRAP PA TAK
Zdenka Matko je v nedeljo zjutraj, podobno kot preostalih 72 ribičev in ribičinj Gorenja, ki so se pomerili na prvenstvu Gorenja v lovu na veliko ribo, prihitela ob Jezero. Še preden je sodnik dal znak za začetek tekmo-
šarke. Ob torkih je za delavce Gorenja od 18. do 21. ure rezerviran balkon v Rdeči dvorani, kjer boste lahko igrali namizni tenis ali pa badminton. Ob sredah lahko pridete na osnovno šolo Anton Aškerc v Pesju, kjer bo od 16. do 20. ure aktivnosti določal oddelek za rekreativno dejavnost. Ob četrtkih bo od 18. do 22. ure rezerviran parter v Rdeči dvorani za mali nogomet, od 18. do 21. ure pa balkon za igranje namiznega tenisa in badmintona. Ob petkih bo mala telovadnica na osnovni šoli Bratov Mravljak od 17. do 21. ure rezervirana za igranje namiznega tenisa.
vanja, je Zdenka že imela na vabi skoraj 3 kg težkega krapa. Tako je postala neuradna prvakinja, kajti po triurnem namakanju trnkov vseh 73 ribičev ni skupaj ujelo več kot dva kg rib. Zdenki je za tolažbo ostala lepa trofeja (in poln lonec mesa).
INFORMATOR - List za obveščanje delavcev OZD Gorenje v Titovem Velenju. — Družbeni organ — Izdajateljski svet — Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik: Srečko Kranjc. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka.