j J
p C7

SVETNIK MED NAMI!
Vraževerje ali pobožnost? Med evharistijo in Marijo
GLASILO za SALEZIJANSKO DRUŽINO IN PRIJATELJE DON BOSKA
<V /A
W/
2013
VSEBINA 583
MAJ—JUNIJ 2013, 3
tff
SaLezijanski vestnikje Leta 1877 ustanovil sv. Janez Bosko. V slovenskem jeziku je začel izhajati Leta 1904. Danes SV po svetu izhaja v 57 izdajah, v 29 jezikih in v 131 državah.
12 MARIJA Med evharistijo in Marijo
Čudovito povezanost med sv. Janezom Boskom in pobožnostjo prvih petih sobot občudujemo po evharistiji in Mariji. Don Bosko je v svojem sanjskem videnju o dveh stebrih videl veliko ladjo - Cerkev, ki so jo želele potopiti sovražne ladje z vsemi sredstvi: s spisi, knjigami, zažigalnimi sredstvi, topovi, puškami in železnimi kljuni. Njen kapitan je bil papež. Zgubljal je bitko. Toda sovražnik je bil premagan, ko je ladjo zasidral med dva stebra: evharistijo in Marijo.
14 MI SI J O NI
Pot od Dornberka do Corumba, dolga 78 let
6 S POTI
Čez Supergo v Turin: Cilj, ki je šele začetek
3	Uvodnik
4	Kolumna
Vraževerje ali pobožnost? 6 S poti
Cilj, ki je šele začetek
8	Molivci
»Bosko, rešen sem!«
9	Salezijanska družina Združenje nekdanjih gojenk in gojencev HMP
10	Majcen
V Vietnamu so že poznali don Boska
14 Misijoni
Ernest Saksida (1919-2013)
19	Moj pogled Duhovna in materialna revščina
20	Družina Trdan Jezus za roko nas drži
22 Novice
MAJ-JUNiJ 2013, ŠT. 3 Skupna številka: 583, Letnik 86 ISSN 0353-0477, dvomesečnik Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska.
Urednik: Marjan Lamovšek Uredniški odbor: Janez Potočnik, ivan Turk, s. Marija imperL, Janez Krnc, Marko Košnik Lektorica: Jerneja Kovšca Grafična zasnova: mati design
Računalniška postavitev: SaLve, Patricija BeLak
Foto naslovnica: Drago Gačnik Izdajatelj: SaLezijanski inšpektorat Založba: SaLve d.o.o. LjubLjana Tisk: Tiskarna PLeško
DAROVE ZA VZDRŽEVANJE SaLezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun: Si56 2420 0900 4141 717 skLic 00 06
SaLezijanci, Rakovniška 6, 1000 Lj.
PODATKi ZA STiK Distribucija in stiki: Janez Potočnik
NASLOV UREDNiŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana
TeLefon 01/42.73.028 E nas Lov vestnik@sdb.si SpLetna stran www.donbosko.si
UVOD
JANEZ POTOČNIK
SALEZIJANSKI INŠPEKTOR
Don Bosko,
dobrodošel med nami! ali Tri »bele« ljubezni
Don Bosko, z veseljem te sprejemamo. Ti si že naredil dolgo in bogato pot, zato želimo tudi mi narediti korak ali dva, si vzeti nekaj časa, ki zagotovo ne bo izgubljen, ter priti k tebi, da se ob tvoji svetosti tudi mi navdušimo za pot človečnosti in za korenito življenje po evangeliju.
Hvaležni smo ti za vse, kar si nam dal:
za srce, ki si ga vsega daroval mladim,
za pot vzgoje, tlakovane z vero, razumom in ljubeznijo,
za pogum, da si bil vedno in povsod duhovnik,
za vizijo, ki je tvoje sinove popeljala do skrajnih mej sveta.
Srečanje s teboj, s tvojo »sveto desnico«,
s katero si toliko mladih vodil
»v srečo tukaj na zemlji in v srečno večnost«,
nas danes vabi, da bi v sebi poživili
»tri bele ljubezni«: do papeža, evharistije in Marije.
Kot da nas znova nagovarjajo tiste tvoje preroške sanje
o ladji na razburkanem morju, obdani z morskimi pošastmi.
Zdelo se je, da ji ni rešitve, pa se pod poveljstvom »moža v belem«
zasidrana med dva mogočna stebra evharistije in Marije
varno umiri in reši življenje vseh na ladji Cerkve.
Novi mož v belem prihaja iz daljne Argentine,
kamor si ti poslal svoje prve misijonarje;
ti prihajaš med nas v Marijinem mesecu in nam govoriš:
»zaupajte v Marijo in boste videli, kaj so čudeži!«
med nas prihajaš v letu vere - njen izvir in njena krona
je sveta evharistija: poživi torej našo vero!
Obnovi v nas te tri bele ljubezni,
da bi tako dan za dnem premagovali viharje življenja.
Sveti Janez Bosko, prosi za nas.
v ^r
4 4 __
4	'
V* Ar
4
i
m
KOLUMNA
Vraževerje ali pobožnost?
JANEZ VODIČAR
SALEZIJANEC
Saj ni treba daleč, le v kakšno bolj barvito trgovinico, iz katere diši po dišečih paličicah, takih ali drugačnih aromatičnih vzhodnjaških dišavah, in lahko bomo na vsaki polici srečevali vsemogoče bolj ali manj čudne predmete čaščenja z vsega sveta.
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
Ni treba, da kaj kupimo, le malo napasimo oči in napolnimo svoje nosnice, lahko kajpozvončkljamo, da bomo začutili celotno mavrico človeških nebes. Kaj vse smo si ustvarili, da bi si priklicali duhove, božanstva, Boga, boste upravičeno strmeli v taki trgovinici, če se boste iskreno in brez obveznosti sprehajali od predmeta do predmeta. Kar samo nam bo prišlo pred oči predavanje o srednjeveški Evropi, morda še kakšen spomin na potovanje npr. v
Rim s kopico svetnikov in njihovimi ostanki v bolj ali manj čudovitih relikviari-jih, kako so v tistih davnih stoletjih prodajali že skoraj vsako stvar za sveto. Vraževerje je bilo na vrhuncu, zaupanje v magijo tudi in v tej trgovinici se zdi, kot da se kaj dosti od takrat ni spremenilo.
V teh dneh se pri nas, bi lahko sklepali na hitro, dogaja nekaj podobnega. V skoraj srednjeveški maniri potujejo okoli ostanki sv. Janeza Boska. Kot ob raznih
takih primerih, ko slišiš, kaj vse naredijo s človekom, ki ga razglasijo za svetnika, se ti nehote utrne: »Ga vsaj po smrti ne bi pustili pri miru?!« In vendar potuje po svetu, zbira množice, ki ob teh ostankih molijo, proslavljajo, se povezujejo. »Sodi to še v naš čas?« se lahko kljub vdani pobožno-sti k temu svetniku porodi v dnu duše. ne bojmo se takih pomislekov, ker drugače bi to lahko bilo kot v kakšni vzhodnjaški trgovinici, kjer lahko kupite skoraj dobe-
4



• s»
sedno telefonsko povezavo s kakšnim angelom, z duhovi pa tako in tako po zelo ugodni ceni. Srednjeveške zlorabe in tudi sodobne zablode ne morejo izničiti človeškega prepričanja, da je človeško telo nekaj posebnega. Ne zaradi svoje biologije ali psihologije, ampak zaradi enkratnosti človeka, ki je to telo. Še tako drobna kost, droben ostanek tega ali onega dela človeka, je utripal in bil povezan s celotnim človekom, z njim je živel, se veselil, trpel, se trudil in zmagoval. Ravno vera, da smo kot človek celota in ne nek na silo strpan duh stisnjen v bolj ali manj primerno telo, nas loči od mnogih verstev tudi s sodobnega trga najrazličnejših ezoteričnih gibanj. Saj tudi v Cerkvi nismo bili čisto prepričani, zato smo tako nelagodno delali z besedo 'meso' v molitvi Angelovega češčenja in šele pred časom
vrnili v Apostolsko veroizpoved trditev, da verujemo v vstajanje mesa.
Ne mislite, da je dovolj, da si preskrbite ostanek tega ali onega svetnika ali da se prebijete v prvo vrsto in se dotaknete relikvij sv. Janeza Boska in boste že na pol v nebesih. Še zdaleč ne, ne gre za magijo, gre za življenje. Če se prepustim zavesti, da je pred mano nekaj takega, kar je nekoč utripalo za mlade in z njimi delilo življenje tako močno, da to živi po več kot stoletju in pol in to po celem svetu, bo moje čaščenje pravo. Prav v tem smislu bom iz tega zaživel tudi sam. Ne gre za preprost molilni mlinček, ki ga navijem in moli namesto mene, gre le za spodbudo, za premislek in vir moči, da sam kaj naredim iz svojega življenja, da se v moje telo preseli moč tistega, ki je umrl in vendar v moči vere živi naprej.
Naj nas ne bo strah, da smo ob čaščenju relikvij sv. Janeza Boska nasedli stari človeški potrebi, da izbira bližnjice preko magije do stvari, ki jih sam noče, ne zmore ali ne zna opraviti. Ne gre za bližnjico, gre za vzpenjačo, ki nas lahko dvigne nad malodušje ob pogledu na mlade danes. S sv. Janezom Boskom ne moremo nad njimi obupovati, v njegovi bližini bomo gotovo našli kaj vrednega, da z mladimi, naj bomo sami mladi ali stari, upamo, se trudimo in verjamemo v boljšo prihodnost nas vseh.
5
S POTI
Cilj, ki je šele začetek
MARKO SUHOVERSNIK
SALEZIJANEC
Mnogo poti vodi iz idiličnega monferratskega podeželja v veliko turinsko kotlino, obdano z vencem zasneženih Alp, od Monte Rose na severu preko samega Mont Blanca v ozadju ter pokončnega Monte Visa na jugozahodu.
Don Bosko se je ob koncu bogoslovja v Chieriju preselil v Turin, kjer je 5. junija 1841 prejel duhovniško posvečenje, nato pa še tri leta nadaljeval teološke študije v cerkvenem konviktu. Povezav med tema dvema krajema je kar nekaj. Meni najlepša, čeprav ne najkrajša, vodi po idiličnem borovem gozdu mimo Pina Torineseja vse do 672 metrov visoke Su-perge, ki bdi nad Turinom. Kolikokrat je don Bosko prišel semkaj s svojim ora-torijem! Mirna, tudi za ko-
lesarje primerna pot nudi idilične, urejene prostore za oddih ali piknik. Za vse, ki se jim mudi, pa je sodoben svet skrajšal čas potovanja skozi tunel po ozki dolinici, ki se odpre prav na obrežju Pada med Supergo in Kapucinskim hribom.
Turin, danes skoraj milijonsko mesto, skupaj z Milanom in Genovo predstavlja gospodarsko in industrijsko silo italijanskega škornja. Kot v don Boskovih časih tudi danes polno priseljencev z juga
6
Cez Supergo v Turin
in iz t. i. tretjega sveta. Prepričljivo je to videti na eni glavnih ulic med osrednjo tržnico in Valdoccom, kjer je s skupinami priseljencev zaseden vsak vogal in križišče, kjer se dnevno dogajajo ulični pretepi, kraje in celo uboji.
To omenjam zato, ker tudi don Bosko ni prišel v Turin na izlet ali dopusto-vat, temveč spoznavat in se učit realnosti življenja. Cerkev sv. Frančiška Asi-škega je nekakšen začetek njegovega pastoralnega delovanja, ki je za vedno zaznamoval to podalpsko mesto.
Tiha in poglobljena nova maša ob asistenci njegovega duhovnega voditelja Jožefa Cafassa 6. junija 1841 ter srečanje z Jernejem Garellijem 8. decembra istega leta, pa četudi nekateri strokovnjaki dvomijo o njegovi pristnosti, sta
se zgodila prav v tej cerkvi. Oltar in zakristija. Kot simbola njegove duhovne globine in človeške bližine. Nekajkrat predelana cerkev, katere začetki segajo v davno leto 1215, je v senci takratne Consolate ali današnjega Valdocca ostala »frančiškovo« navadna in skromna cerkev.
Kar težko si je danes predstavljati širne poljane in predmestne zaselke tega dela mesta, kjer je danes Valdocco. Razlegali so se prav tja do sotočja Pada in Dore, kamor so perice nosile prat perilo, moški so si dajali duška po bezni-cah in gostilnah, takratni mladi priseljenci pa so se potikali tod, iščoč dela in prenočišča, kjer jih ni čakalo nič spodbudnega, prej prekrški, kriminal in boj za preživetje.
a nikakor ne gre prezreti tudi druge plati tega
mesta svetnikov, kakor ga Mesto Turin, nekateri imenujejo. Prav panorama prijetno se je sprehoditi pod arkadami do kraljevih palač in stolnice ali pa do simbola Turina, stolpa Mole Antonelliana. Pečat sodobnemu mestu sta dala tako Fiat kot Juventus. Duhovni pečat pa se odraža v Cottolengovi Hiši Božje previdnosti, nekdanjem Ca-fassovem cerkvenem kon-viktu, ustanovah markize Barollo, prehiten družbeni nauk Cerkve v Murialdo-vem delovanju, misijonskem delu Jožefa Allamana in sodobnejšem delu Katoliške akcije Pier Giorgia Frassatija. in še mnogo jih je. in z vsemi je bil na nek način povezan don Bosko s svojim Valdoccom.
7
MOLIVCI
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
»Bosko, rešen sem!«
IVAN TURK
VODITELJ SALEZIJANSKEGA MOLITVENEGA ZDRUŽENJA
Sv. Janez Bosko je posebno pozornost posvečal izbiri zaupnih prijateljev. V Spominih piše: »Držal sem se obljube, ki sem jo dal materi: sprijateljil sem se s tistimi, ki so imeli radi Božjo Mater, ki so pridno študirali in se vzorno vedli... Posebej sem si izbral najboljše fante: Vilija Garigliana, Janeza Giacomellija in pa Lojzeta Comolla. Ti trije prijatelji so bili pravi zaklad.«
Najino prijateljstvo je biLo tako globoko, da sva se odkrito pogovarjala o vsem, kar bi se nama utegnilo zgoditi.
Ko sva nekega dne prebrala odlomek iz življenja nekega svetnika, je eden nekoliko v šali nekoliko zares rekel: 'Lepo bi bilo, da bi tisti od naju, ki bo prvi umrl, prišel in sporočil drugemu, kako je na oni strani.' Potem, ko sva se o tem še večkrat pogovarjala, sva se dogovorila: 'Prvi, ki umre, bo, če Bog to dopusti, prišel in drugemu povedal, ali je zveličan.'
Lojze Comollo je umrl 2. aprila 1839. Naslednji večer smo ga žalostni pokopali v cerkvi sv. Filipa.
Tistega večera sem šel spat skupaj s kakšnimi dvajsetimi bogoslovci. Proti pol dvanajsti se je po hodnikih razlegal silen hrup. Zdelo se je, kakor da se vratom spalnice približuje velik voz, v katerega je vpreženih veliko konj.
O Lojzetu Comol-lu zapiše: »Dokler ga je Bog ohranjal pri življenju, sva bila velika prijatelja. Med počitnicami sem pogosto zahajal na njegov dom, on pa je prihajal k meni. V njem sem resnično videl svetega fanta' in ga imel rad, ker je bil obdarjen z redko dobroto. Ko sva bila skupaj, sem mu pomagal pri študiju in ga posnemal v dobrem.
MOLITVENI NAMENI MAJ
Svetnik med nami. Prosimo, da bi romanje relikvij sv. Janeza Boska v Sloveniji spodbudilo mlade, da bi si zastavili vprašanje: kaj pa, če Bog tudi mene kliče, da bi uresničil svoje mladostne sanje kot član sa-lezijanske - don Boskove družine ...
JUNIJ
Molimo za letošnje di-akone, ki se pripravljajo na duhovniško posveče-nje, da bi dar duhovništva sprejeli kot poseben božji dar in ga potem živeli v zvestobi dani obljubi.
JULIJ
Molimo, da bi svetovni dan mladih v Braziliji spodbudil vse mlade kristjane, da postanejo učenci in misijonarji evangelija.
Zamolkel hrup je bil iz minute v minuto silnejši, kakor grmenje. Vsa soba se je tresla. Prestrašeni bogoslovci so poskakali s postelj in se stisnili v kot. Tedaj se je sredi tistega trušča zaslišal jasen glas Lojzeta Comolla, ki je trikrat ponovil: 'Bosko, rešen sem!'
Hrup so slišali vsi bogoslovci, številni tudi Lojzetov glas, niso pa razumeli besed. Spominjam se, da me je bilo prvič v življenju pošteno strah. Tako zelo, da sem hudo zbolel in bil na tem, da me pokopljejo.
Nikomur ne bom nikdar svetoval, naj se dogovori kaj podobnega, kakor sva se midva z Lojzetom. Bog je vsemogočen, Bog je usmiljen. Navadno se ne ozira na takšne pogodbe. Včasih pa v svojem neskončnem usmiljenju dovoli, da se uresničijo, kakor so se meni.«
8
Salezijanska družina
Združenje nekdanjihgojenk i
gojencev hčera Marije Pomočnice
s. IRENA NOVAK
Hči MARIJE POMOČNICE
Na pobudo bl. Filipa Rinaldija in s. Caterine Arrighi se je v Turinu skupina nekdanjih oratorijank leta 1908 organizirala v Združenje. Okrog sebe jih je zbrala hčerka legendarnega Karla Gastinija, ki je organiziral prvo skupino nekdanjih rokodelcev v valdoškem Oratoriju, da so prišli leta 1870 voščit don Bosku za god. Te žene so se vrnile v "svoj" oratorij in ohranjale povezanost s "svojimi" vzgojiteljicami, da bi gojile medsebojno solidarnost ter se udejstvovale pri družbenem napredku žena.
Od Leta 1911 se je skupina hitro širila številčno, pa tudi geografsko, saj so nastajale nove skupine v krajih, kjer so delovale skupnosti hčera Marije Pomočnice, tako v Italiji kot v drugih deželah. Z neverjetno podjetnostjo so te žene, ki so rastle v šoli sv. Janeza Boska in sv. Marije D. Mazza-rello, izumile načine konkretne solidarnosti ter vzgojne dejavnosti, ki je biLa namenjena mladim, otrokom, materam, učiteljicam in kmeticam. Ustanovile so večerne šole za gospodinjske pomočnice in za priseljenke, brezplačne pokLicne šoLe, neke vrste zdravstvene zavarovaLnice za primer bolezni kakšne od članic in hranilnice, informativne točke, premične knjižnice, gledaLiške skupine.
Združenje je v svojem razvoju dobilo tudi civilno-prav-no osebnost, ob 100-letnici
don Boskove smrti (1988) pa mu je biLa tudi uradno priznana pripadnost saLezijanski družini.
Člani združenja nekdanjih gojenk/cev HMP so vsi tisti, ki so bili deležni izobrazbe in vzgoje v kakšni od ustanov HMP, ne gLede na njihovo versko, kulturno, družbeno ali narodno pripadnost. Uradni člani pa postanejo s formalnim pristopom in sprejemom zahtev Statuta. Člani lahko postanejo tudi tisti, ki niso obiskovali nobene vzgojne ustanove HMP, poznajo pa salezijanske vrednote in jih sprejemajo za svoje.
Vsaka nekdanja gojenka in gojenec si prizadevata za svojo osebno rast po don Boskovem preventivnem sistemu, ki ga označuje trinom: razum, vera, ljubeznivost. To se izraža v človeških vrednotah spoštovanja, vere in soLidarnosti. Poseben pečat jim daje morneška ka-
rizma sv. Marije D. Mazzarello, ki se izraža v čutu in skrbnosti za potrebe drugega.
Združenje svojim članom omogoča medsebojno prijateljsko povezanost ter skuša biti posebno bLizu tistim, ki se nahajajo v kakšni življenjski stiski. udejstvujejo se na področju solidarnosti, sredstev družbenega obveščanja, v deLu za razvoj dostojanstva žene, družine, življenja in sodeLujejo na ravni krajevnih Cerkva in v posLanstvu saLezi-janske družine.
V Sloveniji obstaja skupina nekdanjih gojenk, ki so prejemaLe vzgojo predvsem v prvi skupnosti HMP na Karlovški uLici v LjubLjani v obdobju pred vojno in te so tudi formalno organizirane. Počasi pa se obLikuje skupina tistih, ki so bili deležni skrbne pozornosti HMP na raznih duhovnih srečanjih in predvsem v okolju vrtca Lavra.
9
anmej majcen
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
V Vietnamu
so že poznali don Boska
TONE CIGLAR
VICEPOSTULATOR V POSTOPKU ZA BEATIFIKACIJO
Don Boska so v Vietnamu poznali že pred beatifika-cijo (1929), največ po zaslugi generalnega vikarja v Phat Diemu, Luka Lija, vietnamskega duhovnika, ki je poskrbel za prvo knjigo o don Bosku v vie-tnamščini. Vietnamci so v don Bosku odkrili »očeta sirot«, kar jim je takrat najbolj ugajalo. Prva prošnja za salezijance je prišla že leta 1927; apostolski delegat v Hanoju je takrat pisal inšpektorju Canazeju, »da bi salezijanci ustanovili hišo v deželi vietnamskih mučencev«.
Majcen je dobro poznal don Boskovo prizadevanje za misijone. »Don Bosko je v svojih sanjskih videnjih »videl« Vietnam. Napisal je Zgodovino Cerkve, vendar v njej ni niti črkice o Vietnamu. V sanjah je govoril o krajih med indijo in Kitajsko. Don Bosko se ni spuščal v politiko, nič ni govoril o tem, kar bi ljudi ranilo; gotovo pa je bil proti kolonizaciji Francozov. O Vietnamu ni mogel govoriti, ker tega imena takrat še ni bilo. Ko sem leta 1935 prišel v Vietnam, so vsi govorili o Anamu. Ko sem prišel drugič in rekel učitelju, kako težka je govorica Anamitov, se je g. Khac razjezil: 'Razjezite me, če rečete Anamit.' 'Kako pa naj rečem?' ga vprašam. 'Mi smo Vietnam-ci, ne pa Anamiti, ljudje, ki so jih Kitajci podvrgli in zasu-
žnjili.' Od tedaj sem jaz stalno govoril o Vietnamcih, Francozi pa še naprej o Anamitih.«
DON BOSKA SO ŽE POZNALI
Don Bosko je odločilno vplival na duhovnika Seitza. Znano nam je, da je don Bosko iskal sredstva za svoje ustanove po Franciji. Vietnamski duhovniki in francoski misijonarji so poznali don Boska. Vendar nobeden, ki ni bil Francoz, ni dobil dovoljenja za bivanje v Vietnamu. Majcen je bil prvi, ki je po prizadevanju Seitza dobil dovoljenje. V letih 1935-1940 je Majcen bil na ogledih v hanojskih šolah in semeniščih. Čudil se je, ko je videl po mnogih razredih don Boskovo sliko, ne po zaslugi salezijancev, ki jih tam še ni bilo, ampak pa prizade-
vanju francoskih in vietnamskih duhovnikov.
Velik vpliv na msgr. Seitza je imel tudi Francis Dupont, salezijanec iz Lyona. Ta je bil misijonar na Japonskem, pri znamenitem Cimattiju, zelo inteligenten; tiskal je časopis za mladino. Poklican je bil v vojno. Majcen ga je srečal v Hanoju (1940) in se z njim pogovarjal o možnosti prihoda salezijancev. V njem je Seitz spoznal prijatelja istih misli pri delu za sirote. Seitz je zbiral vietnamske sirote Ho Ši Minhovih pohodov, Dupont pa ga je učil don Boskove vzgojne metode. Vendar je Dupont padel leta 1945, zadet od Ho Ši Minhovih borcev. Vietnamci ga nimajo za prvega salezi-janca v Vietnamu, saj je Dupont skrbel za otroke francoskih vojakov. Seitz se je v delu
10
It
' =7 JT i- & ii
1
za sirote čutil osamljenega. Zato je hotel dobiti salezi-jance. Deset let je vsak dan s sirotami molil pet očenašev, da bi prišli salezijanci. To je povedal na slovesnem sprejemu v Hanoju 1952 in dostavil: »Glejte, sedaj sta dva tukaj!«
RAČUNI, RAČUNI ...
Majcen se spominja: »Z denarjem je bilo treba krpati, kakor smo vedeli in znali. Država pa je zahtevala natančna poročila. Tako me je nekega dne poklical ravnatelj socialnega skrbstva, kateremu je ekonom predložil račune. Vprašal me je, ali so računi točni. Nekoliko sem se popraskal za ušesi, potem pa iskreno povedal: 'Gospod, prisežem vam, da računi niso točni!' Potem mi je povedal, kako naj delamo. in postala sva prijatelja. Potem mi je večkrat preskrbel tudi gmotna sredstva. Tako nam je kljub vsemu uspelo urediti igrišča za otroke. Pravo odkri-
Z zaupanjem se izročam Mariji, da bi tudi jaz bil »Gospodova dekla«: ponižen, močan in krepak kot don Bosko. Oh, da bi bil Gospod z menoj, da bi z Marijo naredil velike reči, ki jih svet pričakuje. Napolni nas vse z neizčrpno ljubeznijo Jezusovega Srca, da postanemo res pričevalci te neizčrpne Božje ljubezni mladini, temu svetu... O tem premišljuj vsak dan. To naj bo tvoj vsakdanji način življenja, da bi te vnemala Kristusova ljubezen, kot je don Boska po Mariji, moji mamici.
Ob Konstitucijah 38
tje za otroke je bil nogomet, ki so ga poslej lahko igrali na dvorišču. Vsak fant je dobil obleko, čevlje in kapo. Kako ponosno so hodili in drug drugega ogledovali!
Konec šolskega leta je pomenil zame nov napor, saj smo fantom, ki so končali šolo, morali poiskati delo in stanovanje za naprej. To je delo očeta, ker pa tega sirote nimajo, je bil to Majcen, zato sem jim kot oče moral poskrbeti za življenje. V juniju sem organiziral veliko loterijo (med dobitki so bili tudi trije jeepi). Tudi s tem se je nateklo nekaj denarja za sirote.«
POD MARIJINIM PLAŠČEM
Vse bolj so se napovedovali težki časi, namreč zmaga Ho Ši Minhovih komunistov. Ho Ši Minh, ki je na volitvah 1944 in 1946 izgubil in bil v manjšini, ni odnehal. Ko smo z vsemi močmi delali za uboge, so komunisti na severu (ob meji s Kitajsko) pod generalom Giapom preganjali ljudi z domov in na njih mestih gradili utrdbe in kasarne. Reka ljudi se je stekala v Hanoj. Tudi zaradi tega je bilo manj pomoči za naše sirote.
Blizu sirotišnice so re-demptoristi imeli zavod s cerkvijo, ki je bila zelo obiskana. »Nekega dne, ko sem jih obiskal v spremstvu msgr. Seitza, so mi rekli: 'Salezijanci boste s svojo Marijo Pomočnico izgubili bitko v Vietnamu, ker smo redemptoristi že povsod razširili pobožnost do Marije Večnega pribežališča.' Nisem se dal zmesti in sem jim odgovoril: 'Nobene bitke ne bomo izgubili, ker je Marija Pribežališče ista kot Pomočni-
ca Cerkve in Mati krščanskega ljudstva.' Škofje so vietnamski narod posvetili Mariji. Sale-zijanci pa smo takoj vpeljali blagoslov Marije Pomočnice.«
PRVI KANDIDATI ZA SALEZIJANCE
»Brazilec Bogo Generoso, ki je prišel julija 1953, je bil posrečen značaj, zato so ga mladi imeli zelo radi. Med počitnicami smo tudi sprejeli prve fante za aspirante (kandidate), ki so pozneje skoraj vsi postali salezijanci. Posebej z ministranti je delal Bogo in prav izmed teh je bilo največ salezijancev. Pokazalo se je kot nujno, da smo znotraj sirotišnice oddelili večje fante od manjših. Manjši so bili večkrat žrtve starejših.
Prišlo je drugo andrejevo (1953); obiskal nas je škof Seitz ter mnogo uglednih cerkvenih in civilnih osebnosti. Ti so se čudili, kako je vse urejeno. Seitz je bil presrečen, ko je videl tako očiten uspeh salezijanskega dela; zato je dejal: 'Kdor je z ubogo mladino, temu gotovo Bog pomaga!' Slovesno smo proslavili desetletnico obstoja sirotišnice (1943-1953). Seveda, sedaj nas je bilo že več salezijancev in smo si delo že dobro razdelili; jaz pa sem bil prav na moj godovni dan imenovan za ravnatelja.«
11
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
		
MARIJA		
		1
Med evharistijo
in Marijo
MARKO KOŠNIK
Čudovito povezanost med sv. Janezom Boskom in pobožnostjo prvih petih sobot občudujemo po evharistiji in Mariji. Don Bosko je v svojem sanjskem videnju o dveh stebrih videl veliko ladjo - Cerkev, ki so jo želele potopiti sovražne ladje z vsemi sredstvi: s spisi, knjigami, zažigalnimi sredstvi, topovi, puškami in železnimi kljuni. Njen kapitan je bil papež. Zgubljal je bitko. Toda sovražnik je bil premagan, ko je ladjo zasidral med dva stebra: evharistijo in Marijo.
Gre za zgodovinsko videnje, ki se na podoben način razodene vidkinji s. Luciji v Fatimi. Marija ji naroči, naj Ljudje opravljajo pobožnost petih prvih sobot, tako da gredo k spovedi, prejmejo sveto obhajilo in zmoLijo rožni venec v stanju milosti z namenom zadoščevanja za žalitve presvete Device Marije, ki žalostijo njeno brezmadežno Srce.
Časi spokornosti, ko se ljudje še posebej zatekajo k tej pobožnosti, so navadno časi velikih preizkušenj, gorja in zla, ki zajamejo »uboge Evine otroke« v tej »solzni dolini«. »Od obhajanja te pobožnosti in z njo povezane posvetitve
brezmadežnemu Srcu sta odvisni vojna in mir na svetu,« je nekaj mesecev (19. marca 1939) pred začetkom druge svetovne vojne zapisala s. Lucija.
Na Slovenskem je prvoso-botno pobožnost z vso vnemo pospeševal Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman prav v času velikega gorja druge svetovne vojne. Škof se je navezaL na posvetitev katoLiške Cerkve in vsega sveta 31. oktobra 1941, ki jo je izvršil Pij Xii. med radijskim nagovorom portugaLskim katoLičanom. Fatimska vidki-nja Lucija je v zavesti, da se mora ta pobožnost razširiti po vsem svetu, 2. decembra
1940 pisala papežu Piju XII.: »Prosim Vašo Svetost, da razširite to pobožnost po vsem svetu.« Fatimski dogodki so v Letu 1942 postaLi še boLj bLizu in znani tudi med SLovenci. Salezijanec Srečko Zamjen je v knjigi Fatima opozoril na sporočiLo, ki ga je Marija proti koncu prve svetovne vojne 13. julija 1917 daLa otrokom Frančišku, Jacinti in Luciji: »Bog hoče, da se ljudje spreobrnejo, če pa se ne bodo, bo pod nasLednjim papežem izbruhniLa druga, še hujša vojska. Ko boste videli neko noč neznano svetlobo, vedite, da je to zank, ki vam ga daje Bog, da je bLizu kazen za toLiko njegovih zLočinov: vojska,
12
Lakota, preganjanje Cerkve in papeža ... PrišLa sem, da dosežem posvetitev sveta mojemu brezmadežnemu Srcu in zadostiLno obhajilo na prve sobote v mesecu. Če bodo posLušaLi moje žeLje, bo gorje odvzeto aLi omiljeno ... Končno bo moje brezmadežno Srce sLaviLo zmago«.
Škof Rožman je žeLeL temu pridružiti svoje vernike, ki so tako trpeLi v času okupacije in revolucije. Vsem je biLa v spominu neznana svetloba v noči med 25. in 26. januarjem 1938, vidna po vsej Evropi, tudi v Sloveniji (raci-onaListično so jo razLagaLi kot izredni severni - polarni sij). V začetku Leta 1943 je zato povabil svoje vernike, da bi s posvetitvijo Marijinemu Srcu izpolnili Marijino povabilo iz Fatime. Posvetitev naj bi se zgodila v nedeljo, 30. maja 1943, v soboto pred tem pa naj bi biL spokorni in spravni dan. Po vseh župnijah, kjer je biLo mogoče, so opraviLi osebno (družinsko) in župnijsko posvetitev Mariji. Po mnogih sLovenskih domovih so obesili sLiko Srca Jezusovega in Srca Marijinega. V LjubLjani pa so pripraviLi posebno spravno sLovesnost.
GLavna spravna sLovesnost je biLa torej zadnjo soboto v maju Leta 1943 na Rakovniku. BiL je to »pretresLjiv dan« s procesijo, ki jo je vodiL škof Grego-rij Rožman s križem, bogosLovci pa so nosiLi podobo brezjanske Marije Pomagaj. V procesiji je biLo 25.000 vernikov razvrščenih po župnijah z župniki s križem v rokah: »tri ure so korakaLe urejene množice in skupine iz vseh šoL ... proti ciLju /na rakovniškem stadionu/. Po uLicah in prav tako po stadionu je odmevaLa moLitev rožnega
venca, petje Marijinih prošenj-skih pesmi in Litanij«.
Današnji čas ni dosti drugačen od opisanega zgoraj. Slovenski narod se je posvetil Mariji v prvem Letu samostojnosti na praznik Marijinega vnebovzetja Leta 1991. BiLi smo obvarovani velikih nevarnosti. Še vedno živimo v razmerah, ko je notranji mir ogrožen, ko družine vse boLj opuščajo vsakdanjo moLitev in evharistijo. Lahko smo prepričani, da je ta spravna in zadostiLna pobožnost danes še toliko boLj potrebna kot nekoč. Njeno obnavljanje nas bo vodiLo do pogLobLjenega krščanskega živLjenja in od nas odvrniLo mnogo stisk in nevarnosti.
Marija je don Bosku navdihniLa preroške sanje, da je svojim fantom in saLezijan-cem priporočal, najbarko
svoje vere zasidrajo med dva stebra: evharistijo in Marijo. NaročiLa mu je, naj jo kLičejo z imenom: Marija, pomoč kristjanov. In prav tako naroča tudi nam, kar je Marija obLjubiLa desetLetni Luciji pri drugem prikazanju: »Ne izgubLjaj poguma! Jaz te ne bom nikoLi zapustiLa. Moje brezmadežno Srce bo tvoje pribežaLišče in pot, ki te bo vodiLa k Bogu«.
O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas večnega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.
FATiMSKA MOLiTEV
13
Dornberka do Corumba, dolga 78 let
ERNEST SAKSIDA (1919-2013)
TONE CIGLAR
»Do danes ne najdem človeške razlage za to, da sem imel toliko poguma in zmogel zapustiti vse in iti v misijone. Ne morem izključiti delovanja Boga, ki me je po mojem najglobljem prepričanju hotel imeti med ubogimi. Tam je bil moj prostor, Gospod je tako določil.« Tako je zapisal misijonar Ernest Saksida v svojih spominih. 13. marca 2013 je v mestu Corumba v Braziliji sklenil svoje zemeljsko življenje v 94. letu življenja. V svetišču Marije Pomočnice smo 20. marca, sedmi dan po smrti, zanj opravili mašo zadušnico.
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
V misijone je odšel davnega leta 1935, ko še ni dopolnil niti sedemnajst let, in celih 78 let ostal zvest svojemu poklicu. V misijone so odhajali mladi; tako so se v deželi svojega prihodnjega delovanja dobro naučili ma-ternega jezika ljudi, dodobra spoznali kulturo in okolje, v katerem bodo delovali. Mladi so se lažje prilagodili drugačnemu načinu življenja, saj je bila vedno navzoča nevar-
nost, da bi misijonarji ne bili samo tujci, ampak tudi tuji.
DODELJEN V CORUMBA
Leta 1950 je bil kot mlad duhovnik bil dodeljen zavodu v mestu Corumba. Tu je dejansko doživel pravo razodetje, po katerem je spoznal Božji klic, ki ga je vabil, naj postane vse ubogim. Ob nedeljskih popoldnevih je spoznal svet bede, kriminala, zasvojeno-
sti, družinskih tragedij, ljudi brez prihodnosti v obupni sedanjosti. Začel je zahajati mednje. Potem je zaslišal klic, naj ostane in živi z njimi. Iz lepo urejenega, udobnega in preskrbljenega življenja se je preselil v leseno barako, sam je postal del najbolj ubožnega in tudi zloglasnega predmestja Corumba ob reki Paragvaj ob meji z Bolivijo. To je bilo aprila leta 1961. Takrat se je preselil med najbolj revne v preprosto leseno
14

barako, v kateri je zaživelo Don Boskovo deško mesto, ki aprila Letos praznuje 52-Le-tnico delovanja.
SKRBI ZA REVEŽE
»Koliko kričanja je po teh barakah, pretepov po družinah, poskusov uboja lastnih otrok. To, kar zaslužijo, zapi-jejo ali pa jim drugi ukradejo«, se spominja Saksida. »V Corumba, v naši mestni skupnosti, nas obkroža 7200 revnih družin; od teh jih 4000 živi v hudi bedi. Čeprav iz te bede rešimo 2150 otrok, ni mogoče pustiti drugih, da bi bili prepuščeni sami sebi, ter pred njimi zapreti oči in srce. To so otroci ceste, saj sami pravijo 'moja hiša je cesta. So ptički, ki so res zleteli iz kletk.« V šoli je redno 2100 gojencev, zraven še mnogi drugi programi, ki pomagajo
KERECEVSKLAD
V »Kerečev sklad za salezi-janske misijone in misijonarje ter za stroške postopka za beatifikacijo misijonarja Andreja Majcna ste od 16. februarja do 1. aprila 2013 darovali:
S. Mrzel, R. Brezavšček, A. Lah, A. Zupančič, I. Meglen, župnija Rakovnik in nekateri neimenovani dobrotniki. Bog povrni!
mladim, da se usposobijo za človeka vredno življenje.
DON BOSKOVO DEŠKO MESTO
Don Boskovo deško mesto, slovensko. Laiški misijonarji prostovoljci, kar pet jih je bilo iz Slovenije. Mnogi posamezniki ali družine so se odločili za posvojitev ubogih otrok na daljavo, za katere so plačevali določen mesečni prispevek, da so lahko končali osnovno in srednjo šolo.
Misijonar Saksida je za svoje plemenito poslanstvo na vzgojnem, socialnem in karitativnem področju dobil številna odlikovanja in priznanja vse do najvišjih državnih Brazilije. Univerza Brazilije mu je tudi podelila častni doktorat. Domovina se ga je spomnila 1996. ob 700-letni-ci rodnega Dornberka, ko ga je Občina Nova Gorica imenovala za častnega občana.
»Božji načrti so skrivnostni in nič ne vem, zakaj je Bog prav mene vključil vanje. In to v Corumba. Zakaj je prav meni tako očitno pokazal barake, reveže, otroke ceste? Zakaj je prav meni ganil srce, da sem jih vzljubil in zanje ustanovil previdnostno delo Don Bosko-vega mesta? Strmim, občudujem in se zahvaljujem. Vidim,
da se je Bog velikokrat vmešal v moje življenje. On ga je vodil. Bil sem le orodje njegove previdnostne skrbi za revne otroke. 'Velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto.' Ne meni, Bogu naj bo čast in slava in hvala in zahvala! Za pot od Dornberka do Corumba, ki je dolga 78 let. Kako srečen sem, da sem jo smel prehoditi. Kako srečen bi šele bil, če bi se našli drugi, ki bi nadaljevali tam, kjer bom jaz nehal. Morda boš to ti, dragi mladi bralec, ki se ti ta trenutek niti ne sanja, da Bog računa nate. Na pot torej!«
Vedno je upal, da se bo njegovo delo nadaljevalo: »V sebi sem gojil vedno močno prepričanje, da je to delo bilo dobro, navdihnjeno od Boga in ne od lastne sebičnosti ali domišljavosti. Zato Gospod ne bo dopustil, da bi propadlo ali se usmerilo drugam; to me je pomirjalo.«
Umrl je z eno samo bolečino: ni mu uspelo, da bi mu kdo iz rodne Slovenije sledil in nadaljeval delo, za katerega je daroval vse, ker je premogel. Upajmo, da bo z nebes lažje podprl to zamisel ... Mar smo nehali upati, da Bog kliče tudi danes mlade in stare na pot oznanjevanja Jezusove veselega oznanila?!
Ernest Saksida v Don Boskovem deškem mestu
15
	SREDA 1		ČETRTEK 2		PETEK 3	SOBOTA 4		NEDELJA 5	PONEDELJEK 6		TOREK 7		SREDA 8		ČETI <
															
MAR		IBOR	RAD	IG, KUREŠČEK >LJE OPČINE, A			BREZJE, BLED ANKARAN ŠENTR			LJ-GOR UPERT		NJI TRG LJ-STO		SEVNICA, LNICA	
NA DOLENJSKEM LJ-FRANČIŠKANI
Romanje relikvij sv. Janeza Boska
Škofija CELJE
CELJE - DON BOSKOV CENTER
Sobota, 11. maj: 17.00 sprejem, program ob sprejemu 19.00 sv. maša ob sodelovanju mladih 20.30 duhovni večer za mlade iz župnije, dekanije in škofije Nedelja, 12. maj: 8.00 sv. maša, osebna počastitev, molitev
10.00 sv. maša: škof dr. Stanislav Lipovšek, slovo (12.00)
SEVNICA
Četrtek, 9. maj: 8.45 sprejem, program
10.00 sv. maša, osebna počastitev, molitvene ure
17.00 sv. maša (tudi za veroučence), osebna počastitev, slovo (17.30)
V
Škofija KOPER (in Opčine pri Trstu)
ANKARAN
Sobota, 4. maj: 18.30	sprejem
19.00	sv. maša: škof dr. Jurij Bizjak, osebna počastitev
20.00	duhovni večer za mlade iz župnije, dekanije in škofije
OPČINE (IT)
Sobota, 4. maj: 14.30	sprejem
15.00	sv. maša (v SLO in ITL), slovo (17.30)
Nadškofija LJUBLJANA
BLED
Nedelja, 5. maj: 19.00 sv. maša, peš-prenos relikvij k sestram HMP 22.30 celonočno bedenje pri HMP (razne skupine) Ponedeljek, 6. maj: 10.00 sv. maša, slovo (12.00)
BREZJE
Nedelja, 5. maj: 14.30 sprejem, molitvena ura
16.00 sv. maša: beograjski nadškof mag. Stanislav Hočevar, slovo (17.45)
CERKNICA
Nedelja, 5. maj: 8.45 sprejem, molitev
10.00 sv. maša, osebna počastitev, molitvena ura, slovo (12.00)
IG, KUREŠČEK
Petek, 3. maj: 15.00 sprejem, osebna počastitev, molitev
19.00 sv. maša; 20.00 peš romanje na Kurešček 23.00 peš romanje z don Boskovimi relikvijami od romarskega doma Sobota, 4. maj: 00.00 Kurešček: molitvena ura, celonočno bedenje 10.00 sv. maša, osebna počastitev, slovo (12.30)
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
16
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
1 10	11	12	13	14	15	16	17
BOSTANJ
LJ-RAKOVNIK, CELJE
LJ-RAK., ŽELIMLJE
PTUJ, M. SOBOTA
VERŽEJ
LJ-KODELJEVO
LJ-RAKOVNIK
NOVO MESTO
VERŽEJ
Slovenija, 1.-17. maj 2013 RAZPORED PO ŠKOFIJAH
LJUBLJANA - GORNJI TRG (HMP)
Torek, 7. maj: 19.30 sprejem, program, sv. maša (21.00), celonočno bedenje Sreda, 8. maj: 7.00 jutranja molitev, slovo (7.30)
LJUBLJANA KODELJEVO
Petek, 10. maj: 10.00	sv. maša, osebna počastitev, molitvene ure
19.00	sv. maša: apostolski nuncij dr. Juliusz Janusz 20.00 duhovni večer za mlade iz župnije, dekanije in škofije
LJUBLJANA - MARIJINO OZNANJENJE, frančiškani Tromostovje - študentska sreda Sreda, 8. maj: 17.00 program na Prešernovem trgu; 18.00 - prenos relikvij 19.00 sv. maša, program, osebna počastitev, slovo (22.00)
LJUBLJANA RAKOVNIK
Sobota, 11. maj: 8.30 ČARNO JEZERO ZA VEROUČENCE IN OPZ
14.00 sv. maša, osebna počastitev relikvij, slovo (15.30) Nedelja, 12. maj: ROMARSKI SHOD - OSREDNJA SLOVESNOST 14.00 sprejem
15.00 sv. maša: nadškof dr. Anton Stres, osebna počastitev 18.30 sv. maša, večernice, bedenje 00.00 polnočna sv. maša Ponedeljek, 13. maj: 9.00 DAN SALEZIJANSKE DRUŽINE (do 15.00)
15.00 program za učence verouka; 18.30 sv. maša, slovo
LJUBLJANA - STOLNICA
Sreda, 8. maj: 9.00 sv. maša, osebna počastitev, molitvene ure 16.00 sv. maša, slovo (17.30)
TRSTENIK
Torek, 7. maj: 9.00 sprejem, molitev
11.00 sv. maša, osebna počastitev, molitvene ure 17.00 sv. maša, slovo (18.00)
ŽELIMLJE - GIMNAZIJA ŽELIMLJE
Ponedeljek, 13. maj: 20.30 sprejem, program (telovadnica), bedenje Torek, 14. maj: 7.30 program GŽ (po razredih; do 11.45) 12.00 sv. maša, slovo
Nadškofija MARIBOR
MARIBOR
Sreda: 1. maj: 12.00 sprejem relikvij na meji (Šentilj)
13.30 sprejem relikvij: Don Boskov center: program
(ministranti, animatorji) 18.00 sv. maša
20.00 duhovni večer za mlade iz župnije, dekanije in škofije; bedenje Četrtek: 2. maj: 8.00 dopoldanski program
11.00 sv. maša: nadškof dr. Marjan Turnšek, slovo (13.30)
17
PTUJ
Sreda, 15. maj: 15.30 sv. maša, slovo (17.30)
RADLJE OB DRAVI
Četrtek: 2. maj: 15.00 sprejem, osebna počastitev, molitvena ura
18.30 sv. maša, 19.30 - duhovni večer za mlade; celonočno bedenje Petek: 3. maj: 7.30 dopoldanski program
10.00 sv. maša: škof dr. Jožef Smej, osebna počastitev, slovo (11.30)
Škofija MURSKA SOBOTA
MURSKA SOBOTA
Sreda, 15. maj: 19.00 sv. maša: škof dr. Peter Štumpf, celonočno bedenje (skupine) Četrtek, 16. maj: celodnevni program (razne skupine)
10.00 sv. maša (vrtec Lavra), osebna počastitev 16.00 skupno praznovanje in slovo (17.30)
VERŽEJ
Četrtek, 16. maj: 19.00 sv. maša, prenos relikvij v Marijanišče
20.00 duhovni/kulturni večer za mlade iz župnije, dekanije in škofije
Petek, 17. maj: 8.00 hvalnice, slovo (9.00) - odhod na Madžarsko
Škofija NOVO MESTO
BOŠTANJ
Četrtek, 9.
NOVO MESTO -Torek, 14.
Sreda, 15.
ŠENTRUPERT Ponedeljek, 6.
maj: 19.00 sv. maša, osebna počastitev relikvij, molitev, slovo (21.00) ŠMIHEL
maj: 16.00 sprejem župnija Šmihel, osebna počastitev, molitev 19.00 sv. maša: škof msgr. Andrej Glavan 20.00 duhovni večer za mlade iz župnije, dekanije in škofije maj: dopoldanski program; 10.00 - sv. maša, slovo (11.30)
maj: 15.00 sprejem, osebna počastitev, molitvena ura
18.00 sv. maša, program (pripravljajo mladi, ZMP), slovo (21.00)
Svetnik
med na
!/ teh dneh sem zavzeto spremljala prvi urbi et orbi novega papeža Frančiška. Nekaj je na njem, kar mi greje srce, kar me spodbuja, kar mi vzbuja hvaležnost, da sem lahko del Cerkve. Temu papežu preprosto verjamem. Ker svoje besede zelo očitno živi in preliva v dejanja. Zavzema se za revno Cerkev. In takoj pove, da revščina ni le materialna, pač pa da je potrebno biti pozoren tudi na duhovno revščino ljudi.
Pa se preselimo iz Vatikana v preprosto učilnico naše šole. Rekli so mi, naj imam nadomeščanje v 9. razredu. V skupini samih pridnih, zavzetih, razmišljujočih otrok. Po učnem načrtu so bili na vrsti Cankarjevi Bobi. Učiteljice slovenščine vsako leto komaj čakajo, kako bodo obravnavale Bobe. In vsako leto pridejo iz učilnic razočarane in žalostne. Otrok se ni nič dotaknilo. V nekakšnem pričakovanju sem šla v razred. Le kaj bo porekel najboljši nivo naših devetošolcev? Povedala sem jim, da gre za v srce segajočo zgodbo. Vsaka stvar pa lahko seže v srce, če je le-to od-
prto. Povabila sem jih, naj se vži-vijo v glavnega junaka. Jim rekla, naj pomislijo na trenutek, ko so nekaj z vsem srcem pričakovali, pa se jim to ni uresničilo. In sem začela brati zgodbo o ubogem Petru, ki je poln pričakovanja šel v cerkev v prepričanju, da ga bo prijatelj Mihče po maši povabil domov na kosilo. Pričakovanje Petrove družine, da bo sin kakšno kračo prinesel tudi domov. Velike oči sestrice, da ji bo brat prinesel krof. A povabila ni bilo. Ubogi fant se je vseeno napotil proti Mihčetovi hiši. A ko je stal v veži pred vrati in se počutil kot berač, ga je Mihče zagledal in mu od daleč posmehljivo vrgel krof, ki se je zakotalil po tleh. Peter je s težkimi koraki šel domov, krof, ki ga je dobil, je dal sestrici, se zlagal staršem, da se je najedel, nato pa se je sesedel na posteljo. »Lačen je bil,« se zaključi odlomek.
Končam, pogledam po razredu in zasujejo me prvi komentarji. »To je to?« »K'r neki.« »Dolgočasno.« »V čem je smisel?« Cvet mlade inteligence zre vame in čaka, da jim razložim, v čem je smisel, da
beremo nekaj tako nezanimivega.
Za trenutek nisem mogla razumeti teh trdih mladih src. Rekla sem učencem, da je to zato, ker niso bili nikoli lačni. Pa sem še isti hip pomislila, da tudi jaz še nisem bila. Spomnila sem jih na Romea in Julijo. Ob tistem besedilu so si dekleta brisala oči. Pa najverjetneje še nikoli niso bile na smrt zaljubljene, kot sta bila nesrečnika iz tragedije. Torej sposobnost vživljanja, sočutja ni popolnoma povezana z izkušnjo. Tam sredi razreda, ko sem gledala te devetošolce, ki so mi tako zelo dragi in za katere mi res ni vseeno in ki za nameček sodijo v najboljšo učno skupino - tam sem se spomnila na papeža Frančiška. Pred seboj sem imela na eni strani Petra iz Cankarjeve črtice in njegovo neizmerno materialno revščino, na drugi strani pa svoje devetošolce ter njihovo duhovno revščino. V sebi pa mnogo vprašanj ... Kakšna je vloga družbe, Cerkve, družine, šole... Kaj naj konec koncev storim jaz?
učiteljica
19
Jezus za roko nas drži
SALEZIJANSKI VESTNIK
Tudi sam se zamislim, za nekaj trenutkov z mislimi odtavam v devetdeseta, ko sva se z Mileno spoznala na fakulteti. Ja, Jezus naju drži skupaj že 21 Let! Pa ne samo v soncu, ampak tudi v boLj deževnih obdobjih najine skupne poti. In za to smo mu danes hvaležni vsi čLani naše družine. Jezusu in pa rakovniški Mariji Pomočnici, naši priprošnjici v veseLih in žaLostnih obdobjih našega življenja.
Postajamo vse bolj redni poslušalci radia Ognjišče, saj v 15 minutah jutranjega programa, kolikor potrebujemo od doma do vrtca in šole, na omenjenem radiu dobimo pravšnjo mero vzpodbudnih besed za začetek dnevnih
DRUŽINA TRDAN
Hodim po cesti, sonce se smeji, Jezus za roko me drži... Ta prijetni in optimistični refren smo že drugič v mesecu dni poslušali v avtu med jutranjo vožnjo v šolo, vrtec in službo. Tako preprost stavek, pa tako poveden.
aktivnosti. Če bi mi kdo rekel pred dvema letoma, da danes ne bomo več med naročniki nekdaj pomembnega dnevnega časopisa, da bomo Le sem ter tja še našLi čas za ogLed poročiL aLi kakšnega zanimivega fiLma, bi ga najbrž Le prizanesljivo pogledal. Danes je to dejstvo, saj smo časopis odjavili takoj, ko sva z Mileno v drvarnico dvakrat zapored nesLa kupa neprebranih časopisov. Ja, šest otrok vendarle zahteva več najinega časa in dan ima samo 24 ur ...
STANE IN MILENA
Milena je Ptujčanka. Izhaja iz napredne kmečke družine, kjer so ji privzgojili delavnost, odgovornost in spoštljiv
odnos do ljudi. Pacinje, vas od koder je odšla na študij v Ljubljano, spada v dorna-vsko faro. in prav v Dornavi, v cerkvi sv. Doroteje, naju je avgusta 1997 poročiL moj dobri prijatelj iz let, ki sva jih preživeLa na Rakovniku. On, Peter Štumpf, kot bogoslovec, jaz pa kot ministrant. Z ra-kovniškimi salezijanci sem v obdobju odraščanja preživeL res veLiko časa. Še danes sem iskreno ponosen na deset let opravLjanja strežniške sLužbe. V tem obdobju, v katerem mi je bilo privzgojenih veliko vrednot, sem spoznal ogromno zanimivih ljudi, katerih veLičino sem spoznavaL šeLe pozneje. Med mnogimi naj omenim le gospoda Andreja
20
Majcna. Zato najverjetneje ni naključje, da sva si z Mileno družino ustvarila prav v sale-zijanski župniji, v Želimljem.
O OTROCIH
Postopoma smo se začelli vključevali v različne aktivnosti v župniji in danes bi se težko privadili na življenje v kakšnem drugem kraju. Naša najstarejša hčerka Špela se je jeseni vpisala na Gimnazijo Želimlje. Že več let je mini-strantka, vselej pa se je redno udeleževala duhovnih vaj in drugih oblik duhovnih srečanj. Kot najstarejši otrok velikokrat poskrbi za umiritev živahnega tria bratcev Gašperja (11 let), Miha (7 let) in Petra (5 let), pa čeprav z Mileno tega od nje nikoli ne zahtevava. Gašper je trenutno najstarejši član našega seksteta na osnovni šoli Škofljica. Je odličen nogometaš, že od šestega leta naprej pa redno trenira in uspešno igra nogomet v nogometnem klubu Brinje iz Grosupljega. Veseli smo, da ga veseli učenje tujih jezikov (sam pravi, da zato, da se bo lažje sporazumeval pri igranju nogometa v tujini). Miha je bolj miren in prijazen fant, ki obiskuje drugi razred podružnične šole Želimlje. njegovo obnašanje je v precejšnji meri zaznamovala bolezen (meningitis) pred nekaj leti. V najrazličnejših stvareh želi posnemati Gašperja, zato tudi on trenira nogomet, skupaj pa tudi ministrirata. Ima pa Miha dober posluh in ta mu pride še kako prav pri učenju električnega klavirja. Peter je naš najbolj živahen otrok in ima rad računalnike. Priznati morava, da nama ga z Mileno velikokrat ne uspe odvrniti od njih, a v zadnjem času sva v tem vendarle bolj uspešna. Peter ima srčno rad svoji najmlajši sestrici, leto in
pol staro Nežo in štirimeseč-no Urško. Ko je v njuni bližini, moramo biti pozorni, da ju v zanosu ne stisne preveč, saj onidve njegove ljubezni ne bi razumeli tako kot on. Peter in Neža obiskujeta vrtec na Škofljici, a v različnih enotah, tako da nam jutranja vožnja na dve lokaciji, z vključevanjem v strnjeno kolono vozil proti Ljubljani, vzame kar precej časa. A smo se na to že navadili, da smo le zdravi, si z Mileno rečeva v trenutkih velike obremenjenosti.
LEPI SPOMINI NA POTOVANJA
Naša družina je velika, zato nam priprave za potovanja, v zadnjih dveh letih pa tudi le za krajše obiske, vzamejo precej časa. Pa smo si doslej kljub temu že privoščili nekaj zanimivih skupnih počitnic. Vsi imamo v zelo lepem spominu petdnevni obisk Rima, kjer smo prespali v kongresnem centru Salesianum. Velikokrat se spomnimo tudi na obisk Medjugorja, kjer so se nepričakovano prav vsi člani naše družine povzpeli na goro Križevac; v veliki vročini, strmini, po gladkem kamenju. Do vrha je prišla tudi Mileni-na mama, ki je pred leti hudo zbolela, in celo naš Peter, ki ga velikokrat le stežka prepričamo, da se nam pridruži na sprehodu po Želimljem.
OMOGOČITI POLNO OTROŠTVO
Z Mileno želiva otrokom omogočiti bogato otroštvo; ne v materialnem pomenu, ampak da čim več časa preži-vimo skupaj ter da se medsebojno dopolnjujemo, spoštujemo in pomagamo. Seveda pri tem nismo vedno uspešni, saj nam zlasti moje službene
Foto: družinski arhiv
obveznosti večkrat prekrižajo družinske načrte, pa tudi utrujenost ob koncu delovnih dni nam kdaj prepreči, da bi se dan končal tako, kot bi si želeli. Z Mileno nama je toplo pri srcu, ko se vsa družina zbere pri kosilu, ko pred jedjo molimo, ko Špela, Gašper in Miha ministrirajo ter ko v okoljih, kjer preživijo veliko časa (šola, nogomet idr.), s svojim vedenjem kažejo na pomen vrednot, ki jim jih želiva privzgojiti. najbolj bova vesela, če bova uspela najine otroke naučiti delati različne stvari, da bodo v življenju razmišljali s svojo glavo in da bodo v okoljih, kamor jih bo odneslo življenje, dobri ljudje in ponosni kristjani.	Stane
21
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
MADŽARSKA
Mučenec Štefan Sandor bo razglašen za blaženega
Na veliko sredo (27. marec 2013) je sveti oče Frančišek na avdienco sprejel kardinala Angela Amata SDB, prefekta kongregacije za zadeve svetnikov. Ob tej priložnosti je papež pooblastil omenjeno kongregacijo, naj razglasi dekret o mučeništvu Božjega služabnika Štefana Sandorja, salezijanca sobrata pomočnika. Rodil se je 26. oktobra 1914 v Szolnoku na Madžarskem, 8. junija 1953 pa je bil ubit v Budimpešti iz sovraštva do vere.
Vrhovni postulator sa-lezijanske družbe Pierluigi Cameroni (ki skrbi tudi za postopek Andrej Majcen) je ob tej priložnosti povedal: »Kongregacija za svetnike bo v sodelovanju z vrhovnim po-stulatorjem pripravila dekret o mučeništvu. Nato bo določen datum za beatifikacijo, kajti v primeru mučeništva za prištetje k blaženim ni potreben čudež, ki bi se zgodil na priprošnjo svetniškega kandidata. Popolna podaritev v dejanju mučeništva, ki je najvišje pričevanje za krščansko vero, je namreč razumljena kot najvišje dejanje 'hoje za Kristusom'.«
SODRAŽICA
Tridnevnica z don Boskom
Letos smo god sv. Janeza Boska v Sodražici praznovali kar tri dni. 31. januarja smo se salezijanke sotrudnice zbrale ob podobi sv. Janeza Boska in pred Najsvetejšim v sodraški kapeli. V molitveni uri smo se pridružile župnijskemu občestvu, ki se ob četrtkih srečuje pri molitvi za nove duhovniške in redovniške poklice ter za svetost duhovnikov. Po molitveni uri in sveti maši smo se s posebno molitvijo
priporočile našemu prijatelju, očetu in učitelju mladine sv. Janezu Bosku.
Praznovanje smo nadaljevali v soboto (2. februarja), v prostorih župnijskega doma, skupaj z mladimi in našim g. župnikom. Najprej smo se zbrali v veroučni učilnici, kjer je vse zbrane pozdravil koordinator Kresničke, ki se je ustavil ob minulih uspešno izpeljanih dogodkih kluba in nakazal nekaj načrtovanih dogodkov za letošnje leto. Zahvalil se je vsem animator-jem, ki so sodelovali pri različnih projektih, odgovornim za posamezne projekte pa je podelil tudi skromna darilca.
Z veliko hvaležnostjo smo se sotrudnice odzvale prijaznemu povabilu na to praznovanje in ob tem spoznale, da so po 18 letih delovanja tudi »otroci« v naši Kresnički odrasli v samostojne osebnosti in mamo potrebujejo le za kakšen nasvet, mnenje, molitveno podporo ...
Posebej je bilo praznično tudi v nedeljo (3. februarja), ko so pri sv. maši prepevala dekleta mladinske skupine ALiAS ob spremljavi treh fantov. Kot se za slavje spodobi, smo tako na začetku svete maše kot tudi na koncu zapeli don Boskovo pesem. Bilo je lepo ozračje kljub mrzlemu zimskemu dnevu. Naše letošnje praznovanje ob prazniku sv. Janeza Boska bi lahko poimenovali kar »don Boskova šedrška tridnevnica«.
Don Bosko bi se na našem praznovanju gotovo dobro počutil!	Ljubica Košir
SLOVENIJA
PDV 2013 - »Poberi se, satan!«
Letošnjih postnih duhovnih vaj se je udeležilo okoli 150 mladih iz cele Slovenije na treh terminih; na Bledu, v Cerknici in na Pohorju.
Vsak vikend je bil na čelu bitke Marko z duhovnimi voditelji in animatorji. Mladi bojevniki so spoznali, da so povsem razoroženi: da spijo, se zaklepajo v materialni svet, da bi zakrili otopelost, postajajo tujci sebi, s polomljeno samopodobo in tako ranljivi za tistega, ki jim hoče biti sovražen.
Sovražnik si je izbral zanesljivo metodo: prepričal jih je, da ga ni. Nadene si vsakič drug obraz, tako da ne prepoznajo ukane. Marijan Ve-ternik, eksorcist mariborske nadškofije, jih je opozoril, kje so za napad najbolj odprti: na poškodovanih vejah družinskega debla, v izvajanju okultnih praks, pri oddaljenosti od Boga, v osebnih grehih ter notranjih ranah, pri čemer si le stežka priznajo, da bolni potrebujejo Zdravnika.
Prebujeni so se znašli sredi boja; oborožili so se z don Boskovo opremo: moči so krepili z evharistijo in s sabo vzeli Marijo. V sobotnem popoldnevu so imeli bitke tudi na terenu - oboroženi s kepami in kapami. Zvečer pa so bojišče spremenili v plesišče. Vseskozi so bili zvesti naši himni in opravljanju skupinskih nalog. Ko je nasprotnik že skoraj mislil, da jih ima, so mu pri sv. spovedi zavpili: »Poberi se, satan!« Domov v velikonočno upanje gre z njimi Jezusova obljuba - z Njim bodo vstali v večnost. Garancijo jim daje Tisti, ki je padel za vse.	MM
SEVNICA
Zimovanje s SMC Sevnica
Zimske počitnice so hitro prišle in minile, še posebno hitro so minile za tiste, ki smo se udeležili že tradicionalnega zimovanja Salezi-janskega mladinskega centra Sevnica v Bohinjski Bistrici. Na Voglu nas je na žalost pri-
22
čakala megla, vendar je bilo vseeno prijetno smučati. Za popestritev smo tudi obiskali drsališče in se preizkusili v veščini drsanja. Večere smo oblikovali tako, da so bili razigrani in veseli.
Na smučanju smo doživeli ceLo sonce brez obLakov na nebu, kar nas je še dodatno spodbudilo k daljšemu smučanju. Čeprav smo bili vsi utrujeni od pestrega dogajanja, se že veselimo prihodnjega Leta, ko se bomo zopet spuščali po snegu in uživali v zimskih radostih.
Zimski oratorijski dan
V soboto, med zimskimi počitnicami, smo v SMC-ju imeLi zimsko obarvan ora-torijski dan. Sprva smo se pogovarjaLi o postu in veLiki noči. V delavnici smo izdelovali voščilnice z velikonočnimi motivi in se pri tem odlično zabavali. Nastali so lepi izdelki. Ko se je ura bližala poldnevu in so naši trebuščki že opozarjali na luknjo, so se nam odlično prilegle okusne palačinke, ki sta jih za nas spekLi dve pridni mamici. Medtem ko smo se sLadkaLi, smo stiskaLi pesti za naše smučarke, nato pa smo tudi sami šLi ven na sneg. PopoLdan je miniL v znamenju ke-panja, narediLi pa smo tudi ogromnega snežaka.
RAKOVNIK
Rakovniške zakonske skupine v Veržeju
Na lep marčevski petek smo se štiri »mlajše« rakov-niške zakonske skupine odpraviLe na duhovni vikend v Veržej. Tamkajšnji salezijan-ski dom nas je topLo pozdravil, čeprav je zunaj zima še kazala zobe. Kmalu je bil cel dom preplavljen z otroškimi kriki veselja in klepetom zakoncev.
Sodražica, mladi v klubu Kresnička
Pohorje,
utrinek s postnih duhovnih vaj
Sevnica, zimovanje na smučeh
Rakovnik, duhovni vikend zakonskih skupin
Sevnica,
zimski oratorijski dan
23
Po skupni večerji smo se zbraLi na moLitvi. Z veseLjem smo skupaj zapeLi, naši mLadi pa so zaigraLi na kitare. Že prvi večer so otroci v dobro zemljo posadili čudežno seme, ki bo ob naših skupnih molitvah in druženju skaLiLo, zraslo, obrodilo ... Najmlajši so se nato stežka odpraviLi spat, za najstnike je poskrbeL kaplan Jure, župnik Frenk pa je zakonce zbraL ob Svetem pismu in zgodbi o Samarijan-ki, ki je navdihniLa razmišLjanje prvega večera.
NasLednjega dne smo si skupajogLedaLi fiLm o don Bosku in se o njem pogovarja Li. Sobotni dan je bi L poLn doživetij, saj smo se odpraviLi na poseben obisk v Turnišče, v samostan sester kLaris.
NedeLja nam je postregLa z jutranjim veseLjem otrok, saj je iz čudežnega semena zrasLo drevo, to pa je obrodiLo obiLne sadove - bombone.
BiL je čudovit in duhovno bogat vikend, ki bo še doLgo odmevaL v srcih odrasLih in otrok.
divo pa je mogoče prebirati tudi na spLetu.
Razstava pirhov in cvetnonedeljskih butar
Že peto Leto pripravLja Zavod Marianum razstavo pirhov, ki se jim Letos pridružujejo cvetnonedeLjske butare. ObiskovaLci si Lahko do 4. maja ogLedajo preko 500 pirhov in 30 butar vseh sLovenskih pokrajin in zamejstva. Ob odprtju razstave je izšeL tudi bogat zbornik s 14 strokovnimi čLanki, ki ga je predstaviLa sourednica, kustosinja Pomurskega muzeja, JeLka Pšajd.
Ob odprtju razstave sta se dogodkov v otroštvu spomniLa župan Veržeja SLavko Peto-var in predstojnik sLovenskih saLezijancev Janez Potočnik, ki je poudariL, da je dogajanje ob cvetni nedeLji predvsem izraz vere. Soboški škof dr. Peter Štumpf je bLagosLoviL razstavo in vse obiskovaLce, z izbranimi gLasbenimi vLožki so prireditev obogatiLi učenci GLasbene šoLe Ljutomer, skozi
program pa je navzoče vodila Marja Dolamič.
NOVO MESTO
Z Mihcem na duhovnih počitnicah
V februarskih počitnicah smo sestre HMP skupaj z ani-matorji organiziraLe duhovne počitnice za osnovnošoLce iz razLičnih župnijnovomeške škofije. Ob spoznavanju živLjenjske zgodbe Mihca Ma-goneja in don Boska smo se ogrevaLi za to, da bi svoje živLjenje živeLi v poLnosti.
Skozi vse počitniške dni smo zbiraLi duhovne cvetke in sestavLjaLi simboLe vere, upanja in Ljubezni.
Večeri so biLi popestreni z veseLo igro, sv. mašo in moLitvijo, pri kateri smo obnoviLi krstne obLjube, da bi v nas boLj zabLesteLe Božje kreposti.
Zimske počitnice so biLe Letos zares zimske, saj je naše poLjane pokrivaLa čudovita beLa odeja. PonujaLa nam je zimsko veseLje iger na snegu in mnoge navdihe ob prebu-
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
VERZEJ
Kovačičev večer
VsakoLetni spomin na dr. Franca Kovačiča, ki ga pripravLja Marijanišče, je biL tudi Letos nekaj posebnega. Veržejci z g. županom na čeLu so Lahko prisLuhniLi pesmim skupine Cantamus iz Šentruperta in zanimivi strnitvi knjižnične dejavnosti višje knjižničarke SpLošne knjižnice Ljutomer, ALeksandri Šomen, ki se je sprehodiLa med naLogami knjižnice, knjižnimi informacijskimi sistemi, njihovo uporabo in zakLjučiLa s knjižno dediščino dr. Franca Kovačiča.
Ob zakLjučku večera so si navzoči še ogLedaLi novood-prto knjižnico Marijanišča v prvem nadstropju, ki tako odpira vrata gostom Penziona Mavrica in domačinom, gra-
USTANOVA SKLAD
JANEZA BOSKA
Rakovniška 6 1000 LjubLjana
TRR 2420 3901 0836 316
Raiffeisen Banka
za gradnjo Don Boskovega centra Maribor s cerkvijo sv. Janeza Boska
Hvaležno se spominjamo vseh dobrotnikov. V župniji sv. Janeza
Boska darujemo vsako nedeljo za vas sv. mašo in vas vključujemo v dnevno moLitev naše saLezijanske skupnosti.
Od 16. februarja do 10. aprila 2013 ste v sklad darovali (nekateri tudi večkrat):
Adamič B., Don Boskove prostovoLjke, Čeferin M., ČeLan L., Forjan M., Habe F., Hartman T., Ivanuša T., Korbar M., Krautha-ker, Letnik I., Medved V., Mi-heLčič M., Mohar J., Obaha M., Obaha S., PeterneL A., Pišorn S., Rihar F., Rihtar F., ŠeLigo J., Še-ter M., Trobentar, Vernjak, ŽaLik F., moLivci za duh. pokLice (po I. Turk), župnija Maribor in nekateri neimenovani dobrotniki. Bog povrni!
Več o gradnji Lahko najdete na www.donbosko.si/maribor
24
janju pomladi z nabiranjem zvončkov ter »špricanjem« s termalno vodo v Klevevžu.
Zaključili smo s kratkim programom za starše, jih povabili na srečanje z relikvijami don Boska in se poslovili z željo, da se drugo leto zopet snidemo.
s. Angelca, s. Ivanka in animatorji
CELJE
V času do velike noči
V	župniji bl. A. M. Slomška v Celju smo si v pripravi na veliko noč prizadevali, da bi v globini doživeli milostne trenutke v osebni zgodovini odrešenja.
V	začetku postnega časa smo tako za otroke organizirali tridnevni program »Zimski oratorij«, pri katerem smo se vpraševali o pomenu družine, poguma v življenju, ter našem odnosu do Boga. Pred cvetno nedeljo smo organizirali tudi delavnico, pri kateri smo izdelovali butarice za cvetno nedeljo.
Postno ozračje vsako leto »prekine« praznovanje materinskega dne oziroma dneva staršev. V naši župniji smo ga obhajali 17. marca. Razmišljali smo o življenju. Obisk je bil nad vsemi pričakovanji, česar smo bili nadvse veseli.
Mladi so se na praznovanje velike noči pripravljali na postnih duhovnih vajah na Pohorju, za vse pa smo pripravili tudi duhovni večer. Gost je bil Robi Friškovec, zaporniški duhovnik, ki je spregovoril o tematiki »zapor ali svoboda?«
Ves postni čas smo ob kri-ževem potu premišljevali o Božji ljubezni, ki gre na križ. To ljubezen ne premaga niti grob, ampak se v velikonočnem jutru pokaže njena moč, njena nepreklicnost in dokončnost. Radost velike noči se je dotaknila vernikov, ki so do zadnjega kotička napolnili velik bogoslužni prostor v Don Boskovem centru.
Veržej,
razstava pirhov in cvetnonedelj-skih butar
Veržej,
knjižnica
Marijanišča
Novo mesto, z Mihcem na počitnicah
Celje,
zimski oratorij
Celje,
priprava na cvetno nedeljo
25
naročniki Sal. vestnika, člani mašne zveze in moliva za duh. poklice
Bakan Darinka, Gančani Dežnik Konstancij Gabor SokLič Ana, Tržič Hribernik Pavla, Ljubljana Kotnik Marija, Kamnik Krautberger Ana, Ravne/Kor. Kropivnik Rozalija, Cerklje/G. Meglen Jože, Ljubljana Mesarič Jožef, Lipovci Napotnik Rudi, Maribor Ostanek Antonija, Postojna Rus Majda, Ljubljana Saksida Ernest, sal. duhovnik, misijonar v Braziliji Srebrnjak Franc, Šenčur Vogrinec Marija, Gorišnica Zaletel Josipina, Šentpavel
+ IVANA LIPAR
mati duhovnika salezijanca
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
Liparjeva mama ivana se je rodila kot deseti od dvanajstih otrok v Šimnovi družini v Vo-klem. Ker je družina po 1. svetovni vojni ostala brez očeta, so otroci morali krepko poprijeti za vsa kmečka dela. Kot mlado dekle je sprejela povabilo domačega organista za sodelovanje pri cerkvenem pevskem zboru. S svojim naravnim talentom in velikim veseljem do cerkvenega petja je lepšala bogoslužje več kot 50 let, dokler so ji moči dopuščale. Njen nepozaben versko-glasbeni dogodek je bilo sodelovanje v združenem pevskem zboru na Evharističnem kongresu v Ljubljani leta 1935.
Med 2. svetovno vojno so v strahu za svoje brate Šimnova dekleta morala skupaj z mamo skrbeti za dom in kmetijo. Begunski val po vojni je potegnil s seboj tudi ivano. Procesija ljudi se je iz strahu za svoja življenja vila preko Tržiča in Ljubelja na Koroško. Taborišče na Vetrinjskem polju je bilo za mlado delavoljno dekle nevzdržno. Zato se je izmuznila stražarjem in našla začasno delo v Celovcu in okolici. Ko so razmere dovoljevale, se je potem, ko je bila nekaj časa priprta v Mariboru, srečno vrnila v svoj rojstni kraj.
Dela pa ni več dolgo opravljala doma, saj se je leta 1947 poročila z Antonom Liparjem, ki se je vrnil iz nemškega ujetništva. Domačija je bila potrebna temeljite prenove. Z močno voljo in zagnanostjo sta rušila propadajoče in gradila novo. Vse delo je bilo potrebno opraviti na roke. Njene razpokane in otrdele dlani so pričale o njeni neutrudni delavnosti.
Mama je v iskanju napredka stopala v korak s časom, pozorno spremljala gospodarski razvoj in spodbujala nakup strojev, ki so olajšali kmečka opravila. Prva v družini se je spopadla s cestnoprometnimi predpisi in opravila vozniški izpit. Njena spretnost pri vožnji s traktorjem in avtom je bila spodbudna za več kmečkih žena v vasi. Domači se spominjamo njenih voženj v Želimlje in na Rakovnik, kjer smo se z veseljem udeleževali prireditev in romarskih shodov. Njen rumen »fičko« ji je služil še v visoki starosti, ko so njeni koraki postajali okoreli in negotovi.
Pokojna je zgodbo svojega življenja in družine gradila na močnih temeljih vere, poštenja, delavnosti ter ljubezni do Cerkve in domovine. Cerkveni zvon ji je vedno pomenil klic k molitvi oziroma k praznovanju
ali udeležbi pri bogoslužju. To vabilo k molitvi je spoštovala vsa družina, bodisi pri delu na polju, na dvorišču, v hlevu ali v kuhinji. Ob skupni mizi smo prosili za božji blagoslov, molili smo pred spanjem, ob hudi uri, ob kmečki peči v zimskih
večerih. Razumljivo je bilo, da smo se otroci vključili v razne cerkvene skupine, med ministrante, pevce in pritrkovalce.
Velik mejnik v življenju Li-parjevih je bila nova maša sina Toneta leta 1976. Mama je od takrat imela še vlogo duhovnikove matere. Rada se je udeleževala raznih srečanj in slavij na Rakovniku, živo se je zanimala za službo in delo svojega sina in salezijanskih skupnosti. Praznik Marije Pomočnice je bil zanjo priložnost, ki je ni želela zamuditi. Vesela je bila vseh pobud in pridobitev. Kljub oslabelosti v zadnjih mesecih jo je stalno zanimala gradnja don Boskove ustanove v Mariboru.
Za njen 97. rojstni dan smo doma ob njeni bolniški postelji obhajali sv. mašo. Slutili smo, da se mamino zemeljsko življenje izteka. V božični noči, ko nam je zasvetila Luč življenja, se je za pokojno prižgala luč večnega življenja. Sveta blažena noč, ki jo je mama prepevala skoraj sto let, je letos postala za nas predvsem tiha blažena noč.
V življenju ni naključij, pa vendar. Pogrebno slovo od doma z mašo zadušnico v župnijski cerkvi v Šenčurju je bilo na slovenski državni praznik. Rajna je bila ponosna na svojo domovino. Večkrat je omenila, da je bila razglasitev samostojne Slovenije eden njenih najlepših dogodkov. Naj se v tej ljubljeni zemlji spočije od svojega truda, v večnosti opeva Božjo slavo in svojo ljubezen do doma ter domovine prelije v nebeško priprošnjo.
Liparjevil
26
MARINELLA CASTAGNO
Svoj zemeljski tek je dopolnila nekdanja vrhovna predstojnica hčera Marije Pomočnice mati Marinella Castagno. Gospodar življenja jo je našel pripravljeno v 92. letu življenja, 5. februarja 2013, v skupnostni starejših sester v italijanski Nizzi Mon-
ferrato, kjer je preživljala zadnja leta.
Skoraj vse življenje je imela odgovorne službe v družbi HMP. Mnogo let je bila delegatka in svetovalka mladinske pastorale na svetovni ravni in 12 let vrhovna mati. Večkrat je obiskala dežele, kjer delujemo sestre HMP, osebno je poznala skoraj vse sestre. Tudi našo domovino je obiskala dvakrat. Leta 1995 je želela pri nas obhajati praznik hvaležnosti, ki ga kot vrhovna mati obhaja vsako leto na svetovni ravni v eni izmed dežel sveta. Ljubljana, Bled in drugi kraji so bili deležni njene prisotnosti. Prinesla nam je veselje, upanje za prihodnost, željo po darovanju in evan-geljsko pričevanje ter nas spodbudila k zavzetemu delu za dobro slovenske mladine.
Nikoli ni varčevala z močmi. Ko je l. 1996 zaključila služenje vrhovne matere, je bila poslana kot ravnateljica v Mornese, rojstni kraj sv. Marije Dominike Mazzarello. Mnogo sester in mladih, ki so tja hodili zajemat salezi-janskega duha, se je tam tudi ob njeni prisotnosti naužilo salezijanske karizme.
Njen duh in razum je ostal bister do zadnjega. Dokler so ji moči še dopuščale, je rada sprejela vodenje duhovnih vaj in drugih srečanj, kamor so jo vabili. Umrla je kakor naša ustanovitelja: ko je opravila poslanstvo, ki ji ga je Gospod zaupal.
Hvala, mati Marinella: ostani z nami in blagoslavljaj salezijansko družino in našo mladino!
s. Marija Imperl
nekdanja vrhovna Mati, HMP
M
M
PODPRITE NAS PRI VZGOJI MLADIH RODOV
Spoštovani bralci Salezijanskega vestnika, dragi dobrotniki, ki spremljate in s svojimi darovi omogočate salezijansko poslanstvo vzgoje mladine po načelih in zgledu sv. Janeza Boska. Da bi mogli salezijanci to vlogo opraviti tudi v današnjih časih in razmerah, vas prosimo, da nas pri tem podprete.
Denarna sredstva lahko izročite v romarski sobi na Rakovniku ali v kateri od salezijanskih ustanov/ župnij, nakažete po položnici oz. v vrednostnem pismu, nakažete na naš transakcijski račun.
Pri nakazilu s položnico (UPN) v polje namen vpišite: CHAR (= mednarodna oznaka za dobrodelnost charity) in dodajte kratico namena (MZ, SV, RAK ...) v polje REfERENCA pa vpišite kot je nakazano v primeru nakazila za Mašno zvezo (MZ): SI00 200-01
TRR: SI56 2420 0900 4141 717
Koda namena: CHAR BIC banke: KREKSI22 Referenca/Namen: 200-01/Mašna zveza (MZ) 200-02/Svete maše po namenih (MAS) 200-03/Gregorijanske maše (GRE) 300-01/Salezijanski vestnik (SV) 400-01/Obnova Rakovnik (RAK) 500-01/Kerečev sklad (MIS) 500-02/Andrej Majcen (AM) 600-01/Solidarnost za mlade (SOL) 600-02/Duhovni poklici (DP) 600-03/Programi za mlade (MLA) 900-01 /Don Boskov center Maribor (MB) 900-02/Gimnazija Želimlje (GŽ)
-	Lahko namenite dohodninsko donacijo: Država Slovenija omogoča, da do 0,5% dohodnine darujete v dobrodelne namene. Vse, kar je, morate napisati izjavo, komu to darujete (Salezijanci, davčna številka: 70800758).
-	S pravnoveljavno oporoko lahko zapustite svoje nepremičnine in premičnine. O vsem se lahko pogovorite z inšpektorialnim ekonomom (Blaž Cuderman, Salezijanski inšpektorat).
Hvaležni smo za vsak dar. Vse dobrotnike vsak dan vključujemo v svoje molitve in vsaj enkrat mesečno obhajamo evha-ristično daritev po namenih dobrotnikov, vsako soboto zjutraj pa posebej po namenih članov mašne zveze in za rajne člane.
Don Boskovi salezijanci
27
PAPEŽ
O papežu Frančišku
- iz Argentine
S. Marija Ana Komar, slovenskih korenin, je odgovorna za argentinsko provinco hčera Marije Pomočnice. O trenutkih po izvolitvi papeža Frančiška pove:
"Ko smo slišale za bel dim, smo čutile, kot bi električni tok prešinil naše žile. Takoj smo se zbrale okrog televizorja. Ko pa je bilo izgovorjeno njegovo ime, nismo mogle verjeti temu, čemur smo bile priča. Argentinski papež! Takoj smo se zavedale, da je, kot bi bili vsi bratje in sestre med seboj; neizmerno veselje nas je preplavilo. Ljudje so začeli praznovati izvolitev po cestah, v cerkvah, na trgih. Kardinal Ber-goglio je bil med ljudmi zelo priljubljen pastir zaradi svoje preprostosti, sposobnosti dia-
SALEZIJANSKI VESTNIK
MAJ-JUNIJ
loga, sloga, osebne strogosti, bližine najbolj ubogim.
Vsi smo srečni. Je nekdo od nas, ki mu je zaupano poslanstvo Jezusovega namestnika tukaj na zemlji. Edini, ki niso zadovoljni, so nekateri zavezniki oblasti. Njihove izbire so zelo drugačne, večkrat nasprotne njegovim.
Preteklo leto so prijatelji povabili msgr. Bergoglia, da bi blagoslovil zakon enega njihovih otrok v mestu La Plata, 55 km iz Buenos Airesa. Ko se je praznik bližal, so se pozanimali, na kateri naslov naj mu pošljejo avto, da se bo pripeljal na poroko. »Avto?« pravi kardinal. »Jaz potujem z vlakom, z Roca«, ki je ena od najslabših železniških prog. Ni ga bilo mogoče prepričati. Sprejel je le to, da so ga prišli čakat na postajo v La Plato, ker je bila cerkev daleč od postaje in bi se lahko izgubil.
Tukaj vsi izražajo veselje, hvaležnost in so prepričani, da ga je potrebno spremljati z molitvijo pri njegovem poslanstvu: laiki, umetniki, mladi, podjetniki, delavci, opozicijski politiki, duhovniki, redovniki in redovnice, verniki drugih veroizpovedi (judje, protestanti), agnostiki ... Čuti se, da so vsi srečni!
Vsako leto je prvemu srečanju redovnic v nadškofiji predsedoval kard. Bergoglio. V letu 2013 je bilo takšno srečanje predvideno za nedeljo 17. marca. Seveda, sedaj tega ni bilo mogoče obhajati skupaj s papežem Frančiškom.
križanke
pošljite do 15. junija 2013
1.	nagrada: vikend paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej.
2.	nagrada: knjiga Janez Bosko: Spomini.
3.	nagrada: knjiga Toneta Ciglarja: Andrej Majcen -vietnamski don Bosko.
4.	nagrada: knjiga Terezija Bosca: Za vas živim.
5.	nagrada: V. Dermota: Mladi materi.
Rešitev križanke SV
2/2013
Špela KOCJAN
koordinatorica salezijancev sotrudnikov
Večkrat je trdo kritiziral korupcijo in trgovino z ljudmi in zato je uporabljal močne podobe: »Bolj se skrbi za enega psa kot za te naše sužnje.« Spomnil je, da so »deklice, ki, takoj ko se nehajo igrati s punčkami, pridejo v okolja prostitucije, ker jih ugrabijo, prodajo ali izdajo.« Brez izmikanja je grajal »omejevanje in ubijanje najvišje vrednote življenja in podcenjevanje pravic nerojenih otrok.« Trdil je, da »splav ni nikoli rešitev«. Nasprotoval je liberalizaciji drog in spodbujal mlade, naj ne verjamejo »trgovcem smrti«.
Trdno upamo, da bo papež Frančišek prinesel Cerkvi in svetu piš svežine in upanja.
Povzeto s hmp.si
28
salezijanske osebnosti NAGRADNA KRIŽANKA
rumena snov v korenju
področje vladanja imama
paznik v zaporu, ječi (nekdaj)
salezi-janski vestnik
stara mati, babica
znak pisave germanov
žensko ime
oče (star.)
oranje (zastar.)
nadangel
kar mora kdo storiti
nepremo-
čljiva vetrovka
salezi-janski vestnik
ameriška igralka thurman
vrsta brenkala
bolezen okostja
V
turški velikaš
orel v germ. grbih
uranova ruda
severnoameriško indijansko pleme
riževo žganje
sl. pesnik mart
debel in plemenit kostanj
nekd. fr. ten. igralec
angleško moško ime
nitast izrastek na koži sesalcev
kdor žge apno
zavetnik kranjske
plačilo za vestno, prizadevno delo
salezi-janski vestnik
mesto na honšuju
eva (franc.)
18. in 3. črka abecede
osvežilna pijača
neznani leteči predmet
konec polotoka
sl. pesnica pavla
mestece v franciji
boto eva
rok štern
kelih za posvečene hostije
večja tekoča voda
cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane
tančica, pajčolan (zastar.)
prejšnje nagradne križanke
1.	nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, SaLezijan-ski zavod Veržej: Metka SUŠANJ, Jesenice.
2.	nagrada: knjiga Janeza Boska SPOMINI - za mLade priredil T. Bosco: Mirko ČAMPA, Kranj.
3.	nagrada: knjiga Toneta CigLarja Andrej Majcen: Veronika GLAVAČ, Mavčiče.
4.	nagrada: knjiga Terezija Bosca, Za vas živim (življenjepis sv. Janeza Boska): Jože KEBER, Lj. Dobrunje.
5.	nagrada: rakovniška knjižica Valterja Dermote, MLadi materi: Justi MAKŠE, Kočevje.
29
o
OBVESTILA
I
\
USKOVNISKI TEDNI 2013 S teboj me je veliko več
1.	teden: 14. julij-20. julij
2.	teden: 28. julij-3. avgust
Več informacij: www.donbosko.si/ut ali na smp@salve.si
UDO - USKOVNISKI DNEVI ZA ODRASLE
25.-28. julij, Informacije in prijave: uskovnica@gmail.com
O
BLED
25. -29. 6. 2013 duhovno-počitniški teden za osnovnošolce in srednješolce 14. -18. 7. 2013 počitniško učenje tujih jezikov (angleščine, nemščine, italijanščine) za osnovnošolce od 10. leta dalje in srednješolce
informacije in prijave: s. Martina Golavšek
O
Q

LJUBLJANA GORNJI TRG
8.-12. julij 2013 Angleški oratorij za osnovnošolce, ki zelo dobro govorijo angleško in želijo biti v družbi angleško govorečih otrok. Skupaj bodo spoznavali don Boska, molili, se igrali ... K sodelovanju vabljeni tudi angleško govoreči prostovoljci za pomoč pri izvajanju programa.
Več informacij: s. Barbara Poredoš
v_
BOSKO KAMP - kolesarjenje
Za fante med 16. in 22. letom: 4-dnevna kolesarska pustolovščina. Nestrpno nas pričakujejo štajerski vzponi, prleške ravnice ter prekmurski ovinki. Začnemo 25. 08. v Celju (Don Boskovem trg 1) in sklenemo 29. 08. v Veržeju. Število udeležencev je omejeno - pohiti. Piši na: bosko.kamp@gmail.com
O
G
Uskovniški tedni 2013
1.	teden: 14. julij-20. julij
2.	teden: 28. julij-3. avgust
Več informacij: www.donbosko.si/ut ali na smp@salve.si

DUHOVNE VAJE ZA MOLIVCE ZA D. P.
VERŽEJ, 4.-6. julij KUREŠČEK 18.-20. julij
Tema: Svetnik - Don Bosko - med nami. Začetek prvi dan ob 18.00 s sv. mašo. Sklep zadnji dan s kosilom. Prijave: Ivan Turk
ORATORIJ
Kje in kdaj so poletni oratoriji: www.oratorij.net
VERZEJ
4.	maj (sobota): srečanje družin prvoobhajancev. Poskrbljeno za program in animacijo otrok, starše bo nagovoril predavatelj dr. Jože Bajzek. Informacije in prijave: Ivan Turk
Romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice
18.	maj' (sobota): ob 19.00 sveta maša v Marijanišču in procesija z lučkami
19.	maj (nedelja): ob 15.00 procesija s kipom Marije Pomočnice, sveto mašo na dvorišču Marijanišča vodi ljutomerski dekan Andrej Zrim
10.-13. junij (ponedeljek-sreda): duhovne vaje za upokojence. Informacije in prijave: Ivan Turk 21. junij (petek): ob 11.00 odprtje poletne rokodelske razstave v Centru DUO
5.-12.	julij: oratorij za družine (Info: Jožef Krnc)

v
SAVIO KAMP - ZA MINISTRANTE
Za ministrante osnovnošolce (od 4. razreda dalje) in srednješolce (1. letnik). Dominikov dom na Mb Pohorju:
1.	termin: 16.-20. avgust.
2.	termin: 21.-25. avgust.
Prijave: kamp.savio@gmail.com
\ _
I '

ZELIMLJE - Duhovne vaje, poletje 2013
25.-28. junij: za fante in dekleta 4.-7. razreda 29. junij-2. julij: za fante in dekleta 7.-9. razreda 3.-6. julij: za srednješolce
Začetek: prvi dan ob 17.30, konec zadnji dan ok. 13. 00. Informacije in prijave: Klemen Balažič
/
RAKOVNIK - ROMARSKI SHOD
24.	maj, petek
Svete maše: 7.30, 9.00, 10.30, 18.30.
25.	maj, sobota
Obnovitev posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu ob 70-letnici spravne slovesnosti (maj 1943). Med nami tudi podoba Marije Pomagaj z Brezij.
-	9.00-12.30: molitveni dan za duhovne poklice.
-	11.00: sveta maša (sal. inšpektor mag. Janez Potočnik)
-	20.00: maša pri lurški kapeli (provincial frančiškanov p. Stane Zore), procesija s svečkami in podobo Marije Pomagaj v cerkev, celonočno bedenje. Pojejo: mladi iz župnije Lj. Vič.
26.	maj, nedelja
-	Svete maše: 5.00, 7.30, 9.00, 10.30, 15.00, 18.30.
-	15.00: glavna romarska pobožnost: spiritual lj. bogoslovja dr. Primož Krečič.
-
O
30
Klemen Balažič, Želimlje 46, 1291 Škofljica, tel.: 031/468.974, majcnov.dom@gmail.com s. Martina Golavšek, Partizanska 6, 4260 Bled, tel. 04/57.41.075 ali 031/443.771; md.bled@gmail.com Boštjan Jamnik, Don Boskov trg 1, 3000 Celje, tel.: 031/486.554, bostjan.jamnik@salve.si s. Metka Kastelic, Gornji trg 21, 1000 Ljubljana; tel. 031/736 214, kastelic.metka@gmail.com Jožef Krnc, tel. 031/319.242, zupnija.verzej@gmail.com
Ivan Kuhar, Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej, tel. 051/654.778, center.duo@marianum.si
Blažka Merkac, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana, tel. 031/556.239 smp@salve.si
s. Barbara Poredoš, tel. 041/811.369 barbara.poredos@gmail.com
Ivan Turk, Puščenjakova 1, 9241 Veržej, tel. 031/358.018; ivan.turk@salve.si
Jože Vidic, Tabor 29, 1380 Cerknica, tel.: 041/ 728.293
VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA!

SaLezijanski vestnik podai jamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 ga je ustanovil sv. Janez Bosko, v sLovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisLi je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezi-jansko delo med mladimi in v misijonih.
Hvaležni smo za vsak dar,
ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takojnam sporočite spremembo naslova.
	I M i
bi	^ iM'li^VKt
7H	fjgm § W-F 1
in	JjPJ;* V
Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana tel.: 01/42.73.028 vestnik@sdb.si
o □o
t/j) me
Sem čarobna paličica in živim v zeleni platneni šatulji. Čeprav imam leseno srce, opazujem življenje z očmi umetnice. Z gospodarjem sva profesionalen žonglerski par. Moj gospodar je spreten človek, suhljat in preskušan v življenju. Ni bilo vedno lepo. Zahvaljuj oč gledalcem in ubogim izzivalcem po vaseh, koder se potikava, se nekako prebijava skozi življenje. Dan vedno zaključiva v gostilni, da proslaviva in obenem preženeva dolgčas, ki se nabere od postopanja po trgih z vedno enakimi točkami.
V svojih spomini hranim enega neizbrisljivega. Bili so dnevi velikega semnja v Chieriju. Gospodar je svojo predstavo začel z običajnimi rokohitrskimi igrami in izzvaL gLedaLce. BiLa sem mirna, saj sem biLa prepričana, da bo moj gospodar zmagaL pri vsaki igri.
Nato je trg od enega konca do drugega pretekeL v dveh minutah in poL, skoraj s hitrostjo vLaka! PotrpežLjivo sem čakaLa v zeLeni vreči, da pridem na vrsto. Nenadoma pa se je nekaj mLadeničev postaviLo pred gospodarja: nekdo izmed njih je sprejeL izziv. Njihovemu šampionu je biLo ime Janez. Gospodar ga je zaničLjivo pogLedaL in staviL 20 Lir, kar je biLo kar precej denarja. Fantje so sprazniLi vse žepe, da so
dobili to vsoto. Ko se je razvedelo za tekmovanje, se je nabrala velika množica.
Gospodar je bil hiter, a tisti mladenič je bil prava puščica! Gospodar se je na pol poti ustavil in predal tekmo. To je bila njegova običajna ukana: tako je lahko zahteval nov izziv in podvojil vsoto. Za 40 lir je določil skok čez jarek. Gospodar in mladenič sta ga preskočila enakovredno, čeprav ga je slednji preskočil s salto in požel aplavz gledalcev.
»Izberi katerokoli spretnostno igro, a tokrat staviva za 80 lir!« je predlagal gospodar. Mladenič je izbral prav mene, čarobno paličico. To je bila najljubša predstava mojega gospodarja. Gotovo bo zmaga L Janez meje prijazno stisnil med svoje prste. Prežela me je toplota, ki je nisem še nikdar občutila. Na moj zgornji konec je nataknil klobuk in me začel nežno podajati na svoje prste od mezinca do sredinca. Lahkotno sem poplesavala na njegovem zapestju,komolcu, rami,bradi,ustnicah, nosu in čelu. Nato sem se po isti poti vrnila na njegovo ped. Gledalci so navdušeno ploskali.
Na vrsti je bil moj gospodar. Ko sem poskakovala po njegovih prstih, sem razmišljala, kako bi lahko temu simpatičnemu fantu pomagala. Ko sem prispela na nos, sem se opotekla in padla.
Janez je zmagal. Prijatelji so ga od veselja odnesli na ramenih. Gospodar me je spravil nazaj v zeleno platneno šatuljo. Sploh mi ni očital. V njegovih očeh pa sem vseeno opazila kanček občudovanja.
José J. Gómez Palacios
9ii770353ii0470D7
www.donbosko.si