Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 69.
JOLIET, ILLINOIS, 27. JULIJA 1915
LETNIK XXIT,
Do 2,000 oseb v Chicago na parnih "Eastland" utonilo.
Uslužbenci "Western Electric"-družbe, namenjeni na letni Piknik v Michigan City, Ind., storili smrt v Chicago Riveru, ko se je prenapolnjeni parnik prevrnil.
testna, državna in zavezna preiskava, a	Nemarnost kriva.
caJoiCae°' IU" 24' juI' ~ MeSt° Chi"
Je da"es zadela strašna nesreča.
«rski parnik -Eastland", prenapol-
do Vj 1Z'etn'k'> ki jih je bilo na krovu
p. ' > se je prevrnil v Chicago ■Cru
ob 7 ' na->st čevljev od ladjenice,
Naj"" 40 minut danes dopoludne. 2«odovin°2neiŠa tra^edi-ia v chicaški kušena ,J.e osuPniia celo najbolj izje ceniteP jska oblastva> tako da se ko Uro e1, ?onesrečencev menjala vsa-
n° rast]'" Je n^ovo število nepresta-^btožb^ Stra®n' nesreči še ni dognan.
Prenannl podane' da je bila ladja zotniki Jena in da so bili vladni nad"
gledal "emarni v svojih dolžnostih, ni nr. i n.a.to' da se brodarstveni zako-
p krs;jo.
nejšo'0^ ^ast'anda" smatrajo za groz-
'eatra	nego požar Iroquois-
v Chi-- *■	....
ške
01t«Ea J?Cagu ali
zgorenje izletni-New Yor\-nika "General Slocum" v ome ' J- Strahovitejša je bila ne-3 in ?J?ni nesreči, ker je prišla tako tako hitro.
Ko
t'ho ln
odrini]ern treno{ku je ogromni parnik sko je2 reko> da splava v Michigan-vsi v r°; Moški, ženske in otroci, Poj0l; h,031 Pražnj' opravi smejoč se, S° Večin Pozdravljajoč v slovo. Bili tric._driTma uslužbenci Western Elec-Piknik y « »a svoji vožnji na letni
V na , ^Ilchigan City, Indiana. land" dnjem trenotku se je "East-Vov So evrni1- Veseli vzkliki izletni-KaPitann ;ekomaj utihnili, gjj^* Peterson in ladijski usluž-
benci so bili kmalu potem aretirani, in ravno tako lastniki ladje.
Do 2,000 ponesrečencev.
Chicago, 111., 24. jul. — Pri današnjem potopu jezerskega parnika "Eastland" je storilo smrt nad 1,800 oseb, kakor je precenil število danes popo-ludne dr. Joseph Springer, mrliški o-glednik, ki je imel v oskrbi del reševalnega dela. "Po mojih izvedbah je bilo 2,300 oseb na krovu, ko se je parnik 'Eastland' prevrnil na stran," je rekel.
Strašni prizori.
Chicago, 111., 25. jul. — "Ali je kaka žalost kakor moja žalost?" Tako sme danes mesto Chicago pač po pravici turobno vzklikniti. Kar bi imelo do-nesti veselje, počitek in nekaj radostnih ur, vožnja po jezeru, ki so se je hoteli udeležiti predvsem uslužbenci družbe "Western Electric" in njihovi prijatelji, je izpremenila grozna usoda v žalost, čez vse mere veliko. Smeh je utihnil in solze teko, vse veliko pre-bivavstvo chicaško je potrto. Nemi so stali tisočerniki in gledali na malo mesto v reki, ki je postalo grob stoter-nikom. Kakor siv pokrov krste leži ladijski trup nad plenom neusmiljene smrti in na njem se premikajo reševalci, ki prinašajo iz temnega žrela zlomljene človeške cvetke na dan. Tudi nebo je žalno odeto in solnce se skriva ves dan. In okrog brega, po cestah ob reki, na mostovih, hišnih strehah in v oknih so stali ljudje in začeli šteti trupla, ki so jih prinašali na po-
vršje — matere in očete, dekleta in mladeniče in otroke.
Iščejo svojce.
Kdor je smel v poslovne prostore tvrdke Reid, Murdock & Co. ob mostu Clark streeta in je pogledal na dolge vrste pokritih trupel, tistemu se je moralo krčiti srce.
Vsakega posamnega nesrečnika so poskušali oživiti. In med vrstami so hodili iskajoč ljube svojce sorodniki ter pogledovali v mrtve obraze in na listke, viseče v rokah mrtvecev.
Kaj pripoveduje rešenec.
G. Otto Edelmann, 4057 W. 21 Place, se je nahajal med izletniki. Pripovedoval je: "Nahajal sem se na parniku. Ker je bila pod krovom velika gneča, sem šel na zgornji krov, kjer sem stal poleg kapitana. Slišal sem, kako je ladijskim uslužbencem na krovu nekaj poveljeval, a videti je bilo, kakor da povelj niso umeli. Naenkrat sem za-čul, kako je rekel: "It is all gone!" V istem trenotku se je ladja prevrnila na stran. Meni in .kapitanu se je posrečilo, priti na varno. Prizori, ki so se odigravali, so bili nepopisni. Po moji cenitvi se je nahajalo najmanj 600 ljudi v spodnjem delu ladje, in ti so gotovo vsi storili smrt."
Preiskava.
"Kaznujte krivce!" je vzklik mestnih, državnih in zaveznih oblastev, ki so začele preiskave. Že v soboto so pričeli zasliševati priče očividce. Velika porota bo na temelju nabranih dokazov v kratkem podala obtožbe proti raznim uradnikom družbinim. Državni pravdnik Hoyne vodi preiskavo o-sebno. Tudi zavezno oblastvo se že podrobno bavi s slučajem. Trgovinski department v Washingtonu vodi posebno preiskavo. Mestni odbor bo imel jutri posebno sejo, da ukrene vse potrebno za preiskavo od strani mesta in glede pogreba. Župan Thompson se že nahaja na povratu z letovišča v Californiji in dospe v Chicago kar najhitreje.
Nemci in Avstrijci zajemajo Varšavo od dveh strani.
0r*Čili reko Narew na severu in se bližajo reki Bug n* Jugu. Rusi se bojujejo ljuto in umikajo samo po najhujših odporih.
lJat*i poročajo uspehe na Goriškem, ali stvar je zelo dvomna.
' Videm T	-
Gorici i ' lia' 22- M - Bitka pri Ve'ikii, kraski planoti se razvija Od r raznierah.
"Jani p 6 m tormina napadajo li so „a °dgoro in Sabotinske gore, Sejo GoeSnem bregu Soče in obv,a-n°v obdr-nC0' dočim število Italija-, j?	-presta-
ri'Pot Proti č napadom in si izsilju-Gori. Te gore tvo-
L. (trdni,, Jc utrJfen s peterimi v tr«Ini tlVlcami>, v ko jih so dale-£>ina, d?.0V1' ki "gajo prav do
okn?	ki !nlajo drsalne
Sr Vkoli ' e:
s !"' dobiti h .1taI'jan»kim četam po-Pred X 2ak°Pa tukaj, pa Av-2	zadelajo ostanek
Nta. 2'dom brzo sušečega se ce-
dno8t, Rim poroča|
■fifr ;222Dju1'
itaiSt-rijsK"
:all3anskB	----—
»,„: _ . J?ejc in zbranih ob že-rs' v soseščini Ljub-
ierskVeinila,I,r°8laSe»a v Lipnici, ^ "aP avi?ndPOSlane s° Wle čete
ten,	20pet red-
5e "Pomo gibanje razširja
flOn" 12 Duno- ^'cenzurirana brzo-^■aVstrijskihJa ?ravi- da je bilo 15,-V°J.ak«v brž odposlanih
na Ogrskem pod vodstvom tajne družbe mladih Ogrov, ki javno zagovarjajo neodvisnost za Ogrsko na shodih proti vojni.
Geneva bolje (1) poučena.
Geneva, 22. jul. (Čez Pariz.) — "Tribuni" brzojavljajo iz Beljaka:
"Izza dne 13. julija znašajo avstrijske izgube na liniji ob Soči 8,000 mož, med njimi 1,100 ujetnikov. Na cador-ski fronti so Italijani ujeli 1,800 in v kranjskih (?) planinah 2,300 mož.
"Avstrijska fronta ob Soči je bila predrta na treh raznih točkah, — pri Tolminu, Sv. Luciji in Št. Mavru.
"V Val Sugani Italijani neprestano napredujejo.
"S svojimi letavci so Italijani odkrili več avstrijskih baterij v bližini Rovereda in jih razdejali.
"Živežna preskrba v Gorici je zelo težko vprašanje, ker italijansko topništvo obvladuje severne mestne meje. Poprej so prihajali četveri vlaki v Gorico, sedaj le še eden, — in ta se upa samo ponoči na kolodvor.
"Italijani utrjujejo na kraški planoti osvojene postojanke."
Italija proti Turčiji.
Rim, 23. jul. — Diplomatski odno-šaji med Italijo in Turčijo postajajo vedno napetejši, posebno ker so turška oblastva Italijanom na Turškem
prepovedala odhod iz dežele. Tu mislijo, da donese bližnja bodočnost vojno napoved od strani Italije.
Govorica, da se je turško-nemška ekspedicija izkrcala na italijanskem ozemlju v Tripolisu, je silno razburila italijansko časopisje. Italija se vojskuje z Avstrijo, a doslej ne z Nemčijo, niti s Turčijo.
Italijansko uradno naznanilo.
Italijansko pomorsko ministrstvo je danes izdalo sledeče naznanilo:
"Davi zarana so neka sovražna po-zvedovalna ladja in štirje torpedni ru-šivci bonibardovali Ortono ob Jadranskem morju in nekatere dele železnice na brežini od Ortone do Pedasa in otoka Tremiti. Dve osebi sta bili u-smrčeni. Napravljena škoda je bila neznatna.
"V sredo zvečer je ena naših vodljivih zrakoplovnic spuščala bombe na železnico Sempolaj-Nabrežina. Vse so .razpoknile z izvrstnimi učinki. Ta zračni napad je bil ponovljen snoči na železnico pri Nabrežini z dobrimi u-spehi. Vsakikrat se je zrakoplovnica vrnila nepoškodovana vkljub silnemu streljanju."
Gorica zavzeta?
Rim, 24. jul. — Po brzojavki genev-ski "Tribuni" iz Milana je več tja dospelih oseb poročalo, da so italijanske čete zavzele Gorico. (?)
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 25. jul. (čez London.) — Generalni štab je danes naznanil:
"V goriškem predelu se je sovražifik včeraj omejeval na topniške boje. Po-nočni napadi na naše postojanke ob robu doberdobske planote so bili zopet odbiti s težkimi izgubami za Italijane.
Z ruskega bojišča.
Dunaj, 22. jul. (Čez London.) — Uradno je bilo danes naznanjeno:
"Ruska fronta zapadno od Visle je bila danes zopet prizorišče velikih u-spehov za zaveznika. Sovražna glavna postojanka, ki je zgrajena liki trdnjava zapadno in južno od Ivangoroda na liniji; Kozienice in Janowieca, je bila pred»ta po Nemcih na obeh straneh ceste, držeče iz Radoma v Nowo Alek-sandrijo. Rusi so se umaknili v Ivan-gorod £j» na desni breg Visle. Njihovo u.r.-Sanje čez most pred Nowo A-leksandjijo je bilo pod streljanjem nemškega topništva.
"AvsV'0-Ogri prodirajo iz zapadne in NenCJri' iz južne smeri proti Ivan-gorodin.
"St'-vrine kraje zapadno od Visle so Rusi na; begu požgali.
Bitka pri Lublinu. „
"Vzhodno od Visle se boji nadaljujejo z nezmanjšano silnostjo. Sovražnik se upira trdovratno. Jugozapad-no od f.ublina so deli armade nadvoj-vodoveif po trdovratnem boju izgnali Ruse iz več postojank.
"Sovražnikove izgube so bile zelo težke. Vojni plen armade nadvojvo-dove se je pomnožil na 8,000 ujetnikov, 15 strojnih pušk in štiri vozove za strelivo. •
"Dalje vzhodno ob Bugu so avstro-nemške: čete predrle sovražne linije na več točkah. Ob Bugu v Galiciji so ogrsk' ^olki naskočili rusko opirališče pri Do'irodworu, severno od Kamjon-ke Stru;nilovve."
4,200 ujetnikov v Kurlandiji.
Berlin, 22. jul. (Čez London.) — Veliki glavni stan je danes naznanil o dogodkih na vzhodnem bojišču sledeče :
"Severovzhodno od Szawel so naše čete v koncentričnem in zmagovitem prodiranju ujele 4,150 mož ter zaplenile pei strojnih pušk in velike množine prtljage. Ob dolenji Dubisi smo prodrli i do predela Grynkiszki-Gudzie-ny, kjtr smo .naskočili več sovražnih postojank. Ob celi fronti od Rakiew— skega jezera do Njemena se Rusi umikajo.
"Juž;- . od ceste Mariampol-Kovno smo prodrli dalje. Tudi vzhodno smo' pridobili na terenu. Ujeli smo štiri častnike in 1,210 mož ter zaplenili štiri strojne puške.
"Ob Narewu je sovražnik opustil svoje brezuspešne protinapade.
Odbiti proti Varšavi.
"Južno od Visle so bili Rusi ob liniji Blonie-Naderzyn-Gora Kalwarya odbiti proti Varšavi.
"Včeraj je armada Woyrscheva z drznimi napadi izpodnesla zadnje poskuse sovražnikove, zaustaviti umikanje poraženih čet pred Ivangorodom. Opoldne so naši hrabri šlezijski domobranci naskočili veliko postojanko ob mostnem braniku pri Lagovvu in Lugawiwoli. V ozkLzvezi s tem uspehom se je posrečilo s pomočjo avstro-ogrskih čet, odbiti sovražnika ob celi fronti v trdnjavo, ki je zdaj skoraj obkoljena.
"Severozapadno od Ivangoroda se bojujejo Avstrijci še na zapadnem bregu Visle,
"Včeraj smo ujeli nad 3,000 mož in zaplenili enajst strojnih pušk.
Med Vislo in Bugom.
"Med Vislo in Bugom se nadaljuje bitka pod vodstvom maršala von Mac-kensena. Jugozapadno od Lublina sta nemška zaveznika prodrla zopet dalje. Med Sienniko in Wolo, južno od Re-sawic, so bile v široki fronti vse sovražnikove postojanke vzete z naskokom."
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 22. jul. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano iz vojnega glavnega stana nocoj:
"Okrog Szawel se sovražnik zbira ob linijah zapadno od ceste Mitava-Szavvli. Onostran Njemena je bilo obupno bojevanje včeraj ob reki Jesja, jugozapadno od Kovna. Na fronti ob Narewu, blizu mostnega branika ro-sanskega, so bili ljuti spopadi.
"Na levi od Visle so naše čete zavzele fronto Blonie-Nadarzyn in zunanje utrdbe Ivangoroda.
"Bitka med Vislo in Bugom je bila včeraj zopet obupno ljuta v smeri vasi Bajice, Travniki, Vojslavice in Grube-čov, ki so menjale posestnike zopet in zopet. Ob Bugu je bilo srdito bojevanje od KryJowa do Dobrodwora. Na raztegnjeni fronti nad Sokolom smo desni breg Buga očistili sovražnika ter ujeli okoli 1,500 mož v vasi Po-turjice.
Poveljnik poziva armado.
Veliki knez Nikolaj, vrhovni poveljnik, poziva v dnevnem povelju čete k izvršitvi novih junaških činov v pridobitev zmagoslavnega konca sedaj besneče velike bitke. Povelje se glasi:
"Po želji carja in svetega sinoda vsa
Končno svarilo Nemčiji glede podmorskih čolnov.
Zadnja ameriška nota vsebuje grožnjo, ki jo bodo morali vpošte-vati v Berlinu.
WILSON ZA PROSTA MORJA.
Bodoče napade na morju bode smatral za "s premislekom neprijateljske".
Washington, D. C., 23. jul. — Predsednika Wilsona nota, namenjena kot končno svarilo Nemčiji, varovati življenja Američanov v svojem subma-rinskem vojskovanju proti trgovinskim ladjam, je bila objavljena po državnem uradu nocoj.
Tenko zakrito grožnjo ostrega nastopa po Združenih Državah v slučaju usmrčenja Američanov na krovu ne-oborožene, ne upirajoče se trgovinske ladje bodisi vojskujoče se ali nevtralne dežele vsebuje zaključni stavek ameriške note:
"Prijateljstvo samo jih (Združene Države) priganja, povedati cesarski vladi, da se ponovitev tem pravicam nasprotnih činov po poveljnikih nemških vojnih ladij mora smatrati po vladi Združenih Držav, če bodo prizadeti ameriški državljani, za s premislekom neprijateljsko."
Drugi poudarjeni izrazi. •
Nič manj poudarjeni niso sledeči izrazi:
"Nezakoniti in nečloveški čini, najsi
jih kdo smatra za še tako opravičljive proti sovražniku, o katerem misli, da je delal nasproti zakonu in človečan-stvu, se brez dvoma ne dajo zagovarjati, če jemljejo nevtralcem njih pri-poznane pravice, zlasti če kršijo pravico do življenja samega.
"Če kaka vojskujoča se dežela ne more udariti sovražnika, ne da bi o-škodovala življenja nevtralcev in njihovo lastnino, imajo človečanstvo in pravičnost in primeren ozir na dostojnost nevtralnih dežel zahtevati, da se taka praksa opusti. Če se nadaljuje, bi v takih okoliščinah tvorila neodpu-sten prekršek proti suverenstvu ali neodvisnemu vladarstvu prizadete nevtralne dežele."
Bodočnost dvomna.
Ali Nemčija izpremeni svojo subma-rinsko politiko tako, da se izogne temu zagroženemu prelomu prijaznih odnošajev z Združenimi Državami, bomo videli. Grof Bernstorff, nemški poslanik, je poln zaupanja, da bodoče vojskovanje s podmorskimi čolni ne bo dalo Ameriki pravičnega vzroka za pritožbo.
Kaj bi zavezna vlada storila v .slučaju, da Nemčija izvrši dejanje sma-trano za "s premislekom neprijateljsko", ni bilo določeno. Predsednik bi, kakor splošno mislijo tukaj, ali pretrgal diplomatske odnošaje z Berlinom, ali sklical kongres, da izrazi voljo naroda v krizi.
Rusija moli za zmago ruskega orožja. Jaz trdno verjamem, da se vkupne molitve carja in njegovega ljudstva izpolnijo.
"Vsa Rusija se je zedinila v svojih prizadevah, zalagati armado z vsem potrebnim za zmagovito vojskovanje proti sovražnikui Vi možje junaške armade in mornarice, ki ste bili meni zaupam, ne pozabite, da vas car in vsa Rusija poffpTra s svojimi m^litvdmi in svojimi deli.
"Prešinjeni s to mislijo in močni v našem pogumu, pokažimo jim svojo hvaležnost s svežimi čini. Bog in njegova mogočna pomoč so z nami, in v sebi nosimo tisto vero, ki je pričakovanje zmage."
Poveljnik Nikolaj v Moskvi.
Moskva, 22. jul. (Čez London.) — Veliki knez Nikolaj, ruski vrhovni poveljnik, je danes tukaj sprejel poslanstvo mestnih upravnih oblastev in se navdušeno izrekel o duhu, ki prešinja
njegove čete. Vsak mož, je rekel, je gotov končne in neizogibne zmage.
Barbarski izstrelki.
Komisija, ki je bila imenovana, da preišče "nečloveške načine nemškega vojskovanja", je danes podala poročilo. Nemci uporabljajo, kakor je razvidno iz tega poročila, izstrelke, ki so napolnjeni z železnimi irebl^i. in neko strašno kislino.	5®«.-
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 23. jul. (Čez London.) — Generalni štab je danes naznanil:
"Boji na južnem Poljskem, v Volhi-niji in ob gorenjem Bugu se nadaljujejo. Sovražnik je pritegnil močna krdela iz Kamienke Strumilowe in Kry-styna ter jih poslal proti predmostnim postojankam, ki smo jih zasedli na vzhodnem bregu Buga.
"Ponekod se je sovražniku posrečilo,
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Photos by American Press Association.
ANGLEŠKI SUPER-DREADNOUG'IT "QUEEN ELIZABETH" IN ANGLEŠKI MORNARJI.
Zavezniki imajo večje topove nego Turki ob Dardanelah in zato prodirajo, dasi počasi. Zavezniško brodovje šteje baje štirideset vojnih ladij, od katerih je največja tu naslikani angleški super-dreadnought "Queen Elizabeth". Ta ima 15 palcev debele topove in zadene cilj na dvajset milj daleč. Največji topovi v turških trdnjavicah so debeli 12 palcev. Spodaj so naslikani angleški mornarji, pripravljeni s francoskimi mornarji za boj z Esada paše azijskimi Turki.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Sloyenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 26. jul. — Žalostno vest iz Clevelanda, O., je prejel danes zjutraj Rev. John Plevnik, namreč vest, da je tamkaj snoči (v nedeljo zvečer) zaspal v Gospodu Rev. Josip Lavrič, župnik slovenske fare sv. Lovrenca v clevelandskem predmestju Newburgh. C. gospod je umrl za pljučnico, v 46. letu starosti. Pogreb bode v sredo dopoludne.
Pokojni Rev. Josip Lavrič je bil rojen v Blagovici na Kranjskem. Ko je bil posvečen v mašnika, je kaplanoval v Žireh. V Ameriko, in sicer naravnost v Joliet, je prišel dne 6. decembra 1905, tistega leta, ko je Rev. Ant. So-jar odšel odtod v Chicago župnikovat v tamošnji slovenski fari sv. Štefana, ali istega leta, kot je bila dograjena naša nova cerkev sv. Jožefa. Tukaj je Rev. Jos. Lavrič ostal pet mesecev, do majnika 1906, nakar je odšel v Indianapolis, Ind., kjer mu je pokojni Rev. John Kranjec preskrbel službo v tamošnji slovenski župniji. Tam je župnikoval, dokler ni bilo po odhodu Rev. Kržeta izpraznjeno mesto v župniji sv. Lovrenca v Clevelandu, katero je potem prevzel Rev. Jos. Lavrič, ki je zdaj tako nepričakovano in brzo podlegel pljučnici v najlepši moški starosti.
Pokojnik je bil prijazen gospod in zato med svojimi župljani zelo priljubljen, in to posebno še, ker je bil z dušo in telom navdušen Slovenec in Slovan. O njegovi bolezni, smrti in pogrebu prinesemo daljši dopis, ko ga dobimo.
—	Mrs. Ana Flajnik, dobroznana babica iz Pittsburgha, ki je dolgo let prej bivala v tem mestu, se je zadnji teden mudila v Jolietu na obisku svojih mnogih znancev in prijateljev.
—	Na obisku svojih sorodnikov in prijateljic se te dni mudi v Jolietu gdčna. Annie Žlindra iz Clevelanda, O., izvrstna pevka in baje ena najbolj ših mlajših diletantinj slovenskega o-dra v Clevelandu.
t— G. Math R. Papich iz Peorije, 111., se je danes mudil v Jolietu na svojem povratu iz Chicaga, kjer si je včeraj ogledal kraj sobotne nesreče, ki je zahtevala do 2,000 človeških žrtev. Videl ni dosti, ker ni mogel blizu radi preogromne množice Chicaža-nov, ki so se ves dan gnetli tam okrog, iskaje ljubih svojcev. Izvedel pa je, da je bilo na "Eastlandu" tudi kakih pet Slovencev, ki pa so se na srečo rešili; če vsi, pa še ni znano. — V Peo-riji je z delom po navadid, pravi g. Papich; nedeljske "suše" pa nimajo.
La Salle, 111., 23. jul. — Ker so vse oči obrnjene na evropejsko vojno, imajo tudi časopisi dovolj opravila z vojno; ali vsi upamo, da je Bog z nami in na strani orožja Avstrije. Dolžnost pa nam je, da zremo po naši novi domovini, ki smo pod zastavo Amerike, ki nam veleva: ne ubijaj — pa pustimo vojno v miru, naj se sami.
Pa se ozrimo nekoliko po tukajšnjih razmerah, ki so nam gotovo ljubše, ko pa vojna.
Čujte, čitatelji Am. SI.! Dne 5. julija t. 1. je v tem mestu društvo sv. Marka št. 460 N. H. Z. razvilo svojo novo društveno zastavo, ki je društvo lahko ponsno nanjo in stane $200. Izdelana je bila po slovenski tvrdki Kerže v Chicagi. Delo je umetno in prekaša vse zastave v tem mestu in okolici.
Omenjeni dan so se že pričele priprave v zgodnjem jutru za razvitje zastave, in ob eni uri popoldan so bila že vsa slovenska društva, vsako v svoji dvorani, pripravljena za odhod, ter se takoj prične slavnostni sprevod. Na čelu je svirala cela mestna godba, n za njo je šlo slavno društvo sv. Martina K. S. K. J., in med društvi štirje jezdeci, da so urno uredovali svojo častno armado, kakršne dosedaj še ni videlo mesto La Salle. Med potom pa se nam pridruži velik samodrč, ki se v njega usedeta botra, naš slovenski trgovec z oblekami Math Povše in doktor Orr, mestni župan. In potem se prične sprevod pomikati po glavnih mestnih ulicah do slovenske cerkve. Ko smo dospeli tja ob 2. uri, se vsa društva lepo zvrstijo skozi cerkvene duri, vsako na čelu s svojo zastavo, tako da je imela nova zastava društva sv. Marka lepo število svojih sestric zastav. Nato je bila zastava v cerkvi slovesno razvita in blagoslovljena po našem častitem g. župniku, ki nam je tudi v lepih besedah priporočal slogo in ljubezen med društvi in člani.
Po končani cerkveni slovesnosti so vsi člani korakali vsak s svojim društvom na veselico, na pripravljen prostor v gostilni Math Kumpa. In veselica se je pričela prav živahno in udeležba je bila tako obilna, da je ta veselica bila ena največjih, kar jih pomni slovenska naselbina v tem mestu, in ostane nepozabna vsem udeležencem. Vsem onim, ki so nam kaj pripomogli, da je bila slavnost tako ogromno obiskana, lepa hvala! Vsa čast pa našemu junaškemu predsedniku društva sv. Marka, Martinu Gau-be, ki je svojo nalogo tako mojstrsko pričel in končal.
Pa tudi nismo brez druzih novic. Naš slovenski trgovec z oblekami g. Math. Povše je razglasil razprodajo oblek poletnega časa. In v svojem razglasu "godrnja" nad slabimi razmerami, da mu je ogromna poletna zaloga zaostala ter je sklenil, da bo raz-prodajal, da bo le kaj drobiža, in s tem naredil prostor zimskemu blagu. In sem sam videl. Ako kdo zdaj od njega kupi, gotovo prihrani denar, ker so cene oblekam približno na pol znižane.
Zdaj pa še nekaj. Prosim, pozor, Slovenci v LaSalle in okolici! Amerikanski Slovenec je tukaj si ustanovil svojo podružnico, pod imenom Anton Mežnarič, na 1. str. št. 1101. On je pooblaščen prejemati in odpošiljati denar v stari kraj, ki mu jamči ves denarni promet Družba Amerikanski Slovenec v Jolietu, 111. Ker je vsa stvar v prometu zagotovljena, ga toplo priporočam rojakom. Njegov urad je odprt vsaki dan, od ranega jutra in v pozno noč. Nasvete daje brezplačno vsakemu vsaki čas. Torej najlepša priložnost v pošiljanju denarja v stari kraj. Sprejema tudi naročnino za list Ara. Slov., pa saj ga že tako vsak pozna kot poštenjaka v vseh zadevah. Pozdrav čitateljem Am. Slov.!
Jakob Juvančič, zastopnik A. S.
IZ VOJNEGA DNEVNIKA RAČUNSKEGA PODČASTNIKA 17. PEŠPOLKA.
Vojna bol
Že je teklo 16. leto moje vojaške službe, ko je prišlo 26. julija 1914 povelje za mobilizacijo. Moja stenska ura je udarila ravno polnoč, ko je potrkal na okno mojega stanovanja vojak in javil: "Gospod narednik, pokorno javim, pojdite takoj v vojašnico, vojna bo!" Na njegovem obrazu je bilo videti, da se veseli vojne. Moja soproga je bila presenečena in je strmela, jaz sem bil pa prav po vojaško v par minutah oblečen ter se brzih nog odpravil v pisarno. Takoj za menoj je prišel tjekaj tudi moj stotnik. Odprl je zaboj z odredbami za mobilizacijo in razdelil delo z besedami: 'Torej vendarle enkrat rabimo te priprave!" Ker sem imel vedno tudi jaz mnogo posla s temi stvarmi, seWi mu rad pritrdil.
V vojašnici je postalo jako živahno. Kranjski fantje bi bili v svoji bojaželj-nosti radi vriskali in tako dali duška svojemu veselju, da bodo mogli na bojnem polju pokazati, da v hrabrosti nič ne zaostajajo za svojimi očeti, to* da takoj so uvideli, da je čas resen in da je treba sedaj predvsem trdega dela.
Čez dobri dve uri je biler moštvo že preoblečeno v sivo obleko. Uro pozneje sem jih obložil s potrebnimi živili in skoraj polovica moštva je odšla na straže itd. Dela je mnogo, treba mirnih živcev, da gre vse mirno in redno izpod rok. Zamišljen sem bil v posel tako, da niti opazil nisem, da je že 9. ura in še vedno mi je svetila luč.
Sicer pa kljub pozni uri luč ni bila od več, kajti ko sem se ozrl skozi okno, sem videl, da je bilo nebo prepreženo s težkimi, temnimi oblaki. Silen vihar je klonil drevesa pred vojašnico. Nehote obstojim pri oknu in se za hip zamislim. Narava je bila videti straš na in zdelo se je, da se pripravlja na maščevanje. Toda nad kom: nad nami ali nad sovražnikom? Ni časa za premišljevanje; zopet sedem k delu in dan mi je bil prekratek. Prižgal sem zopet luč, saj traja dan po mobilizacijskih predpisih od polnoči do polnoči. Pozabil sem tudi na jed in se okrepčal s kupo dobrega vina.
Medtem je prišlo že mnogo rezervistov. Pred vojašnico se je vse gnetlo. Ker sem se v mirnem času zelo zanimal za mobilizacijske stvari, mi je šlo delo dobro izpod rok; ob 11. zvečer sem legel h kratkemu počitku.
27.	julija. Ob 3. uri zjutraj sem zopet na delu. Krog 6. ure zvečer pride nešteto rezervistov. Ta dan je bil zame lažji, ker sem se prejšnji dan držal gesla: "Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri." Dan je kmalu minil in treba mi je bilo vsaj nekoliko počitka.
28.	julija. Nič novega. Prihajali so rezervisti in bili sproti preoblečeni.
29.	julija je bilo pri stotniji že vse v redu, le število moštva še ni bilo polno.
30.	julija. Živahno življenje med rezervisti« Kantina je polna vojakov. Slišijo se slovenske pesmi. Pred vojašnico jemljejo slovo matere in sinovi žene in možje. Videti je rosne oči. Nič čudnega. A kakor hitro so domači odšli, so se našim fantom in možem zjasnili obrazi in s polno strastjo so se udajali veselju do vojne in boja. Nestrpno so pričakovali, da odmarši-rajo in hodili so me izpraševat, kdaj vendar gremo, ko je že vse pripravljeno. Tolažil sem jih, da mora vsak hip priti povelje za odhod.
31.	julija, zadnji dan v mesecu. Treba zaključiti mesečne račune, zato mnogo posla. Ob 10. uri zvečer sem delo končal in se truden podal k' počitku.
1.	avgusta, prvi dan v mesecu. Tudi ta dan ima računski podčastnik mnogo dela. Izplačeval sem. Stotnija je bil^ popolnoma pripravljena za odhod. Naš polk je že v Ljubljani.
2.—-9.	avgusta. Vojaki so imeli vaje in vse ponovili.
Odhod.
10., 11. in 12. avgusta je odšel po en bataljon. Popoldne 12. avgusta je prišlo povelje, da ima naslednji dan odriniti tudi naš I. bataljon. Obiskal sem še prijatelje in se pripravil na odhod. Pri stotniji sem imel vse pripravljeno in izgotovljeno.
13.	avgusta. Prišel je čas odhoda. Ob 7. uri zjutraj smo stali na, dvorišču stare šentpeterske vojašnice. Vse je okrašeno s cvetlicami. Za bojno znamenje smo dobili lipova peresa. Ta znak sem zataknil za čepico tudi našemu stotniku.
Ko dospe naš poveljnik, podpolkovnik Breindl, zasvira godba vojaško molitev. Ta melodija je pretresla živce. Petnajstkrat mi je že bila preje zadonela na uho ob odhoddu na velike vaje, šestnajstič je bila stvar resna: odhajali smo v vojno. Ko godba utihne, da najstarejši v polku, naš poveljnik Breindl, povelje za odhod iz vojašnice. Med pohodom na kolodvor v mestu ni bilo opaziti posebnega navdušenja. Na kolodvoru pa se je zbra-a velika množica in dekleta so vpja-kom pripenjale šopke. Med svlranjem godbe kmalu pride čas za odhod, vlak se začne premikati. Nešteta množica viharno kliče vojakom zadnje pozdrave. Vlak vozi hitreje in hitreje in kmalu nam izgine izpred oči kolodvor in množica. Toda na prihodnji postaji je že čakala druga množica in nas navdušeno pozdravljala. To se je ponavljalo na celi vožnji. Ko smo se peljali proti Zidanemu mostu, smo zadnjikrat pozdravili našo ljubo domovino. Nobenemu ni prišlo na misel, da ta ali drugi morda ne bo več videl materine zemlje; ne, vse nas je marveč navdajalo prepričanje, da vržemo sovražnika na tla in se zmagoslavno vrnemo v domovino.
Po Ogrskem.
14.	avgusta smo dospeli na ogrska tla in se vozili po njih do 17. avgusta.
Navdušenje, s katerim so nas pozdravljali na Ogrskem, je bilo nepopisno. Ljudem so očividno ugajali naši kranjski fantje in naše lepe narodne pesmi, ki so se neprestano glasile iz vlaka. Ogri so nam podajali ogrske zastave, da z njimi okrasimo vlak. Poleg cesarskih in slovenskih zastav so tedaj vihrale tudi ogrske in vlak je bil nepopisno okrašen. Ogrska je prostrana; peljali smo se po njej nad dva dni. Na postajah so nas sprejemali z vedno večjim navdušenjem, ker so na vlaku vihrale tudi ogrske zastave. V Budimpešti je stopil k meni odličen gospod in me vprašal, kateri polk se vozi v vlaku. Ko sem mu povedal, da 17-ti, se mi je predstavil kot vseučili-ški profesor ter rekel v nemškem jeziku: "Ta polk mi je znan; dopolnuje se iz Kranjske in ima svoj dopolnilni okraj v Ljubljani. To je drugi najstarejši polk v armadi ter so mi znana tudi njegova junaštva. Izredho me veseli, da ste sprejeli tudi naše zastave, kajti tudi naši vojaki so hrabri in borili se boste skupaj ramo ob rami ter štrli sovražnika!" Te besede so nas napolnile z novim, veselim ponosom. Svet pozna slovensko hrabrost, tako sem se zopet tu prepričal. Tudi v ar-
madni strelski šoli sem bil leta 1902. slišal občudovalne besede o hrabrosti naših pradedov. Zares, naj tudi Slovenci med velikimi narodi ne uživamo tiste veljave, ki bi jo želeli, toliko je gotovo, da uživamo najboljši sloves kot bojevito in hrabro ljudstvo.
(Dalje prih.)
KOPRIVE.
"(Nabral IC.)
—	Brožič je dobil te dni kar dve klofuti, ki sta silno gorki, če ima še količkaj krvi pod svojo suho kožo.
Prvo klofuto mu je privoščil glavni odbor društva sv. Barbare v Forest City, Pa., ker je v svoji polletni seji odstavil njegov list 'Narodni Vestnik', da ni več glasilo imenovane organizacije.
Vzrok, ki ga navaja gl. odbor:
"Glavni tajnik je sporočil, da je dobil od postajnih uradnikov več pritožb glede glasila "N. V." Glasilo ne tiska poslanih stvari, poročila ne pridejo pravočasno v tisk in javnost, nazadnje se pa tudi ne ve, če list izhaja ali ne. Glavni odbor je izprevidel, da si mora poiskati drugo glasilo. Predsednik nadzornega odbora predlaga in tajnik podpira, da se odstavi "N. V." kot glasilo društva sv. Barbare. Enoglasno sprejeto."
Drugo klofuto mu je privoščila "C. A.", ki se huduje: "'N. V.', kot glasilo S. Lige drži z avstrijskimi konzuli.. . Dvema gospodarjema se ne more služiti. Aut — Aut!"
—	Serbus! Nazadnje so ga pa tudi pogruntali še pri ligaših in so ga spoznali za "kukavico". Sraka ne nosi dolgo pavjega perja.
—	Pravijo, da mu bodo staknili tudi onih par tisočakov, ki so jih nabrali za zavetišče.	•
—	In Brožič se drzne komu pred-bacivati farizejstvo ali maslo!
—	Juretova molzna kravica je baš v teh pasjih dneh zbezljala iz Dulutha v New York. "Posebno za molzne krave so jakobovski dnevi nevarni", pravijo stari.
Jure, how do you like it? Zdaj je Fifty (50) Fifty. Najbrž še nisi pozabil kako si pod drugimi jamo kopal. Morda nisi slutil, da tudi tebi lahko spodrsne.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
približati se našim jarkom na tristo korakov. Drugod je prišlo do spopada z bajonetom. Rusi so bili povsod odbiti s težkimi izgubami.
"Jugovzhodno od Sokola je neki bataljon vojaških lovcev ujel tri častnike in 342 mož.
Med Vislo in Bystrico.
"Severozapadno od Grubeszowa so imeli Nemci med Bystrico in Vislo zaznamovati važnih napredkov.
"Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je porazila sovražnika pri Bel-zycah in ga odbila čez reko Wronow.
"Zapadno od Visle, od ustja Pilice in navzgor ob reki, sta nemška zaveznika prodrla do vislovskega pasa pred Ivangorodom.
"Blizu Kozienic, 65 milj severozapadno od Sandomierza, so imele naše čete prestati boj z rusko zadnjo stražo.
"Drugod na fronti je položaj neiz-premenjen."
Pred Vašavo.
Berlin, 23. jul. — O zavzetju Varšave sedaj ni več dvomiti. Uradne brzojavke pravijo, da so nemške čete zasedle vse tri železnice, držeče od za-pada v glavno mesto poljsko, in da so nemške čete obkolile mesto v velikih množinah v razdalji 15 milj. Govorica, da je ruska glavna vojska že zapustila Varšavo in se Nemci pripravljajo na vhod, ni bila potrjena tukaj v vojaških krogih, marveč so vojaški veščaki mnenja, da se bo sovražnik pred varšavskimi vrati še odločno uptral, če prodiranje zaveznikov od jugovzhoda ne prinese presenečenja. Če Hinden-burgovega prodiranja ne zaustavi nepričakovana ovira, potem se izpraznitev Varšave od strani Rusov ne bo dala več dolgo odlašati.
Pravijo, da bo veliki knez Nikolaj uporabil taktiko generala Ivanova v Przeniyslu, umekniti veliki del posadke glavnega mesta in pridržati le dovolj čet v kritje.
Rusi izredno hrabri.
Poročevavec "National-Zeitung-e", ki se zdaj mudi v Tarnowu, Galicija, kaže na to, da zaveznika pritiskata dalje naprej, a poudarja, da bo treba premagati velike težave. Pravi, da je res, da Rusom primanjkuje streliva, toda govorica, da so čete ob moralo, da ne odgovarja resnici. Nasprotno, kajti nenavadno hrabrost da kažejo in da' so kos velikim naporom. Kadarkoli se vojaški oddelki vdajo skoro brez odpora, da velja to samo za slučaje, kjer nedostaje vodstva po častnikih.
Nemci vzeli Rožan in Pultusk.
Berlin, 24. jul. (Čez London.) — Po današnjem naznanilu iz velikega glavnega stana je general von Buelow porazil Ruse blizu SzavveL dočim je ob Narewu armada Gallwitfcova naskočila utrjeni mesti Rožan in Pultusk.
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
-VELIKA PONUDBA"
Spred«! del Ntfco ik.tljice vreden |c. t fol»»iw Celi kupon vreden h cob ' »•'"V,"
i i ^
Celi Imponi In sprednji deli il»tljfc !»»)• S« jih lahko izmenja m gotovino ali rrMM 1»' y
(Ta pogodba ugasne 31. decembra[Kt P Lorillard Co.. Inc.. New York
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica 1,000,606 kron. Prihranki 786,06« k***
Glavni urad: TRST.
Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Mttk«^ i Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.

Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje ia prodaje vredno1*" nostne papirje in daje informacije vseh vrit
Prevzem lje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bol'0 i in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, SrWJ01 Turčijo Ltd. - BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
si m x s sfi s m s sfi m s m K » s m s m s m K s s-® S 9!
Buchanan-Daley Co*
Desplalnes and Allen Sts. JOLIET, ILMn0"
Les za Stavbe in Premog
*
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DORITE NAŠO CEN«
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu

Sfi
Prvi in edini slovenski pogrebniški fl
Ustanovljen L 1893.
Anton Nemanich in
1002 N. Chicago Street
111.
Konjušniica na 205-207 Ohio St.. J«liet*
Priporoča ilmean »kčinstv« svoj zavod, U j« ed«» ^ ^f ■••tu; ima lastn« zaseka« aaafeulaae«, ki j« aajlcpi* T ' tvaike vozov« ia kočij«.
Na posiv« m porinil vsak bi p« a oči ia pedeore. Kadar rabit« kaj v m*> atrafci •« *«W« aH KlefeM** ML OTSffa M. W. Mi
Mali bi Kili fc vai dalavai ao
Union Coal & Transfer O
tU CABS STRUT, JOLIIT, IU" Piano and Furniture	_ ^
Chicago telefon 4313.	Northwestern
tele*«®
Podpirajte trgovce, kateri im»j° og v Amer. Slovencu.
(THE HOLY
DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
FAMILY SOCIETY)
Sedel: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 29. novembru 1914 Iukor. v drž. 111., 14. maja 1915
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VEROs DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111.
111.
NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa
Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe
st naj pošljejo na 1. porotnika.
Pedrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. fl6 H ^e spreJema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od • 0 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. PO o^ACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listi n° vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne v redu in sprejete v gl. uradu. PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer:
*	Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00;
*	Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; |zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; !zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00;
^izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;
!zSubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za i1280!30 naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko j ? omlieno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
;n sicer

delo.
Se-^V^UJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) enk aca vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za no operacijo na kili ali vtrganjem.
vej po*ko3nine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačat' P'Se taJn'k na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-j,n,.' P°škodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in "Clla za operacije.
jih rU:e !j!an('ca) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki ■ S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in
Jjt> daj S. D ČL
Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
oziromi(iCe) plačajo sIedeči
asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine:

zred.
Za $250.00:
Starost. Asesment.
■• 16—20 .......... 18c
••. 20—25 .......... 20c
•• 25—30 .......... 23c
•• 30-35 .......... 25c
•• 35—40 .......... 28c
•• 40-45 .......... 32c
•• 45—50 .......... 38c
•• 50—55 .......... 45c
Razred. 1 .....
2	......... 20—25
3	......... 25—30
4	......... 30—35
5	......... 35—40
6	......... 40-45
7	......... 45—50
Za $500.00:
Starost. Asesment. 16-20 .......... 35c
40c 45c 50c 55c 63c 75c
teKa plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
IZ STARE DOMOVINE.
^hXl^ya "Soči" v dunajski
—sPost'' T, dne 2 ; <•' dunajska "Reichspost"
°lfa pj j ,1Ja Prinaša lep članek Ru-
v P0sebnoVn0gracl: "°b Soči"> kJcr ■ dstv0 poudana, da je slovensko Jat«'ja" in ..Pred 33 leti spoznalo "pri-•„ai nava;a 2aveznika". Mnogo se se-Soči" " "
List* ^""^kem Gregorčičevo n- • n%ik prinaša pesem v kras-' Pesen,Cln,prev°d"; tudi v nemšči-
tr* j. "I O ii-»..:I	....
Pot0 da

svojo izredno le-^ notela i "u,1L'a: "Skoro se zdi, iu željn vo'ja uresničiti tudi " Vojna D s genskega pesnika: La-
0 slabem 0C'la 80 p<>lna živih tož"
Caiju dero, vremenu, o stalnem nara-J'h°Ve	reke, ki ovira vse
7 Pa je' e.rac,Je; pri Ronkih in Trži-P'avljc. n° ustje tržiškega polja _	soških voda."
W]
n°mi
JU
Jmri
hor°;'iV720l;SencfUpnik Jo^ip Lilek v SWw.i*: Služboval je kot du-
Je na
svojem domu v Čr-

h,
v Kanfanari v Istri!"v kotMontriIu ,>r°in0pPri Poli- kot ž»P«ik
cJ>okoieJ " Pazinu odtod je šel &'ci- .Tik sv' Goro prt
i ln;C P rbival na Ska-
iJv Javni adern°. ondi je zbolel Sko jesen nt °d kod- " i« vrnil 1> » SV0J d0m' kjtr J mi zakr, bo2J0 in Previden s WPal d»e ^me,Ui mirno v Gospodu i» S šolskn iJUnija' Pogreb je bil 1 Š6et dul>ovn£'aCHn0- Spremljalo ga
ij odstvonl kjer so "»u pevci J4 2aPeli f.°spoda Pevovodja Si-
• - C e žal0itinke-
8W^mbe v ljubši	so bili s>e-
V dn'ka 2a f : Ivan Drešar iz Cdnii Uk mPnega uPrav'telja v ^ 8ej - u. (U,,terlag); Frančišek ■ ,c za Beneficijata v iz
Sr-
u
!• l'n dri t -..v; "cnencijata
)8n Škofje -Frančišek Hiti Javornik »z Za
' nad si . ' 4'»n
Jav3°.Loko "a Jesenice; hi tK«te	■■
IZ
Gorij
v Tržič; ob S. v St. Vid Gabrovšek
iz Vrem v Hrenovice; nameščeni pa so bili kot kaplani čč. gg. novomašni ki: Josip Gabrovšek v Vremah; Janez Jalen v Boh. Srednji vasi; Frančišek Jezerec pri Sv. Križu pri Litiji; Le derhas Ludovik za kaplana in kateheta pri uršulinkah v Škofji Loki; Anton Oman v Zagorju ob S.; Janez Pucelj v Šmarjeti; Anton Selan v Poljanah nad Škof jo Loko; Viktor Turk v Gorjah; Wittine Henrik v Stari cerkvi.
—	Novomašniki (Dolenjci) so bili v stolnici posvečeni dne 22. junija Primicirali bodo: 27. junija: gosp. Viktor Turk v Toplicah (govornik č. g. P. Atanazij); g. Janko Mevželj v Ško-cijanu (govornik g. P. Pavel); gosp. Franc Verce v Dobrniču; gosp. Ivan Kramarič v Radovici (govornik preč gosp. dekan Schweiger). — 29. junija: g. Josip Kres v Št. Petru (govornik č g. P. Pavel).—4. julija: g. Janez Fran-čič v Št. Jerneju (govornik preč. gosp župnik Vovko); frančiškan g. P. Julius Sušnik v Novem mestu (govornik milostlj. g. prošt Dr. Seb. Elbert).
—	Smrt slovenskega junaka stotnika Lenarta. Ljubljanski "Slovenec" z dne 3. julija piše: Včeraj smo poročali o smrti stotnika 17. pešpolka g. Lenarta na severnem bojišču. To je smrt pravega slovenskega junaka. Stotnik Lenart je bil zadnji dve leti adjutant tukajšnjega bataljona 17. pešpolka. Kot tak je šel dne 14. avgusta s polkom v vojsko. Dne 9. septembra je bil pri Grodeku na desnem kolenu ranjen. Boril se je tedaj še celo noč, dokler se ni onesveščen zgrudil na tla. "Slovenec" je o njegovih hrabrih delih tekom vojske že prinesel iz peresa narednika Simončiča članek. Takrat je vie z zanimanjem in navdušenjem bralo, kako je ta častnik na čelu dveh stotnij pri umikanju armade več dni stražil neki kolodvor in od tam odve-del naš materijah Dne 18. marca t. 1. je šel zopet na čelu maršbataljona na bojišče. Pred "Mestnim Domom" se je takrat poslovil v imenu vojakov od prebivavstva. Takrat smo videli, da so vojaki z njim ene duše in enega srca. Tako je on znal svoje vojake vz-
gojiti in pridobiti. In šli so z njim na boj kot vihar, vsak dan pridobivajoč slovenskemu imenu novo slavo. Bilo je 18. junija t. 1., ko je stotnik Lenart s svojimi vojaki prišel blizu sovražnika neki goščavi. Nakrat je sovražnik naše zapazil in ljuti boj se je pričel. Neustrašeno so se stotnik Lenart in njegovi ljudje borili proti veliki sovražnikovi premoči, ki jih je obkolje-val. Sovražnik jih je pozival, naj se udajo. Slovenski vojaki s svojim stotnikom pa so sklenili do zadnjega vztrajati na svojem mestu. Vojaki 17. pešpolka so s svojo krvjo brali novih lavorik zastavi 17. pešpolka. Nakrat pa prileti šrapnel ravno v glavo stotnika Lenarta, ki je padel na tla in takoj izdihnil svojo blago, plemenito dušo. Spomin na tega moža bo neizbrisen pri vseh, ki so ga poznali.
— O italijanskih ujetnikih v Ljubljani. Dunajska "Zeit" priobčuje na-lednji dopis iz Ljubljane: Splošno na-pravljajo italijanski vojni ujetniki, ki so nastanjeni na ljubljanskem Gradu, dober vtis, dasi bi se moglo nekoliko bolj skrbeti za snažnost novih vojnih uniform. Tudi kot ujetniki se-obnašajo po vojaško in naše častnike strumno pozdravljajo. Ako ujetega italijanskega vojaka vprašaš, kako je prišel ujetništvo, potem ti vsakokrat pripoveduje, kako se je boril kot junak in še bolj, a strašna premoč ga je nad-vladala.
Premnoge sem vprašal, zakaj je po njihovem mnenju morala izbruhniti vojna. Niti eden ni vedel odgovora. Pravijo: "Dobili smo povelje!" Ali pa: "Mi vojaki ne razumemo politike in vršimo samo svojo dolžnost." Samo eden me je skrivnostno potegnil v kot in mi s tihim glasom rekel:
"Avstrija je nam Italijanom vzela kos dežele, to moramo zopet osvojiti." — "Ali bo to lahko?" ga vprašam. — "Da, naš gospod polkovnik nam je rekel: tam na avstrijski meji je nekaj utrdb, te moramo z naskokom vzeti, kar je vsekakor malo težko; no, ko se enkrat prodre, potem je mogoče kreniti naravnost na Dunaj." Tako mislijo gospoda. Razen vojnih ujetnikov je na ljubljanskem Gradu nastanjenih še nekaj civilnih ujetnikov, žene in otroci italijanskih podanikov, ki jih v kratkem odpravijo v domovno občino, ter nekoliko političnih osumljencev. V kuhinji dela neki star mož iz Primorja, ki ima odsedeti štiri leta. Ko sem z majorjem prišel v kuhinjo, je za voljo božjo prosil, naj ga puste ondi vsa štiri leta; po njegovem mnenju ljubljanski Grad ni najslabše mesto, ako človek že mora biti jetnik. ("Zeit".)
Vojaške vesti. Janez Mikec, posestnik na Krki, občina Šmihel-Stopi-če, ki je bilna severnem'bojišču v strel nem jarku prišel ob vid, in bil dalj časa po bolnišnicah na Ogrskem in nazadnje v Ljubljani, je vsaj toliko okreval, da je mogel priti domov in da zdaj vidi deloma na eno oko. — J. Avsec iz Smolinje vasi je bil 25. maja po dumdum kroglji ranjen na severnem boji šču. Prišel je na pogreb svoje matere, ki je nedavno umrla. A roka mu je odrvenela in ima znake dobljenih šibrov. — Jože in Janez Kobe, posest-nikova sina iz Jugorij, občina Brusnice, sta baje oba na severnem bojišču padla; vendar vest še ni uradno potrjena.
—	Redka slavnost v Radečah. Ne davno so imeli v Radečah slavnost, ka tere ne pomnijo najstarejši ljudje. Naš rojak Jožef Musar iz dr. Jez. Srca Briksnu je obhajal svojo novo mašo. V Ameriki pa je pel novo mašo na sv. Trojice dan naš rojak Janez Plaz-nik. G. Musar pojde najbrže v Sudan.
—	Notarske vesti. Justični minister je premestil notarje Jožefa Smodeja iz Velikih Lašč v Ribnico, Karla Plei-weissa iz Višjegore v Novo mesto, dr Andreja Kuharja iz Trebnjega v Litijo, Huberta Završnika iz Cerknice Višnjogoro, Gregorja Demšarja iz Loža v Mokronog, Karla Klandra iz Kranjske gore v Trebnje in dr. Antona Bartole iz Logatca v Velike Lašče.
—	Plaščurstvo. Zdi se, da je v Ljubljani vedno več dvomljivih kreatur in plaščurjev, ki nadlegujejo ljudi in pros jačijo, -dasi bi še vedno lahko prijeli za kako delo, osobito sedaj, ko je za delavce sila. Toda živeti na račun do brih src jim menda bolje ugaja. Ne kateri umevajo svoj "gšeft" prav izborilo. Prikradejo se v sobo, ne da bi trkali. Če je kdo notri, ga prihruljeno poprosijo miloščine; ako pa je slučajno prazno, hitro pobrskajo po kalžem predalu, ali pa se jih prime, kar jim je najbolj pri roki. Tudi brez potrebnega orodja niso. Dne 2. julija je neki tak plaščur ob belem dnevu hotel vlomiti v neko stanovanje stolnega župnišča, samo sponeslo se mu ni, ker so bila vrata dobro zaklenjena. Uspeh zlobne nakane je bil ta, da je pustil oškrbljana vrata in ob ključavnici kos zalomljene pile, s katero je nameraval zapah odriniti ali pa ključavnico odtrgati,
—	Umrl je na Galjevici št. 5. kroja ški mojster Andrej Cankar, oče g. dr Izidorja Cankarja.
—	Umrli so v Ljubljani: Peter To pič, pešec 22. pešpolka. — Andrej Si nobac, pešec 23. domobranskega peš polka. — Rozika Logar, dedlavčeva hči, 15 mesecev. — Blaž štulič, pešec 23. domobranskega pešpolka. — Gio vanni Croce, vojni ujetnik, pešec 41
laškega pešpolka. — Rudolf Trnek, čr-novojnik 21. domobranskega pešpolka.
—	Promoviran doktorjem vsega zdravilstva je bil 17. junija na Dunaju g. Julius Murgel, sin c. kr. viš. davčn. upravitelja v p. g. R. Murgel-na. Gimnazijo je absolviral v Novem mestu. Do sedaj se je nahajal v vojni službi ter ostane tudi nadalje tam. — Njegov brat g. dr. Ervin Murgel se pa nahaja že od 1. avgusta 1914 pri c. kr. garni-cijski bolnici v Mostaru kot zdravnik-asistent.
—	Iz Suhora se poroča, da je na Vidovo pri velikem neurju potolkla toča po njivah in vinogradih. Škoda je velika.
—	Padel je na severnem bojišču Milan Planinec, sin poduradnika južne železnice g. Planinca. Pokojni je končal eksportno akademijo ter je pred vojsko služil na Srbskem. Vsled vojne je prišel domov. Meseca svečana potrjen v vojake je odšel pred nekaj tedni v Galicijo, kjer je ob priliki napada na ruske postojanke padel kot junak. Pokojni je bil up in nada staršev; dve njegovi sestri sta služili kot stenografistinji, da se je lahko izšolai.
—	Iz seje dež. šol. sveta dne 1. julija 1915. Upokoje se stalno: učiteljici Pavla Woefling v Št. Vidu, Marija Majcen-Zagorjan in Kiferle Ivan, nad-učitelj v Preski.
—	Zopet Drnovo pri Leskovcu. Ta vas ima 90 hiš in bo kmalu vsa nova in to vsled pogostnih požarov. 14. jun. ob enajsti uri je pričelo goreti v šupi Jan. Ničemra. Soseda je videla prvi plamen, steče s škafom vode, a se ji spodtakne, da ne zadene goreče krme. Pogoreli so Ničemer, Škoda, Ko-cijan, Serpčič, Jordan, vsem vsa gospodarska poslopja, poslednjima tudi hiši. Pridno so gasile štiri brizgalne in obvarovale še večje nesreče.
—	Tretji požar na Drnovem. Dne 16. jun. ob deseti uri po noči so pogoreli: Alojz in Janez Urbane, Jožef Dornik in Anton Baznik. Zgorela so vsa poslopja. Janezu Urbanču je o-stala hiša. Domači leskovski gasilnici se je pridružila še sosednja cerkljanska, ki je v pomoč prihitela od enako žalostnega posla, ko je v Dolenji Pira-šici pogorela hiša in druga gospodarska poslopja. — Od drnovskega pogorišča je v krški zapor orožnik odpeljal 69 let staro Uršo Kerin osobenko in nadležno beračico, ki je najbrž zakrivila nesrečo od srede do minule nedelje. Grozila je, da bo že pustila kak spomin.
Elsbacher, finančni tajnik iz Lipnice. Truplo so prepeljali v Ptuj.
—	Najvišje cene za mlinske izdelke na Štajerskem. Štajersko namestništvo je na podlagi ministrske odredbe določilo za veletrgovino sledeče najvišje cene: Koruzni zdrob 70 K 80, v, moka za polento (iz koruze) 64 K 86 v, navadna koruzna moka 48 K 85 v, bela kor. moka 53 K 60 v, beli koruzni zdrob 70 K 80 v za 100 kg.
—	Vojaška pomoč za poljedelce. Glasom naznanila c. in kr. 5. armad-nega etapnega poveljstva so nekateri trenski poveljniki že iz svoje lastne iniciative dovolili, da je smelo službe prosto vojaštvo poljedelcem pomagti pri poljedelskih delih. Zdaj je omenjeno armadno poveljstvo naročilo vsem trenskim komandam, naj tudi v bodoče podpirajo poljedelce, v kolikor je to možno. Za mesto Ljubljano daje tozadevna pojasnila mestni magistrat. Vojake kot poljedelske delavce je mogoče najeti vsak dan do 11. ure dopoldne, ako se želi, da so že naslednjega dne na delu. Na razpolago se daje dnevno kvečjemu 30 mož in 6 konj brez oprave. Poljedelec, ki sprejme vojake ali konje, prevzame tudi popolno prehrano moštva in konj. Za opremo konj in vozov mora poljedelec skrbeti sam. Za ljubljansko okolico daje tozadevna pojasnila c. kr. o-krajno glavarstvo v Ljubljani.
—	V smrt na vešala je obsodilo vojno sodišče v Gradcu Valentina Spo-rerja, vojaka 17. pešpolka v Ptuju zaradi ropa, ki ga je izvršil s svojim tovarišem nad posestnikom Markežem, kateremu je vzel 154 kron in več drugih stvari. Dotični vojaški poveljnik je pa spremenil kazen obešenja v kazen z ustrelom, katera kazen je bila nad njim izvršena 18. jun. ob en četrt na 6. uro popoludne.
K0R6ŠK«.
i
sili in mu tudi izkopali grob. učitelj Silvester.
Nad-
—	Nov hrvatski dnevnik. V Pulju. je začel izhajati nov dnevnik "Hrvatski list".
—	Umrl je v Gorici urednik tamoš« njega "Gazettino popolare", Jožef Ker-sovany, star 56 let.
HRVATSKO.
—	Rodbinska tragedija. Odvetnik dr. S. Sabljak v Bjelovaru je trikrat ustrelil iz revolverja na svojo soprogo in jo težko ranil. Nato je streljal nase in obležal mrtev. Kaj je bilo temu vzrok, se ne ve.
—	Premoga je kupil župan na Reki za 300,000 kron za mestna podjetja, ki so preskrbljena zdaj s premogom do konca maja 1916.
Neredno prebavljanje.
Dobro veste kako hudo je človeku, ce njegov sistem ni v redu. Čitajte kaj nam je pisal Mr. Matt. Podobnik iz Oregon, 111. pred kratkim: "Želim se zahvaliti Vam za Severov Želodčni Grenčec. Trpel sem na želodcu dolgo časa, ker ni mogel prebavljati, a potem ko sem začel rabiti Severov Želodčni Grenčec, je nadloga izginila." — Severov Želodčni Grenčec je izvrstno zdravilo za okrepčanje onemoglega želodca in odstranjenje neprebavnosti, za pridobitev okusa, odstranitev riga-nja in zabasanosti. Slabotni ljudje, posebno ženske, najdejo brzo pomoč v njem. Slučajna doza bo okrepčala tudi zdrave ljudi. Cena 50c in $1.00. Naprodaj v vseh lekarnah ali pa se pošlje naravnost od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tu. July.
ŠTAJARSKO
1
—	Važna razsodba najvišjega sodišča glede draženja cen. Vrhovno so dišče je izreklo, da je zločinski namen pri draženju cen podan že s tem, če prodajalec zahteva cene, ki so v primeri z proizvajalnimi sredstvi očividno previsoke. Vseeno je, če je kupec zadovoljen z zahtevano ceno, kajti v tem oziru se ne gre za varstvo posameznega kupca, ampak za varstvo splošnih interesov. Javnost bo to razsodbo pozdravila, ker vsakdo, kdor izrablja stisko ljudstva, zasluži strogo kazen. Želeti pa je, da si državni pravdnik za predmet svoje obtožbe ne izbere samo kmetov in malih trgovcev, ampak tudi razne veletrgovce, ki so pravi u-metniki v izrabljanju ljudske stiske.
—	"Narodni Listy" ustavljeni? "Grazer Tagblatt" poroča iz Berlina: Kakor poroča "Vossische Zeitung", je bilo mladočeško glasilo "Narodni Li-
ty" v Pragi ustavljeno.
—	Cene v Radgoni. Piščanec 1 K 80 vin. 1 liter vina 80 vin. Kruh je bel in nič dražji kot je bil pred vojsko.
—	Na strani svojega brigadirja, polkovnika Viljema Stauferja, je padel tudi njegov adjutant, nadporočnik V.
—	Samoumor radi prepovedanega igranja kart. Nadučitelj v Šmarji pri Volšperku, Matija Hoenigmann, se je dne 19. junija na pokopališču v Trnji-vasi pri Celovcu ustrelil. Naznanjen je bil zavoljo prepovedanega igranja kart. To ga je tako vznemirilo, da je 18. junija pobegnil od doma v Celovec in izvršil nesrečni čin. Bil je oženjen in ima otroke.
—	Neprevidno igranje z orožjem. Dva mladeniča, Colerus pl. Geldern in Jožef Hribernik, ki sta nastanjena v Celovcu, sta dne 28. junija proti 9. uri zvečer ogledovala nabasano pištolo, ki se je po nesreči sprožila in zadela Hri bernika v glavo. Ranjeni je v rezervni bolnišnici št. 1 v oskrbi.
—	Ranjena žena. V celovško dežel no bolnišnico so pripeljali dne 29. ju nija neko Rozalijo Goričnik, ki jo je pri Tolminu v desno nogo ranil šrapnel. Pri sebi je imela sedem mesecev starega otroka.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V staji domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jam-čeno.
Najnižje cene:
5 kron pošljemo za........$
10 " " " ........
25 50 100 500 1000
.85 1.60 4.00 8.00 15.90 79.50 159.00
— Smrt slovenskega vojaka v ruskem ujetništvu. Iz Bijska v tomski guberniji v Sibiriji je "Slov." prejel naslednjo dopisnico z dne 21. aprila 1915: V sredo, dne 21. aprila 1915 smo pokopali Slovenca Fr. Čibeja, doma iz Skrilj pri Ajdovščini. Umrl je 18. aprila ob 2. uri popoldne na hitri pljučnici. Pogreb je imel jako lep. Vodil ga je poljski duhovnik. Častno spremstvo je dajalo 13 ruskih vojakov v polni opremi. Udeležil se je pogreba tudi en ruski častnik in sedem avstrijskih. Seveda je šlo za pogrebom tudi mnogo avstrijskih vojakov nižjih činov, posebno Slovencev in Poljakov. Osem pevcev-vojakov je zapelo pred bolnico "Blagor mu...", na grobu pa "Nad zvezdami". Ko smo peli, so vsi častniki salutirali pokojnemu in tudi vsi vojaki. Slovenci so pokojnika no-
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Monej| Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti * stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
MALI OGLASI.
m S »S Sffiffiffi««*
s - s
s m
S m S ^^^^»SR
SPREJME SE DVE UČITELJICI vešči slovenščine in angleščine za katoliško župnijsko šolo v mestu s 60 tisoč prebivalci. Ponudbe pod šifro F. S. M. na uredništvo lista "A. S."	69t4
ROJAKI, POZOR! NA PRODAJ je pohištvo, še skoraj novo. Proda se radi preselitve iz Jolieta. Lepa prilika, ugodni pogoj. Vprašajte takoj pri lastniku: Stefan Medved, 126 Vine St., Joliet. Oglasite se takoj!
V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Nemanich, lastnik, 1000 N. Chicago Street, Joliet, II!
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprokim, in sicer v 20. do 25, dneh
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.90.
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO.
Pisma in poiiljatre naslorite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
To je bil krasen čas! Vse svobodne -ure, vse večere sem preživel pri njih; starcu sem prinašal vesti o literarnem življenju in o literatih, ki so ga začeli kdovezakaj naenkrat nenavadno zanimati. Jel je čitati celo kritične članke B-a, o katerem sem mu mnogo pravil in katerega malodane ni razumel, a ga je vendarle navdušeno hvalil in bridko tarnal nad njegovimi nasprotniki, ki so pisali v "Severnega čmrlja". Starka je s pozornim očesom sledila meni in Nataši; toda ni naju zalotila. Že je bila izgovorjena med nama tista besedica in slišal sem naposled, kako je Nataša-povesila glavico in mi z napol odprtimi listnicami skoro šepetaje rekla: "Da!" A tudi stara dva sta prišla na sled in začela preudarjati in premišljati; Ana Andrejevna je dolgo majala z glavo. Stvar se ji je zdela čudna in mučna; »i mi zaupala.
"Seveda, zdaj vam je sreča mila, Jvan Petrovič," je dejala, "a kaj, če vas nenadoma zapusti, ali če se zgodi kaj drugega? Da bi imeli vsaj kakšno službo!"
"Veš, Vanja, kaj ti pravim," je rekel Ihmenjev po dolgem premišljanju, "sam sem videl in opazil in priznavam ti, da sem bil celo vesel, ker sta ti in Nataša — no, pa kaj bi govoril! Vidiš, Vanja, obadva sta še zelo mlada in moja Ana Andrejevna ima prav. Fočakajmo. Ti, postavimo, si talent, -velik talent celo, četudi ne genij, kakor so te izprva razupili, temveč talent v navadnem pomenu besede. — Ravno danes sem čital o tebi oceno v "Čmr-Iju"; vse prehudo te obdelavajo; sicer pa — kakšen časopis je to! — Da vidiš torej, talent še ni gotov denar in vidva sta oba revna. Počakajmo še poldrugo leto ali vsaj leto dni; ako boš dobro korakal naprej, ako se krepko utrdiš na svoji poti, — potem naj bo Nataša tvoja; ako se ti ne posreči, — razsodi sam!... Poštenjak si, premisli torej!...
Pri tem je tudi ostalo. Čez leto dni pa se je zgodilo takole:
Da, bilo je skoro ravno čez leto dni! Jasnega kimovčevega dne sem prišel proti mraku k Ihmenjevim, — bolan, s tesnobo v duši, in se zgrudil skoro jiezavesten na stol, tako da sta se stara dva preplašila, ko sta me videla. A ni se mi takrat zato zavrtelo v glavi in krvavelo moje srce tako, da 3em desetkrat stopil k njihovim vratom in se desetkrat vrnil nazaj, predno sem vstopil, — ne zato, ker se mi ni posrečila moja kariera in ker nisem imel še niti slave niti denarja; ne zato, ker še nisem bil "ataše" in je bilo še daleč do tega, da me pošljejo v Italijo, da si popravim zdravje; ne zato, temveč zato, ker je človeku mogoče preživeti v enem letu deset let življenja, in ker je v tem letu preživela deset let tudi moja Nataša. Brezkončnost je legla med naju... In spominjam se, kako sem takrat sedel pred starčkom, molčal in lomil krajce svojega že itak ve-gastega klobuka, sedel in čakal kdovezakaj, da stopi Nataša v sobo. Slaba je bila moja obleka in slabo je visela na meni; lice mi je bilo vpadlo, shujšal sem in porumenel, — in vendar od daleč nisem bil podoben pesniku in v mojih očeh še vseeno ni bilo ničesar velikega, kar je nekoč tako skrbelo dobrega Nikolaja Sergejeviča. Starka me je gledala resničnim, skoro že preveč naglim sočutjem, suma pri sebi pa je mislila:
"In ta bi bil malodane postal ženin Nataše! Bog se usmili in obvaruj!"
"Kaj, Ivan Petrovič, ali hočete čaja?" Na mizi je vrel samovar. "Kako se vam godi? Tako bolni se mi dozdevate," me je vprašala z žalostnim glasom, ki ga slišim še danes.
In še danes jo vidim, kako govori z menoj, v njenih očeh pa odseva še <lruga skrb, ista skrb, od katere je postal mračen tudi njen soprog, skrb, s katero >edi zdaj pred hladečo se ča-šo in se pogreza v svoje misli. Vede! sein, da jih ravno jako vznemirja pravda s knezom Valkovskim, ki zanje ni tekla prav posreči, in da jih je zadelo že mnogo drugih neprijetnosti, ki so potrle Nikolaja Sergejeviča tako, da je obolel. Mladi knez, zaradi katerega se je začela vsa ta pravda, je pred petimi meseci našel priliko, da je obiskal Unnenjeve. Starec, ki je ljubil svojega milega Aljošo kakor rodnega sina in se ga spominjal skoro vsak dan, ga je sprejel z veseljem. Ana Andrejevna se je razjokala ob spominu na Vasi-Ijevsko. Aljoša je začel vse češče in češče prihajati k njim, ne da bi oče vedel za to; pošteni, odkritosrčni in prostodušni Ihmenjev je z ogorčenjem zavrnil v^k pomislek. V svojem plemenitem ponosu niti ni hotel misliti na tO, kaj poreče knez, kadar izve, da je njegovemu sinu hiša Ihmeujevih odprta, in je v svoji hiši preziral vse njegovo brezumno sumničenje. Mladi knez je začel prihajati k njim bkoro dan na dan; stara dva sta se radovala njegove družbe Presedel je pri njih po cele večere in ostajal dolgo čez polnoč. Oče je naposled seveda izvedel vse, kajti izcimila se je pregnjusna spltka. Razžalil je Nikolaja Sergejeviča s strahovitim pismom, katerega
predmet je bil še vedno isti kot nekoč, sinu pa je enkrat za vselej prepovedal posečati Ihmenjeve. To se je zgodilo dva tedna pred mojim prihodom k njim. Starec je bil silno potrt. Kaj? Njegovo nedolžno, plemenito Natašo blatijo zopet s tem umazanim in podlim obrekovanjem! Njeno ime je žaljivo izustil človek, ki ga je razžalil že prej... In vse to naj pusti brez zadoščenja! Prve dni je moral v posteljo od samega obupa. Meni je bilo vse to znano. Vsa stvar, do najmanjše podrobnosti, je prišla tudi do mojih ušes, dasi sem ležal ves ta čas bolan in ubit v svojem stanovanju in se tri tedne nisem pokazal pri njih. A vedel sem tudi še — ne! Takrat sem šele slutil, vedel sem, a nisem mogel verjeti, da imajo Ihmenjevi zdaj še nekaj drugega, kar jih mora vznemirjati bolj od vsega na svetu, in zato sem z mučno napetostjo čakal, kaj bo. Da, hudo mi je bilo: bal sem se ugibati, bal verjeti in želel z vsemi silami svoje duše, da bi mogel še odriniti usodni trenotek. Prišel pa sem vendarle tudi za(radi nje. Kakor da me je nekaj vleklo k njim tisti večer!
"Da, Vanja," je nenadoma vprašal stari, kakor bi se zbudil iz sanj, "ali si bil bolan? Že dolgo te ni bilo! Oprosti, že davno sem te hotel obiskati, a vedno je nekaj..."
In zopet se je zamislil.
"Bolan sem bil," sem mu odgovoril.
"Hm, bolan," je ponovil čez pet minut. "Da, da, bolan! Saj sem ti pravil takrat in te svaril, ti pa me nisi poslušal, hm! Ne, dragi Vanja, muza je sedela od, pametiveka lačna na podstrešju, in še bo. Tako je!"
Res, stari je bil slabe-volje. Da ni imel sam svoje srčne rane, bi ne bil začel govoriti z menoj o lačni muzi. Gledal sem v njegov obraz: porumenel je bil in v njegovih očeh se je zrcalilo nekakšno začudenje, nekakšna misel v obliki vprašanja, katerega ni mogel razrešiti. Bil je nekako jezav in nenavadno siten. Žena se je nemirno ozirala nanj in zmajevala z. glavo. Kadar se je slučajno obrnil vstran, mi je skrivoma pokimala nanj,
"Kako se počuti Natalija Nikolajev-na? Ali je doma?" sem vprašal Ano Andrejevno.
"Doma je, dragi moj, dohia," je odgovorila ona, kakor bi ji delalo moje vprašanje težavo. "Tako pride sama pogledat k vam. To ni šala, če se ljudje tri tedne ne vidijo! A tako nekako čudna je postala: človek ne ve prav, ali je zdrava ali bolna. Bog jo varuj!"
In plaho se je ozrla na soproga.
"Kaj? Nič ji ni," je odgovoril Nikolaj Sergejevič nerad in sunkoma, "zdrava je. Dekle dorašča, v svoja leta prihaja, nehala je biti otrok, to je vse. Kdo razume vse te dekličje bolečine in kaprice!"
Starec je molče zabobnal s prsti po mizi. "Moj Bog, aH se je morda že kaj zgodilo med njimi?" sem si mislil stra-homa.
"No, povej, kako je tam pri vas?" ie izpregovoril zopet. "Kaj B. še vedno piše kritike?"	J
"Da, piše," sem mu odgovoril.
"Eh, Vanja, Vanja!" je zaključil pogovor in mahnil z roko. "Kaj nam tu pomore kritika!"
Vrata so se odprla in vstopila je Nataša.
SEDMO POGLAVJE.
Položila je klobuk, ki ga je nesla v roki, na klavir, stopila nato k meni in mi molče podala roko. Njene ustnice so se lahno zganile; zdelo se je, kakor da mi hoče nekaj reči, ali me pozdraviti. Toda rekla ni ničesar.
Tri tedne je bilo, odkar se nisva videla. Gledal sem jo z osupnjenjem in strahom. Kako se je bila izpremenila v teh treh tednih. Bolnostno se mi je skrčilo srce, ko sem pogledal ta vpad-la, bleda lica, mrzličnosuhe ustnice in oči, ki so se izpod dolgih, temnih trepalnic žarele v plamenečem ognju in strastni odločnosti.
O Bog nebeški, kako je bila krasna! Nikoli, niti preje niti pozneje, je nisem videl takšne, kakor ta usodni dan. Ali je bila to tista Nataša, tista deklica, ki je še pred letom dni nepremično zrla vame in pregibala ustca za menoj, ko je poslušala moj roman, deklica, ki se je tako veselo in brezskrbno smejala in šalila tisti večer z očetom in z menoj pri večerji? Ali je to tista Nataša, ki je nekoč tamle, v oni sobi, sklonila glavico, vsa zažarela od rdečice in mi rekla: "Da!"?
Zaslišal se je zamolkli glas zvona, ki je klical k večernicam. Nataša se je zdrznila, a starka se je prekrižala.
"Nataša, hotela si k večernicam, zdaj pa že vabi," je dejala. "Pojdi, Natašenjka, pojdi in pomoli; blagor je blizu I I n izprehodiš se lahko obenem, Kaj bi sedela med stenami! Glej, kako si bleda, kakor bi bila začarana."
"Morebiti — danes ne pojdem," je izpregovorila Nataša počasi in tiho, skoro šepetajoč. "Ni mi — dobro," je dodala in obledela kakor zid.
"Rajši bi šla, Nataša; saj si prej želela in tudi klobuk si prinesla s seboj. Moli, Natašenjka, moli, da ti Bog pošlje ljubo zdravje," je prigovarjala Ana
Andrejevna in plaho gledala hčer, kakor bi se je bala.
"Res, le pojdi, da se obenem izprehodiš," je pripomnil starec; tudi on je nemirno motril hčerin obraz. "Mati ima prav. In Vanja te lahko pospremi."
Zazdelo se mi je, da je šinil preko Natašinih ustnic bridek smehljaj. Stopila je h klavirju, vzela klobuk in si ga dala na glavo; njene roke so trepetale. Vse njene kretnje so bile nekako nezavestne, kakor bi sama ne vedela, kaj dela. Oče in mati sta jo pozorno opazovala.
"Zbogom!" je izpregovorila jedva slišno.
"Kaj bi se poslavljala, angeljček moj, saj ne pojdeš daleč! Samo da te veter opiha; le glej, kako si bleda. Ah, pa bi-bila skoro pozabila — kakšna po-zabljivka sem! — da sem dogotovila tisti tvoj amulet; molitvico sem zašila vanj, angelj moj, molitvico, ki me jo je lani naučila nuna iz Kijeva. Dobra molitev je to; ravno prej sem jo zašila. Deni jo nase, Nataša. Morda ti Gospod Bog pošlje zdravje; saj si vendar najina edinka!"
In ženica je vzela iz skrinjice za ročna dela zlati naprsni križec Nataše; poleg njega je visel na istem traku ravnokar sešiti amulet.
"Nosi ga za zdravje!" je dejala, ji obesila križec okrog vratu in jo prekrižala. "Včasih sem te vsak večer takole prekrižala, predno si šla spat; molila sem molitev, ti pa si mi odgovarjala. Zdaj pa si postala drugačna, in Gospod ti ne. da več srčnega miru. Ah, Nataša, Nataša! Ne pomagajo ti niti moje materinske molitve!"
In starka je zaplakala.
Nataša ji je molče poljubila roko in stopila za korak proti vratom; nenadoma pa se je brzo obrnila nazaj in šla k očetu, njene prsi so burno plale.
"Očka, prekrižajte tudi vi — svojo hčer!" je izpregovorila z dušečim se glasom in zdrknila pred njim na kolena.
Njeno nepričakovano, preslovesno vedenje je osupnelo nas vse. Popolnoma zmeden jo je gledal oče nekaj trenutkov.
"Natašenjka, detece moje, hčerka moja, miljenka ti moja, kaj je s teboj?" je vzkliknil naposled, in solze so se mu liki toča usule iz oči. "Zakaj se žalo-stiš? Zakaj plakaš noč in dan? Saj vidim vse; še ponoči ne spim, temveč vstajam in poslušam pred tvojo sobo!... Povej mi vse, Nataša, razkrij se meni starcu in..."
Dogovoril ni, temveč jo je krepko objel. Ona se je krčevito pritisnila na njegove prsi in skrila glavo na njegovi rami.
"Saj ni nič, nič, samo tako — bolna sem...", je trdila in se dušila od notranjih solz.
"Naj te blagoslovi Bog, Kakor te blagoslavljam jaz, ti moje milo, zlato dete!" je rekel oče. Naj ti pošlje za vselej dušni mir in te varuje vsakršnega gorja. Prosi Boga, dragica moja, da pride moja grešna molitev do Nje-ga."
"Tudi moj blagoslov bodi nad teboj!" je dodala starka, vsa oblita s solzami.
"Srečno!" je zašepetala Nataša.
Pri vratih je obstala, še enkrat pogledala na njiju, kakor bi hotela še nekaj reči, a ni več mogla in naglo je odšla iz sobe. Zaslutil sem nekaj zlega in planil za njo.
OSMO POGLAVJE.
Naglo je korakala, molče in ? pove-šeno glavo in ni me pogledala. Ko pa je prišla preko ulice in stopila na nabrežje, je nenadoma obstala in me prijela za roko.
"Duši me!" je zašepetala. "Srce mi je tesno — duši me!"
"Vrni se, Nataša!" sem vzkliknil preplašen.
"Ali ne vidiš, Vanja, da sem odšla z vsem, odšla od njiju in se nikdar več ne vrnem nazaj?" je dejala ona in me pogledala z nepopisno bolnostjo.
Srce mi je otrpnilo. Vse to sem slutil že med potjo k njim; vse to sem gledal kakor v megli, kakor bi bilo še dolgo do tega dneva, a zdaj so me njene besede pobile kakor grom.
Žalostno sva stopala po nabrežju. Govoriti nisem mogel; premišljal sem in preudarjal, a bil sem popolnoma zmeden. V glavi se mi je kar vrtelo. Vse to se mi je dozdevalo tako brezumno, tako nemogoče!
"Vanja, ali me obsojaš?" je rekla ona naposled.
"Ne, toda... ne verjamem ti; to ne more biti!..." sem ji odgovoril, ne da bi vedel, kaj govorim.
"Ne, Vanja, res je! Odšla sem od njiju in ne vem, kaj bo z njima — ne vem tudi tega, kaj bo z menoj I"
"Ali greš k njemu, Nataša? Kaj ne?"
'*Da!" je odgovorila.
"To je vendar nemogoče!" sem vzkliknil ves potrt. "Ali veš, da je to nemogoče, ti uboga moja Nataša! To je brezumno. Njiju umoriš in sebe pogubiš! Ali veš to, Nataša?"
"Vem; a kaj mi je storiti, saj ni moja volja!" je rekla ona in v njenih besedah je bilo toliko obupa, kakor bi šla na morišče.
"Vrni se, vrni se, dokler je še čas," sem jo rotil, rotil jo tem gorečneje in tem nujneje, čimbolj sem sam Spoznaval vso brezkoristnost svojih prošenj in vso njihovo lieumestnost spričo te ga trenotka. "Ali veš, Nataša, kaj boš storila z očetom? Ali si to premislila? Njegov oče! je vendar sovražnik tvojega; knez je vendar tvojega očeta razžalil in osumničil poneverjenja de-
narja; on je bil tisti, ki ga je imenoval tatu. Tožita se... Pa kajj_ To bi bilo še najzadnje, toda, ali veš, Nataša — o Bog, seveda veš vse to! — ali veš, da je knez obdolžil tvojega očeta in mater, da sta te sama nalašč zvodila z Aljošo, ko je bil Aljoša na kmetih vaš gost? Pomisli, predstavljal si le to, koliko je pretrpel takrat tvoj oče zaradi tega obrekovanja. Saj je ves osivel v teh dveh letih, — le poglej ga! A poglavitno je to, da ti vse to veš, Nataša, o moj Bog! O tem niti ne govorim, kako bo njima obema, ko te izgubita na veke! Saj si ti njun zaklad, ti vse, kar jima je ostalo na stare dni. Niti govoriti nočem o tem, saj moraš sama vedeti; pomisli le, da si v očeh očetovih po krviem obrekovana, žaljena od teh napuhnjencev in še nema-ščevana! Zdaj, ravno zdaj se je vse to vnovič razgorelo, vse to staro, raz-bolelo sovraštvo je dobilo novih moči od tega, da ste sprejemali Aljošo v svojo hišo. Knez je iznova razžalil tvojega očeta, v starem možu se še kuha srd nad novo žalitvijo, kar se zdaj nenadoma pokaže, da je vse, vse to opravičeno, vse te žalitve! Vsi, ki jim je stvar znana, bodo zdaj pritrdili knezu in obsodili tebe in tvojega očeta. No, kaj bode sedaj z njim? To ga vendar ubije v prvem trenotku! Tolika sramota — in odkod? Zaradi tebe, njegove hčere, njegovega edinega, nad vse ljubljenega otroka! In mati? O, ona ne preživi sivolasega soproga... Nataša, Nataša, kaj delaš? Vrni se! Premisli!"
Molčala je; naposled se je ozrla name, kako bi hotela grajati, in toliko presunljive bolnosti, toliko trpljenja je bilo v njenem pogledu, da mi je postalo jasno, kako ji v tem trenutku krvavi srce tudi brez mojih besed. Razumel sem, koliko je je stal njen sklep in kako sem jo mučil in mesaril s svojimi brezuspešnimi, prepoznimi besedami; razumel sem vse to, a vendar se nisem mogel vzdržati in govoril sem dalje:
"Saj si ravnokar sama rekla Ani Andrejevni, da morebiti ne pojdeš iz hiše — k večernicam. Torej bi bila tudi ostala; potem se še nisi popolnoma odločila?"
Bridek usmev je bil ves njen odgovor. In čemu sem jo vprašal o tem? Saj bi si bil lahko mislil, da je vse že sklenjeno in izgubljeno. A tudi jaz sem bil ves iz uma.
(Dalje prih.)
Dr. Richter's Pain Expeller
zoper revmati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic.
Pravo zdravilo je v zavoju, kakorinega vidite lia sliki.
Zavrnite vsak znvoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark.
25c in 50e vseli lekarnah ali pa piSito ponj naravnost na
F.MJclt
& Co. 74-80 Washington Street New York.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionic«
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE,
in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj.
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu se tem potom naznanja, da je bil dne 12. maja 1915 izvoljen za predsednika naše družbe g.
Michael Kochevar
veleposestnik in trgovec v Jolietu.
SLOVENIAN LIQUOR COMPANY
MATH. STEFANICH, tajnik.
JOLIET, ILL.
B
JQUET.IU*
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOIS'
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN 8M0DKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
STENSKI PAPIR
pt Of h gt
bc
Velika zaloga vsakovrstnih barv, ^ in firnežev. Izvršujejo se vsakertY^t varška dela ter obešanje stens* ip papirja po nizkih cenah.
120 Jefferson St. JOLIET, N. W. telefon 556
Pr
POZOR ROJAKINJE!
^ . v j
Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo! V
J. & A. Pasdcrti

se dobijo najboljše sveže m Pre jene klobase in najokusnejse ^ Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso.

Nizke cene in dobra postre* naše geslo.
• n 8« v
Ne pozabite torej obiskati ^ našej mesnici in groceriji na ^ lu Broadway and Granite S

Chic. Phone 2768. N. W.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
01« telefona 405,	S. Bloff St.. Joliet
#