Stev, 42,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
UredirStvo L"lica Sv. FrančiSu AsiSkega it 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj poSilJaJo uredniJtvu liata. Ncfrankirana pismi s« rt«
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlna. Lastnik konsorcij Usta .Edinost-. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z rrrcjcnlm poroitvom v Trstu, ulica Sv. FrančlSka Aslfflcega it 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57.
Naročnina z n a S a : Za celo leto.......K 24.—
Za po! leta ....................12.—
za tri mesece.................
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... S.2f
za pol leta................. 2.60
y Trstu, ¥
M. februarja 1*16.
Letnik XLI.
Posamezne itev lika .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje?, zastarele itevilke po 10 vinarjev.
Oglasi se računafo na milimetre v širok osti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla
Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta................. . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmsnj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema lnseratnl oddelek .EdinosKV Narobtfnf ta reklamacije se poSIjajo upravi I!sU. Plačuje sc izključno i* upravi .Edinosti". — Plača in toii se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fran?!3k« AsiSkega St 20. — PoitnohranilnlSal račun S. 841.65?
Pregled najnovejših flosoURou.
Rusko bojišče. — Zvišano delovanje sovražnika v Voliniji in Galiciji. Srditi spopadi z ruskimi poizvedovalnimi oddelki pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Tudi zapadno Tarnopoia čez dan in ponoči hudi predstražni boji. Na besa-rabski fronti Hrvati pognali en ruslp bataljon iz neke močne predpostojanke v glavno postojanko.
Na italijanskem in balkanskem bojišču nobenih važnih dogodkov.
Zapadno bojišče. — Pri Vimy iztrgale nemške čete Francozom večji kos jarka in pridobile zopet eno zgubljenih duplin. Južno Som me ponovni francoski delni napadi odbiti.
Turška bojišča. — Na kavkaski fronti nobenih važnih dogodkov. V Dardanelah običajno streli sovražnih križark in akcije letal.
Razno. — Napoved naše vlade nevtralnim državam o bodočem postopanju z oboroženimi trgovskimi ladjami. — Potovanje francoskih ministrov v Rim._
Hale uradno porotllo.
DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: 10. februarja 1916, opoldne.
Sovražnik Je razvijal včeraj v VoUnijl in na vzhodnogališki fronti zvišano delovanje proti našim predpostojankam. Pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda je po«lal ponovno in na raznih točkah poiz-^ cdovalne oddelke, močne do en bataljon, proti našim varnostnim črtam. Zlasti v odseku gornjeavstrijskega pešpolka št. 14 |e prišlo do srditih bojev med predstraza-i:ii, ki so se nadaljevali tudi ponoči in končali končno tako, da je bil sovražnik popolnoma pregnan. Pri nekem okopu, za katerega se je vršil posebno hud boj, je bilo naštetih 200 ruskih trupel In ujetih mnogo vojakov. Tudi pri naših predposto-jankah pri Tamopolu so se vršili v noči od včeraj na danes srditi boji. Rusi so zopet nepričakovano napadli že v enem zadnjih poročil omenjeni. naš prednji o-kop, a so bili s protinapadom zopet pregnani iz njega. Na besarabskl meji so hrvatski deželni brambovci vrgli en ruski bataljon iz neke dobro zgrajene predpostoianke proti glavni postojanki.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
PoroCHo Cmiorne.
DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne dne 8 februarja.
V Trentinu in na Koroškem običajno delovanje artiljerije in poizvedovalnih oddelku. S soške fronte se poroča o krep-kejšem sovražnem topovskem in letalskem delovanju. Naša artiljerija je krepko odgovarjala in je prisilila sovražna letala, da so plula zelo visoko. V oddelku Zagore je eden naših letalcev napadel dve sovražni letali in jih pognal v beg.
tfemšbo uradno poročilo.
BERLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. februarja 1916.
Zapadno bo j išče. — Severno Vlmy so iztrgale naše čete Francozom večji kos jarka in zopet osvojile v okolici Neuviila eno poprej zgubljenih duplin. Ujel! smo 52 mož in uplenili 2 strojni puški. Južno Somme je bilo odbitih več francoskih delnih napadov. Tik severno Becquencourta se je sovražniku posrečilo zasesti majhen del naših sprednjih jarkov. Na višini Combres smo z razstrel-bo zasuli en sovražni rov z minami. Francoske razstrelbe severovzhodno Cellesa (v Vogezlh) so bile brezuspešne.
Vzhodno bojišče. — Pri armad-nl skupini generala Linsingena in pri armadi generala grofa Bothmerja so avstrijske čete odbile napade slabejših ruskih oddelkov.
Balkansko bojišče. — Nič no-
vega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bolgarski kralj v nemškem glavnem stanu.
BERLIN, 9. (Kor.) V velikem glavnem stanu je bil na čast kralja Bolgarov prirejen zajutrk. Cesar je v napitnici na-glašal, da smatra tako sestanek na krvavo osvojenem ozemlju Niša kakor tudi današnji obisk kralja za simbol skupnosti obeh držav. To skupnost, je nadaljeval kralj, garantirajo ne samo politični in gospodarski interesi, ampak tudi obojestranska čustva simpatije, spoštovanja in zaupanja, ki je bilo krščeno s krvjo, ki so jo prelivali sinovi obeh narodov v skupnem boju za skupne ideale in enake cilje. V odgovoru je izražal kralj Bolgarov cesarju kot vrhovnemu vojskovodji nepremagljivih nemških čet odkritosrčno občudovanje nad sijajnimi čini nemškega naroda, ki mu ga ni para. Obisk cesarja v Nisu bo
ovekovečen z zlatimi črkami v zgodovini bolgarskega naroda kot dan nove, nade-poldne bodočnosti za sedaj združeno Bolgarsko. Tudi kralj je ponosen na orožno bratstvo, sklenjeno s skupno prelito krvjo in na skupnost političnih in gospodarskih interesov. __
Dogodki no morju.
RIM, 9. (Kot.) Agenzia Štefani poroča: Avstrijsko - ogrsko brodovje je v zadnjih 48 urah svoje brezuspešne poizkuse proti našim pomorskim silam v spodnji Adriji ojačilo. Dne 6. t m. popoldne je eden naših torpednih lovcev v spremstvu zavezniške križarke zasledoval eno sovražno letalo in eno torpedovko tipa »Huszar«, ki jo je obstreljeval in prispel pri tem pod utrdbe Kotora, ki so ga sicer močno, a brezuspešno obstreljevale. Istega dne je pregnala in obstreljevala ena zavezniška križarka štiri sovražne torpedne lovce, jih prisilila k umaknitvl In poizkušala pozneje pred Dračem napasti sovražen podvodnik, katerega torpediranju se je izognila. Dne 8. t m. ie neki drug sovražen podvodnik pri rtiču Lagnl napadel dve italijanski torpedovki, ki ste odgovorili s ponovnim metanjem bomb, potem ko ste se izognili torpednim strelom. Popoldne istega dne je ob istih okoliščinah in uspehih izvršil še en podvodnik napad na francoskega torpednega lovca, ki je prideljen našemu brodovju in je križari! ob albanskem obrežju.
Švicarski glas o težavnem položaju italijanske armade.
BERN, 9. (Kot.) Razpravljajoč o položaju na italijanski fronti, pravi »Bund«, da nima italijansko armadno vodstvo za operacije na Balkanu niti enega bataljona odveč. Ono je dandanes bolj nego kdaj prej prisiljeno, da ima alpsko in kraško fronto do druge in tretje črte popolnoma zasedeno, da se zavaruje pred presenečenji. Različna znamenja kažejo, da delajo Italijani nove postojanke za fronto.
Odlikovanje generala Kovessa.
BERLIN, 10. (Kor.) »Reichsanzeiger« poroča o podelitvi reda »pour le merite« generalu pehote Kovessu.
Dozdevna nesoglasja med Nemci In Bolgari glede Soluna.
SOFIJA, 9. (Kor.) Depeša Agence Ha-vas ve poročati o uporu, ki je izbruhnil v Plovdivu. Neko drugo od solunskega ko-respondenta Reuterjevega urada razžirja-no poročilo govori dalje o dozdevnih težkih nesoglasjih, ki obstojajo baje med Bolgari in Nemci glede akcije proti Solunu. Na vsa ta in podobna poročila se bolgarska javnost le smeji in zabava nad trdo-vratnostjo, s katero razširja ententno časopisje neprestano napačna poročila glede Bolgarske in njenih odnošajev napram njenim zaveznicam.
Bolgarsko sobranje prekinilo seje.
SOFIJA, 9. (Kor.) Sobranje je prekinilo seje do prihodnje srede.
Francozi zasedli otok Fano severno Krfa.
PARIZ, 9. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Krfa, da je oddelek Francozov zasedel otok Fano severno Krfa.
Prevažanje srbskih vojakov na Krt.
PARIZ, 9. (Kor.) »Journal« poroča iz Aten, da se nahaja v Albaniji 20.000 srbskih vojakov, ki jih je treba prepeljati na Krf. Isti list javlja iz Aten, da pričakujejo tudi Essad pašo z moštvom na Krfu.
S turSkih Mltf.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Nakavkaški fronti se ni zgodilo nič važnega. — Dne 6. februarja je rusko brodovje obstreljevalo premogovno pristanišče Zunguldak, ne da bi napravilo važnejšo škodo. Sovražna ladja za letala, ki se je udeleževala akcije, Je bila od enega naših podvodnikov torpedirana. — Dardanelska fronta: Dne 7. februarja je ena križarka na višini Jenišera oddala 10 strelov proti pobočju Teke Burnu, ne da bi dosegla kak uspeh. Naša artiljerija je pognala sovražno letalo, ki je letalo dopoldne nad Seddil Bahrom, v beg. Drugo letalo, ki Je plulo popoldne nad istim odsekom, se Je vsled ognja naše artiljerije oddaljilo in pobegnilo, ker Je bilo zasledovano od našega letala, proti Imbrv.
Ravnanje z oboroženimi sovražnimi trgovinskimi ladjami.
DUNAJ, 10. (Kor.) C. in kr. ministrstvo zunanjih stvari je 10. februarja t. L pri c. in kr. dvoru poverjenim diplomatskim zastopnikom nevtralnih držav izročilo cirkularno verbalno noto, katera se glasi v prevodu tako - le: »Vladam nevtralnih vlasti ni neznano, da je angleška admiraliteta tekom leta 1913. dala o-bo roži ti »nekaj velikih angleških linijskih parnikov. Kakor je izjavil prvi lord admi-ralitete 26. marca I. 1913. v dolnji zbornici, naj bi oborožitev omenjenih parnikov varovala te parnike pred nevarnostmi, ki jim preti, od sovražnih ladij,- ki so
izpremenjene v pomožne križarke, in naj bi rabila edinole v obrambo. Izkušnje sedanje vojne kažejo, da je znatno število angleških trgovskih ladij uporabljalo na krovu nameščene topove proti sovražnim vojnim ladjam in sicer ne samo z namenom, da bi se odtegnile zakonitemu izvajanju zaplembnega prava, temveč tudi v svrho napadanja in uničenji sovražnih vojnih ladij. Kakor izhaja iz spomenice, ki jo cesarska nemška vlada sporoča danes nevtralnim državam, so se našla na krovu angleških parnikov navodila, ki dokazujejo, da je kr. angleška vlada sama vzpodbujala svoje trgovinske ladje za nezakonite akcije, in to v polnem nasprotju z zagotovili, ki jih je podala državnemu oddelku v Washingtonu. Zgledu Angleške so sledili tekom sovražnosti njeni zavezniki, posebno Francoska in Italija. Ne da bi se hotela baviti s presojo osuplja-joče kr. angleške zahteve, da naj bi po tej vladi oboroženi linijski parniki še nadalje imeli svoj neofenzivni značaj, dočim naj bi angleške pomorske bojne sile smatrale sovražne oborožene trgovinske ladje za pomožne križarke, se c. in kr. vlada omejuje na to, da ugotavlja, da vsaka, v katerikoli namen s topovi opremljena trgovinska ladja izgublja že samo po tem značaj mirne ladje. Ker je stvar taka, se ukazuje avstro - ogrskim pomorskim bojnim silam, da naj smatrajo take ladje za vo ju joče, a ta ukaz naj se prične izvrševati šele od 29. februarja L 1916. dalje. Ta rok se od-, loča v interesu nevtralnih vlasti, da morejo posvariti svoje pripadnike pred nevarnostjo, kateri bi se izpostavljale, če bi svoje osebe ali blago poverjale oboroženim trgovskim ladjam z Avstro - Ogrsko se vojujočih držav, ter da tudi posvare svoje pripadnike, ki se morda že nahajajo na krovu takih ladij. C. in kr. ministrstvo naproša veleposlaništvo (poslaništvo), da brzojavno sporoči to svoji vladi.«
Briand odpotoval v Rim.
PARIZ, 9. (Kor.) Ministrski predsednik Briand in minister Bourgois sta v spremstvu državnega podtajnika Thomasa, mi-nisterijalnega tajnika Margerie in generalov Pelleta in Dusmenila odpotovala v Italijo.
CURICH, 9. (Kor.) talijanski listi razpravljajo o obisku francoskih ministrov v Rimu zelo prijazno. »Corriere della Sera« pravi, da prihaja sedaj za četverospora-zum čas, da prične z odločilno fazo vojne in preneha s pomotami in spori v političnem in vojaškem življenju, ako stremi še po zmagi. V tem smislu ima italijanska vlada kategoričen mandat.
PARIZ, 9. (Kor.) Pariški korespondent »Secola« je dobil od ministrskega predsednika Brianda osebno izjavo, da je njegovo potovanje v Rim dokaz visoke cenitve prijateljstva in sodelovanja Italije. Zmaga četverosporazumnih držav bo tem hitrejša in popolnejša, čin enotnejše bo delovanje. V tem smislu bi si morali zavezniki odkrito poročati o silah, pomanjkanjih in potrebščinah. Italija zamore tudi gospodarsko in finančno računati na solidarnost zaveznikov. Če pride v tem oziru do edinosti, je lahko doseči enotno politično in strategično vodstvo. Tudi državni podtajnik za municijske zadeve, Tho-mas, je po mnogih pohvalnih besedah za armado 750.000 delavcev, ki oskrbujejo fabrikacijo vojnega materijala v Francijo, in za dvojno izdelavo v Angliji izjavil korespondentu »Secola«, da je prepričan o Čvrstejših in uspešnejših stikih z Italijo. Italija daje Francozom tovorne avtomobile, Francija Italiji kroglje. Sedaj gre za to, da se ustvari enoten organizem, ki bo ojačil izmenjevalni promet in istočasno tudi moralično poglobil čustva skupnosti.
Briand in Bourgeois v Rimu.
RIM, 11. (Kor.) Ministrski predsednik Briand in minister Bourgeois s spremstvom sta dospela semkaj. Na kolodvoru sta bila sprejeta od Salandre, Sonnina in velike množice.
lopet napad nemikh letal na Aroljo.
BERLIN, 11. (Kor.) Uradno se razglaša: Dne 9. t. m. popoldne so nekatera naša mornariška letala izdatno obmetala z bombami pristanišče, tovarne in vojašnice v Ramsgatu južno Temze.
LONDON, 10. (Kor.) Vojni urad poroča: Ob 3*30 popoldne ste se približali dve nemški povodni letali obrežju pri Kentu. Par minut nato so padle tri bombe v bližini Ramsgate in štiri bombe v bližini šole v Broadstairs. Eksplodirale so tri. Človeških žrtev ni bilo, razven par šip ni bilo škode.
LONDON, 10. (Kor.) Glasom uradnega poročila ste bili pri včerajšnjem zračnem napadu ranjeni 2 ženski in 1 otrok. Dvignilo se je več mornariških in vojaških letal, nakar so se sovražna letala takoj u-maknila. O kakem zračnem boju se ne poroča.
Sklicanje dume.
KOPENHAGEN. 9. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Oba u-kaza glede sklicanja dume in državnega sveta za 22. t. m. sta prišla popolnoma nepričakovano. Predsednik Rodzjanko je prispel semkaj, da konferira s Stiirme-
rjem. Državni kontrolor Haritanov obdrži mesto kot Član državnega sveta. Njegov naslednik Pokrovskij je bil že poprej Član državnega sveta in sotrudnik Kokovceya. Zatrjuje se, da se bo Kokovcev v kratkem zopet pričel aktivno udeleževati ruske politike.
KOPENHAGEN, 10. (Kor.) Kakor poroča »Beriingske Tidende« iz Petrograda, je sedaj določen program za dumo. Po tem programu se bodo razprave o proračunu pričele na sedmi razpravni dan. Predidoči dnevi so na prošnjo ministrskega sveta pridržani za govor ministra Sazonova o vnanji politiki in za programatično izjavo ministra Sttirmerja.
Naknadni nabori na Ruskem.
PETROGRAD, 9. (Kor.) Kakor poroča »RjeČ«, je izdal minister za notranje zadeve predpise glede zdravniških pregledovanj vseh za vojno nesposobnih in si^ cer letnikov 1888—1895.
Afera »Lusitania«.
LONDON, 9. (Kor.) Po Reuterjevem poročilu iz Newyorka poroča washing-tonska Associated Press, da je bil med Nemčijo in Združenimi državami v glavnih točkah dosežen sporazum.
NEWYORK, 9. (Kor.) Associated Press poroča iz Washingtona, da je slučaj »Lu-sitania« nadepoln. Ta konstatacija enega višjih uradnikov po posvetovanju med Wilsonom in Lansingom, pravi, da smatra predsednik najnovejši predlog Nemčije kot zelo blizu, ako ne popolnoma sprejemljiv.	_
Nemške ladje v Atlantskem in Tihem morju. •
PARIZ, 9. (Kor.) »Temps« poroča iz Rio de Janeira: Kljub straži angleških križark se je nemškim ladjam posrečilo zapustiti južnoameriška pristanišča. Ladje plovejo sedaj z ameriško zastavo v Atlantskem in Tihem morju.
Napad francoskega letalskega brodovia na Smlrno.
LONDON, 9. (Kor.) »Daily News« poročajo iz Aten: Iz otoka Mitilene se poroča, da je včeraj francosko letalsko brodovje bombardiralo Smirno. O napravljeni škodi ni poročila.
Vpoklici na Angleškem na podlagi sprejetega vojaškega zakona.
LONDON, 9. (Kor.) Dne 3. marca t. 1. bo vpoklicanih na podlagi novega vojaškega zakona pod orožje 11 razredov vojaških obvezancev, rojenih v letih 1886--1896.	_
Novi angleški poveljnik v vzhodni Afriki.
LONDON, 9. (Kor.) Uradno se poroča: General Smith - Dorrieu je z ozirom na slabo zdravje odložil vrhovno poveljstvo nad četami, določenimi za vzhodno Afriko. Na njegovo mesto stopi južnoafriški obrambni minister general Smuts.
- Rumunska zbornica.
BUKAREŠT, 9. (Kor.) Posl. Vrabiescu je razpravljal o dogodkih v pretekli jeseni povodom pouličnih demonstracij in je očital notranjemu ministru, da je germano-fil, sicer da ne bi ukrenil takrat tako strogih odredb. Notranji minister je izjavil, da je vedno za odredbe, ki služijo vzdrževanju reda. _
Švedska zbornica.
STOCKHOLM, 9. (Kor.) V drugi zbornici državnega zbora je govoril pri razpravi o proračunu za kraljevi dvor neki socijalistični poslanec proti predlogi, pri čemer je namigaval na poročilo v nekem listu, ki je govorilo o osebnem vmešavanju kralja v politiko. Predsednik je govor dvakrat prekinil. Minister za vnanje stvari je podal sledečo izjavo: Povodom današnjega namigavanja izjavljam, da se glede vnanje politike ni dogodil noben slučaj, za katerega jaz kot minister za vnanje zadeve ne bi odgovarjal in ne bi mogel odgovarjati. (Odobravanje.) Zbornica je nato sprejela predlogo. V prvi zbornici je bila sprejeta predloga brez razprave. _
Odlikovanja in imenovanja.
DUNAJ, 10. (Kor.) Današnja »Wiener Zeitung« priobčuje med drugim naslednja odlikovanja in imenovanja:
Komturni križ Fran Josipovega reda z zvezdo namestniŠtvenemu podpredsedni-dniku Henriku grofu Attemsu Svetokriž-kemu in redarstvenemu predsedniku re-darstvenega ravnateljstva v Trstu dr. Alfredu Manussiju pL Montesole;
vitežki red Leopoldovega reda dežel, nemu sanitetnemu referentu pri namestni-štvu v Trstu, dvornemu svetniku d.ru Emilu pl. Celebriniju;
red železne krone III. razreda voditelju okrajnega glavarstva v Puli, namestniŠtvenemu svetniku grofu Schonfeldu, vitežki red Franc Josipovega reda namestniŠtvenemu tajniku Ernestu con te Dandi-niju de Sylva v Gorici, okrajnemu glavarju, v Primorju, Josipu Gasserju, namestniŠtvenemu tajniku Otonu Huberju v Tr-
stu, policijskemu svetniku Oskarju Pod-bernigu v Trstu;
zlati zaslužni križec s krono okrajnemu komisarju Petru Benzoniju in Valterju Rovelliju, redarstvenemu komisarju Albinu Korschnerju;
naslov in značaj dvornega svetnika na, mestništvenemu svetniku Ivanu Krecki-chu Strassoldo pl. Treuland v Trstu in namestniŠtvenemu svetniku dr.u Higinu vit. Scarpa v Trstu;
naslov in značaj prvega državnega pravdnika državnemu pravdniku Maksu Cernetu v Rovinju;
vitežki križ Leopoldovega reda z naslovom dvornega svetnika opremljenemu ravnatelju skladišč v Trstu, dr.u Hermanu Matheuschetu;
red železne krone III. razreda namestniku ravnatelja skladišč v Trstu Albertu Pozziju in podravnatelju poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorje in Kranjsko, dr.u Franu Tcbiasu;
naslov in značaj dvornega svetnika namestniŠtvenemu svetniku in referentu za administrativne in ekonomične stvari pri deželnih šolskih oblastih v Primorju, dr.u Bogoljubu Princigu;
naslov in značaj vladnega svetnika deželnemu konservatorju za Primorje, dr. Antonu Guirsu._
Izmišljotine o eksploziji v Skodovih tovarnah.
DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Največja laž, ki je bila objavljena dosedaj v ententnem časopisju, obstoja v poročilu Agence Ha-vas, da je bil velik del Skodovih tovarn v Plznu, posebno izdelovalni etablisse-ment naših težkih možnarjev, vsled eksplozije popolnoma uničen. To senzacijsko vest so časopisi sovražnega inozemstva objavili z vso slastjo, v nevtralnem časopisju pa je bila ponatisnjena z izrazi obžalovanja. Tem potom se uradno konstatira, da se v Skodovih tovarnah sploh ni pripetil noben incident in da se delo slej-koprej mirno in nemoteno nadaljuje. Poročilo Agence Havas je popolnoma neutemeljeno in izmišljeno.
Eksplozije v Italiji. LUGANO, 9. (Kor.) V Cengio (blizu Savone) je bila nova municijska tovarna vsled eksplozije razrušena. V bližini Benetk je eksplodirala letalska bomba, ki so jo našli ribiči. Osem oseb je bilo težko ranjenih.
Položaj.
10. februarja.
Na Balkanu se pripravljajo važni dogodki, posebno pred Solunom in v njegovem zaledju. To potrjajo razne vesti o priprayah na obeh sovražnih si straneh. Dan za dnem moremo pričakovati sporočila o začetku bojev. Iz tabora centralnih vlasti poročajo, da je udarec proti Solunu militarično tako dobro pripravljen, da je uspeh centralnima vlastima zagotovljen. In pričakuje tega udarca tudi ententa. V prvi vrsti z namenom, da paralizira vtis teh glasov, pa razširja ententa vesti o svoji ofenzivi v smeri proti Makedoniji in trdi. da ima za to zbranih 250.000 mož. Po dosedanjih izkušnjah, po velikih besedah in malih dejanjih na eni, in smotre-nih dejanjih, genijalno zasnovanih operacijah, krepki inicijativi in edinstvenem vodstvu na drugi strani, menda ni treba innogo razmišljanja o tem, s katere strani glasovom gre več vere.
Pa bilo, kakor bilo: ali v ofenzivi, ali v defenzivi, centralni vlasti ste brez dvoma pripravljeni do podrobnosti za boje te ali one naravi. Vsekakor bodo boji pred Solunom in za Solun zelo hudi, ker bodo — v kolikor more človek gledati v naprej — odločilne važnosti za vso balkansko kampanjo. Saj je solunsko vprašanje prav za prav balkansko vprašanje. Grška se mu ne odreče,
« ^
a ententa
jo ima za hip v svoji oblasti kot strategično bazo, da, še več: kot edino oporo, ki jej je še ostala na Balkanu. Izgubivši Solun, je vse balkansko podjetje zanjo definitivno izgubljeno.
Zasedaj traja še dalje politična in di-plomatična borba v Sofiji in Atenah. Ententa napenja tu in tam še zadnje svoje sile in — mahinacije. Nje agenti so v obeh državah na delu, da bi za vladi nastopile neprilike. Kot viden znak takega rovarenja v Bolgarski je smatrati vest o pripravah za aretacijo več opozicijskih poslancev iz Genadijevljeve grupe. Dočim so štiri poslance aretirili že takoj po izbruhu vojne, pa je prišlo sedaj sporočilo, da zahteva preiskovalni sodnik od sobranja dovoljenje za aretacijo še nadaljnih devet poslancev, ker so osumljeni, da so podkupljeni od Francije.
Istotako so na delu agenti entente v Grški. Razlika — že do sitega poznana vsemu svetu — je le ta, da bolgarska vlada razvija brezobzirno energijo proti vsakomur, ki je v zvezi s tem rovarenjem, dočim na Grškem govorita kralj in vlada o izdajicah na suvereniteti Grške in nje dinastije, da pa — nič ne storita. Glasovi
Strta II.
•EMKKT* fttev. 42.
T Trstu, dne 11. februarja 1916.
o postopanju proti Venizelosu in njegovim somišljenikom, katerih zveze s Francozi in Angleži so očitne, so nekam čudno potihnili.
Tudi vest, da ste radi militaričnega položaja vsled zadnjih dogodkov grška in romunska vlada v sporazumi j en ju z bolgarskimi vojaškimi oblastmi sklenili od-pozvati svoje konzule v Bitolju — tudi to vest je smatrati kot znak bližanja znamenitih dogodkov.
Slednjič naj zabeležimo v tej smeri važno vest iz Aten, da vlada tam živahno gibanje in da so oblasti zaustavile ves potniški promet.
V Italiji traja notranje politično vrvenje neprestano dafle in se kar noče pomiriti vsled trajno neugodnih vesti, ki prihajajo od fronte. Razburjenje večajo še razne fantastične vesti, kakršna je n. pr. ta, da hoče italijanska vlada Sicilijo — zastaviti Angleški. K vsemu temu se pridružuje obupna trgovska konjunktura. A krona vsemu je polom Italije v Albaniji. Ni dvoma več, da se čete italijanskega ekspe-dicijskega zbora umikajo v zadnje zavetišče — v Valono. A nikako čudo ni, ako je italijanska javnost v skrbeh glede usode, ki bi mogla tam zadeti te čete. Tako se ohranjajo govorice o odstopu Salandre in rekonstrukcije kabineta.
Olede tega vprašanja smo mi že povedali svoje mnenje. Pride, ali ni še na pragu. Za to domnevo govori že dejstvo, da Salandra skuša tolažiti javnost in jo pre-mamljati preko skrbi in bojazni. Znano je, da mu je ta poizkus na zadnjem obisku v Turinu slabo uspel. Ne da bi mu bili poslušalci — saj so bili zbrani sami prijatelji — delali neprilike, ali časopisje mu je priredilo kaj neprijetno hreščečo mu-ziko. Ko pa se je povrnil v Rim, je na kolodvoru, kjer so ga pričakovali prijatelji in somišljeniki, zagotavljal, da se je vse lepo in dobro izvršilo, da narod zaupa vladi in da Italija srečno prebije vse težave, ki jih ji bo še nalagala vojna. Pa še en siinpton: Barzilai in d' Annunzio nista več tako gostobesedna!
Ni treba šele praviti, da Rusija tudi v Romunski pritiska z vso silo, da bi se tehtnica nagnila na njeno stran. Razni bukareški listi opozarjajo,- da se znani rusofil Take Jonescu, dan na dan posvetuje z ruskim poslanikom, iz česar sklepajo, da romunska opozicija ponovno pripravlja veliko politično akcijo v prilog Rusije in z nje znanjem in privoljenjem. Tudi govore nekateri listi o velikem vplivu ruskega poslanika na notranjo politiko Romunske. Tu moramo naglasiti, da so te vesti v nasprotju z onimi pred par dnevi, ki so trdile, da hoče opozicija ublažiti svoje vedenje in da v tem zasedanju ne bo delala vladi neprilik z interpelacijami o vnanjem političnem položaju. One prve vesti utegnejo biti tendenci-jozne, ali na tem ni dvomiti, da so zastopniki Rusije in njih romunski prijatelji pridno na delu.
Končno naj zabeležimo še vest o »zasedanju srbske skupščine v Rimu«, ki jo pa podajemo z vso rezervo. Zbralo da se je v hotelu »Continental« kakih šestdeset poslancev in prišlo da je do burnih prizorov, ker je bilo veliko navskrižje v mnenju o reorganizaciji vojske, kakor tudi glede kraja, kjer naj bi se sešla skupščina! Prišlo da je celo do pretepa. Nazadnje pa da so se vendar sporazumeli, da se skupščina zbere v NizzL Glede vedenia Italije da je med poslanci veliko nezadovoljstvo. To poslednje pa že verujemo radi.
Mir s Čraosm.
Poročilo našega generalnega Štaba je javljalo včeraj, da je položaj v Črnigori neizpremenjen in da je razoroževanje končano. Z ozirom na svoječasno poročilo, da se po končanem razoroženju prične mirovna pogajanja — odložitev orožja je bil prvi in glavni predpogoj — bi bilo torej pričakovati sedaj, da se v najkrajšem času prično prava mirovna pogajanja, ki bi jih seveda ne vodili več obojestranski vojaški zastopniki, pač pa predstav i tel ji obeh držav, pooblaščenci obeh viad.
S črnogorske strani je stvar nekoliko zagonetna. Kralj Nikola in prestolonaslednik se nahajata na francoskem in tam se nahaja tudi ministrski predsednik Miju-Škovič. Vse ententno časopisje odločno zatrjuje, da nihče v Črnigori ni pooblaščen, da bi sklepal mir z Avstro-Ogrsko, niti princ Mirko, ki se po glasovih istega časopisja sploh ne nahaja v Črnigori, ki je pa po naših sicer neoficijelnih, a vendar oficijelno nikdar opovrženih vesteh vendarle v deželi, niti sploh kdo drug, češ, ker je Crnagora slej ko prej zvesta in najzvestejša članica entente. Kako se torej razvije stvar, je nerešeno vprašanje
bodočnosti, a vendar bi mogla morda bodoče reševanje tega vprašanja vsa] nekoliko pojasniti naslednja vest, ki prihaja
iz Sofije.
Iz Sofije namreč poročajo, da se je več bolgarskih časnikarjev razgovarjaJo v Podgorici z dvema članoma sedanje črnogorske vlade, Markom Radulovićem in Ristom Popovičem, in da sta moža vkljub vsem nasprotnim vestem izjavila kar najodločneje, da sta brezpogojno upravičena za definitivni sklep miru tudi v nenavzoč-nosti kralja Nikole. Izjavila sta:
»Brezpogojno smo upravičeni, da ali sprejmemo ali odklonimo mirovne pogoje in definitivno sklenemo mir. Člen 16 črnogorske ustave določuje jasno in nedvoumno, da v slučaju, če se nahaja kralj izven dežele, prehaja vladarstvo avtomatično na prestolonaslednika. Ce bi bil tudi prestolonaslednik zaprečen, da bi ne mogel izvrševati vladarskih pravic, prehajajo te pravice na ministrski svet ki rešuje stvari dežele, če mogoče, v smislu od kralja dobljenih navodil, in sicer tako dolgo, dokler se kralj ali prestolonaslednik ne vrneta v deželo. Odtod je jasna naša brezpogojna pravica za sklepanje miru. Ministrski svet tvorimo tri osebe: Marko Radulovič kot začasni ministrski predsednik, pravosodni in naučni minister, Risto Popovič kot minister za notranje in zunanje stvari, ter Vezovič kot vojni minister. Kralj je izrecno izročil nistrskega predsednika Mijuškovića nama ministrske posle Andrije Radovića in mi-ker le-ta tedaj, ko je odpotoval kralj iz dežele, nista bila v deželi. Potemtakem sedaj nista upravičena za izvrševanje vladnih poslov. Marinkovič se more tudi samo smatrati za ministra a latere. Dobili smo navodila od kralja Nikole in rešujemo stvari v smislu teh navodil. V listih ententnih vlasti izhajajoče, drugače se glaseče vesti nam niso mar. S kraljem Nikolo moremo pričeti občevanje le tedaj, če bi imela vlada svoj sedež zopet na Ce-tinju.«
Ce odgovarjajo ta izvajanja resnici, potem je stvar mirovnih pogajanj naše države s Ceno^oro takorekoč rešena. Prcdstavitelji Crnegore so njeni ustavni zastopniki, trije imenovani ministri, ki imajo vso oblast, da morejo pričeti in tudi veljavno končati mirovna pogajanja. Ce je stvar v resnici taka, smemo pričakovati, da morda v kratkem vsaj na majhnem delcu sedanjega vojnega ozemlja zavlada tako splošno zažcljeni mir.
IEJKj?
PODI m
l E K
GREŠNICE.
Roman. — FrsncockJ tpis»! Xavi«r ć« Mocteptn
—	Prosim, govorite, — je dejal Karel.
—	Kakor vam je znano, — je dejal de Coesnon, — sem tudi jaz eden tistih, katerih i.ne se danes čita na gledaliških listih boljših pariških gledališč. Vendar pa v zadnjem časti nisem delal veliko na tem polju, ker mi moji uredniški posli ne pripuščajo, da bi se mnogo bavil z dramatiko. Nimam časa. Vaše delo sem pregleda!, in po mojem mnenju bi bilo dobro, da se stvar tupatam nekoliko predela. Rekel sem že, da je stvar dobra, vendar pa vi kot začetnik ne poznate.... ne zamerite mi, če vam povem resnico v obraz.... vseli onih tehniških pomočkov in drugih fines, ki so neobhodno potrebne za vsako
dramatsko delo, Če je hočete spraviti na kak boljši pariški oder. Vidite, nekoliko pile še manjka vašemu delu in nekaterih drugih malenkostnih izprememb, pa vam garantiram, da se bodo najboljša pariška gledališča trgala zanje. Zato bi vam stavil svojo ponudbo. Ce jo sprejmete, vam jamčim, da bo najdalje v enem mesecu vaša veseloigra ne samo sprejeta, temveč tudi že napovedana za uprizoritev.
—	In kakšna je ta vaša ponudba? — je vprašal Karel.
—	Rekel sem že, da sedaj nimam dovolj časa, da bi se bavil z dramatiko, in zato tudi že dalje časa niso dobila naša gledališča ničesar iz mojega peresa. Toliko časa pa imam vendar, da opilim vaše delo ter popravim in morda dostavim kar je potrebno, da se doseže uspeh. Predlagam vam torej, da prepustite svoje delo v to svrho meni in da je potem ponudiva gledališču des Varietes pod sikup-niin imenom, pri čemer seveda pripuščam
Roko Je da Ceflnjn.
Glavno mesto Crnegore, Cetinje, je pač precej izpremenilo svoje lice, odkar so naše čete zasedle Crnogoro in je zapustil Črnogorski dvor svojo prestolnico, vendar se pa, kakor poročajo očividci, razvija življenje na Cetinju že precej redno, tako, da skoraj ne bi mislil človek, da je bila pred kratkim še dežela torišče hudih bojev.
Na Cetinju županuje sedaj kot začasni župan bivšim posestnikom črnogorskega glavnegg, mesta dobro znani lastnik prvega cetinjskega hotela, ki nosi ponosno ime »Orand Hotel«, Vuko Vuletić. Župan ima z ozirom na nove razmere precej o-pravkov in vrši jih s podporo naših vojaških oblasti kolikor pač najbolje more in zna.
Vojaška oblast je izdala odredbo, da prebivalstvo po peti uri zvečer ne sme več iz svojih stanovanj. Zato je tudi Cetinje zvečer popolnoma mrtvo. Vse drugače pa je podnevi, ko je življenje po mestu zelo živahno. Velika razlika je glede prebivalstva med Cetinjem in Belgradom. Dočim je Belgrad ob prihodu naših čet zapustilo skoraj vse prebivalstvo, je na Cetinju ostalo skoraj vse do zadnjega doma. Odšla sta edino le dvor in vlada ter ž njima poslaniki ententnih vlasti in morda le še kdo, ki je imel slabo vest. Na Cetinju je ostal grški poslanik. Pred njegovo hišo stoji straža in ravno tako tudi pred drugimi poslaništvi in hišami kraljeve rodbine.
V	splošnem je sedaj Cetinje podobno vojaškemu taborišču. Čete, treni, tovorna živina, avtomobili, vse to se pomika v-enomer po glavni cesti. Orožniki in črnogorski redarji, katerim se je pustilo orožje, kakor vsem lokalnim oblastim v vsej deželi, ki so ostale na svojem mestu, patrulj ira jo po mestu. Vse gostilne* kavarne in trgovine so odprte, vendar pa primanjkuje vsega, zlasti pa živil, in za vse. kar se more dobiti, se zahtevajo strahovito visoke cene. Po uličnih vogalih so nalepljeni oklici vrhovnega poveljnika armade, ki je operirala proti Črnigori, in ti o-klici poživljajo prebivalstva naj je mirno in odda orožje. Podedovano orožje se je pustilo vsem, seveda brez municije. V oklicih se pravi dalje, da so prišle avstro - ogrske čete, da pomagajo mirnemu prebivalstvu, ki je veliko trpelo vsled večletne vojne, ki jo je izvajala njegova vlada.
Na Cetinju je vse prebivalstvo, kakor tudi večinoma povsod po deželi, takoj na prvi poziv oddalo orožje m ni bilo na Cetinju, odkar so dospele tjakaj naše čete, nobenega neljubega dogodka. Ko je 13. januarja kraljeva rodbina zapustila mesto, je sklical metropolit Mitrofan prebivalstvo in ga v svojem nagovoru opominjal, naj ostane na Cetinju in miruje, kajti četudi prihaja sovražnik, so vendar to čete mogočnega, modrega in dobrotljivega vladarja, tako da se prebivalstvu, če o-stane mirno, ni treba bati ničesar. Isto popoldne je prispel na Cetinje oddelek naših čet in prihodnji dan so prišli večji deli čet. S prvimi četami je dospel na Cetinje tudi prejšnji avstro-ogrski vojaški ataše, major Hupka, ki ga je poznalo vse prebivalstvo in ga z veseljem pozdravljalo, ker je njegova navzočnost pomirjevala ljudi in jim vzbujala zaupanje.
V	splošnem vlada med prebivalstvom popolna apatija, vendar pa je ljudstvo zadovoljno, da je vojna končana, da se moški vračajo in da se kmalu ublaži strahovita beda, ki je vladala zadnje mesece. Več mesecev ni bilo v deželi soli, kruha pa je bilo le malo, najslabše vrste a še ta
vam prvo mesto. Naslov igre naj bi se torej glasil potem: »Na valovih ljubezni«, veseloigra v treh dejanjih, spisala de Saint Andrć in de Coesnon. Ponujam vam torej prijateljsko zvezo, ki naj bi veljala tudi za nadaljno bodočnost. Talent imate, vse drugo pa pride samo po sebi. O na-daljnih delih se bova posvetovala, napravila načrt, in potem pripade vam izvedba tega načrta. Kolikor bom mogel, bom sodeloval tudi jaz, vsekakor pa bo potem moja stvai\ da se najino skupno delo uprizori. Ce vam je prav tako^ tu moja roka, in najina pogodba je sklenjena. Razume se, da si potem razdeliva dohodke, vsak polovico, ali pa drugače, če se domeniva tako za vsako delo posebej. Kako torej mislite? Ali sprejemate?
Karel je nekoliko časa pomišljal, pogledal nato Maurica, ki mu je prikimal, in dejal potem:
— Sprejemam, seveda s pogojem, da moreva vsak čas razdreti to najino po-
je bil silno drag. Ententa je namreč Crnogoro pustila na cedilu tudi glede živil; zato pa tudi vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje proti četverozavezi in prav posebej še proti Italiji.
O kralju Nikoli in vladi se čujejo različna mnenja. Večji del prebivalstva je očividno zadovoljen s kapitulacijo in čujejo se le poredkoma glasovi, da si bilo treba vojno nadaljevati do zadnjega moža. Je tudi precej ljudi, ki se jeze na kralja, da je zapletel deželo v vojno. Zelo se za-merja kralju, da je zapustil deželo.
Značilno je, da so naši, ko so dospeli na Cetinje^ našli poslopje avstro-ogrskega poslaništva ter stanovanja poslaniškega osobja in vojaškega atašeja majorja Hupke popolnoma nedotaknjena. Vse je bilo tako, kakor je bilo pred izbruhom vojne.
In tako se sedaj življenje na Cetinju razvija vedno bolj v nekdanjo smer, ko ni bilo vojne, in vse le še čaka, da bi se sklenil mir, ki bi zagotovil glavnemu mestu in vsej deželi predvsem od počitek po vojnih mukah in težavah, potem pa tudi vsaj pričetek novega, boljšega življenj.a
Bomite yestl.
Seja odseka deželne aprovizacijske komisije. Pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skene se je vršila včeraj seja aprovizacijskega odseka za Trst in Primorje in sicer v svrho potrebnih odredb za bližnjo bodočnost. Najprej je bilo konstatirano, da je bila dobava krompirja tekom par tednov radi nevarnosti, da zmrzne, otežkočena in da bo treba zato tudi sedaj z došlimi zalogami varčevati. Koruza zopet prihaja in se odsek neprestano trudi, da dobi dovolj novih poŠilja-tev. Kar se tiče špeha in svinjske masti, je bila nabavljena zadostna rezerva, da bo mogoče izhajati tudi v slučaju, da nastopijo kake težkoče. Kave je za dolgo časa dovolj. Prometni zavod za vojno žito namerava za bodočnost odkazati Primorski pšenico mesto moke. Aprovizacijski odsek je že ukrenil potrebne odredbe glede ustanovitve mlina za pšenico po 10 vagonov na dan in sicer pri tukajšnji čistilnici riža. Z vprašanjem mleka se je aprovizacijski odsek pečal ponovno, a je moral žalibog vedno priti do zaključka, da je sedaj nenavadno težavno na zadovoljiv način organizirati dobavo mleka, ker je bilo tozadevno v mirnih časih marsikaj zamujeno. Vsekakor ostane dobava mleka važen problem našega bodočega mirovnega dela. Glede dobavljanja mesa se je aprovizacijski odsek obrnil na občino s prošnjo, da naj tudi v bodoče na tem polju nadaljuje z dosedanjimi prizadevanji, ker razpolaga občina z zato potrebnim aparatom in potrebnimi funkcionarji. Odsek bo zamogel že v kratkem predložiti finančni zaključek poslovanja do 31. decembra 1915, ki bo sporočen javnosti. S previdnim m varčnim upravljanjem milijonske vrednosti predstavlja-jočih množin blaga se je aprovizacijskemu odseku posrečilo doseči gotove rezerve. Te rezerve pa obstojajo izključno v blagu in radi tega ni mogoče govoriti o prebitkih, dokler ne bo izvršena popolna likvidacija, ker nastanejo iz nakopičenih zalog blaga tudi večje postavke v izgubi. Namestnik ie pri tej priliki s prisrčnimi besedami čestital predsedniku odseka, dvor. svet. vit Scarpi, tudi k njegovemu imenovanju, opozarjajoč na to, da zamore smatrati to kot Najvišje priznanje uspešnega delovanja na poiju aprovizacije. Zahvalil se je vsakemu posameznemu članu odseka za uspešno sodelovanje pri važnem problemu aprovizacije, katerega srečna rešitev je ena glavnih nalog sedanjega težkega časa.
Še nekaj za našo socijalno demokracijo. O ustanovitvi nove narodne stranke na Češkem piše g avno glasilo češke socijalne dem. »Pravo Lidu«, da s tem nastopita veliko poenostavnenje in lahka in naravna orijentacija v čeških političnih razmerah. Odslej se more govoriti, da obstoje v politični konstelaciji češkega naroda trije glavni in temeljni tabori: poleg nove narodne stranke socijalnodemokratična in agrarna. Razun teh fundamentalnih strank obstajata še katoliško - narodna stranka in veleposestvo, kateri stranki bi se mogli brez velikih težav združiti v eno. Potem nadaljuje: »Znamenito je, da se bo nova narodna stranka sedaj pogajala v svrho združenja s sorodnimi mo-ravskimi in šlezkimi strankami, torej za ustvaritev enotne organizacije v vseh čeških deželah — za stvar, ki je, kakor znano, v naši socijalnodemokratični stranki izvedena že od začetka nje obstanka pred 40. leti.« »Pravo Lidu« izjavlja končno, da hoče brez predsodkov izreči svoje načelno stališče napram novi stranki
čim nastopi s svojim programom pred češko javnostjo.
V prvi vrsti to naglašanje smo hoteli naglašati tu. Ob vsej zvestobi do svojega principijelnega stališča ostaja češka so-cijalna demokracija napram drugim strankam mirna, stvarna brez vsake zbodlji-vosti in ujedljivosti. Se več: iz vsega tenorja teh pripomb čutiš zadovoljstvo na konsolidiran ju politične organizacije naroda. In ta mirnost, stvarnost in obzirnost do koristi skupnega naroda donaša češki socijalni demokraciji lepega sadu: spoštovana je, uvaževana -in druge stranke naroda iščejo rade stike žnjo. Po takem pametnem, modrem in treznem nastopanju je postala češka socijalna demokracija znamenit in cenjen faktor v javnem življenju v čeških deželah.
Nov kazenski branitelj. Odvetniški kandidat dr. Mirko Vratović je, položivši odvetniški izpit, vpisan pri deželnem sodišču v Trstu kot kazenski branitelj s sedežem v Puli.
Da bi le bilo — res! V madjarskem tedniku »Igazmondo« piše ogrski ministrski predsednik grof Tisza pod naslovom »Častna dolžnost naroda«: Letina 1. 1914. je bila najslabša. L. 1915. je bilo sicer res več pšenice, ali slabo vreme je škodilo pšenici in koruzi. Vendar smo vzdržali, a Avstrijcem smo dali pšenice in koruze, kolikor so jo brezpogojno potrebovali. Letos pa položaj niti od daleč ni tako težak kakor minolega leta«. Tisza napoveduje tudi, da bodo vladni organi z vso strogostjo zasledovali vse skrite zaloge žita. Ker torej položaj ni več tako težak, smemo menda pričakovati, da nam bo Ogrska res dajala toliko, kolikor potrebujemo. Saj dajamo tudi mi njej neizmerno — v nje obrambo.
O procesu proti nekaterim magistrat-nim asesorjem je prinesel »Slov. Narod« vest, da so bili radi veleizdaje in pospeševanja dezertacije obsojeni na več let težke ječe. Kakor doznajemo, se je sicer vršila razprava proti nekaterim izmed dotičnikov, ki pa je bila prenešena, tako, da ni še prišlo do razprave proti nobenemu obtožencev ali obdolžencev.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi ne-dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca septembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 24.700 do štev. 26.400.
MALI OGLASI.
Zlatarnica
MICItKLE KO RS A, Trat, Oorso St. 37. Kupoje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in brLJjante po najvišjih cenah.	68
Sosillna Soberđd, rCtt^
domača jedi a. Najboljša vina. Pivo i. vrtite. Nl/.ke cene. — Postrežba to čija.	07
fflSrlffl kapnjem po najvišjih cem»h. Stebel, Via IUHIjK Torrente 36.	«6
Kupuje vole in Krave!
rejene vole in krave po prim^ruih cenah. Zadnik Tomaž, mesar, Trst, trg sv. lvaua (za Sv. Antj (63
na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, tukancc, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, ray,ni g-nmbi, denarniee, mazilo /a Čevlje, električno svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdeće^a krilu, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie h'ače, cgledaln. ns'nike, razne glavnike, zaponke ».Patent KnojdV. in drago prodaja JAKOB LEVI, nlica S. Nicolo
štev. 19.
62
fflflfl mebliruna z dvema posteljama, na zelju jUlJU tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 0, mezaniu.	300
Rnmfffn Be no^aT'ce> moške in žensko obleke DUrVUjU brez raz i>are po zmernih cenah. Dela sn izvršujejo tek m 3 oni. Barv srnica ulica Šalicu 6 (Piazza Barriera vcccliia)	40
srebro, briljaute kupuje in prodaja nova zlataraieu in nrarnica Mihael Zitriu, C-orso 47.	20
Zlato,
Anton Jerkič posluje >opet v svojem RilUgrUi ateljeju v Trstu. Via .lells Po^te it ev V«	24 6G
♦__ _ _ ♦
| Umetni zobje |
| z fn Drer feljnsfl, zlate Krone In oHroUHl f
VILJEM TUSCHER f
konces. zobotehnlk	t
l TRST, ul. Coserma st. 13, SI. n.:
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, t ♦ ♦
M OII
godbo in delati potem samostojno, če bi ravno razmere nanesle tako.
—	Dobro, — je odvrnil de Coesnon, — tudi moje načelo je, da naj si človek ustvarja svojo samostojnost sam po svoji volji. Kedar bi kdo naju hotel izstopiti iz zveze, mu je izstop vedno prost. Seveda pa za vsa dotlej pod skupnim imenom izdana dela veljajo tudi še nadalje isti pogoji, kakor prej.
—	Velja torej tako, — je dejal Karel in, ponudil roko de Coesnonu, ki mu je segel vanjo.
—	Da pa bo stvar tem natančnejša, — je pripomnil nato de Coesnon, — napra-j viva pismeno pogodbo. Prepričan sem bil, i da sprejmete mojo ponudbo; zato sem tudi že pripravil dva izvoda pogodbe in dostavim naj le še vaš dodatek. Dovolite!
De Coesnon je stopil k pisalni mizi, vzel iz predala dva lista in na vsakega dostavil še nekaj besed k besedilu, ki jej bilo že napisano.
Trst, ulica PORterassa ste«. 5
Bogata zaloga dišav, krtač, predmetov za toiietfo In za umetnosti.
Dr. H0P,¥ATH
TRST« Via CarŠJitia 39 Specijalist za KOŽNB In SPOLM6 BOUZNl
UBkCST in NfiRVOZMOSI i ^ mm BOLEZNI v NOMH In SKUPIH. Sprejema od 10 • I pop. in 4- 1 «««<• > ob nedelja«« od 10- 1.