»Mt. i SS (Posamezna sfiviiM s vrtiar|ev.) V rrstu, t soboto it majnlka tMt Milk XUI.* t*4«aja VMk u patiti, UMI ob «iije prihiteli naglo na pomoč, vendar Baturna ni bilo mogoče držati, ker je braniteljem zmanjkalo ŠVICA IN NEMČIJA. Tcžkoee prt sklepanju nove gospodarske pogodbe. Spletkarlje Francije. BLROLFN, 17. (Kor.) VVolffov urad poroča Nemško-švicarska pogajanja glede sklenitve nove gospodarske pogodbe so se končala z zadovoljivim uspehom za oba dela. Težkoče, ki so nastale vsled francoske ponudbe za dobavljanje premoga se te upoštevalo na način, da se je Nemčija odpovedala kontroli uporabljanja premoga za toliko časa, dokler bi zamogla Francija izpolnjevati svo-io obljubo vsaj približno v takem razmerju, kakor Nemčija. Vsled nenadnega nastopa francoskega poslanika ie bila v zadnjih urah že odobrena pogodba zopet preklicana. Francoska vlada je sta vila Švici zahtevo, nai ne podpiše pogodbe, sicer ltnik Kuzevanov so bili pri-deljeni za častno službo cesarju Karlu, gnl. Savov. prva dvorna dama gor-pa Comakova In gdč. Vera Markova pa cesarid Žiti. Pooblaščeni minister Stojanovlč. generalu* konzul v Budimpešti, bo do-čeljcn 3Uttaajewa tnin.stru grofu Bnrianu. t f(nezoftkof dr. Egger. ING MOST, 17. (Kor) Danes dopoldne je umrl tu briksenski kuezoSko*. dr. Franc Egger, v starosti 85 let. Brez mM In brez programi. Dne 23. aprila je bilo. ko se je moral finančni odsek poslanske zbornice kar hitro sestati — po želji in zahtevi finančnega ministra. Tu je finančni minister strastno apeliral na člana odseka, naj čim prej rešijo 2e davno predložene davčne predloge. Ta apel pa je podkrepil naglašujoč z vsem povdarkom, da j- rešitev teh predlog izredno nujna, ker bo najkaaneje koncem maja ostno vojno posojilo izloženo v podpisovanje In ker je to v tesni zvezi z davčnimi odredbami, radi če sar ne bi se mogel on - tako je naglašal — obr niti do prebivalstva s pozivom na podpisovanje vojnega posojila^ ako ce bi se mogel sklicevati na to, da je po novih davčnih odredbah obresto-vanje posojil zagotovljeno. Finančni minister torej nove davke označit kot najnnjnefo državno potrebo, ker so fnjo v rwtzl, ali Še točneje reče no* ker so od nje odvisni interesi nadaljnega vojevanja. (Saj je znano, da prvi pogoj za uspešno vojevanje je — denar.) Od zagotovitve obresto-vanja posojil da Je torej odvisen tudi kredit dr žave. Takega uverjenja je bila Seidlerjeva vlada dne 23. aprila. Teden dni pozneje — prosimo samo teden dni} — pa o Ista Seidlerjeva vlada odgodila.... parlament Z drugo besedo: Je odložila tisto rešitev davčnih predlog, ki je bila še kratkih osem dnij popred najnujneja potreba države in vojevanja in ki se mora — tako je naglašal finančni minister — šsvrSiti najhitreje, predno začne podpisovanje os m tja vojnega oosoji!a. kar da se zgodi že pred koncem maja! Seidlerjeva vlada je imela torej dne 23. aprila eno, dne 4. maja — teden dnij potem — pa drugačno uverjenje Po pravici vsklika »Arbeitcr-Zeitung«: »Kdo na zaupa še finančnemu ministrstvu, ko skoro obnovi svoj *apel« na prebivalstvo?! Mari nI sam potrdil, da njegovih' besed ni smatrati za resne?? Kdo naj smatra za resno tako vlado, ki tako glira z najvažnejimi vprašanji?U Vso brezgla-vost, breznačelnost In brezprogra^nnost Seidlcr jeve vlade označa rečeni list z naslednjimi kon slataeiiami. O. Seldler je začel s pomiloščenjem ki naj bi bilo ublažilo z a grenelo? t, da se odpre '>ot politiki, ki se obrača do vseh narodov In 1 oče dovesti do enake mere vpHva vseh. Končuje pa sedaj s podjetjem (odgoditev parlamenta), ki mora le poojstriti zagrenelost in povečati zmešnjavo Ko jc imel grof Czernin svoj divji govor proti Ce-hc-m, je Seidler še funguai pri poslednjih kot po mirjevalec, sedaj pa izvaja isti Seidler Czerninov obtožni govor. Seidlerju ni dana da bi imel pregled črez ves obseg problemov. Kdor je ravno pritisnil nanu ta ga ima. Sedaj se zdi Seidlerju potrebno. da združi vse narode v koalicijsko ministrstvo, kmalu na to pa hoče Avstrijo zdraviti i tem, da meče plamenice v majajoče se tramovje To je vladanje brez načel, brez premisleka in brez dalekoglednostl. ki v resnici ne stremi za drugim, nego da ohrani — sebe!! Da so narodi nezadovoljni z državo, da se more torej krizo premagati le tako, da se narodi sprijaznijo z državo — tega ta vlaga ne razume. Misli pač le na-se in ne na državo! Pač pa se lovi krčevito za strankami, ki bi hotele videti v Seidlerjevi vladi — ideal avstrijske vlade. Nima večine in ie tudi ne bo imela. Zlo pa je, da ta lov na stranke, spravlja drŽavo v krče.....Seidler jevi vladi pa nedostaje tudi poguma, ki bi jo vsposebil, da bi spravila narodne stvari v ravno težje. Da bi stopil na tribuno in tam razvil svoj program, o katerem sodi, da bi mogel prinesti re Šitev. ter da bi ta program, tudi zastopal trajno in povdarkom: tega g. Seidler ne zmore I Da bi sklical zbornico ln jej predloži! načrt demokratične ustave: za to mn nedostaja srčnosti te trverjenja. Pred tem beži Seidler in se zateka k akcijam po ovinkih, ki naj mu pridobe naklonjenost — nemških meščanskih strank. Ta beg pred problemi je ravno, ki ga vzdržnje pri življenju. Nima pa nrav keti se je čitalo v zlatih črkah znano ime: »Jo-hannisberg«. Marcijal je izvlekel zelo previdno zamašek, da ne bi pokvaril laka z grbom. Iz steklenice je viti v kozarec, ki ga Je vzel z miz$, morda za dva prsta vina in vzel na to iz žepa stekleničico s steklenim zamaškom, zavito v moder papir, na katerem je stalo napisano: »Pruska kiselina«. Vso stekleničico Je izpraznil v ono novo, katero je potem zopet* skrbno zamašIL Z razbeljenim nožem je nito Se popravil lak, da se nI nikjer več poznalo, da bi bil kdo odpiral steklenico. Marcijal ii bil tako prepričan, da se mu posreči njegov načrt Vsedel se ie k peči, nažgal si smot-ko in čakaL Čakati pa mu ni bilo treba dolgo. Začulo se Je kmalu trkanje na vratih, ki je naznanjalo prihod povabljencev. Odprl jima je in ju pozdravil kar najprljazneje. — Strela! — Je vzkliknil Trabucos. — Fabu-leux, zadovoljen sem s teboj. Dobro si napravil med drugimi na omari. Bila je tanka, iz skoraj be- vse to, in priznavam odkrito, da mi tvoj današnji lega stekla, s prekomerno dolgim vratom. Na eti- sprejem ugaja veliko bolje kot pa včerajšnji. stvenega poguma, da bi se boril žnihm. Vse je pri, nJem polovičarsko, slabotno in naobratno. S svojimi okrožnimi glavarji (in svojimi grožnjami proti Jugoslovanom) igra usodepolno igro, ker zapira zadnji izhod do pomirenfenja, do rešitve narodnega problema. ^ Najusodneje pri tem pa je, da se udaja manjšini ter da se je stavil popolnoma v nje službo. Pa niti ne manjšini, marveč le eni skupini manjšine, ker zna —pritiskati nanj. Razlaga za to Je v dejstvu, da Seidlerjeva vlada sama nima ne programa, ne načel, ne uverjenja, pa tudi ne tiste etične moči, da bi uveljavljala — tudi, če bi jo imela — svojo voljo tudi napram nemškim strankam. Da razumemo vso pogubnost te Seidlerjeve vlade, moramo imeti pred očmi dejstvo, ki smo je označili gori: da Je namreč to, kar Je sama označila kot najnujnejo, neizogibno potrebo države, tako brez pomisleka žrtvovala nemškim strankam, da je tisti parlamcni, ki naj bi bil zadostil tej najnuj-neji državni potrebi, enostavno začasno odstranila samo zato, ker je tako zahteval egoizem enega dela manjšine prebivalstva v državi! Enega dela manjšine! Da, rečemo lahko, da Seidler s svojo kapitulacijo pred nemškim šovenizmom, ki ga vedno boli oddaljuje od poti zmagodavno prodirajo-čega clemokratizma, ni le razjaril slovanskih strank, ampak je ozlovoljil in odbil od sebe tudi velik del nemške javnosti: socijalno demokracijo in vse tiste elemente, ki se zavedajo, da je v parlamentarizmu — ki ga nemško šovenstvo zlste-matično ubija in mu Seidler pr« tem azistira — prva in glavna zaščita državljanske in politične svobode, edino torišče, na katerem se more doseči moderniziranje in demokratiziranje političnega, gospodarskega in socljalnega življenja. Vse te dobrine, ki so modernemu, sodobnemu človeku najdragoceneji zaklad, spravlja Seidler-jev režim v nevarnost. Zato ima proti sebi ogromno večino prebivalstva! Kako naj taka vlada dobi večino za zadovoljivo razrešitev avstrijskega problema? Kako naj da državi pomirjenja med narodi ta s tem miru v notranjem življenju?! A ta mir Je zopet najnujneja državna potreba!! In Seidler je s svojo politiko porušil možnost zadoščenja tej potrebi. Zato beležimo le suho In veliko resnico, ko pravimo, da je Seidlerjeva vlada po efektih svojega kurza vse prej, nego pa — avstrijska!! Zapisala se je Ie eni struji enega naroda, ki tudi v svoji celoti tvori le manjšino, in je s tem razjarila večino; le resnično je. kar je rekla sArbeiter-Zeitung.-: da Seidler nima pregleda črez vse probleme, da je brez načel, brez programa, brez uverjenja. V teh zgodovinskih Časih, ki imperativno zahtevajo tudi od nje preporojenja in po-ml ajenja na podlagi demokratičnega principa enakosti, odklanjajočega vsake osebne in narodne privilegije, vsako nadvladje človeka nad človekom, naroda nad nahodom, potrebuje,Avstrija res —. temeljito drugačne vlade! Edini, »es pairijotičen čin, ki ga 5e more izvršiti Seidlerjeva vlada, bi bil, da gre! In sicer hitro! Razne šolnine vesti. Grol Czernin ta cesarjevo pisme princu Sikstu. Dunajski »Fremdenblatt« je v svoji sredni številki objavil članek, ki postavlja grofa Czernlna v stvari enega znanega cesarjevega pisma princu Sikstu Parmskemu v zelo čudno luč. Kakor je zuino, je grot Czernin v tej stvari igral ulogo ptiča noja, češ kakor da on, to se pravi naše ministrstvo zunanjih stvari, nič ni vedei za cesarjevo pismo .-FremJenblatt* pa poroča sedaj oficijozuo, da je grof Czernin vedel za ono pismo, da, da je celo on sam sprožil vso stvar. Vedeli so za stvar ćudi v iicroiinu, in grof Czernin je, kakor se zagotavlja s poučene strani, pismeno in ustineno naprosil tudi cesarico, da naj podpira to akcijo. — Zakaj ie neki potem odletel grof Czernin? Pa menda vendar ne zato, ker je Cehe in Jugoslovane nagnal z veteizdajalci, tiste Cehe in Jugoslovane, proti katerim je takoj nato vstal ves nemški iuror in izzval proti njim »novi kurz«? Czerninov odstop postaja čim dalje tem bolj zagoneten. Naredba o okrožnih glavarstvih na Češkem Še vedno ni izšla. K stvari pripominja 'Arbeiter-Zeitung«: V ustavni stranki gosposke zbornice se je sporočilo, da naredba ne izide tekom najbližjega časa, zlasti zato ne, ker hoče ministrski predsednik prizanašati narodni občutnosti Cehov. 16. t. m. je praznik sv. Ivana Nepomuka, binkoštni pondeljek je tristoletnica, kar sta bila na Hradčanih vržena skozi okno cesarska svetovalca Martinica in Skivata ter tajnik Fabrici}, nadalje praznuje češka javnost sedaj petdesetletnico češkega Narodnega divadla. Naredba izide torej z ozirom na občutljivost Cehov, ki fo še povečujejo ti spomin sk' dnevi, pač šele po binkoštih____Mogoče pa da si Seidler, ker se Nemci pritožujejo zaradi zavlačevanja, ponovno premislili stvar in izda naredbo pred binkoštmi. Toda značilno za to vla-dalno umetnost pa je stvar vendarle: Gospodu vit. Seidlerju ne dela ogorčevanje Cehov nikakih te žav, toda na praznik sv. Nepomuka pa vendar hoče prizanašati njihovi občutljivosti. V torek po binkoštih pa se narodnostno hujskanje zopet lahko razvije ___ Izjave kralja črnogorskega. >Journal de Gene-ve« prinaša razgovor, ki ga je imel >Giornale d* Italia« s črnogorskim kraljem Nikolajem povodom obiska tega poslednjega v Rimu Kralj je rekel: »Velikodušnost Italijanskega naroda blaži v teh težkih časih silno nostalgijo moje domovine in mojega naroda, ki že davno trpi in mifclči. Nu, taka je skupna usoda malih držav v tej vlliki evropski vojni Sele v bodočnosti bo možno pravično presoditi njihov prispevek k splošni stvari. Moje zaupanje v triumf pravice ostaja neomajno. Ta vojna, ki je obramba slabejih proti močnejim, demokracije proti vojaški avtokraclji, ne more končati drugače, nego s p-viinim priznanjem pravic malih narodov — tistih, ki so v formaciji, kakor tudi tistih, ki se morejo ponašati s stoletno vojni-ško tradicijo in slavno prošlostjo. Kakor rimski cursores smo tudi mi prisiljeni, da Angliji, Franciji in republiki Zjedinjenih držav poverjamo zastavo svobode. No, povrne se nam neomadeževana in vila se bo nepremagljivo nad našimi obalami in našimi planinami. nadziranje živilskega prometa, C. kr. namestnIStvo Je Izdalo za nadziranji p: o-meta z živili naslednje navodilo ki je i ozirom na večno nadlegovanje ljudi, ki si preskrbuje »ivež od zunaj največjega pomena. C. kr. namestništvo torej odreja: I. Nadziranje živilskega prometa se razteza -ki promet s splošno zaseženimi ali javnemu gospodarstvu podvrženimi potrebščinami Semkaj spada zlasti: a) Žito (pšenica, pira, rž, mešanica, -naravna zmes pšenice, rži ali ječmena), ječmen, alda, oves, proso, koruza vseh vrst, tudi koruzni stor?i (stroki), zmesno žito vseh vrst (tudi opremek), kakor tudi vse zmletine iz vseh teh pridelkov (moka. zdrob, kaša. debelo zmleti ječmen, otrobi); b) sočivje (graf, fižol vseh vrst, leča, graška, sivi grah in bob); c) mak; d) krompir, e) milo, milni prah ter maščobna sred>tvu pranje in čiščenje; f) seno in slama: • g) Jajca; h) mlečni in mlekarski izdelki (sirovo inatio, sir, skuta i. dr.); i) mast in maščobni izdelki vseh vrst; k) sladkor; 1) kava. II. Kdor odpravlja (prevaža, razpošilja) zgoraj imenovane stvari, mora verodostojno dokazati, da pridobitev in odprava (prevoz, razpošiljanje) tega blaga ni v nasprotju z obstoječimi predpisi. Ta dokaz podaja potrdilo občinskega urada, da gre v dotičnem slučaju za lastni pridelek v lastno porabo, potem prevozno dovoljenje namestnlštva, okrajnega glavarstva, občine, končno dispozicija ali prevozno dovljenje vojnega žitno-prometnega zavoda, centrale za krmo, deželne poslovalnice z.t krmo, centrale za olje in maščobe, vojue zveze oljne in maščobne industrije, sladkorne centrale, ccntrale za kavo itd. III. Kdor se ne more izkazati s takim dokazilom, se mu mora zaseči blago; pri zaplembi se mora izdati stranki pismeno potrdilo, v katerem se mora zabeležiti ime in bivališče dotične osebe, irrte in bivališče lastnika blaga, vrste, količine iu načina omota odvzetega blaga ter datum in podpis uradnega organa. Posnetek tega potrdila se mora predložiti politični okrajni oblasti, oz. v Trstu c. kr. redarstvenemu ravnateljstvu (K. W.). Pri nadzorovalnem delu na železnicah jc treba ravnati tako-Ie: 1. Potnika ali osebo, ki ima pravico razpolaganja z blagom, je treba, če je mogoče, povabiti, da je navzoč pri preiskavanju svoje prtljage, oziroma pošiliatve; pošiljat ve naj se tudi praviloma preti pCu.i.Jitil, - i.«-kujejo in odpiraj:; v aavzočn: lesnlških organov. 2 Dejstvo, da so se pošiljat ve odprle, oaj se n: omotu oznaci s prilepljenjem revizijskega listka, v tovornih listih in pospremnih listinah pa s I^imerno zabeležbo. 3. Ako se zapleni pošlljatev, ali vzamejo iz nje posamezni predmeti, se mora preje omenjeno pismeno potrdilo, če ni navzoč potnik ali oseba, ki ima pravico razpolaganja z blagom, izročiti železniškemu organu, da jc priloži tovornemu listu »z. pospreniiiim listinam. 4. Poskrbeti je treba, da se pošiljatve po >d-pretju zopet primerno zapro. Revizijski organi, če izvršujejo take uradne posle tekom vo?.n}e. morajo imeti primerne vozne Izkaznice. Majbne količine živil, kakor jih zlasti pripadniki nelmovltega prebivalstva nosijo ali vozijo n seboj v olajšanje svojega lastnega ali svojih otrok preživljanja. se ite smejo zapienjatl, temveč naj sc v tekih slučajih dotična stranka kvečjemu na/nani okrajnemu glavarstvu, oziroma redarstvenemu ravnateljstvu. IV. Okrajna glavarstva, oziroma po njih vi.aprej v to določene poslovalnice (v Trstu namestništvena aprovizacijska komisija) se morajo od slučaja do slučaja ali pa v določenih rokih obveščati o zaplembah, da pošljejo po blago, oziroma ukrenejo, kaj naj se zgodi žujini. Do izvršitve tega ukrepa se mora zaplciij-n > blago skrbno hraniti, da se ne pokvari. ♦ • • lako torej namestništvena odredba. Za našo prebivalstvo je posebno važen oni odstavek, ki govori o postopanju z malimi količinami živil, na-menjenh za preživljanje rodbine dotične osobe. Upamo torej, da se sedaj, ko je c. kr. namestništvo izdalo to navodilo, vendar ne bodo dogajali več taki slučaji, kakor jih moramo, Žal, grajati danzadnem v našem listu, zlasti pa ne taki, da bi se blago odvzemalo ubogim ljudem, potem pa prodajalo alt darovalo drugim. AprovIzacUske stvari« Razdeljevanje izkaznic za kruh. ataščob« to sladkor. V torek, 21. t. m., se prične razdeljevanje dodatnih krušnih izkaznic za tedne 138—139 in 140-141. dodatnih izkaznic za sladkor, veljavnih za mesec juni, in za maščobe, veljavnih od 27. majnika do 23 junija t. I. Obenem se bo namesto normalnih malih izkaznic dobila nova izkaznica za nakup sladkorja, veljavna za Štiri mesece, od junija do septembra. Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij v uradnih urah (od 9 dop. d > 12 opoldne) od torka, 21. t. m., do sobote. 25. t. m. Izkazati se je treba z Izkaznico za nakup kruha In živilsko Izkaznico. * • • PRODAJA RIB. Do petka, 17. t m., opoldne so se oddale ribe ua 3240 izkaznic, veljavnih za 10.771 odmerkov. Od danes dalje se dobivajo ribe na odrezek I. in sicer do št. 7000. e • • • KOZE ZA REJO. Jutri, v nedeljo, se bo v mestni klavnici pri Sv. Soboti nadaljevala prodaja koz za rejo. Cena je 5 K za kilogram žive teže z dodatkom davčnih pristojbin. Pravico do nakupa imajo posestniki za-znambnih listkov od št. 401 dalje. Prodaja se prične ob 8 zjutr^ Stran II. »EDINOST* itev. MU V Trstu iluc IS. maj ka 1017 Prodala kuriva. . Ojtlfc. 20 k k na rumene izkaznic«. S*. Vid: St. 1751—2105 (ob. 7) 16. ui. Fabbri a, vin. /a kg). — Staro mesto: St 1175- 1375 . (ob. 7) 16. 5. ul. P. del Fornu 4. it. 1376—1 (ob. 7)" 18. 5. ul. Capitelli 14. (64 vin. za k*). — Stara mitnica: št. 1931—2100 (ob. 7) 18. 5. ul. Fo-scolo 19. št. 2101—3570 (ob. 7) 18. 5. ul. Madunni-. na 39, (84 vin. za kjr). — Nova mitnica: 5t. 926—1030 (ob. 7) 18. 5. u!. CoJogna 2. St. 1031— 1800 (ob. 7) 18. 5. u!. Amalia 13. (84 vin. za kg). — K jarbola: Št. 191-^363 (ob. 7) 18. 5. ul. Ponzia-nino 5, (84 vin. za ks). — Sv."M. M. zgornja: št. J—38 (ob. 7) 18. 5. ul. Oiulianl 21. (84 vin. za kg). — Sv. M. M. spodnja: št. 1—64 (ob. 7) 18. 5. ul. Giuliani 21, (84 vin. za kg). — Cologna: Št. 1—50 (ob 7) 18. 5. ul. Carpison 10, (84 vin. za k«). — Vrdela: št. 186—618 (ob. 7) 18. 5. ul. Torricelli 1, (84 vin. za kg). — škorklja: št. 1—150 (ob. 7) 18. 5. uL Carpison 10, (84 vin. za kg). — Rojan: št. 1—200 (ob. 6) 18. 5. ul. Mirti 17, (86 vin. za kg). — Rocol: št. 1—120 (ob. 7) 18. 5. u!. Settefontane 62. (84 vin. za kg). Otffe. 20 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: št. 1—400 (ob. 59) 18. 5. ul. Fontanone 30. št. 401—880 (ob. 59) 18. 5. ul. Lazzaretto vec-chlo 17, (81 vin. za kz). — Staro mesto: št 1—390 (ob. 59) 18. 5. ul. Fontanone 18, (R4 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 1—300 (ob. 52> 18. 5. ul. Montecchi 4, (84 vin. za kg). — Škorklja: št. 1—133 (oh. 60) 18. 5. u! Carpison 10. (84 vin. za kg). Premog (fosslle). 20 kg m modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 211—330 (ob/31) 18. 5. ui. Fabbri 3, (1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 1001— 1145 (ob. 38) 18. 5. ul. Concordia 17. št. 1—150 (ob. 39) 18. 5. ul. Guardla 9, (1 K 66 vin. za 10 kg). Sv. M. M. zgornja: št. 151—250 (ob. 26) 18. 5. ul. Ouardia 42, (1 K 66 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. spodnja: št 1—150 (ob. 20) 18. 5. ul. Giuliani 12, <1 K 66 vin. za 10 kg). — Rocol: št. 211—2KO (ob. 37) !8. 5. ul. Settefontane 52. (1 K 46 vin. 10 kg). Koks. 10 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: št. 331—600 (ob. 31) 18. 5. ul. Fabbri 3. (2 K 62 vin. za 10 kj*). — Sv. Jakob: št. 151— 400 (ob. 39) 18. 5. ul. diuliani 12, (2 K 62 vin. za 10 kg), št. 401—530 (ob. 39) 18. 5. ul. Risorta 17, '2 K 62 vin. za 10 kg). — Rocol: št. 281—348 (ob. 67) 18. 5. ul. Settefontane 52, (2 K 62 vin. 10 kg.) »FiDINOST« izide jutri, 19. t. m., na binkoštno nedeljo, na štirih straneh; v ponedeljek. 20. t. list ne Izide, v torek, 21. t. m.. Izide list zopet redno. Tudi to ne odgovarja pedagoškim pravilom. Ker smo objavili pred kratkim dopis, ki govori o slabih učnih uspehih na slovenski gimnaziji, smo se za stvar natančneje pobrigali in izvedeli prav čudne stvari. Imenovani zavod že drugo leto ni preskrbljen z vsemi potrebnimi učnimi močmi in zato morajo različni učitelji že drugo leto poučevati predmete, za katere niso čisto nič usposobljeni, in to tudi v slučajih, ko bi tega nikakor ne bilo treba. Taka poučuje matematik somatologijo in zcolotjijo, germanist pa matematiko. Drug gospod zopet, ki je usposobljen za pouk nemščine, tega \ predmeta ne poučuje v nobenem razredu, pač pa botaniko in živalstvo; zato pa poučujejo nemščino gospodje, ki za ta predmet niso usposobljeni. Da vsled take nepedagoške razdelitve učnih predmetov med strokovne učitelje ne more biti govora o usodnih uspehih zlasti v teh časih, je umlji\%. Nikakor nam pa noče v glavo, kako more šolska oblast mirno trpeti, da je zavod že drugo leto brez pravega učitelja za prirodopis in to zaradi tega, ker dotičnemu gospodu bolj ugaja na — Štajerskem. Nepedagoška razdelitev predmetov med učitelje torej, brezbrižnost šolske oblasti napram zavodu in že omenjeno celo nepotrebno menjavanje posameznih strokovnih učiteljev so vzrok .štabih uspehov, o katerih se govori; to pa so ob enem napake, ki so tem hujše in nevarnejše, ker gre pri tem za našo bodočnost. — našo mladino. V Gorico? V zadnjem času se čujejo vedno odločnejši glasovi, da se že s prihodnjim Šolskim letom otvorijo v razrušeni Gorici vsi šolski zavodi. Seveda je prav, da šolske oblasti ugode zahtevam Goričanov in otvorijo pred vsem potrebne ljudske šole. Važno pa je vprašanje, ali naj se ot\orijo tudi srednje šole v mestu, kjer je do 80% htš pokvarjenih in porušenih? Pomisliti treba: kje bi profesorji in dijaki dobili stanovanja. Nas Trža-čanc pa zanima še drugo vprašanje: kaj bo z našo mladino, ki obiskuje zaposlovalue tečaje goriške gimnazije In obeh učiteljišč? Slovenska gimnazija je res zavod, namenjen v prvi vrsti goriškim Slovencem; in ako se preskrbi za potrebna stanovanja, je tudi prav in potrebno, da se čim prej otvori v Gorici. Toda v tem slučaju moramo poskrbeti, da se takoj ustanovi v Trstu slovenska gimnazija za stotine naših dijakov, ki obiskujejo sedaj za-poslovalni tečaj in drugojezične srednje šole. — Vse drugačna pa je stvar obeh učiteljišč. Moško In žensko učiteljišče v Gorici vzgajata učiteljski naraščaj za vso Primorsko. Ali naj starši Iz vse Primorske, posebno iz Trsta in Istre .pošljejo svoje otroke v mesto, kjer je vse porušeno?! Rđo bi pa mogel v sedanjih razmerah vzdrževati otroka v šoli v Gorici, kjer bodo stanovanja gotovo silno draga, da ne omenjamo prehranjevalnih težav, ki so, več ali man}, povsod enake. Na zaposlovalnih tečajih goriških učiteljišč imajo letos okoli 120 gojencev in gojenk. ki so vsi Iz Trsta, ali bližnje okolice. Starši se trudimo, da jih izšolamo; radi delimo z njimi zadnji košček skupno odmerjene skorje; vendar gre, ker so doma. Toda. kdo izmed nas bi mogel otroke vzdrževati v Gorici? Niti desetina bi jih ne mogla nadaljevati šolanja, ako se opusti tečaj v Trstu. Zato poživljamo naše voditelje, da se pravočasno zavzamejo za to prevažno vprašanje, ki se mora rešiti na tak način, da naši otroci ne ostanejo na jesen na cesti, — brez šole. Ali naj ostane zaposlovalni tečaj v Trstu, dokler se ne vrnejo normalne Tazn.ere, ali pa naj se da vsaj sedanjim dijakom prilika, da v Trstu dovrše svoje študije! — Naraščaja Iz Gorice same na učiteljiščih itak ni; če pa so s Krasa, s Tolminskega in sploh z dežele, jim bo lažje izhajati v Trstu, nego v Gorici. — Sicer pa Imajo tudi v Ljubljani zaposlovalni tečaj. Ako Imajo tam begunske dijake, katerih starši se vrnejo na Goriško, naj se ljubljanski tečaj opusti in gospodje profesorji zaposlijo v Gorici. Toda, v Trstu mora tečaj ostati, ker ga obiskuje samo naša, tržaška mladl-■a. ki je ne smete pustiti brez šole. Učiteljišče ni Šola samo za Goriško, temveč za vso deželo! »Srečni državni uradniki Te dni se razdeljujejo po državnih uradih okrožnice, v katerih vabi odbor za vojne kuhinje med državnimi uradniki pra-■ožuele med njimi, naj se udeleže nove »Spelse- gemeinsctiaft«, ki se ima ustanoviti v kratkem in katere se lahko udeleži vsak. kdor plača 9—10 K dnevno za osebo. Za to ceno bi dobil vsakdo vuk dan rajutrek. kosilo In večerjo. V ta sPenslon« bodo lahko zahajali tudi družinski Slani uradni kov! Popolnoma razumljivo je, da Je vzbudila ta novica med uradniki več začudenja kakor nevo Ije. ker si pač nikdo ne more predstavljati, koliko bo dru?in, ki bodo imele poguma, da se tideležc te famozne kuhinje. Pripominjamo pri tej priliki, da bi bila vojna kuhinja veliko bolj potrebna, a se še vedno ni ustanovila in se tudi morda nikdar ne bo. Zato vsekakor veliko večino ubogih nižjih uradnikov jako zanima, ali bo odbor za vojne kuhinje dobavljal tej famozni mensi visokih gospodov živila, kupljena od navijalcev cen na tržaškem trgu, aH pa. ako bodo morda gospodje uradniki višjih razredov tako »skromni«, da se bodo pasli na račun onih živilskih prihrankov, ki so bil: nakupljeni v zadnjem času z veliko muko za namene vojnih kuhinj z ozirom na potrebe državnih uradnikov, ki imajo majhne plače. Prepričani smo. da bodo gospodje uradniki v tem ozlru na straži! Iz Urlati na Romunskem Je dospelo uradno poročilo. da je tam po dolgi bolezni umrl gosp. .Mihael Plščanc, mirodilničar na Opčinah, bra* duhovnika g. Piščanca in zet daleč znane Mičelove družine iz Opčin. Pokojnik le bil miren Človek, a je moral kot nebroj naših v vojake, kjer je tudi pustil svoje najdražje — svoje življenje. Prizadetim družinam Piščanc in Lopar naše iskreno so-žrtlje! Štetje domačih živali. Mestni magistrat razglaša: Vsi posestniki telet, volov, bikov, krav", konj, oslov, mul, ovac, koz in prašičev se pozivajo, da se v dneh od 20. do 24. t. m. zglase pri svojih okrajnih, oz vaških načelnikih, katerim morajo narovedati Število živine, ki jo goje, in pa množino sena. ki ga imajo v svoji posesti. Kdor se ne odzove temu pozivu v gori označenem roku, ga doleti težka kazen v smislu zakona. Popravek- Mestni magistrat nas naproša, da popravimo njegovo včerajšnje sporočilo, da so se prejemki uslužbencev v občinskih otroških vrtcih, pri šolski refekciji in snaženju šolskih prostorov zvišali od 1. majnika dalje za okroglo 50%. ne p^, kakoi Je bilo pomotoma javljeno, za okroglo 5%. Cln bratstva. V Zagrebu živeči Cehi so nabrali povodom 50-letnice narodnega gledališča v Pragi svoto K 1400 na korist otrok iz Istre, Dalmacije. Bosne In Hercegovine, ki so našli zavetja v Hr vatski. V znamenju Saša! Prejeli smo: K notici v predvčerajšnji »Edinosti« bi prav rada dodala samo še teh par vrstic. Pisec dopisa pravi »da plešejo skoro izključno le zavedne Jngoslovartke«. Res, prav res mora ta zavednost biti silno lepa in pa trdna, kajti kje si more človek predstavljati zavedne Juge slovanke in pa nemško družbo. Menim, da v ntmški družbi mora nehati vsaka slovanska zavednost, drugače pa mora nehati nemška družba. Da smo res zavedne, ter da nam ne bo nihče več mrgel očitati nezavednosti, sklenimo trdno, da bomo posečale edino le one zabave, kamor nas vabijo v naših jezikih kjer se n * zaničuje naš narod In se ne izpodkopava ženska čast. Pomnimo, da s posečaniem tujih prireditev koristimo tujcem i in škodujemo sepi. Barkovljanku! Pustite, naj nemške »Tanzabende* obiskujejo le Ncnici, in videle boste, da bo kmalu dvorana — prazna. Barkovljanka. Orkester tržaške Omladine. Danes ob 5% redna orkestralna vaja. Sprejmejo se nove moči, tudi vsakovrstna pihala. Zlasti so dobrodošli člani nekdanjih okoličansklh in mestnih godb. Priglasiti se je v ul. Torrente št. 12, II. nadstr., (levo), kjer se tudi vršijo vaje. danes od 5H do 714 pop. Bratje Hrvatje dobrodošli! — Kapelnik. Slovensko učiteljsko društvo za Istro ima v četrtek. 23. majnika ob 10 predpoldnc v šolskih prostorih v Borštu svoj redni občni zbor. Resni časi nas kliče'o na delo. Različni Izgovori ne smejo nobenega dnega tovariša in tovarišice zadržati, da se ne i i udeležil zborovanja. V nedeljo lf. maja ob 1014 zjutraj se bo vršilo v »zeleni dvorani« Delavskega doma v ul. Ma-donnina št. 15 predavanje o »Kruhu starih narodov«. Predaval bo knjižničar »Ljud. odra* g. Fran Sešek. Predmet Je v sedanjih dneh. — ko smo preizkusili v kratki dobi prilično vzorce kruha vseh časov, vseh vrst In vseh narodov — gotovo zanimiv, in smo prepričani, da se naše občinstvo udeleži v lepem številu tudi tega predavanja »Lj. odra«. Vstopnina 60 vio* člani »Lj. odra« in dijaki so vstopnine prosti. Jaroslav Kocian v Trstu. Kakor smo že javili nastopi v ponedeljek. 20. t. m., na koncertu v Narodnem domu svetovnoslavni češki umetnik na geslih, Jaroslav Kocian. — Kocian, ki Šteje danes 34 let, je zaslovel 2e takoj po dovršenju praškega konserv a torija, kjer je bil učenec Sevčikov, ki je dal ne samo Cebom, temveč tudi drugim Slovanom takorekoč vse seda! živeče slovanske umetnike na goslih, med njimi tudi našega Balokoviča. Kocian je bil star 17 let, ko je leta 1901. dovršil praški konservatorij. Koncentriral je potem najprej v Pragi in drugih čeških mestih, potem na Dunaju, pozneje pa na Angleškem, kjer ga je povsod kritika proglašala za pravega umetnika po milosti božji. V začetku leta 1902. se je mudil na francoski Rivieri, potem pa je šel preko morja in je kon-certiral z velikanskim uspehom v vseh večjih ameriških mestih. Proti koncu leta 1903. se je vrnil v Evropo in je v pravcatem triumfu obšel skoraj vse prestolnice in večja mesta srednje, vzhodne in Južne Evrope. Tedanji tržaški =11 Sole« ga je označil njegov nastop z značilnimi besedami: »Nuntio vobis gaudium magnum. pontiticem habe-mus novum« (Naznanjam vam veliko radost, da imamo novega velikega duhovnika). Torej nov veliki duhovnik božanske umetnosti. Leta 1905, }e Kocian koncentriral v Genovi, kjer je jI izredno Čast, da je igral na Paganinijeve g tere so čakale že 65 let umetnika, ki bi L: d en, da jik vzame v roke. O tem koncertu se je napravila spomenica, ki so »Jo podpisali Koc^n* mestno starešinstvo in drugi veljaki in se Je shranila v Paganinijevem muzeju. Leta 1907. Je potoval Kocian po Ogrskem, potem pa po južni Italiji, odkoder je šel tudi v Tunis in se potem vrnil preko Neaplja in Rima, kjer so ga povsod proslavljali kot največjega umetnika, v domovino. Leta 1908. in 1909. Je Kocian deloval kot profesor na konservatoriju v Odesi in koncertiral v vseh večjih ruskih mestih z enakim ogromnim uspehom. Ko se je leta 1910. vrnil iz Rusije, je nastopil najprej v nekaterih koncertih na Češkem, potem pa je zopet odpotoval v Ameriko, kjer so ga povsod zopet sprejeti z nepopisanim navdušenjem. Vrnivši se iz Amerike, Je mladi umetnik nastopil zopet na Ogrskem, na Dunaju in potem na Romunskem. Iz Bukarešta je kreuil zopet na Rusko in vse v osrednjo Azijo. Povsod so ga sprejemali z odprtimi rokami in njegova slava je ras tla cd koncerta do koncerta. V letih 1912. in 1913. Je koncertiral zopet po naši državi, kjer so mu zlasti dunajski glasbeni krogi priznali, da stoji na umetniškem višku, I ote m po Nemčiji in končno zopet v Ameriki. — Svetovna vojna, ki je ustavila vse umetniško delo, je onemogočila tudi Kocianu, da bi podaja! svetu svojo božansko umetnost, a sedaj, ko so se razmere kolikortoliko ublažile, prihaja tudi on. da nas povzdigne z divnimi glasovi svojih gosli iz vsakdanjih težav in grozot vojnih Časov v jasne višine umetnosti. Pozdravljamo njegov prihod naj-iskreneje, in še tembolj, ker prihaja k nam od bregov VItave, kjer bratski naš narod češki slavi prav te dni veliko slavje svoje umetnosti in vidimo v njem. v Jarošlavu Kocianu predstavltelja svetovnoslavne češke umetnosti, ker pozdravljamo v njem ves naš bratski Češki narod T Spored koncerta Jaroslava Kodanova, ki se bo vršil na binkoštni ponedeljek v Narodnem domu obsega naslednje točke: Antonin Dvorak: Koncert v a-molu. op. 53: a) allegro ma non troppo, b) adagio ma non troppo. c) tinale (allegro gio-ccoso; svira Jaroslav Kocian. 2. J. S. Bach: bou-rće. b) andante. c> praeludium; svira Jaroslav Kocian. 3. J. Biahms: Scherzb v es-molu, svira i*a klavirju g. Ličar. — Odinor 10 minut 4. P. J. Caj-kovskij: Koncert v d-duru, op. 21: a) canzonetta, b) allegro moderato. 5. a) Kocian: Humoreske; Suk-Smciana: ljubavna pesem; B. Smetana: Iz domovine. Na klavirju spremlja g. Ličar. — Začetek točno ob S zvečer. Cene: lože K 25'—; sedeži v pritličju od L do V. vrste K 5*—, od VI. do X. vrste K 4'—, od XI. do XV. vrste K 3*—; sedeži na galeriji K 2'—. stojišče v pritličju K 1*20, na galeriji in vstopnina v lože K —Sedeži so v predprodaji pri vratarici Narodnega doma ge. Bi-ček-Razbornikovi. Na J^ocianovem koncertu, ki se bo vršil na binkoštni ponedeljek, spozna naše občinstvo tudi našega domačega slovenskega klavirskega virtuoza Cirila Ličarja, ki je pred letom dni dokončal konservatorij v Pragi in ga smatrajo glasbeni kritiki za naravnost iz-eden pojav na glasbeno-umetriiš-kem »olju. Spremljal Je Jaroslava Kociana na njegovi konccrtni turneji po Poljskem in ga spremlja tudi na sedanjem njegovem umetniškem potovanju. Pozdravljamo tudi njega najiskreneje na naših tleh. Slovensko gledaIteće. Jutri, popoldne ob pol petih vprizori »Dram. društvo« tretjič Niccodemi-jevo dramo »Perjanico«, ki se le igrala dosedaj dvakrat z velikim uspehom. Barkovljanska potlružuica CMD. Jutri, v nedeljo. točno ob 2 pop. je v barkovljansketn Narodnem Domu važen sestanek vseh odbornikov. Zveza »Ma.'ijin dom< priredi 20. in 26. majnika ob F popoldne v svojih prostorih ul. Risorta št. 3 veselico s sporedom: A. Aškerc: »Knežji kamen«, deklamacija: S. Sardenko: »Skrivnostna zaroka«, igra v štirih dejanjih. Listki za sedeže se dobe v proJajalni »Kat. tiskovnega društva« ul Poste vecchie št. 26. K obilni udeležbi vabi odbor. v. Razdeljevanje tobaka v mestu. Tukajšnji c. kr. finančni inšpektorat raznanja, da se prične danes. 18 t. m., sedemnajsto razdeljevanje tobaka za mesto Trst. Vsak iastniK tobačne izkaznice dobi za 8 kron tobačnih izdeikov in sicer pri naslednjih tobakarnah: 1 do 256 ul. Cassa risparmio 3; 257 do 512 Corso 15; 513 do 768 Largo Santorio 4; 769 do 1024 ul. Stadioni 35; 1025 do 1280 ul. del Rivo 44; 1281 do 1536 ul. Giulia 39; 1537 do 1792 ul Madonnina 1; 1793 do 2048 ul. del Bosco 1; 2049 do 2304 Paso di Piazza 1; 2305 do 2458 uL Riborgo 1; 2459 do 2612 ul. Coroneo 7; 2613 do 2766 trg S. Francesco 8; 2767 do 2920 ul Acque- mula 20; 20557 do 20760 uL Mcrcato veechio 4; 20761 do 20964 ul. S. Michele 43; 20965 do 21168 trg delle Legna 3; 21169 do 21372 ul. delle Poste 1; 21373 do 21576 ui. Amalia 32; 21577 do 2167S ul. Molin a vento 4; 21679 do 21780 ul. Fabio Se-vero 2; 21781 do 21840 postaja Južne železnice. — T c i. rat nc »ol>e na si i* \un i/. I: mhhL. viržinke po 2-i vin., ru-.m i 22 vin iv:rtr»rikr ■><• 16 vin.. ciKiirrlos po II -m-i; ci*,.;;;,. 16 vin., dame po S vin. rr po oz rs .t po 2H vin; c) cigare.ui tobak: itni turški p<> 3 K fini hercegovinski po 1 K So vin. ...... i|r •-aaBHfe" J* t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog in preskrbni oće, gospod Mihael Piščanc mirodilničar na Opčinah dne 9. maja 1918 v Urlati na Romunskem, daleč od svojm dra-gih, po dolgi m mučni bolezni izdahniJ svojo blago dušo. OPClN E, 17. maja 1918. IVANKA PIŠČANC roj. LOGAR, soproga. Danica, hčerka. :: HALI OGLASI:: se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: * pristojbina znaša 60 stotink. :—: DPfffffl fA vRoloojI dvorec z 10 prostori vodo, PrUUU J« plinom, 3 0 sožnjav zemljišča za K 30.'K O. Novo »tavbišče v Kolonjt s II prostori, vodo, plinom ' 00 sažujev obdelanega zemljišča za S 2t>.00<>. Hišica v Bojanu z 6 prostori, 100 •ežnjev zemlj>£ča za £ IS.000, druga s 4 prostori. 100 ženjev zem^jiSča za K 18.Ot:0. — 1 hišica na Greti s 4 prostori, 4ii0 eežajsv zemljišča -a K 18.000. 5 hig v skupini, drugu hišica z vrtom in 200 sežajev zemljišča, »kupno K 220.000. Kremser, ulica Torrente it. 28. 2200 V C nnn V n* prvo Vkojižbo na dve 93iUUU li stavbi in zemljišče. — Pupilarna vrednost Kremser, uL Torrente 28. 2199 izuče^a od strokovnjaka, operira kujja očesa in neguje noge. Sprejema od 9 poldne v uliei Carr< aori 9- B 21 Gospa do poide t'^rnffli (Sirup kondenziianega mleka) naj-lUtufrUl boljši pripomrček proti k oničnerau kataru iii bolezni dihalnih organov Izdeluje lekarna Codermaz, Tr.st, riica Riborgo 17. 1311 Deklo za hišna in pol ska deia is5e g ajšf ak baron "Mareći v ^dolini, pošt i Ma*e ija 3183 Prodam dve hišici. Vrdel i, nova cesta. Viš-ja-vco 2173 Prodam takoj svHorejce v veliki množini. — Fu-lani, ulica Acquedouo 14. 2189 PssteUa nova proda. Ulica Ferriera št. 19 (čez dvorišče) priti čje. B 17 TnmAntftm dol>re .pomije- za zelenjavo ali lumenj&m mleko. GostUna -Alla M trulio-nale ulica Miramar 1. 2194 vdovec z denarjem iSČe 45—55 let ■taro vdovo brez o?rok ali pa dekle. Naslov nove Ins. odd. Ed nosti 2195 53leten EftlnAVHl Anton Jerkič ros uje v svojem ateljeju do t to 57; 2921 do 3074 ul. Media 41; 3075 do 3228 lUIUslUI v Trstu. Yi» delle Poste St " 10. 40 al. Scalinata 3; 3229 do 3382 ul. Tigor 10; 3383 do 3536 ul. Rossetti 33; 3537 do 3690 ul. Malcantcn 14; 3691 do 3S44 ul. Beccherie 23; 3845 do 3998 Piazza vecchia 3r 3999 do 4152 uL Farneto 20; 4153 do 4305 ul. Miramar 9; 4306 do 4-160 ul. Sette Fontane 14; 4461 do 4614 ul. Torrente 41; 4615 do 4768 ul. S. S. Martiri 9; 4769 do 4922 ul. del LIoyd 9: 4923 do 507<*u1 Beccherie 9; 5077 do 5230 ul. S. Giacomo in Mcnte 22: 5231 do 5384 ul Piccardi 2/a; 5385 do 5538 ul. Acquedotto 14; 5539 do 5692 ui. Commerciale 14; 5693 do 5846 ul. Chiozza 13; 5847 do 60W ul. Istituto 4: 60(il do 6154 ul. Fontanone 22: 6155 do 6308 uL S. Marco 1; *>309 do «>462 ul. Boroević 57; 6463 do 6616 ul. Navali 47; 6617 do 6770 ul. Solitario 6; 6771 do 6924 stara prosta luka pomol 1; 6925 do 7078 ul. Colo^na 6 A; 7079 do 7232 ul. Tesa 3; 7233 do 7?S6 ui. C Ghega 2; 7387 do 7540 ul. Media 15: 7541 do 7694 ul. Amalia 16; 7695 do 7848 Piazza Piccola 2; 7840 do N002 trg O. Batt. Vico 7; 8003 do 8156 ul. Campo Marzio 4: 8157 do 8310 uL Raffincria 9;-8311 do 84o4 ul Coroneo 24; 84f^5 do S6IS ul. Conti 40: 8619 do 8925 Ponte d. Fabbra 1; 8926 do 9232 ul. Ponte rosso 1; 9233 do 9539 trg della Borsa 2; 9540 do 9S46 trg Pozzo del Mare 6; 9847 do 0048 t«! Donot?. 27; 9949 do 10050 ul Edm. de Amlcis 9; 10051 do ini52 ul. delPOspi-tale 12; 10153 do 10254 ul. Massimiliana 11; 10255 do 10356 uL Molin a vento 66: 10357 do 10560 ul. Cavana 18, 10561 do 1^764 u». Canale 15; 10765 do 10968 stara prosta iuka pomol II; 10969 do 11172 trg S. Carlo 1; 11173 do 11376 u!. Barriera vecchia 17; 11377 do 11580 Riva Tegetthoff !; 11581 ,do 11784 ul_Bcn\enuto Cellini 1; 11785 do 119S8 ul L. Bernini 2; 11989 do 12192 ul. Mc!in piccolo 14; 12193 do 12396 ul. Orologio 4: 12397 do 12600 ul. Muda vecchia 5: 12601 do 12804 nL de!l'OImo 21; 12805 do 13008 nI. Arcata 14; 13009 do 13212 ul. Boschetto 14; 13213 13416 ul. Maria leresa 42; 13417 do 13620 ul. Sanita 9; 13o21 do 13^24 uL Canale 5; 13*25 do 14028 uL Riborgo 20; 14029 do 14232 ul. delle Acque 12; 14233 do 14436 u!. Istituto 28; 14437 do 14640 Passegsio S. Andrea 36; 14641 do 14844 trg S. Lucije (koča); 14845 do I5C4S trg Cascrma 6; 15049 do 15252 Chiarbola sup. 181; 15253 do 15456 uL Montorsino 5; 15457 do 15660 uL Molingrande 34; 15661 do 15864 uL Giulia 34; 15865 do 16068 uL S. Nicolo 34; 16069 do 16272 Charbola sup. 582; 16273 do 16476 uL S. Jakob 4; 16477 do 166*0 uL Lazzaretto vecchio 44, 16681 do 16884 uL S. Marco 26; 16885 do 17088 ul. Maria Teresa 7; 17089 do 17292 uL S. Michele 4; 17293 do 17496 uL Cavana 14; 17497 do 17700 ul. Sette Fontane 34; 17701 do 17904 ul. S. Oio-vanni 2; 17905 do 18108 Charbola sup. 52; 18109 do 18312 stara prosta luka pomol IV; 18313 do 18516 ul. Barriera vecchia 25; 18517 do 18720 ul. Acquedotto 29; 18721 do 18924 nt Torrente 9; 18925 do 19128 Trg CHiiseppina 4; 19129 do 19332 ul. Solitario 16; 19333 do 19536 uL Ugo foscolo 15; 19537 <*> 19740 ul Stazione 3; 19741 do 19944 ul. delle Torri 1; 19945 do 20148 nL Miramar 1; 20149 do 20352 ul. Stadion 10 : 20353 do 20556 Riva Gni- uečla nova hiša v borici proda. Ponudbe aa Ina. odd. Edinosti pod .Nova hiša . 1 Češko Budjevička Restavracija (Boi£-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Cidlatti (zraven glavne pošte.) SlovensJca Dostroiba in slovenski jedilni listi. JADRANSKA BANKA Kupon ditntientie M IZ delnic nase Mnke je picčijlv od danss naprej z K 30— pri naši blagajni v Trsta liaKor tuđi m naših podružnici Buna] L TečettiiGfc-sta I Opatija, Rotor, Ljubljana, mmt, Cuim?-Fiik, Šibenik, Split, Zadar. Trst, tfn? 16. maja 1918. mmm barka. ftoMo A t* ifefc ji- s rejGsniis tf&le t PuKiavec, della Geppa št. 23. S t II uniči čutfoulto hitro stenice. Vzorec, steKiemea . . K Večja s eklentea . . K Brizgšiniea.......K 103&*' Dobiva se po\sod Glavno poSiljalno to lekarna k „Nadi ' „Zik Hoff.iut g" - Ru-difitpišti. Ogrsko tmmo in gostilno ter ncKoUks ze^Uišcem nn prometnem Kraju tem ali mmm w najem. PlsiTisne ponudb na Inser. odd Eiiliiosfl pod „B 13S5". Ulita 2080Zl)RAVNiK ■ v Dr. J. Cermak v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste. laciir nj«s -:ob v bre^ bolečin. — Plombiranje. UMETNI ZOBJE - ^ 4. 12. 2 JfilM SANKA Trs«, Via Cassa di Pisparmlo S ] (Lastno poslopja) Kapital hi rezerva K 23,>00.©00. - FILUAjLKE : L»uB-j Te^eth »fstiasse 7 9 Dabrovnlk. Kotor, Ljubljana. Metković, Opatija Split.