iT t zhajaj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. O b s e g : Šest glavnih zapoved gozdnega gospodarstva. — Navod za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem načinu. — Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) — Kako se dá krompir za več časa dober ohraniti. — Asekuracija škode po toči. — Kaj hočejo masoni ali frajmavrarji ? — O zadevah Wolfovega slovarja. — Zaloga knjig in časopisov Matice slovenske. — Cerkev in politika. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarjem na srce poklada Ad. Tri en ti. Gozd (boršt) je neizmeren kapital deželi; vži-vajmo ie obr es ti (činže) njegove, kapitala samega pa se ne dotaknimo ! S temi besedami sklepa slavnoznani pisatelj ta poduk, katerega naj vsak gospodar, ki kaj gozda ima, pažljivo bere, pa vsak teden zopet bere, da si ga od konca do kraja v glavo in srce*vtisne. *) Prva zapoved gozdnega gospodarstva je ta, naj ljudstvo z gozdi tako ravná, da mu neprenehoma do-našajo najveći dobiček. Ce se ravná ž njimi drugače, trpijo škodo in gospodar ne vleče iz gozda najvećega dobička, ampak le majhno korist. Oce, ki je zasadil gozd, ne doživi časa, da bi ga srnel sekati; to bo smel se le vnuk ali vnukov vnuk. Ce oče pokvari gozd, pokvari en del lastnine svojim naslednikom. Ce ljudstvo oškoduje gozde svoje dežele, poškoduje deželo prihodnjim rodovom. Poljedelstvo je oseb no gospodarstvo leto za letom, gozdno gospodarstvo pa je gospodarstvo ljudstva od stoletja do stoletja. Ce kdo polje zanemari, ne sega to zanemarstvo ven čez polje; pokvara gozdov pa de-luje na vse straní in za prihodnje čase naprej. Zato je polje popolna lastnina gospodarjeva, da stori ž njim, kar mu drago, brezozirno samosvojno gospodarstvo z go z dom pa se ne sklada s previdnostjo in ljubeznijo gospodarja do svojih potomcev. Kamorkoli po deželi pridem, povsod slišim pritožbe, da gozdi gredó rakovo pot, in da deželo zadene v 50 *) Ta poduk živo priporočamo tudi učiteljem naših ljudskih šol, naj bi ga odrašeni mladini, ki po dovršeni ljudski šoli domá ostane na kmetij i, prebirati pa tudi prepisovati dali, da bi ga svojim ocetom domů nesli v poduk. Priporočamo pa ta poduk, o katerem želimo, da bi našim kmetom prav v kri segel, še posebno zato, ker so zlate resnice tako jasno in na kratko razložene, da jih lahko razume vsak pastir in ni treba učene glave, da bi jih razumela. Ko bi navedenih 6 zapovedi živo seglo v kri vsacega gospodarja, porok smo , da v malo letih vsaka dežela postane na tisoče in tisoče goldinarjev bogateja! Vred. do 100 letih grozna škoda , ako se ne začne bolje gospodarstvo z gozdi. Gozd, kakor polje, vsako leto raste, in če se v poštev vzame vse , kar gozd vsako leto daje, namreč bodcke (igle), perje, veje, dorastek lesa in skorje in pa mah na zemlji pod drevesi ; te rasti pa ni manj, kakor je je vsako leto na polji. Vendar ta vsako-letna rast gozda ne donaša gospodarju naravnost dobička, da! še vživati ne sme te rasti, ako noče na lesu se oškodovati. Le kaj malega sme vsako leto vpo-trebljevati, to je, da le porabi to, kar se za umni tre-bež gozda poseka, da smolo nabira, ki sama po sebi iz orevja odteka itd. Pridelek pravi v gozdu obstaja pa v lesu. Ce se gozdu o pravém času vzame le les, se mu zemlja tako malo oslabi, da je to komaj čez 1000 let poznati. (Kon. prih.) Navod za pridelovanje lami in prediva po Belgiškem načinu. Spisal Andrej Pisk ar. Izdelovanje: sušenje, trenje in otrepanje, nekaj o mi- kanju; splosne opombe. (Konec.) Poskusimo še na to vprašanje odgovoriti. Res je, da bo mogoče naše predivstvo še le po tem zdatno povzdigniti, če napravimo predivoizdeloval-nice, posebno po večin pređi vskih okraj ih. To moramo toraj prvo priporočati. Vendar predivoizdeloval-nice ne bodo povsod na enkrat, koder bi jih bilo treba, in če bi prav bile, vendar v manjših in oddaljenih krajih ne bo mogoče se jih posluževati, ker bodo za marsikoga predaleč, kajti surov lan se ne splača daleč voziti. Tukaj bo treba še zmiraj predivo na rokah izdelovati. Za take kraje, kjer bi se pređivoizdelovalnice ne splačale, ker bi ne imele dosti delà, ali pa kjer ni pri-ložnosti, da bi se napravile, in sploh povsod, koder se lan prideluje, pa ni izdelovalnic, bi bilo razun tega, kar smo že tukaj o pridelovanji in izdelovanji govorili, še sveto vati: 1. Da bi v takém kraji kak posamezen kmeto-valec ali pa cela občina skup napravila pripravno poslopje za sušenje lanú in izdelovanje prediva, kakor imajo že zdaj po ne katerih krajih posebne sušilnice 172 za to ; samo nekoliko drugače bi mogle biti vravnane. Taka sušilnica bi morala imeti dve sobi, v prvi bi bila naprava za sušenje, v drugi bi bil pa prostor za Dne 23. Leta 1856 se dpria sveto kmetijska razstava v izdelovanje, za orodje in delavce. K temu bi ne bilo treba tako posebnih stroškov. Naši premožnejši kmetje po deželi, posebno v bolj hribovskih krajih, imajo ve--ëidel dosti poslopja, in marsikateri še posebno kajže in Parizu, pri kateri so biii tudi kmetijski pri > 24. 1692 delki našega cesarstva odli rod astopa Adam Ulrich v Landi na Ba se v njih tako imenovane gostace. Taka kajža z malimi stroški dala predelati v sušilnico za lan. prav denskem ; on je bil prvi, ki je murve vpe liai na Nemskem ; zarad velikih zaslug nje pro govih za kmetijstvo so ga imenovali Da bi napravili v take sušilnice namesto navadnih trlic Belgijsko orodje in sicer eno terilnico kakih 6 ali 8 otrepalni h stolov, po potrebi tudi Terilnica pride stati sedaj okoli 80 gld., toda, 25 1657. fesor so p juris et runs a k m 25 1874. vec. ce bi se pri nas dorná napravljale, bi dosti ceneje prišle. 26 Angleškem se rej' dprl v Londo na U3tanovi šola z a d vino- 1379. v Klo8terneuburgu nad Dunajem e čudno kam LM ' W na Hanoveranskem d Mindenu (Dalje prihodnjič.) Otrepalne stole pa lahko vsak mizar napravi in ne sta-nejo veliko. Da bi se v vsakem takem kraji nekoliko de-lavcev in delavk navadilo predivo izdelovati po Belgijski šegi namesti našega sedanjega izdelovanja, kajti vsak za-se tega ne more in tudi dostikrat časa nima Ker so že v vsakem kraji zdaj za to posebni delavci in delavke , ki so vajeni s predivom ravnati, bi se ti škode po toči (Hagelassekuranz) V damo na znanje Asekuraclja škode po toci. Na nekatera vprašanja: kje je kaka zavarovalnica j da .Ie na Dunaji taka asekuracija pod imenom ,,Oester- u Wien najprej navadili novega izdelovanja, Če pa ne, se pa tudi vsak drug tega kmalu privadi. Kdor ima količkaj reichische Hagelversicherungs - Geselischaft i n pripravnosti za to, se v dveh mesecih privadi vsega po- trebnega. Eden teh delavcev bi moral tudi razumeti chenblatt" pravi, utegne ona priporočila vredna biti iz O _ _ _ _ « _ _ _ _ _ _ i i « i % im t r w % m r\ m • • i • Kakor razglas te zavarovalnice v ,,Oest. landw. Wo- gojenje lanu v vodi in bi pazil na godilnice, da bi bilo sledečih vzrokov: 1) Tarifa za zavarovanje ni visoka in vse v redu. Plačilo naj bi se prenaredilo in vravnalo od pozneje doplačevanje se ne zahteva 5 povračilo škode dobi zavarovanec zadnji čas v enem mesecu; 3) pri funta ali centa samo na denar. Kar je treba pripe- povraćanju škode se ne odbija jo stroški za žetev in ljati ali odpeljati in kar je treba posebnih delavcev, drv mlačve; 4) škoda se povrne tudi če Je toca majhno za kurjavo itd., bi bilo najboljše, da bi preskrbel vsak, komur se delà, za sebe. Tako bi bilo mogoče najprej in po najkrajšem potu se odpusti škodo (do 20. delà zavarovane vrednosti) naredila; škodo cenijo možje dotičnega okraja; 5) od zavarovalne tarife o 0 * ce se kdo če se asekurira za leta se vrh tega od tarife odpusti še 5 odstotkov ; vpeljati pri nas Belgijsko izdelovanje. Tako bi ne bilo treba nobenih posebnih novosti, ker bi bila osnova skor vsa po starem in primerna, samo delalo bi se drugače posestniki ali pa cele občine 7 __ --------j-j-j —-j- in z drugačnim orodjem, in vsa naprava bi bila bolje še posebne poboljške. — Kdor še kaj več o pogojih te zavaruje za 5 let, 4°/0 pa, udom kmetijskih družeb veliki dobij o ki se zavarujejo vredjena. Pri vsem tem moramo gorko priporočati, da bi pri nas tudi za ta gospodarski oddelek se napravilo po- sebno društvo, katero bi skrbelo za povzdigo pre-divstva, kajti povsod veljá : združena moč ! asekuracije zvedeti želi, naj se pismeno na vodstvo te zavarovalnice na Dunaj (Gisellastra^se 1) obrne. tiopodarska Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vređjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Dne 20. Leta 20. 20 20. Meseca m aj a 1756. je vlada Avtrijska prvikrat dovolila da Kako se đa krompir za veè casa dober obraniti. Krompir v ta in konec se mora posušit Tak se dolgo časa dober ohrani in v dalj peljavati dá, kajti posušen ne zgub svoj le kraje pre močnate tva rine. Iz do funtov surovega krompirja se naredi funt suhega tako Surov krom se lup (olupk so živini dobra krma) in v prav tanke krhlje razreže; ti krhlji naj se potem v vodi kate se dodá m ku hinjske solí do dstotkov) } k u h ai > pa ne toliko da bi popolnoma skuhani bili; tako prekuh vzamejo iz lonca in hitro v peči po krhlj ? se a Nem se v našem cesarstvu smejo napravljati raz- škem ste dve fabriki, ki napravljate suh kromp stave živine in da smejo biti volno. sej mi za 1814. Cesarski ukaz veleva, da se na vseh bog Podućne stvari. kih kmetijstvo. h v našem cesarstv uči 1852. Akademija znanstev v Brusel ju v Belgiji * izvoli komisijo , r%. i .11 OJ JJI tioau jv> , an j t; ———* « • —■ — j , -----J ~ — cep ljenje kužne pljučnice pri goveji ži- dandanes očitneje na dan. ki naj preiskuje ali Je Kaj hočejo masoni aii frajmavrarji Marsikaj, kar je nekdaj bolj skrito bilo, to stopa Tako tudi masói. Iz Pru- vini v stanu odvrniti to hudo bolezen. 1865. Ruski car Aleksander II. je v lastnino na državnih grajščinah Poljskih přepustil tista « V R. Frohlichovem nemško-ilirskem slovniku 1840 se za nemško besedo ,,Freimaureru nahaja ilirska „mason'*, jedan . Italii zemljišča kajžarjem in delavcem > ki so jih od potajnoga društva, kojega u Francuskoj, NemaČkoj dosihmal obdelovali. kot podložniki na svojo korist ima itd. još društvo. Nam je ta beseda bolj za „Freimaurerei" pa vsec m as o n s t (i po taj kot po nemški narej 193 skega posebno dandanes rijejo ti krti, ki izpodku- da jih storimo mrzle kristij pujejo vso cerkveno io svetovno autoriteto (veljavo), skoraj vsi. čedalje bolj tudi v Avstrijo in njene dežele. Delavci te mlačni so že tako << stranke so dvojni: eni taki, ki vedoma delajo za vsem » da Da izdatno pospešimo svoj namen, treba pred glasimo kot ke o m i k m m vse one. kateri se v kakem obziru še držé drugi nevedoma. Mi nikakor ne spadamo v vrsto drosti tistih, ki za vsacim grmom frajmavrarja vidijo ; al ta- verskih ali državnih predsodkov. Smatrati se morajo jiti se zdaj več ne more, da je potreba,, da vsakdo kot stvari, katere človeštvu in njegovega blagostanja pozná načela, ki vodijo frajmavrarje. „Kárnt. Volks- kot stvari, katere človeštvu in předku silno škodujejo; zato mora sleh stimme" v svojem 21. listu objavlja knjigo , ki je naj- skušati, da v važnih zadevah prej leta 1792 v Amsterdamu pozneje, leta I82J6., jihov zmed nas zabrani in v Haagu prišla na svitlo z dodanimi dokumenti, katera v pri prvi ugodni priliki jim vzame moc iz rok << „Vsi dogodki v državi, vse razprtije političnih točkah razklada namene frajmavrerjev. Da jih strank, vse spletkarije, bratovščine in dražbe morajo se tudi naši bralci poznajo, damo jim jih na znanje po njih jim bo ■■■■■I ? ( t mpivMpivH^ lahko ra^soditi, kdo med nami 7 Je ker ve- vpotrebljevati za naše namene, s kratka vse, s ćemur se lahko zb in nemir doma ali nevedoma v tej skrivni družbi, ki širi pogubni strup frajmavrarske kuge po svetu. h sedanj Kajt na razva- îmamo azpor kristijanskega socijalnega življenja panje postaviti trdno poslopje natorne sisteme Po gori navedeni knjigi so devetera frajmavrarska in njene častilce potrditi v njihovih pravicah u načela sledeča : Ba bje verst vo (to je, kristijanska pa tudi po V3em svetu razkroplj To tedaj so tista načela, po katerih frajmavrarji ft 1 • « i • t m t « a * judovska vera) bilo je dosedaj glavna podpora tiranstvu in goljufiii, s katerima so vladarji in duhovniki zatirali j rijejo in de laj 7 cerkve, prestol vladarjev in človeško družbo zoper oltar Ni tedaj čuda, da se je v Cislajtaniji frajmavrarjem prepovedaL pravica, očitno pod imenom „Freimaurer-Orden" na ljudstvo. S peklom in večnostjo so strašili boječe duše in jim pamet zmešali z vražami, ki so se jim cepile od dan stopiti, zato pa so tem bolj delavni vsak na svojo otročjih let v glavo, da so oslabile najjasnejšega duhá roko in po svojih potih : z besedo, pisanjem in vsak- To Je ter ga storile nesposobnega za velika dejanja. zakřivilo kristijanstvo, katero delà člověka služ nega, da danjim ravnanjem. Na milij jih že na svetu.*) neumen vse tedaj pretrpi, tolažeč y se z večnostjo. Potrebno je da se ízpodkoplje ta steber babjeverstva. Ker pa se je veliko ljudstva navzelo že verskih pravljic in so meščanske in državne uredbe že pregioboko se vko-reninile v glave in srca ljudstev, zato se mora previdno delovati in o tem daje narava modrijanov dober mig-ljaj : mesenost je ono veliko kolo, ki žene ljudi; to kolo se mora zavrteti v tek, kristijanstvo pa staviti na Slovstvene stvari zadevah Wolíovega slovarja Odprto pismo gospodu K. Dežmanu II. Infandum jubes renovare dolorem. smeh, da se ljudém vera izruje iz src." „V ta namen se mora osnovati literarni zavod, 2. Ker Je obče znano, da Vi, gospod Dežman f ki na vso moč naše knjige in časnike razširja, zatira pa one naših nasprotnikov." Pridobiti se morajo zaradi tega z denarjem najmarljivišib sodelavcev ,,'fagblattovih u 7 ste zato eden mi ne boste za zeló vzeli, ako mislim, da tudi članek Kunststucke der Novice" v 111. listu Tagbl. a o. „rriciooiii se moraju zaraui z uenarjem „uuuovoiuoûo uci ^uvi^ v nom. „lagui, je uciu najodličnejši izdatelji časopisov, katerim naj bode Vaše. In ker že od leta 1843 nisem vajen v javnosti t I , 1 1 1 v _ ____________V ' • • ol/in^ WIJXÍ U 1 Aïtîf i nnfn In A \ r\tin fv«A r» am a 1 n U r« » m delo nálog to, da vse, kar se piše zoper nas, os mesijo in s porogljivim zaničevanjem zatirajo " v slepe misi loviti t zato tudi pretres onega članka kar naravnost pod Vaš o adreso svetu izročujem ter ga 4. „Kdor ni z nami, on je zoper nas. Zato ga tudi s svojim imeuom podpisem ) da si tako z odpr- moramo vsakako proganjati, zaničevati, zati- naro biti kakor mrcesi, katere rati; taki ljudje morajo tim vezirom drug druzemu stopiva nasproti, vsaj ste celó Vi v navedenem „Tagblattovem" članku moje osipljemo raz cvetočega drevesa in jih poteptamo z nogami u se tedaj Málokdo lahko prenaša zasme ho van je ; kdor ne more sprijazniti z našimi namerami, pa ímé, brez katerega bi Vaš leibjournal že odnekdaj veliko manj interesanten bil, „sans gene" s trte zvili. Ako bi se bil pa vendar-le o tem zmotil, prosim Vas, da pošljite to pismo na pravo mesto. Vi, komur menda tudi vendar ima še zdrav razum, prijeti ga moramo od te strani; zasmehovati ga moramo." s v. meni Oče . ki papez ne veljá za nezmotljivega 7 boste me v onem članku „očeta naroda", in y Da hitro dosežemo svoj namen, se mora pred u vsem srednji (mestni „purgarski") stan seznaniti z našimi načeli. Priprosto ljudstvo (kmet in rokodelec) nima nikake važnosti ; s priprostim ljudstvom se v kratkem časi naredi, kar kdo hoče. Ljudi srednjega stanu moramo si pred vsem pridobiti. Zato se morajo, kar škofa Ljubljanskega titulirate, to zmoto menda odpustili. * Da je celó pri nas po tacih kotih, kjer bi člověk ne mislil, zasejano seme frajmavrarsko, to pričajo skandalozni list „Danice" po ibolj se dá, podžigati strasti teh ljudi; posebno pa pridobivati našim načelom 7 kajt a se mora še mladina ona v nekaterih letih doseže velj 7. „Mesenost je najboljše sredstvo, da si pri- dobimo privržencev v palacah vladarjev, tako, da naših konečnih namér ne bodo spoznali, al za nas je dovolj, „slobodni zidar'' ali „slobodni mavtar". Kje je Frohlich to besedo našel, ne vemo. Zanimivo bilo bi to zvedeti in to tem- Der weitere Aufklárung will, bogotajni napisi, s katerimi namazan je 19. pošti iz Krškega naročniku v Dolini v roke přišel, izmed katerih le nekatere le-sem natanko prepišemo, tako-le se glaseče: „Nieder mit alien Pfaffen! Es wird nicht 10 Jahre vergehen, so wird sich in Profezeiung erfiillen. Das Volk muss aufgeklârt y ______g werden. Živio Darwin ! Es lebe auch Bismark ! Er hat allé Kloster geleert. Hinaus! arbeitet lieber Pfaffen! Der Mensch stammt vom Affen, Gorillo- Affen. Die Welt hat sich allein gebildet und ist gerechnet worden, das s 80 Millionen Jahre dasteht und wird ewig stehen mit fortwâhrenden Aenderungen. kaufe sich von Biichner „Kraft več > ker je v >> nemačko-ilirskem slovarji" od J. Mazuraniča und StofP itd. itd. in dr. J. Užareviča 1842 ne nahajamo, ki za „Freimaurer" „lepo"? kako >5 lepo No, „Tagblattovci > kaj ne y kako u se to vjerna s „svinjsko glavo u y imata le „zidar slobodni1*. ) ,offenes Sendschreiben an den Herrgott u itd. 1 74 zvedó Da pa čitatelji „ Novic", y za č e s a • « $ • da ki Vašega lista ne beró, „Tagbl." článek, opravičim adreso, ki se glasí ca gre v najmi pravdi dovolite mi, Dežmana II. predno pismo svoje nadaljujem, objaviti jim, da gré za blage oporoke 15letno odiašanje izvršitve 26. knezoškofa Wolfa, po katerem bil bi imel narod slovenski že davno dobiti drugi del — slovensko-nemški Drugi pot naprej Dr. Jan. Bleiweis. del slov* arja y in da i prav po „Tagblattovi" fini metodi to odiašanje zagovarjate. To je jedro Vašega spisa , kateremu ste dali napis „Kunststucke der bodem „bisere" Vašega ? vse jim bocem Zaloga knjig in časopisov Matice slovenske. ne, ne Novice". Ne bojite se pa spiska našim bralcem zatajil zvesto priobčiti , in zato utegne pismo moje nekako dalje biti, kakor je meni samému drago yy Matica slovenska" ima, kakor kaže po gosp. taj ku Praprotniku ravnokar sestavlj inventar knjige i te-le u ker vem da yy Novice" prostora potrebujejo še za mnogo drugo tva- 44 ; „Narodnega koledarjž za 1868. leto 26 iztisov in y> letop u za 1867 leto y rino in da vsi čitatelji njihovi ne marajo samo za na-jini razgovor, ker že obá sivolasa spadava nekako v staro šaro. Da pa to pismo adresiram do Vas, gospod Dež- yy dobo leto z Letopisa" za 1870. leto z dr y za 1871 slikama Tomanovo po leto 155 40 slikami 71. za 1872. in 1873 y 355 iztisov y za 1874. leto 261. za 1875. leto y y yy Prirodoznanskega zemljepisa" Jesenkoveg 197 man y o tem imam še drug razlog, in sicer t a razlog, iztisov y da sem vselej J)il in sem še zdaj pravičen tudi svojim sovražnikom. Čujte! Ce si po pravici sebi smem pripi- da nam je preblagi knezoškof Wolf ne- sáti zaslugo, yy yy y y umrlega spomina z zapuščino svojo stvaril slovár in je pa 125 izti Vojvodstva Kranjskega" 356 iztisov Vojvodstva Koroškega" 422 iztisov, Slovenskesra Štaiera" 1. snopića 293 ? opiČa y temu vzvišenemu dejanju povod dal „Ko le dar ček" moj za leto 1854. (dogodba ta je popisana v Ci ga le- to vem „predgovoru" nemsko - slovenskega delà 1860. y nikove 145 Zgodovine Avstrijsko • ogerske monarhije" Kers ; leta) tega. ; rad tudi a m i»^ »»u. , « UL,, gosp. Dežtnan, pripoznam de lež --- Vas namreč sem leta 1853. naprosil, naj podobi podobo 51 iztisov yy yy Zgodovine slov. naroda" Trdinove 210 t J Vesela-Koseskega raznih del" z njegovo i Vodnikovi, ki sem J° hotel y po Valvazorjevi sliki y leta 1854. izroČiti slovenskemu svetu, napišite životopis njegov. Viste takrat, ves goreč za stvar slovensko yy yy Vodnikovih pesni" 540 iztisov Slovanstva z mljevidoma 455 iztisov y in za yy slavo Slavjanov u y y V yy Koledarčku" radi spisali y se ve životopis Vodnikov, kateremu se v vsaki vrstici vidi da Vam je izhajal prav iz globocine srca. To da več oni Dežman, ki ste takrat bili, zato boste tudi yy yy yy yy Olikanega Slovenca" 111 iztisov Stirih letnih časov" 964 iztisov, y Telegrafij íÍ iz letopisa 1875. leta 178 iztisov ; Nauka o telovadbi" II. dei 713 iztisov bilo je pred več kot 20 leti! Sedaj že davno niste 486 Schoedlerj knjige prirode y u snopića y v spominu na oni čas — upravičen našli napis tega mo pica yy snopića: „Astronomija in kemija Mineralogija in geognozija" 431 a 484 y y Fizika" sno- y snopiča jega pisma: ..Matici" e z m an u II. To isto spričuje pri yy Botanika in tiiiva ěu *v>vlogija" 342 iztisov, Živalstva" po Pokorniji, poslovenil Fr. Erj naši shranjeni zapisnik od 16. januarijaleta 1854. ob shodu, ki smo ga imeli omenjeni dan v licealni yy 256 iztisov knjigarni. Oni dan sem po naročilu nepozabljivega yy Rastlinstva" po Pokorniji poslovenil Ivan Tušek mecena knezoškofa AVolfa pozval jaz zarad izdanja nemško - slovenskega slovarja tadanje Ljubljanske ve-ščake v razgovor, v katerem sem jim razodel glavna 567 iztisov y Rudninoslovja" po Follekerji 252 iztisov yy y vodila y kako naj se za tisek vredil od vec strani 594 iztisov Slovnice ceskega jezika z berilom" y pisal Marn yy pomnoženi Vodnikov rokopis slovensko-nemškega slovarja, in predlagal, naj se učeni jezikoslovee in vred- rope 20, Afrike 50 nik državnega zakonika g03p. M. Cigale gosp. knezo- severne Amerike 160, j Zemljevidov", in sicer: Obraza vse zemlje 6, Ev Azije 138, Avstralije 71, Rusije 68 Amerike 144, Turčij škofu nasvetuje za vrednika slovarjevega. In v onem Italij 712 693 nemškega cesarstva 700, Slovenske dežele ; ; ; odboru, kateremu je bil tadanji c. k. avskultant Luka Kozle/jev 48 iztisov Svetec zapisnikar in v katerem so bili nazoči prof. Cista vrednost odšteti tretjini za provizij itd.) Metelko, kanonik in bivši profesor Jož. Poklukar vseh teh knjig in zemljevidov znaša 5606 gold. 43 kr in bibliotekar Mih. Kastelec (gosp. Blaž Potočnik je bil po opraviiih zadržan), sodelovali ste tudi Vi Vse te knjige in zemljevidi so tedaj starim in novim udom, kakor tudi knjigotržcem in sploh prijateljem Dežman; Vi ste še posebno prevzeli doneske o sloven- stva po odločeni nizki ceni na razpolaganje. Še posebno ski botaniški, mineralogični in zoologični terminologiji, pa vsem rodoljubom, ki se brigajo za to, kar se dan jaz pa doneske o zdravniških predmetih. — To je bilo danes na Turškem godi, priporočamo, naj si omislijo 16. januarija 1854. leta. Sklepe onega zbora je odobril zemljevid Turčij e, katerega je še 693 iztiskov na blagi knezoškof, izročivši tisek slovarja rojaku svo- prodaj po nizki ceni za 20 krajc. jemu Blázni ku, ki vrh tega je bil edino zmožen velikánsko delo takega tiska prevzeti, vredništvo slo- varjevega rokopisa pa gosp. Ciga letu. Gospodj udj y In morni delavnosti njegovi že konec 1859. po neu- mne, proseni so, u« vi jv vu^j.u... — « naša gotovo je vredna vsestranske podpore; novci ki da za leto 1876 niso plaćali let- kmalu odrajtali. Matica tedaj v letih — bilo je delo dokončano in leta 1860. nem-ško-slovenski del slovarja v 2 debelih zvezkih s 127 polarni na čast slovenskemu slovstvu do- tiskan. so povsod nervus rerum gerendarum Od predsedstva Matice slovenske. To sodelovanje Vaše leta 1854. vzvidelo se mi je potrebno omeniti, da temu pismu, ki je odgovor na Vaš 175 Politične stvari. Cerkev in politika.*) Na dnevnem redu brezverskega Časništva že od leta 1868 stoji trditev, da duboven ne sme se vtikati v politiko. Ker je istina, kar je v zadnjem listu „Novic" dopis „iz soseščine Kranjske" rekel, da je ta razprava principielne važnosti, zato naj „Novice" svojim čitalcem iz „cerkvenega pisma episkopata cerkvene provincije Quebec (Kanada)'4 priobčijo odlo-mek 5., ki obravnava „nalogo duhovništva v politiki" tako-le : Ljudje, ki vas, ljubljeni bratje, prekaniti hočejo, ponavljajo neprenehoma, da vera nima s politiko nič opraviti, da pri razpravljanji javnih zadev se ni ozirati na verske principe, da klerus naj svojo delav-nost omeji na cerkev in zakristijo in da ljudstvo mora v politiki ohraniti si svojo neodvisnost. To, dragi bratje, so grozanske zmote, in gorjé deželi, kjer bi se ukoreninile. Ako je duhovništvo izkljuceno iz javnega življenja, je ob enem izključena tudi cerkev, je oropana vsega tega, kar koristnega in nespremenljivega v sebi hrani in tako se zametuje morala, pravica, resnica. Ako je pa vse to odstranjeno, potem ostaja le še gola sila! Najveći sovražniki ljudstva so toraj oni, ki hočejo vero izgnati iz politike; kajti v pretvezi, da hoté ljudstvo osvoboditi tega, kar imenujejo duhovniško gospo-stvo, nepravični vpliv duhovništva, kujejo za ravno tisto ljudstvo najtežje verige; oni stavijo silo nad pravico in državni oblasti jemljó edino moralno uzdo, ki bi jo brz-dala, da ne zaide v despotizem in tiranstvo. Duhovnika hočejo v zakristijo zapreti ! Zakaj? Menda zato, ker po svojih studijah dobro in zanesljivo pozná pravice in dolžnosti vseh posamnih vernikov, sebi v varstvo izročenih. Znabiti zato, ker za blagor svojih bratov žrtvuje svoje imetje, svoj čas, svoje zdravje in celo svoje življenje? Ali ni ravno tako državljan, ko vsak drug? Kdor si bodi sme pisati, govoriti, početi, kakor se mu ljubi; včasi v kako grofijo ali občino tujci deró, da s svojim političnim nazorom k zmagi pomo-rejo; edino le duhovnik ne bi smel govoriti in ne pisatiî Komurkoli bi se poljubilo, ta naj občini prodaja svoje raznotere misli — le duhovnik sredi svojih ljudi nima pravice govoriti, nima pravice, da bi gnjus-nosti grajal, ki se v njegovi občini hvalijo! Marsikdo, ki sedaj prav glasno vpije, da duhoven nima nič opraviti s politiko, je nekedaj duhovnov vpljiv prav korišten pripoznaval!.....Od kodi ta sprememba? Ali ne od todi, ker so v svesti si, da njih početja ne za-služijo več vpliva duhovnov?..... Ali so pa tudi katera vprašauja, za koja se more in celó mora potegniti škof in duhovnik v imenu cerkve? Brez pomislika odgovorimo : da so politična vpra-šanja, za koja se klerus v imenu cerkve more in mora zmeniti. To pravico in to dolžnost vidimo v razmeri med cerkvijo in državo vtemeljeno. Zares so politična vprašanja, ki zadevajo duhovni blagor ljudi, bodi si, da se nanašajo na vero in moralo, ali pa se tičejo svobodě, neodvisnosti in ob-stanka cerkve, ako tudi samo v časném oziru. Zdaj se oglasi kandidat za javno službo, čegar načela so cerkvi sovražna; zdaj se prikaže politična stranka, ki je zarad svojega programa, zarad antecedencij dvojih voditeljev, *) Iz „Stimmen aus Maria Laach" 1875 str. 579. Pod-pisani so: 1 nadškof, 6 škofov, 1 kapitelvikar, 1 tajnik. Dano je 22. sept. 1875. svojega časopisja cerkvenim interesom nevarna. Ali zamore v tacih in enacih pripadih katoličan cerkvi pravico odreci, da sebe in duhovne koristi sebi izročenih brani, da ne bi zatajil vere in se sovražno postavil proti materi, katere sin je? Cerkev pa delà, govori, se bori po svojem duhovstvu; duhovstvu to pravico jemati se pravi, cerkvi jo vzeti. V takih slučajih moreta duhovnik in Škof po vsej pravici, morata zarad vesti glas povzdigniti in nevar-nost pokazati; ona morata s svojo veljavo povedati, da tako in tako vedenje je grešno. Oni morejo in morajo govoriti ne samo volivcem in ponudnikom, nego smejo in morajo vzdigniti svoj glas do zadevnih vladnih oblasti. Prižnica se zarad tega nikakor še ne 8premeni v politični oder, ako se z nje vernikom dadó potrebna pojasnila. Res, da taka vprašanja ne pridejo vsaki dan, vendar zato pravica duhovništvu kar nič ni skrajšana. Naši dopisi. V Gorici 28. maja. — „V Isonzo" in — jez sva dva. Dvakrat sem dane3 nek sestavek v „Isonzo"-u bral; — to je cela reka na moj mlin. In veste, za kaj gre? Večkrat sem tožil jez v „Novicah" o strašni surovosti, razuzdanosti in predrznosti naših mestnih „mu lov", malih in odraslih. Bogokletje, nesramno govorjenje in obnašanje možke mladine naših nižih stanov , rokodelcev in postopačev , je že v aebó vpijoče. Kako je v tem oziru v Italiji, ne vem pravoto pa vem, da se po Kranjskih in nemških mestih — vsaj javno —kaj tacega, kakor pri nas, nikdar ne vidi ali sliši. Ta žalostni privilegij imata, sosebno kar je nekaj let, le Gorica in Trst. Vse to tedaj , kar pošte-njaki že davno obžalujejo, spoznal je tudi naš liberalni laški organ ,,L' Isonzo". Mnogokrat toži tudi on zarad ponočnega rjovenja in razsajanja pijanih surovežev; ali v včerajšnjem listu je samega sebe prekosil. Prinesel je obširno peticijo — za katero se ravno zdaj nabi-rajo podpisi — katera se ima izročiti mestn. sta-rešinstvu, da bi se prizadevalo v okom priti če-dalje rastoči razuzdanosti fakinov in surovih brezvernih rokodelcev in enake baže ljudi. Ko bi pa mestna gosposka ne hotela ali ne mogla v omenjenem oziru kaj storiti , obrnejo se pro-silci pozneje do državnega poslanca g. grofa Coronini-a, da on to reč sproži v državnem zboru, da se — če se nič druzega ne doseže, — vsaj policija v Gorici pomnoži ali preuravná. Navedena peticija naših meščanov je mikavna in podučna na več strani. Prvic je važno to, da najhujši naši ,,liberalom" kot najzdatniši pomoček zoper razuzdanost „svobodnih" rokodelcev kličejo na pomoc — policijo, in svetujejo naj ostřejše policijsko postopanje. Jez nimam nič proti temu, ker sem uverjen , da ves sedanji volněni policijski in ka-zenski aparat v naših razmerah ne zadostuje , ampak bi treba bilo starega kazenskega reda — palice in verig. Drugič, kar se tiče odgojevanja ne še po vsem pokvarjene rokodelske mladine, svetuje „Isonzo"-va peticija poduk — po razposojevanji ,,dobrih" knjig in po popularnih govorih. To je vse! V pritožbah ,,Isonzo"-vih, v katerih se razne pregrehe naših razuzdancev našte-vajo, nahaja se tudi enkrat besedica „senza fed e ) ali med nasvetovanimi pomočki je ne najdeš trohice, ki bi vsaj indirektno merila na Boga, navérskiuk, na cerkev in nje vpliv. Tedaj si moramo „Isonzo"-v „poduk" misliti brez te stare šare. In prav tako res se tu pa tam sedanja mladina odgojuje — ne! — iz-učuje. S takim podukom , gospoda, ne priđete v 176 okom surovosti in hudobiji rokodelskih stanov. Toda o vprihodnje cena poskoči, ne bode se čuditi, kar teh rečeh o drugi priliki več. Iz peticije večkrat ome- do zdaj slana trtju precej škodovala in Bog vedi njene naj navedem še to, da o vzrokih popačenja košna uima še zadene vinske gorice. Je ze ka- naših rokodelcev noče ni ona JU CAO lu. xuauutivg» ui \juck, , ni „ISOOZO" gOVOTltí. JJUll/IiaiVCga A\J. IJJřtja. - J. UU1 JLSUICLia t&čt JC uuuu Meni pa so jasni, kakor beli dan. Eden izmed teh vzro- trpela po slani. Vinogradi, ki bolj v nižavi ležé, so po Dolenskega 26. maja Tudi Dolenska je hudo kov Je » Isonzo" sam in njegova stranka. To se dalo skoraj matematično dokazati. In sploh sem trdil in trdim jez, da glavni vzrok razuzdanosti nižih stanov vsem Dolenskem da kakor se čuje tako osmojeni, niti peresca zelenega v njih najti ni; vinogradi manj v nižavi ležeći pokončani so do polovice, vinogradi pa, so svobodnjaški omikanci in pohujšljivi njih govori ki bolj visoko ležé, do dobre tretjine. se in zgledi. Slednjič naj še pristavim y da ne to, kar je očitno ostalo, je vse nekako poparjeno. Potrtega srca gleda v živinsko surovi rokodelci in obrtniki sramoté lepo naše prihodnost, sosebno ubogi kmet y ki mora y mesto, temuč tudi malo da ne vsa trgovska in šta- sam sebe ubogo ko komaj preživi, se visoke davke plačevati cunska mladina, samo da pri njej dušno surovost se mnogokrat tako neusmiljeno iztirjujejo ! y ki in brezbožnost lepša suknja in olika pokriva. Boljših Vrem na Notranjskem 23. maja. (Nov cestni odbor) Časov Goriških nas spominja te dni poslavljeni častit- smo včeraj volili v Senožečah. Izvoljeni so vsi novi ljivi in učeni starček dr. Karol Doliak, advokat y bivši podpredsednik udje. Ker so vsi znane bistre glavice, zato je občin- dež. zbora, zdaj polit, društva. Vsled tega, da je imei red železne krone predsednik katol.- stvo to izvolitev s pohvalo sprejelo ; le tu pa tam so se čuli vrste, postal je vitez s pridevkom „Cipriani (i (Ci- glasovi, da bilo bi dobro, celó potrebno, če bi bil pri ani je bil imeniten advokat v Gorici; po njem ali vsaj eden izmed dosedanjih odbornikov ostal. Ker J® nasa eška cesta najbolj važna od vseh cest Seno-njega dedičih je podedovala Doliakova rodbina malo žeškega okraja, pa tudi najvec skrbi, novcev in po-posestvo med Št. Andrežem in Vertojbo na Tržaški pravljanja zahteva, zato izrekamo željo, naj bi odbora cesti, ki se kliče po slovenski Ciprianišče). Naš načelnik tukaj v Britofu izvoljen bil. Naj omenim yy Circolo cattolico" ne postavi kandidatov za mestne iz te volitve le še to y da volitve; njega udje bodo volili svobodno po vesti. je naš „Rothschild" gori ome« Valu3si y ki Je Dr. bil dosedaj v starešinstvu, noče sprejeti da pa, nove kandidature. okolice Radgonske na Stajarskem 10. maja Po njeni dan šel svojo kožo v Senožece ponujat, ker je že davno hlače slekel in volilci niso hoteli kiklje mesto hlač imeti, je pražen odlazil nazaj v Britof. Dolenskega 27. maja } lepem suhem vremenu konec aprila je pred enim ted- kakor ob kaki hudi uri y če Prav tako se nam godi se nenadoma od kacega nom začelo neprenehoma deževati, in nastal je tak mraz y da gospodarji setev koruze , ki je poprej zavoij kraja prizene, m vse » kodar je potegnila, vznemiri. Vse suše se boji takrat hudih nasledkov, če pa nastopijo, jih vsak, niso mogli sejati, so morali potem zavoij mokrotě od- kdor je skrben za prihodnost, popravljati želi. ložiti. Taki Tudi sadju cvetje po več krajih odpada in trti nezgodi močno podobne so razmere sedanje v naši de- se kaže neugodna letina tem več, ker je mnogo starih želi zarad nepričakovane osode blagega in marljivega trt pozeblo. Vincarji so vsi potrti, ker še tega vina, delavca na dvojném polji y gosp Klun a, katero dan ki ga imajo, zato spečati ne morejo, ker je Ogerskega danes pretresajo zvesti mu njegovi prijatli y pa tudi so- vina v našem okraju vse polno. Ce kmetovalec y kar vražniki v domačih krogih in očitno po časnikih. Stvar 7 ima, prodati ne more, dolgov in davkov pa tudi ne po- je važna, v resnici principijelna, in nje nasledki plačati, prisiljen je od odrtnikov denarja na posodo je- kakor je podoba, utegnili bi dalječ seči. Ako se pri kaki mati, da si živeža in semenskega žita kupi. Očividno vodni strugi, iz katere je vodotoč na továrno napeljan je, da po takem kmetijstvo mora hirati. Og er od 8V0- 7 7 jega zemljišča manj davka plačuje, njegova zemlja pa je vrh tega še rodovitneja , kako si hoče v takih okoliščinah Stajarski kmet na bolje pomagati Krškega okraja na Dolenskem 12. maja. ! zatvornica mahoma zapre, je temu gotovo le ta namen da bi se tovarna vstavila, in — ako je to, kakor se drznejo pisati sovražni listi — pri g. Klunu se zgodilo, nas je tako djanje dvakrat zabolelo. Na deželi smo se % lepo, samo dežja je bilo preveč Pri Rž pri več prilikah zbirali in posvetovali domoljubi y kaj nas stoji vse prav je že davno v klasji, trta ima že po čevelj dolge mla- dike, po 30 se lahko grozdov na eni sami našteje; krompir je že za okopavati. Vinu je cena silno padla, je sedaj stroti gledé „Slovenca" in gledé gosp. Kluna? Ker nam je list potreben, nas je trdna volja ohraniti ga na vsak način. y Ker pa ne nese toliko, da bi ob ga je povsod obilo, samo kupca ni. Kmetje, ki vedro po 7 gold, v jeseni plačano, ga zdaj po ponujajo Slive so po 3 gold, cent; nove sila lepo ker so imeli gold. ka- naj se obr- zejo Samo toče nas Bog obvari! Gorenci ! pridite po vino ; od 1868. leta prodaj y ko zdaj. ga še ni bilo v tem času toliko na njem vrednik mogel živeti, so ménili eni nemo s prošnjo do prec. škofijstva, naj blagovoli odločiti duhovnemu voditelju cerkveno službo v Ljubljanskem , — drugi pa, naj se združimo domoljubi, duhovski in svetski, ter se zavežemo, gosp. Kluna podpirati materijelno, da more živeti in vspešno delovati v časopisu katoliškem v Ljub- mestu, v kateri bode mogel ga vredovati dalje Od Stuđenskih goric na Dolenskem 22. maja. Vce- ljani. Vsi pa bi radi, da se o tej zadevi oglasi najprej rajšnja slana je tudi pri nas veliko škodo naredila y V nekaterih nogradih je tretjina mladik poparjenih. čudna je letošnja spomlad ! Tako dolga zima Res zdaj starešinstvo škofijsko, konzistorij in kapitelj, kateremu na obstanku lista ravno toliko in še več ležeče biti mora , in nam razodene , kaj bode storilo v pospeh nam pa zopet tako mrzla spomlad, da je v rasti vse močno zastalo. To nam za celo leto nič dobrega ne oznanuje. še zmiraj bojimo slane, Lansko leto je kot katoliškega političnega vrednika njegovega? lista „Slovenca" se iz in v ohranitev gotovih virov, da se je Ker je burja še zmiraj mrzla, se čeravno je že kmalu konec majnika. v ta namen poslalo dotično pisanje na načelnika deka-nijstev, prvega dekana v škofiji, stolnega dekana prec bilo vina obilo zato se je dozdaj prav cenó dobilo. l/UU ViUO UL/UU , tiCklKJ OÇ JD UV/ailOj £S1£IV u Čudno pa je to, da po gorah je vino tako ceno gosp. Jožefa Župana in radovedni pričakujemo ? krčmah pa vendar le zmiraj enako drago. Ce mu po pa povsod neizogibljivega odgovora, marveč resnobnega in hrabrega dejanja, po kterem se ravnati hočemo tudi mi. Ura * ie prišla, v kateri je pokazati treba svetu, da Po naključbi izostalo iz zadnjega lista. Se li tudi še smo katoliški slovenski možje , postavljeni delati za sv. danes tako vesela kaže letina pri Vas, kakor je bila pred 14 reč in braniti vsak dan napadane pravice sv. cerkve in dnevi? Privoščili bi jo Vam iz srca. Vred. naroda. Ill il Ljubljanske okolice 24. maja. — mov. 1 vredništva naznanjam še nekatere posebnosti o uimah, Kranjskega cenilnega okraja ležeča zemljišča Po slav Besnico, Nemile Dražgoše sv. Križ Danje in ki so přetekli čas zadele posestnike na mahu. Ze sneg med seboj porazumijo zarad vcenitve. je veliko škode storil po vrtih in gozdih * t Sorico da se v ne- delj proti večeru (14. maja) svojega drevj kdor otresel ni (Ravnateljstvo banke „Slovenije (( moral je v ponedeljek zjutraj gledati lepo drevj > očre- ništvu „Novic" od 25. dne t. m. v dopisu vred- z a vra ča oči tanje 7 slano in polomlj ^HBBHVa po nobenem slovenskem časniku ni razglasilo programa r zjutraj zastonj tak pok, kakor da ui „D&iak polhe preganjal. Prežalostna dneva sta bila tedaj 14 Ki bil v ponedeljek. (15. maja) obravnav bankinega obćnega zbora (i. dne junija bi .V/IJUl^. ^AV» JLllWJWy v T liW f VMUUtUV^M ^ WUUV^W M-à YJ \J X. KM Vf UUU J UU'JC» « t^I škrat" po gozdu pravi, da je storilo vse, kar pravila zahtevajo, pa še 1 i 1 • «1 i V V y 1 • 1 1 # v • il • « več ) ces i in lo. maj hlevi pa nič Pod negom vse, v hlevu več repov 7 nad da je delničarjem razposlalo poziv z razjas- PaJ dosti po kotih in slemenih nilom 5. programové točke. Na to častitemu vodstvu par besedi : . 74. pravil daje ravnateljstvu oblast obéi m ej šega razglasa ; gledé na marsikatere druge ne- slisim kÓ3*e prepevati, dasiravno so večidel ob mladiće, potrebne stroške ne bi bilo treba gledati na male stro- ske tiska, da deiničarji vsi vsaj enkrat na leto zvedó, In ko se po belem plašču naše zemlje oziram, kar za- No! mlad si rnisiiin, sv. Gre0 ze blizo, kmalu bo spo 7 kósj sv. že zelena. ze poj o Take misli švigaj tudi ; bukev pa je tudi kar se njih posebno tiče. Oni ' jf* jw ww "j." rw ^w w "v v.ww. vu. „poziv a i o v člověku nad „mehr ere Ac ti on are" razposiali 1. maja, je meril n pa ki so ga tako čudno naravino prikaznijo. Zimske suknje tudi vse kam dru gam in ni nikomur vel jal za glas r a v- v se bilo treba v „versatzamt" p kdor to storil, nateljstva. Zato „ciara pacta boni amici U< gotovo se kesal kaj burj bila silo mrzla: ona 20 in 21 je sneg 20. maj zmr lenjekar zasmodila. Po Krimskih gorah , da je člověka držal. Ravno ta dan (Matica slovenska). je svoj letopis za leto 1876 Blaznikovi tiskarni v tisek izročila, in je prvi sesta- slana popalila po hribih: v R a k i t vek „Slovanski elementi v Venetščini, III. a prebivaici kar reveži kakor naši le eno, žetve morda ne bo nobene, maharji, setev bodo imajo Trstenjak, skoro dovršen 5 gani", , spisal Dav. sedaj se stavi článek „Mož- spisal dr. M. Samec. Se druge spise bo odbor Drugo jutro padla kmalu tiskarni izročil. Iz Dunaja poroča slana po nižavah pu ui&avau , jc kaka trta boij na prostém, , «« kakor poper. Da prej končam svoje „jeremi- „Skandinavije4 „Matici", suha jade u da je zemljovid „Velike Britanije' i Cigale in ' že pa davno Kokovi kamnotiskarni za tisek opomním še na kratko to : mah se Je sila 7 naglo SUŠii f je UU Z.<3 VtJUlUei »Uli , IO UCV S^u • U U- ^icjci. „uxauvo ^aiua je g. U.UÛ.C-U UčtlU riška poteza bila je še pod vodo, drugo jutro je še ta požuri z izdelovanjem Matičnih zemljevidov. je bil že večidel suh B evš k o - G vredil prejel. da pa od ,.Francije" še ni nobene korekture Matice" pisarna je g. Koke-u naročila, naj se a zginiia, Od daleč Ljublj bila popolnoma se „štrihana (V toplice na Bledu) pride za letošnjo poletno stal bilo videti vse crno 5 menda vse. kar voda dolgo sezono dr.^Gumplovič iz Gradca. bilo zele pogini Ko nečno pa (Župnik v pokoji gosp. Val. Ravnihar) je 27. izrekam : Naj se škoda vestno preceni, dne maja v 73. letu svoje starosti nagloma umrl. Revni poškodovanim davek vsaj za eno leto odpusti, nakloni treh vaši Vodiške (njegove rojstne) fare dobij o 6000 gld. podpora bodi-si v denarjih ali žitu (seme naj duhovsko podporno društvo 3000 gld., hiralnica 300 gld. utegnilo še kaj do- ubogi Ljubljanski 150 gld., Matica slovenska 1200 gld. pa kak se dá za prašno fižol) ; to bi nesti Li p e n s k dramatično društvo 200 gold. f 7 ) Naj Ljubljane 31. maja v miru počiva blagi ljudo- in rodoljub! Gosp. Ravnikar je bií beneficijat Ravbarjeve ustanove; kdo bode sedaj? da vrli Potočnik naš Iz Trsta je nam došlo žalostno poročilo rojak ki c. kr. pomorski častnik gosp. Viljem akor naši bralci vedó, pred malo Je ga več možá ) ki g* \es slovanski svet navd „Fasana" veliko svetá obhodil, 30. slavil pred 5 tedoi in ž njim tudi mi! Danes trupi njegovo polo v grob Ceska gub z njim prvega ro- doljuba, Slovaostvo neumornega branitelja svojih pr znanstvo zvezdo prve vrste, Avstrija enega svojih naj zvestejših sinov, kajti v letu burnih prekucij izustil t leti na c. kr. ladiji dne t. m. za pljučnico umrl. Bodi mu zemljica lahka! (Gosp. prof. Janko Krsnih), vrli naš rojak in pohvaljeni pisatelj „zgodovine Avstrijsko-Ogerske monarhije", ki jo je Matica izdala, je v Vinkovcih še pomen besede „Da bi Avstrije še ne bilo, morali bi jo stvariti Večna mu slava in uspomen ! (Društvo Marijne bratovsčine) je imelo 21. dne 50 let stari oče t. m. svoj občni zbor. Iz poročila za leto 1875 je razvidno , da je društveno premoženje konec leta znašalo 25 let star za pljučno sušico umrl. (.Med čudne prikazni letosnje spomladi) se more tudi ta šteti, da je 15. dne t. m. zmrzni! v Crno-maljski okolici kmet Jaka Tešelj iz Zagozdaca. 20.889 gold. 27 kr., udov pa štelo moških 421, ženskih Ta e šel zarad oproščenja^svojega sina od vojaščine k okrajnemu glavarstvu v Crnomeij ; domu gredé je v snegu obležal, kjer so ga drugo jutro (16. 1309, tedaj skupaj 1730. Razvidno je bilo tudi iz tega poročila, da to društvo, katerega biagi namen je ubožne in bolne svoje ude poapirati in umrle spodobno pokopati, lepo napreduje, ker po pristopu novih udov in dobrem gospodarstvu se je preteklo leto društveno pre dne maja) zmrznjenega našli. (Beseda v Čitalnici na pomoc siromakom na Ljubljanskem mahu) je z vštetimi 10 gold. gosp. kano- nika Kramarja, 5 gld. gospodičnje Marije Smrekarjeve gold. gosp. Antona Prmeta 1 gold. dr. Poklukarja 7 1 gold, od gosp. Klinarja in 1 gold, od gosp. Lazarja ki so došli predsedniku čitalničinemu, donesla okoli 280 7 možeoje pomnožilo za 101 gold. 21 l/2 kr. Novoizvoljeni odbor naznanimo drugi pot. ~ ^ gold. čistega dohodka. Gosp. odbornik Franjo Drenik (C. kr. dezelna cenilna komisija) objavlja, da ki je bil glavni vrednik „besedi", je v primernem go-vsled §. 10 poduka za vcenitev zemljišč se snidejo do- voru razložii namen njen, naši gospodje pevci so dotični cenilci iz Radolškega in Kranjskega cenil- dali lepe pesmi in vojaška godba odlikovala se je ka- nega okraja 6. junija ob 9. uri zjutraj v katastralni ob- kor vselej tudi ta večer. Velika živahnost je vladala Čini sv. Ane, in skupaj obhodijo na meji katastralnih ob srečkanji dobitkov, katerih se je po radodarnosti oboi n šenco Doslovce, Begune Leše ^V/Oâwyww, x-^ow , Ljubno, Zaloše, wo- uuuiai V ua.vx xw. Iivaia uoi u v CWV.GLU, - uvaia voću. Kropo, Lancovo in Selo Radoljškega, potem sv. spodom, ki so sodelovali pri tej dobrodejni besedi Ce- nabralo nad 100. Hvala darovalcem hvala vsem go- Ano 7 > Bistrico, Kovor 7 Svirče, Podbrezje 7 eje, gorenjo hvala 7 c. ; vojaški godbi, ki tudi brezplačno je mnogo 1*38 pripomogla k tolikému obisku te „besede", da vsi pro- pomanjkanje denarja, katerega drugje ni mogla dobiti. stori bili so na těsno posedeni. Predsedstvo čitalnice pa prosi zdaj gosp. M. Perucija, naj blagovoli brž ko A narod, za vojsko navdusen, je vladi že spravil skup okoli 200.000 zlatov. Že je vsa Turška meja zastavljena meia brž s kakima dvěma zaupnima možema se potruditi v in vsak dan se pričakuje novica, da je Srbska vojna Ljubljano v razgovor: kakošna semena naj bi se na- prekoračila meje. Nadpoveljnik redne in narodne vojne kupila za nabrani denar in na katere strani razdelila, da pridejo najrevnišim na pomoč. (Pobirki iz ČasniJcov.) Cesar nisjno mogli prav izvedeti domá, podal nam je časnik kakor trdijo zanesljiva poročila iz Beligrada Cech 21. bo knez sam z generalom Zachom, Cernajevom, Rankom Nikoličem , m maja - 7 ---J-- drugimi, prostovoljce pa bodo » vodili t. > Hubmajer, Petrovič in general Stratimirovič. Serbinje da je na liberalcev pritiskovanje gospod knezo- so osnovale med sabo že odbor za oskrbovanje ranjencev, škof Ljubljanski odstaviti hotel profesorja Marna razun v kterega so se upisale najodličniše gospe'knežnjih ro-njegovega sodelovanja v „Slovencu*' posebej zarad Ne- dovin. Dr. Stejič jih vsako nedeljo po dve uri podučuje ranjencL Po več krajih se dajo čáska, katerega je popisal v „Učit. Tovaršu" m je ponatisnjen v » Jezičniku" letnik XIII. Pac 1875 SO s v tem , kako ravnati z Slovenci vred čudili se temu Cehi, in ko bi izvede^ to, v grobu bi obrnil se Nečásek. Sicer meni „Cech", da nemškutarji slovenski konservativni stvari niso mogli koncerti na korist zatiranega kršćanstva. Rešitve dan se tedaj bliža naglih korakov. " e se go- Carigradu je strašna razburjeno3t. — -----—-------------------—------------o- vori, da se ima razpeti ^uuuamcuw , storiti bolje službe nego so jo storili s Klun ovo kul- zapoved vsakemu mohamedancu, napasti drugoverce Mohamedov prapor"', kar je turno borbo, kajti zdaj se oči.odpirajo premnogim dre- mavim. Da se res tudi odprle! nekem do- 99 ker naslednika svojega, sina ranjcega brata, Murad-efendija gre za vero." Sultan sam je v velikem strahu 9 t ? pisu se vsled trditve, da je Ljubljanski knezoškof Po- je dal zapreci v njegovo hišo, princem pa je strogo pregača r hotel zatreti „Slovenca", razpravlja vprašanje: povedano pokazati se kje na javnem mestu. Novice iz katere pravice in katere dolžnosti ima Ljubljanski škof Carigrada poročajo celó, da je Murad v nevarnosti zarad in odgovarja se v istem spisku — življenja. — Največ hrupa delajo ulemi (učitelji tur- škega bogoslovja in duhovni sploh) in softe (turški bogoslovci); dozdaj so res že sultana prisilili, da je odstavil prejšnjega verskega ministra, ki jim ni bil dosti besedi. Dokler temu ali unemu ne dá posebne denarne fanatiziran in premalo sovražen drugovercem; naslednik do „Slovenca"? kar se tudi nam zdi resnica da „baš" tište, katere Oba izhajata v njegovi škofiji do „Tagblatta". s tem razločkom, da ta v nemški, udí pa v slovenski podpore, z njim tudi posebej ukazovati nima. pa, predno zatare 99 Slovenca" pravi dopis Poprej veliko za- poprej mora zatreti „Laib. Tagblatt", ako hoče biti in ostati biskup katoliški! njegov je, kakor smo že v zadnjem listu poročali, grizen mahomedanec, ki druge vere ne trpi. Kakor prej ministra nauka, tako so odstavili sedaj tudi sul- dežel. tana Abdul-Adšida ter dali mu za naslednika omen-jenega Murad-efendija, mohamedanca z dušo in te-lesom, prav po volji soft in ulemov. Da se to ni zgodilo brez velike revolucije, to se du misliti, čeravno nam da Budapešti nadaljujete delegaciji zdaj niso še došle obširne novice ; najbrže je Mohamedov svoj posel. Besedovanje o vnanjih zadevah je pri kraji, prapor že razvit in boj zoper vse drgbverce pričet. Na A vstrij sko delegacijo ni vredno ozirati se; v njej To je odgovor Turkov na Grorčakove predloge. Zdaj bo vlada impotentna koterija, za katero nihče ne stoji in „pomirjevanja" menda konec, ker z novim sultanom in Novičar iz domaćih in ptujih lz Dunaja. katero vzdržuje Ogerska sama zato, ker namesti nje ni njegovo vlado se Evropske oblasti ne morejo pogajati. boljega. Ona se poklanja Turčiji in na aji Sofiji Po vsem tem je stopilo Turško vprašanje v novo faso raje vidi polomesec kakor sv. križ. — Ogerska dele- in se bo moralo rešiti z orožjem; Turki so si svojo • V nic gacija y ki ima svojo koreniko v narodu Magjarskem y osodo sami odločili. Na bojišči samem je vse živo. Vedno prihajajo ima vsaj toliko veljave, kakor velja moč onega naroda. Kmalu pa boste obe delegaciji Čutile, da niti tu na ivuiaiu uuoiv \jk>\j uviv^Mviji y "" lu, ..^^ - ~ ——©------j----- i — — ----j ----r ~ sr Dunaji, niti v Budapešti se ne reši Turško vprašanje. grdo navado, padlim Turkom glave rezati. Turki pa te novice o zmagah ustajnikov, ki so zdaj tudi popustili Turčiji že kljenka! nevade še niso popustili. Bosniji in Hercegovini so Iz Prage. — Neizmerna žalost je naše mesto in vedno krvave bitve, najhuje pa razsaja plamen ustaje vso Česko zadela 26. t. m. Dr. František Palacký v Blugariji. je po dolgi bolehnosti popoldne ob 41/<2 mirno v Gospodu zaspal. Še oni popoldne mu je zet njegov dr. Rieger čital večerne liste „Politike" in „Pokroga", miloval je naglo smrt fzm. Johna in radost izrazil nad novimi zrna« gami ustašev na Turškem. Iznenada pa začne teško dihati in Hektoliter 9 fl. 77 jeČraena 4 fl. 20 70. Krom pir 3 fl. 57 kr. 100 kilogramov za malo časa izdahnil je preblago svojo dušo v 78. letu svoje starosti. Kakor blisk je švignila tužna novica po mestu in vsej deželi. — Truplo umrlega je bilo balzamirano in se bode svečano prepeljalo v ure od Prage, da bode po želji njegovi počivalo zraven sopruge njegove. Sprevod , zarad velikega udeleštva iz vse dežele, je bil odložen na danes (31. 6°/# metaliki 64 fl. 20 kr maja) dopoldne ob 10. uri. K sprevodu pošljejo vsa Češka mesta, vsa društva in korporacije svoje deputa- Zitna cena v Ljubljani 27. maja 1876. )v. denarji: pšenice domaČe 8 fl. 78 banaska 5 fl. 10. sorsice 6 fl 72 rži 5 fl. 60. prosa 4 fl. 40 ajde 5 fl. 53 ovsa 3 fl Lobkovic, 3 Kursi na Dunaji 29. maja " / 0 —---- Narodno posojilo 69 fl. 25 kr Ažijo srebra 103 fl. — kr Napoleondori 9 fl. 70 kr. cije in banderije. Vverjeni smo, da ves žaluje na grobu „očeta svojega"! slovanski svet Loterijne srećke: Iz Turškega bojišča. Zdaj je prikipelo vse do y Gradcu vrha, struna se ne dá vec napenjati. Srbija je sklenila na Dunaj 27. maja 1876: 60. 16. 76. 47. 57. 31. 58. 31. 36 70 vojsko. Da je tako dolgo čakala, glavni vzrok temu Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 10. junija Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovili dedicev v Ljublj