letnik XI, številka 2, oktober 2019 16 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 1 . Uv od P o m e n t e h n o l o g i j e v n a š i h ž i v l j e n j i h n a r a š ča . D a n e s i m a d o s t o p d o s p l et a v e č k o t 4 m i l i j a r d e l j u d i ( I n t e r n et W o r l d S t a t s , 2 0 1 9 ) , k a r po m e n i o k o l i 5 6 % c e l o t n e s v et o v n e po p u l a c i j e . Z n a r a š ča j o č o u po r a b o t e h n o l o g i j e s e j e i z r a z i t o s p r e m e n i l t u d i n a č i n ž i v l j e n j a . Š t e v i l n e r a z i s k a v e k a ž e j o , d a t e h n o l o g i j a spreminja kulturo, komunikacijo in poslovanje ( S a g a r m a y , 2 0 1 4 ; B r e y , 2 0 1 7 ; W i l b u r n & W i l b u r n , 2 0 1 8 ) . S t e h n o l o g i j o j e po v e z a n i h v s e v e č p r o c e s o v , z a č e n š i s p r v i m s t i k o m o r g a n i z a c i j e i n k a n d i d a t a ( J o n e s & D a g e s , 2 0 0 3 ) . V d e l o v n e m o k o l j u o s e b n o komunikacijo zamenjuje neosebna; tehnologija, ki o m o g o ča , d a s o d e l a v c i v e s ča s d o s e g l j i v i , h k r a t i b r i š e m e j e m e d d e l o m i n p r o s t i m ča s o m ( R a m a j a r a n & R e i d , 2 0 1 3 ) . Digitalizacija delovnih mest, medosebni k o n fl i k t i , k i i z v i r a j o i z n e o s e b n e k o m u n i k a c i j e , i n po v e ča n j e d e l o v n i h o b r e m e n i t e v s o d e j a v n i k i , k i zvišujejo stopnjo stresa na delovnem mestu (Korn F e r r y, 2 0 18). R e z u l t a t i r a z i s k a v e K o r n F e r r y ( 2 0 1 8 ) n a m r e č po t r j u j e j o , d a s e j e v t r e h d e s et l et j i h r a v e n s t r e s a m e d z a po s l e n i m i z v i š a l a z a s k o r a j 2 0 % . D v e tretjini anketiranih zaposlenih trdita, da je njihova stopnja stresa pri delu višja kot pred petimi leti. S t r e s n a j b i po v z r o ča l o ž e s a m o p r i z a d e v a n j e , da moramo slediti hitremu razvoju tehnologije. G a r l a n d i n N o y e s ( 2 0 0 8 ) t r d i t a , d a po l e g t e g a s t r e s po v z r o ča t u d i s t r a h , d a b od o n o v e i n f o r m a c i js k o - komunikacijske tehnologije postopoma nadomestile l j u d i i n n a m e s t o n j i h o p r a v l j a l e d e l o . T u d i I tt e r m a n n i n N i e h a u s ( 2 0 1 5 ) m e n i t a , d a d e js t v o , d a j e s od o b n a t e h n o l o g i j a ž e s po s o b n a n e od v i s n o s p r e j e m a t i d o l o č e n e od l o č i t v e , s pod b u j a o b č u t e k n e g o t o v o s t i i n po s l e d i č n o v p l i v a t u d i n a d o ž i v l j a n j e s t r e s a m e d zaposlenimi. T i m s et a l . ( 2 0 1 2 ) s o u g o t o v i l i , d a l a h k o t e h n o l o g i j a z m a n j š u j e po j a v n o s t s t r e s a , č e j o posamezniki zaznavajo kot vir (angl. resource). V tem primeru tehnologija pomeni pomemben vir, k i po s a m e z n i k o m v v s a k e m t r e n u t k u o m o g o ča dostop do informacij, kar pozitivno vpliva na njihovo produktivnost, zadovoljstvo in zavzetost p r i d e l u ( T i m s et a l . , 2 0 1 2 ) . T e h n o l o g i j a po m a g a t u d i pri obvladovanju zahtevnejših delovnih opravil, ki zaposlene motivirajo in jim pomenijo izziv. V e n k a t e s w a r a ( 2 0 1 7 ) j e h k r a t i u g o t o v i l , d a o b s t a j a negativna povezava med zavzetostjo zaposlenih in stresom na delovnem mestu, zato ohranjanje i n po v e č e v a n j e z a v z et o s t i z a po s l e n i h o s t a j a v e l i k izziv za sodobne organizacije. Gallup (2012) je Vpliv stresa na zavzetost zaposlenih v digit alni dobi E v a Ma v rič 1 , D arija A l ek sić 2 e-pošta 1 : eva.mavric22@gmail.com e-pošta 2 : darija.aleksic@ef.uni-lj.si Povzetek Z a po s l e n i d a n e s v e č j i d e l d e l o v n i h o b v e z n o s t i o p r a v i j o s po m o č j o t e h n o l o g i j e , k i j e p r i s o t n a p r a k t i č n o n a v s e h d e l o v n i h m e s t i h . Č e p r a v n a m d i g i t a l n a t e h n o l o g i j a p r i n a š a m n o g o m o ž n o s t i z a i z b o l j š a n j e d e l o v n i h r a z m e r , p r i n a š a t u d i i z z i v e , k i s o po t e n c i a l n i s p r o ž i t e l j i n o v i h o b l i k s t r e s a . Z r a z i s k a v o s m o po t r d i l i , d a o b s t a j a n a r o b e o b r n j e n a U - k r i v u l j a , k i p r i k a ž e r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o z a po s l e n i h . Z a n k et n i m v p r a š a l n i k o m smo merili tudi zaznano uporabno vrednost tehnologije in potrdili, da moderira razmerje med stresom in z a v z et o s t j o p r i d e l u . U g o t o v i t v e r a z i s k a v e p r i s p e v a j o k l i t e r a t u r i o s t r e s u i n z a v z et o s t i z a po s l e n i h , n a pod l a g i rezultatov raziskave smo izoblikovali tudi predloge za vodstvene kadre podjetij, saj je ohranjanje zavzetosti zaposlenih velik izziv za sodobne organizacije. Ključne besede: zavzetost, stres, digitalna tehnologija, zaposleni letnik XI, številka 2, oktober 2019 17 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek izvedel raziskavo, v kateri so ugotovili, da zavzetost zaposlenih vpliva na donosnost, produktivnost, prisotnost zaposlenih, kakovost in ocene strank, kar potrjuje dejstvo, da zavzeti zaposleni pomembno v p l i v a j o n a u s p e š n o s t pod j et j a i n po s l e d i č n o po m e n i j o n e po g r e š l j i v v i r k o n k u r e n č n o s t i . Namen prispevka je prispevati k razumevanju povezave med zavzetostjo zaposlenih in stresom v d i g i t a l n i d o b i . C i l j p r i s p e v k a j e p r e u č i t i i n e m p i r i č n o p r e v e r i t i , a l i o b s t a j a n a r o b e o b r n j e n a U - k r i v u l j a , k i p r i k a ž e r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o , t e r p r e u č i t i v p l i v z a z n a n e u po r a b n e v r e d n o s t i tehnologije na razmerje med stresom in zavzetostjo pri delu. P r i s p e v e k j e s e s t a v l j e n i z t e o r et i č n e g a i n e m p i r i č n e g a d e l a . V t e o r et i č n e m d e l u n a j p r e j opredelimo stres na delovnem mestu in predstavimo posledice stresa, nato opredelimo zavzetost pri delu ter povezavo med stresom in zavzetostjo pri delu. S l e d i e m p i r i č n i d e l , k i t e m e l j i n a a n a l i z i s p l et n e g a vprašalnika, v katerem sta najprej predstavljena vprašalnik in vzorec, v nadaljevanju so predstavljeni r e z u l t a t i e m pi r i č n e pr ev erb e . Sle d ij o d i sk u s ija, vrednotenje prispevka, omejitve in predlogi za prihodnje raziskave. 2. T eoretična izhodi šča 2. 1 Stres na delo vnem me s tu S t res i z v i r a še i z ča sa , k o so s e naš i p red n i k i boje v a l i za ži v l jen je . Z a r a d i p r i la g od i t v ene g a od g o v o r a na d r a žl j a je v o k o l ju je v m iš i ce ro k i n n o g p r i tek la k r i , ki je odtekla iz organov, v katerih kri ni bila nujno po t re bna . T a k o so l ju d je p r i d o b i l i v eč m oč i za boj a l i be g (T e r ž a n, 2 0 0 2 ) . S od o bn i r i tem ži v l jen j a , k i za h te v a h i t re p r i la g od i t v e n a ne neh n o sp rem i njajoče s e o k o l je , je po v zroč i l , d a je fi zi č n o sp ro žen s t res v v e l i k i m e r i za m en j a l psi h o l oš k o sp ro žen s t res , k i je p red m et p reu če v a n j a p r i č u joče g a č la n k a ( S t a r c , 2 0 0 7 ) . P o z n a m o v e č o p r e d e l i t e v s t r e s a . N a j po g o s t e j e uporabljena stres opredeljuje kot telesno in psihološko obremenjenost organizma, ki nastane k o t p r i l a g od i t v e n i od g o v o r n a d r a ž l j a j e v o k o l j u ( T y r e r , 1 9 8 7 ) . S t r e s po j m u j e m o t u d i k o t od g o v o r posameznika na vsak zunanji dogodek (stresor), ki nanj vpliva. Se pa ljudje pri zaznavanju stresorjev in tudi odzivu nanje razlikujemo, saj ima vsak posameznik svojo o s e b n o s t , n a n j v p l i v a j o r a z l i č n e i z k uš n j e i n t u d i o k o l i š č i n e , v k a t e r i h po s a m e z n i k ž i v i . S t r i t i h i n M o ž i n a ( 2 0 0 0 ) po u d a r j a t a , d a j e p r i odzivanju na stresorje pomembna tudi kakovost medosebnih odnosov, ki obdajajo posameznika. Ker vemo, da noben dogodek ni stresen sam po sebi, t e m v e č j e od v i s e n od t e g a , k a k o g a po s a m e z n i k d o ž i v l j a , l o č i m o e u s t r e s a l i po z i t i v n i s t r e s i n d i s t r e s ali negativni stres. E u s t r e s j e po z i t i v n i u č i n e k s t r e s n e g a d o g a j a n j a , k i po s a m e z n i k a s pod b u j a , k r e p i i n po s l e d i č n o p r i po m o r e k o s e b n o s t n i r a s t i ( B o ž i č , 2 0 0 3 ) . E u s t r e s d o ž i v l j a m o , k o m e n i m o , d a n a š e s po s o b n o s t i presegajo zahteve, ko smo v delu motivirani, cenjeni in spoštovani (Kompare et al., 2009). Eustres se od r a ž a v ž i v a h n o s t i , m o t i v i r a n o s t i , p r i j a z n o s t i , u s t v a r j a l n o s t i i p d . ( B o ž i č , 2 0 0 3 ) . D i s t r e s j e š k od l j i v s t r e s , k i g a d o ž i v l j a m o , k o menimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti, in predstavlja tisto, kar v vsakdanji rabi razumemo pod po j m o m » s t r e s « ( K o m p a r e et a l . , 2 0 0 9 ) . Posledice škodljivega stresa so sicer odvisne od ča s a i z po s t a v l j e n o s t i s t r e s n i m o k o l i š č i n a m ( l o č i m o kratkotrajni in dolgotrajni stres), najpogosteje s e od r a ž a j o k o t g l a v o b o l , b o l e č i n e v ž e l od c u , o m o t i č n o s t , p r i t i s k v p r s i h i n d r u g e v r s t e b o l e č i n . O d r a s l a o s e b a v po v p r e č j u n a d e l o v n e m m e s t u p r e ž i v i t r et j i n o ž i v l j e n j a , z a t o j e j a s n o , d a j e s t r e s na delovnem mestu pomembna tematika, ki jo je t r e b a p r e u č e v a t i n e l e z a t o , d a j o b o l j e r a z u m e m o , t e m v e č t u d i o b v l a d u j e m o . R o l l i n s o n ( 2 0 0 5 , s t r . 2 7 0 ) o p r e d e l j u j e s t r e s n a d e l o v n e m m e s t u k o t pogoje, ki izhajajo iz interakcije zaposlenega in njegovega delovnega mesta in ki zaposlene prisilijo, da odstopajo od svojega normalnega delovanja. Na delovnem mestu se stres pojavi, ko zahteve d e l o v n e g a o k o l j a p r e s e g a j o z m o ž n o s t i z a po s l e n e g a . Z a po s l e n i s o n a d e l o v n e m m e s t u i z po s t a v l j e n i v s e v i š j i m z a h t e v a m ( P i e n a a r & R o t h m a n , 2 0 0 3 ) . Dejavnike stresa na delovnem mestu imenujemo st resor ji. R o lli nson ( 2 005 ) ji h ra zvršča v nasled nje skupine: nejasnost delovne vloge, delovni odnosi, viri i n preostali pr i pom očk i za d el o , m o žnost kar ier nega napredovanja, varnost zaposlitve, pomanjkanje a vtonomije , ra zmer je med d el om i n prost im časom, delovna obremenitev, kompenzacija in druge ugodnosti, pomanjkanje podpore vodje in drugi vidiki delovnega mesta. Nejasna delovna vloga lahko postane vir stresa, ko zaposleni nima jasno opredeljenih delovnih zahtev, prav tako so prisotne tudi nenehne spremembe d o lžnost i i n od g o v or nost i posa mezn i ka. Hk ra t i so pomembni medsebojni odnosi, saj so temelj vsake orga n i zac ije. E va n s i n Russel ( 1 992 ) t rdita, da je poslov ne odnose treba gojiti in zanje skrbeti, saj neposredno v pl ivajo na k a kovost dela. Za uč i n kov ito opravlja nje dela i n zma njšev a nje m o žnost i poja v a st resa so pomembn i t u di preostali d eja v n i k i, k ot je ra zpo l o žlji v ost ust rezn i h letnik XI, številka 2, oktober 2019 18 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek v iro v i n opreme . P osa mezn i ku la h k o st res spro ži t u di obč u tek poma njka nja pr il o žnost i za ra zv oj po k li c n i h zm o žnost i znot raj orga n i za c ije . St res po vzroča t u di pro žen i n vse v eč ji t rg d ela, k i zma njšuje v ar nost d el o v n i h mest (R o lli nson, 2 005 ) . T u di k o li či na d ela je pog ost d eja v n i k st resa. Če posa mezn i ku zara di preobremenjenosti ne uspe opraviti vsega, se pogosto poč u t i premal o sposobnega za d el o . Prob lem nasta ne t u di pr i premajh n i k o li či n i d ela, saj v d el o v no o k o lje prinaša monotonost, zaposlenim pa ne ponuja izziva in m ot i v a c ije ( Ž u nec, 2 003 ) . P o v e z a v o m e d v z b u r j e n j e m ž i v č n e g a s i s t e m a , ki je prisotno pri nastanku stresa, in delovno uspešnostjo razlaga tudi Yerkes-Dodsonov zakon, k i s k r i v u l j o po n a z o r i , d a j e č l o v e k o v a u č i n k o v i t o s t , tako pri nizkem kot tudi pri visokem vzburjenju ž i v č nega si st e m a, nizka (glej Sliko 1). Delovna u s p e š n o s t s e t o r e j po v e č u j e s fi z i o l o š k i m a l i duševnim vzburjenjem (stresom), vendar le do neke m e r e . N a j v e č j o u č i n k o v i t o s t z a po s l e n i d o s e ž e p r i o p t i m a l n i r a v n i s t r e s a ( G i n a , 2 0 1 6 ) . R a z i s k ave Ev r o p s k e ag e n c i j e z a va r n o s t i n z d r av j e p r i d e l u k a že jo , d a je v po v p reč ju 22 % v p r aša n i h že d o ži v e l o s t res na d e l o v nem m es t u . O na jv išj i s t o pn j i s t resa so po roča l i v G r č i j i ( 5 5 % ) , s l ed i t a S l o v en i j a i n Š v eds k a ( 3 8 % ) , na jn i ž j a p a je v Zd r u ženem k r a l jes t v u ( 1 2 % ) ( E u ro pe a n A g en c y f o r Sa f et y a n d H e a l t h a t W ork, 20 0 5) . T ud i ra z i sk ava Kor n F er r y ( 20 1 8 ) k a ž e, da se je raven stresa v treh desetletjih zvišala za skoraj 20 % , v eč k o t 6 0 % a n k et i r a n i h t r d i , d a je n j i h o v a r a v en stresa višja kot pred petimi leti. Slika 1: Vpliv fiziološkega vzburjenja na učinkovitost Vir: R. Yerkes & J. Dodson 2. 1 . 1 P osledice s tresa na delo vnem mes tu Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ( 2 002 ) poroča, da st res na d el o v nem mest u v p li v a na za poslenega i n posledi č no t u di na orga n i za c ijo . Sim on i n Amara k oon ( 2 0 1 5 ) po v ezujeta st res z a n ksi oznost jo , utrujenostjo in zmanjšano zavzetostjo pri delu. Amer išk i i nšt i t u t za st res ( b . l. ) k ot posledi co st resa omenja t u di odsot nost z d ela. Ra ziska v e kažejo , da so dejavniki stresa na delovnem mestu, kot so visoke za h tev e d ela, n i zka pod pora pr i d el u i n fizi č no za h tev no d el o , po v eza n i t u di z m ot nja mi spa nja ( A ° kersted t et al. , 2002). Pri zaposlenih, ki so nenehno izpostavljeni stresu, se la h k o poja v ijo t u di dr u ge psi ho l oške posledi ce ‒ u pa d k oncen t ra c ije , ra zdražlji v ost, zma njša na vzt rajnost i n prilagodljivost. St res za poslen i h se odraža t u di v slabšem sodelovanju, manjši uspešnosti zaposlenih in povišanih st rošk i h posl o v a nja pod jet ja (V a k o la & N i k o laou, 2 005 ; M cH u gh, 1 99 3 ; Li uk k onen et al. , 2 0 1 2 ) . V orga n i za c ija h, v ka ter i h za poslen i pog osteje d o ži v ljajo st res , se po v ečajo i zostaja nje z d ela, fl ukt ua c ija za poslen i h, a g resi v no k om u n i c ira nje i n preostale disc i p li nske teža v e . St res neposred no v p li v a na ka k o v ost i zd el ka ali stor i tev – bodisi zaradi slabšega odl oča nja, ma njše na ta n č nost i bodisi na pa k. P o m nenju Amer iškega i nšt i t u ta za st res je st res , posledi č no zaspa nost i n zma njša na pozor nost, ra zl og za pr ib ližno 60 d o 80 odstot k o v vseh nesreč na delovnem mestu. Posledica so višji stroški poslovanja i n po v eča no štev il o zara di bo l n iške odsot nost i » i z g ub ljen i h « d el o v n i h d n i (M ešk o , 2 0 1 1 ) . letnik XI, številka 2, oktober 2019 19 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 2.2 Za vzetos t na delo vne m mes tu Harter in drugi (2002) so ugotovili, da sta zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih neposredno povezana s poslovnimi rezultati. Njihova raziskava j e v k l j u č e v a l a 3 6 o r g a n i z a c i j t a k o i z j a v n e g a k o t zasebnega sektorja ter iskala povezavo med zadovoljstvom zaposlenih in rezultati poslovnih enot ‒ z a d o v o l js t v o m s t r a n k , p r od u k t i v n o s t j o , d o b i č k o m , fl u k t u a c i j o z a po s l e n i h i n n e z g od a m i n a d e l o v n e m mestu. Na podlagi rezultatov so avtorji ugotovili, da zadovoljni zaposleni pomembno vplivajo na z a d o v o l js t v o s t r a n k , z v e s t o bo k u p c e v i n fi n a n č n e rezultate podjetja. R a z l i č n i a v t o r j i r a z l i č n o o p r e d e l j u j e j o z a v z et o s t . Harter et al. (2002) so opredelili zavzetost kot po s a m e z n i k o v o v k l j u č e n o s t i n z a d o v o l js t v o t e r navdušenje nad delom. Salanova in drugi (2002) t r d i j o , d a j e z a v z et o s t po z i t i v n o , i z po l n j u j o č e , m o t i v a c i js k o s t a n j e n a d e l o v n e m m e s t u . T u d i Schaufelija (2004) opredeli zavzetost na delovnem m e s t u k o t » po z i t i v n o , i z po l n j u j o č e , d e l o v n o s t a n j e d u h a , z a k a t e r e g a s o z n a č i l n e m o č , p r e d a n o s t i n a b s o r p c i j a « ( s t r . 2 9 4 ) . D e r n o v š e k ( 2 0 0 8 ) m e n i , da so zavzeti zaposleni tisti, ki so aktivno vpeti v s v o j e d e l o , n a v d uš e n i n a d d e l o m , p r i č e m e r j e p r i s o t n a t u d i po z i t i v n a č u s t v e n a p r e d a n o s t . B a k k e r ( 2 0 0 9 ) u g o t a v l j a , d a s e z a v z et o s t z a po s l e n i h k a ž e v po z i t i v n i h č u s t v i h , b o l j š e m fi z i č n e m z d r a v j u , samoiniciativnosti, zavzeti zaposleni svojo pozitivno e n e r g i j o p r e n a š a j o t u d i n a s od e l a v c e , k a r s e od r a ž a v v e č j i s k u p i n s k i u č i n k o v i t o s t i . N e z a v z et i z a po s l e n i p a po s t a n e j o » od k l o p l j e n i « , v d e l o v n e m p r o c e s u n e k a ž e j o s v o j e p r a v e i d e n t i t et e , m i s l i i n č u s t e v ( O l i v i e r & R o t h m a n n , 2 0 0 7 ) . Š t e v i l n e š t u d i j e s o po k a z a l e , d a s o z a v z et i z a po s l e n i po m e m b e n v i r k o n k u r e n č n e p r e d n o s t i pod j et j a (L o c k w o od , 2 0 0 7 ; N o e et a l . , 2 0 1 7 ; A l b r e c h t et a l . , 2 0 1 5 ; K u m a r & P a n s a r i , 2 0 1 6 ; Sorenson, 2013). Na zavzetost zaposlenih vplivajo naslednji dejavniki: jasnost delovne vloge zaposlenega, m a t e r i a l n i v i r i , m o ž n o s t i z a r a z v o j s p r et n o s t i , socialna podpora, pozitivne povratne informacije, podpora nadrejenega, mentorstvo nadrejenega, m o ž n o st i z r a ža nj a m ne nj a, sm i s el n o st z a da n i h n a l o g , o r g a n i z a c i js k a k u l t u r a i n p r i l o ž n o s t i z a u č e n j e ( G a l l u p , 2 0 1 0 ) . V o k v i r u r a z i s k a v e T r e n d s i n G l o b a l E m p l o y e e E n g a g e m e n t ( H e w i tt , 2 0 1 1 ) a v t o r p r e u č u j e po v e z a v o m e d r a z l i č n i m i d e j a v n i k i d e l o v n e g a o k o l j a i n z a v z et o s t j o p r i d e l u . R a z i s k u j e g l a v n e d e j a v n i k e g l e d e n a r a z l i č n e r e g i j e i n z a v s a k o i z po s t a v l j a t r i najpomembnejše. Globalno gledano, so karierne p r i l o ž n o s t i , s k l a d n o s t z b l a g o v n o z n a m k o i n priznavanje trije najpomembnejši dejavniki zavzetosti zaposlenih. R o b i n s o n i n d r u g i ( 2 0 0 4 ) o p r e d e l i j o n a s l e d n j e z n a č i l n o s t i , k i s o s k u p n e v s e m z a v z et i m z a po s l e n i m : - verjamejo v organizacijo, - s t v a r i ž e l i j o d e l a t i b o l j e , - r a z u m e j o po s l o v n i k o n t e k s t i n » š i r š o s l i k o « podjetja, - so spoštljivi in pomagajo sodelavcem, - s o p r i p r a v l j e n i i t i » k o r a k d l j e « , - s o n a t e k o č e m v po v e z a v i z r a z v o j e m s v o j e g a d e l o v n e g a pod r o č j a . 2.3 P o v eza v a med s tresom na delo vnem mes tu in za vzetos tjo R a z i s k a v e k a ž e j o , d a j e r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o p r i d e l u z e l o k o m p l e k s n o , s a j d o l o č e n i dejavniki stresa (npr. preobremenjenost pri delu, n e r a v n o t e ž j e m e d d e l o m i n p r o s t i m ča s o m ) n i m a j o e n a k i h u č i n k o v n a v s e z a po s l e n e ( S c h a u f e l i & B a k k e r , 2 0 0 4 ) . H e r z b e r g ( 1 9 8 7 ) j e u g o t o v i l , d a l a h k o z a po s l e n i s t r e s o r j e d o ž i v l j a j o k o t i z z i v , k i j e pomemben vir motivacije pri delu. Odgovorno delo je na primer lahko tako motivator kot tudi dejavnik s t r e s a ( H e r z b e r g , 1 9 8 7 ) . G i n a ( 2 0 1 6 ) p r a v i , d a l a h k o z a po s l e n i n a d e l o v n e m m e s t u d o ž i v i j o t r i r a v n i s t r e s a : n i z k o , optimalno in visoko. Nizko raven stresa zaposleni n a v a d n o o b č u t i j o t a k r a t , k a d a r s o i z z i v i p r i d e l u , glede na posameznikove sposobnosti, prenizki. T o v r s t n i i z z i v i p r i d e l u po s a m e z n i k e n a z a č et k u s p r o š ča j o , n a t o d o l g o ča s i j o ( C s i k s z e n t m i h a l y i , 1 9 9 7 ) . T u d i S u t h e r l a n d i n C o o p e r ( 2 0 0 0 ) s t a ugotovila, da prenizke zahteve pri delu zaposlenega p r i v e d e j o d o d o l g o ča s j a , o b č u t k a n e z a d o v o l js t v a i n nemotiviranosti. Nezahtevno delo je hkrati povezano tudi z nizko ravnijo stresa. Odsotnost stresa hkrati po m e n i t u d i od s o t n o s t po z i t i v n i h u č i n k o v s t r e s a oziroma eustresa, ki zagotavlja, da zaposleni delo d o ž i v l j a j o k o t i z z i v , i n j e po m e m b e n v i r m o t i v a c i j e z a d e l o ( Ž u n e c , 2 0 0 3 ) . K a d a r d e l a m o po m e m b n e s t v a r i , po g o s t o o b č u t i m o d o l o č e n o r a v e n s t r e s a , pri reševanju izziva je pogosto prisotna predanost d e l u , k i s e k a ž e v u č i n k o v i t o s t i , n a v d uš e n j u , n a v d i h u i n m o t i v i r a n o s t i . Z a po s l e n i , k i p r i d e l u n e o b č u t i j o s t r e s a , l a h k o s v o j e d e l o z a z n a v a j o k o t m a n j po m e m b n o , po s l e d i č n o s o p r i o p r a v l j a n j u t o v r s t n e g a d e l a m a n j z a v z et i ( C o e tz e r & R o t h m a n n 2 0 0 7 ) . I z t e g a l a h k o s k l e p a m o , d a j e od s o t n o s t s t r e s a povezana z nizko stopnjo zavzetosti pri delu. letnik XI, številka 2, oktober 2019 20 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek N a d r u g i s t r a n i r a z i s k a v e k a ž e j o , d a v i s o k a raven stresa izzove negativen psihološki odziv oz. n e g a t i v n a č u s t v a . V i s o k o r a v e n s t r e s a z a po s l e n i o b č u t i j o t a k r a t , k a d a r z a h t e v e p r e s e g a j o n j i h o v e sposobnosti, zato ob reševanju delovnih nalog d o ž i v l j a j o n e g a t i v n i s t r e s a l i d i s t r e s ( B o ž i č , 2 0 0 3 ) . P o s a m e z n i k i s e r a z l i č n o od z i v a m o n a i s t e s t r e s o r j e , vendar so preobremenjenost pri delu, nenadne, n e p r i ča k o v a n e z a h t e v e i n ča s o v n i p r i t i s k i po g o s t o povezani z visoko stopnjo negativnega stresa (L o o k e r & G r e g s o n , 1 9 9 9 ; M u r t a , 2 0 0 4 ) . Z a po s l e n i , k i po g o s t o d o ž i v l j a j o v i s o k e s t o p n j e s t r e s a , s o nezadovoljni in izkazujejo nizko stopnjo zavzetosti pri delu (Visser et al., 2003). Številne raziskave so potrdile negativno korelacijo med visoko zavzetostjo in izgorelostjo ( Go n z á l e z - R o m á , S c h a u f e l i , B a k k e r , & L l o r et , 2 0 06 ; S c h a u f e l i , T a r i s , & V a n R h e n e n , 2 0 0 8 ; D e m e r o u t i , B a k k e r , D e J o n g e , J a n s s e n , & S c h a u f e l i , 2 0 0 1 ) . R e z u l t a t i r a z i s k a v e , k i s o j o i z v e d l i n a u n i v e r z i Y a l e ( 2 0 1 8 ) , p a s o po k a z a l i , d a v s a k p et i z a po s l e n i h k r a t i d o ž i v l j a v i s o k o r a v e n z a v z et o s t i i n s t r e s a , k a t e r e g a po s l e d i c a j e t u d i i z g o r e l o s t . Z a v z et i z a po s l e n i , k i s o ča s n o d o ž i v l j a j o s t r e s , d o ž i v l j a j o v i s o k e r a v n i po z i t i v n i h i n n e g a t i v n i h č u s t e v i n po g o s t e j e r a z m i š l j a j o o z a m e n j a v i s l u ž b e k o t n e z a v z et i z a po s l e n i . S e p p ä l ä i n M o e l l e r ( 2 0 1 8 ) d od a j a t a , d a j e zato pomembno, da si tako podjetja kot tudi zaposleni prizadevajo ustvariti optimalne delovne razmere, p r i k a t e r i h d o s e ž e m o v i s o k o r a v e n m o t i v a c i j e i n p r od u k t i v n o s t i – b r e z i z g o r e l o s t i . T o v r s t n e d e l o v n e r a z m e r e l a h k o d o s e ž e m o z z a g o t o v i t v i j o u s t r e z n i h v i r o v , k i po z i t i v n o v p l i v a j o n a d o b r o po č u t j e z a po s l e n i h i n z a po s l e n i m o m o g o ča j o , d a s i h i t r e j e o po m o r e j o od s t r e s a i n po s l e d i č n o b o l j e o p r a v i j o svoje delovne naloge. K o t s m o ž e o m e n i l i , j e l a h k o s t r e s n a d e l o v n e m mestu pozitiven ali negativen. Pozitiven stres, ki g a d o ž i v l j a m o k o t s pod b u d o , j e n u jn o po t r e b e n z a doseganje lastnih ciljev, zahtev delovnega mesta in p r i ča k o v a n j d r u g i h l j u d i . U č i n e k n e g a t i v n e g a s t r e s a je obraten in posameznika zavira pri razvoju in delu, z a t o j e po m e m b n o , d a v z d r ž u j e m o o p t i m a l n o r a v e n s t r e s a – s pod b u j a m o po z i t i v e n s t r e s i n o m e j u j e m o n e g a t i v e n s t r e s ( C u n n i n g h a m , 1 9 9 7 ) . C r a wf o r d et a l . ( 2 0 1 0 ) s o u g o t o v i l i , d a n e g a t i v n i s t r e s po v e ča i z g o r e l o s t i n i m a n e g a t i v e n u č i n e k n a z a v z et o s t zaposlenih, medtem ko pozitivni stres lahko prav t a k o po v e č u j e i z g o r e l o s t , v e n d a r i m a po z i t i v e n u č i n e k n a z a v z et o s t z a po s l e n i h . G l e d e n a r a v e n s t r e s a z a po s l e n i s v o j e o k o l j e i n d e l o o c e n j u j e j o k o t g r o ž n j e ali izzive. Stresorji ustvarjajo mešanico pozitivnih in n e g a t i v n i h č u s t e v , k i l a h k o po v z r o č i j o a n k s i o z n o s t a l i p a j i h po s a m e z n i k i d o ž i v l j a j o k o t i z z i v . I z z i v i ugodno vplivajo na zavzetost in uspešnost pri delu, l a h k o p a i m a j o t u d i n e ž e l e n e po s l e d i c e ( P od s a k o ff et a l . , 2 0 0 7 ) . V situaciji, ko si zaposleni postavi (pre)lahko dosegljive cilje, pomanjkanje resnih zahtev privede d o o b č u t k a n e z a d o v o l js t v a , k i j e e d e n i z m e d po v z r o č i t e l j e v s t r e s a . P od o b n a s i t u a c i j a j e t u d i v p r i m e r u , k o po s a m e z n i k z a r a d i n e z m o ž n o s t i i z po l n i t v e z a h t e v d o ž i v l j a n e g a t i v e n s t r e s . T a k r a t k o r o č n o v od i v u t r u j e n o s t , d o l g o r o č n e j e v i z č r p a n o s t , n a v s e z a d n j e p a v i z g o r e l o s t . Z a po s l e n i , pri katerih je prisotna optimalna raven stresa, so z a v z et i , m o t i v i r a n i , v i s o k o u č i n k o v i t i i n n a s p l o h d e l o o p r a v i j o b o l j e ( C u n n i n g h a m , 1 9 9 7 ) . I z z g o r a j opisanega izhaja prva hipoteza: H1: O b s t a j a n a r o b e o b r n j e n a U - k r i v u l j a , k i p r i k a ž e r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o . 2 . 3 . 1 Vpliv digitalne tehnologije na razmerje med stresom in za vzetostjo pri delu Digitalizacija in pojav novih tehnologij na delovnem mestu pozitivno vplivata na produktivnost zaposlenih, izboljšujeta kakovost delovnih mest, o m o g o ča t a h i t r e j š o k o m u n i k a c i j o i n p r i n a š a t a š t e v i l n e d r u g e po z i t i v n e po s l e d i c e ( I l s ø e , 2 0 1 7 ) . R a z v o j i n v p e l j a v a t e h n o l o g i j e n a d e l o v n a m e s t a p a š e n e z a g o t a v l j a t a u s p e h a . T e h n o l o g i j a l a h k o p r i n a š a š t e v i l n e po z i t i v n e po s l e d i c e z a z d r u ž b o i n posameznike takrat, kadar jo zaposleni sprejmejo in pravilno uporabljajo. Najbolj razširjen model, k i p r e u č u j e s p r e j et j e i n u po r a b o t e h n o l o g i j e , j e tako imenovani model sprejetja tehnologije (angl. Technology Acceptance Model ; v n a d a l j e v a n j u T A M ) , k i predpostavlja, da je odnos uporabnika do tehnologije odvisen od zaznane enostavnosti uporabe in z a z n a n e u po r a b n e v r e d n o s t i t e h n o l o g i j e . U po r a b n a vrednost tehnologije je opredeljena kot stopnja o s e b n e g a p r e p r i ča n j a , d a b o u po r a b a i n f o r m a c i js k o - komunikacijske tehnologije izboljšala uspešnost posameznika pri delu (Venkatesh & Davis, 2000). Moderen pojav stresa, ki ga med drugim po v z r o ča t u d i h i t e r r a z v o j t e h n o l o g i j e , a l i t . i . tehnostres je nova oblika stresa, ki je povezana z d i g i t a l n o t r a n s f o r m a c i j o ( T h o r p e & B r o s n a n , 2 0 0 7 ) . Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija j e v n a š a ž i v l j e n j a i n t e g r i r a n a d o m e r e , d a b r i š e m e j e m e d d e l o m i n p r o s t i m ča s o m ( B r o u g h & K a l l i a t h , 2 0 0 9 ) . Z a r a d i h i t r e g a r a z v o j a t e h n o l o g i j e s e po v e č u j e potreba po tem, da zaposleni sledijo hitremu razvoju, letnik XI, številka 2, oktober 2019 21 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek h k r a t i s e p r i s v o j e m d e l u s o o ča j o z o g r o m n o k o l i č i n o podatkov (Shu et al., 2011). Informacijska tehnologija n a m o m o g o ča e n o s t a v e n i n n e n e h e n d o s t o p d o i n f o r m a c i j , v e n d a r po d r u g i s t r a n i o m o g o ča , d a s o z a po s l e n i n e n e h n o d o s e g l j i v i i n t a k o a l i d r u g a č e vpeti v delovne obveznosti. Pomembno je torej, da s e n a d e l o v n e m m e s t u v z po s t a v i r a v n o t e ž j e m e d n e g a t i v n i m i i n po z i t i v n i m i u č i n k i t e h n o l o g i j e (Pantano & Naccarato, 2010). Informacijska tehnologija ponuja potencial za b i s t v e n o i z b o l j š a n j e z m o g l j i v o s t i z a po s l e n i h . T od a po v e ča n j e u s p e š n o s t i j e po g o s t o o v i r a n o z a r a d i nepripravljenosti uporabnikov na sprejemanje in u po r a b o r a z po l o ž l j i v i h t e h n o l o š k i h r e š i t e v ( S o n et a l . , 2 0 1 2 ; N a v i m i po u r & S o l t a n i , 2 0 1 6 ) . D a v i s ( 1 9 8 9 ) navaja, da je posameznikova uporaba informacijsko- k o m u n i k a c i js k e t e h n o l o g i j e po g o s t e j š a , č e j o posameznik zaznava kot orodje za izboljšanje svoje u s p e š n o s t i . Č e z a po s l e n i n e p r e po z n a j o d od a n e vrednosti tehnologije, bo ta zviševala stopnjo s t r e s a n a d e l o v n e m m e s t u ( V a n Y p e r e n et a l . , 2 0 1 6 ) . V a n Y p e r e n i n d r u g i ( 2 0 1 6 ) h k r a t i u g o t a v l j a j o , d a lahko tehnologija, kadar zaposleni prepoznajo in i z k o r i š ča j o n j e n e p r e d n o s t i , b l a ž i s t r e s n a d e l o v n e m mestu. Na podlagi zgoraj opisanega sklepamo, da zaznana uporabna vrednost tehnologije vpliva na razmerje med stresom in zavzetostjo pri delu. H 2 : Z a z n a n a u po r a b n a v r e d n o s t t e h n o l o g i j e moderira razmerje med stresom in zavzetostjo p r i d e l u , i n s i c e r n a n a č i n , d a j e v p l i v s t r e s a n a z a v z et o s t m o č n e j š i , k o s o r a v n i z a z n a n e u po r a b n e v r e d n o s t i n i ž j e . 3. Metodologija in p otek razisk a v e 3. 1 Opis vzorca A n k et n i v p r a š a l n i k j e b i l po s l a n n a 5 3 e l e k t r o n s k i h naslovov, hkrati smo anketo objavili tudi na d r u ž b e n i h o m r e ž j i h – F a c e b o o k i n L i n k e d I n . N a vprašalnik je odgovorilo 111 respondentov, vendar s m o m o r a l i 2 0 n e po po l n i h v p r a š a l n i k o v i z k l j u č i t i i z a n a l i z e . O d 9 1 a n k et i r a n i h j e 7 6 % r e s po n d e n t o v m o š k i h i n 2 4 % ž e n s k . P o v p r e č n a s t a r o s t v p r a š a n i h j e 3 3 l et , s i c e r s e s t a r o s t g i b l j e m e d 2 2 i n 6 0 l et i . N a j v e č j i d e l v zo r c a , 3 6 , 7 % a n k e t i r a n i h, i m a k o n č a n o u n i v e r z i t et n o i z o b r a z bo , s l e d i p r i b l i ž n o e n a k d e l e ž a n k et i r a n i h z m a g i s t e r i j e m ( 2 2 , 2 % ) i n s r e d n j e š o l s k o i z o b r a z bo ( o k o l i 2 4 , 4 % ) , p r e o s t a l i h 1 6 , 7 % v p r a š a n i h i m a k o n ča n o v i š j o a l i v i s o k o š o l o . Iz odgovorov je razvidno, da je med vprašanimi 7 6 , 7 % z a po s l e n i h , 1 , 1 % b r e z po s e l n i h i n 2 2 , 2 % š t u d e n t o v . V e č i n a z a po s l e n i h ( 8 5 , 5 % ) i m a r e d n o z a po s l i t e v z a po l n i d e l o v n i ča s . N a d a l j e , n a j v e č j i d e l e ž z a po s l e n i h a n k et i r a n c e v ( 2 1 % ) d e l o o p r a v l j a v s r e d n j e v e l i k i h pod j et j i h , 1 8 % z a po s l e n i h a n k et i r a n c e v v v e l i k i h i n e n a k d e l e ž v m a j h n i h pod j et j i h , 1 2 % v m i k r o pod j et j i h . 5 8 % v s e h anketiranih zaposlenih opravlja vodstvene naloge. 3.2 Vpr ašalnik Zavzetost zaposlenih. Z a m e r j e n j e k o n c e p t a z a v z et o s t i z a po s l e n i h s m o u po r a b i l i v p r a š a l n i k U W E S - 9 , k i s t a ga razvila Schaufeli in Baker (2003). Sestavljen je iz devetih trditev, ki merijo tri dimenzije zavzetosti pri delu, in sicer vitalnost (angl. Vigor), predanost (angl. Dedication) in vpetost (angl. Absorption ) . R e s po n d e n t i s o n a pod l a g i 7 - s t o p e n js k e L i k e r t o v e l e s t v i c e odgovarjali, kako pogosto so bili zavzeti pri delu (0 po m e n i n i k o l i , 6 v s a k d a n ) . P r i m e r a u po r a b l j e n i h t r d i t e v : » P r i s v o j e m d e l u p r e k i p e v a m od e n e r g i j e « i n » M o j e d e l o j e z a m e v i r n a v d i h a « ( α = . 9 5 ) . Stres pri delu. Koncept stresa pri delu smo merili z v p r a š a l n i k o m B J SQ ( a n g l . Brief job stress questionnaire). S e s t a v l j e n j e i z 1 5 v p r a š a n j . R e s po n d e n t i s o od g o v a r j a l i n a 1 5 t r d i t e v , k i s e n a n a š a j o n a povpraševanje po delu, nadzor dela, podporo in s t o p n j o z a d o v o l js t v a p r i d e l u . S k l a d n o s p r i po r o č i l o m Kawad in Otsuka (2011) smo povpraševanje po delu merili s trditvami, ki so bile vsebinsko postavljene v n a s p r o t n o s m e r ( a n g l . R e v e r s e - c od e d ) . T u d i v tem primeru so respondenti odgovarjali na podlagi 4 - s t o p e n js k e L i k e r t o v e l e s t v i c e , p r i k a t e r i 1 po m e n i » po po l n o m a s e n e s t r i n j a m « i n 4 » po po l n o m a s e s t r i n j a m « . P r i m e r a u po r a b l j e n i h t r d i t e v : » S v o j e g a d e l a n e m o r e m d o k o n ča t i v d od e l j e n e m ča s u « i n » P r i d e l u m o r a m b i t i z e l o o s r e d o t o č e n « ( α = . 7 9 ) . Uporabna vrednost tehnologije. Za m er j e nj e k o n c e p t a s m o u po r a b i l i t . i . v p r a š a l n i k T e c h n o l o g y A c c e p t a n c e M od e l ( T A M 2 ) , k i s t a g a r a z v i l a D a v i s in Venkatesh (2000). Vprašani so odgovarjali na š t i r i t r d i t v e n a pod l a g i 7 - s t o p e n js k e L i k e r t o v e l e s t v i c e , k j e r 1 po m e n i » po po l n o m a s e n e s t r i n j a m « i n 7 » po po l n o m a s e s t r i n j a m « . P r i m e r a u po r a b l j e n i h t r d i t e v : » N o v e t e h n o l o g i j e , u v e d e n e n a d e l o v n e m mestu, na splošno izboljšujejo mojo uspešnost pri d e l u « i n » N a s p l o š n o m e n i m , d a s o n o v e t e h n o l o g i j e , uvedene na delovnem mestu, koristne pri mojem d e l u « ( α = . 9 5 ) . letnik XI, številka 2, oktober 2019 22 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 4. Pre v erjanje hipot ez H 1 : O b s t a j a n a r o b e o b r n j e n a U - k r i v u l j a , k i p r i k a ž e razmerje med stresom in zavzetostjo. Da bi preverili hipotezo 1 (H1), v kateri smo p r e d po s t a v i l i , d a o b s t a j a n a r o b e o b r n j e n a U - k r i v u l j a , k i p r i k a ž e r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o , s m o najprej centrirali vrednost neodvisne spremenljivke (tj. stresa). S tem smo zmanjšali nepotrebno multikolinearnost med linearnimi izrazi in njihovimi k v a d r a t n i m i d v o jn i k i ( A i k e n & W e s t , 1 9 9 1 ) . N a t o s m o v r e g r e s i js k o e n a č b o d od a l i k v a d r i r a n e v r e d n o s t i z a s p r e m e n l j i v k o s t r e s . K o e fi c i e n t , po v e z a n s kvadrirano vrednostjo stresa, je bil negativen in m e jn o s t a t i s t i č n o z n a č i l e n ( β = ‒ 1 , 0 5 2 , p = 0 , 0 9 6 ; p < 0 , 1 ) . N a r o b e o b r n j e n o U - k r i v u l j o m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o p r i d e l u s m o t u d i g r a fi č n o p r i k a z a l i (Slika 2). Na podlagi rezultatov lahko prvo hipotezo potrdimo. H 2 : T e h n o l o g i j a m od e r i r a r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n zavzetostjo. V drugi hipotezi (H2) smo predpostavili m od e r a c i js k i u č i n e k z a z n a v e u po r a b n e v r e d n o s t i tehnologije na povezavo med stresom in zavzetostjo pri delu. Postavljeno hipotezo smo preverili z uporabo Slika 2: Narobe obrnjeno U-razmerje med stresom in zavzetostjo pri delu Tabela 1: Rezultati hierarhične večkratne regresijske analize za zaznano uporabno vrednost informacijsko-komunikacijske tehnologije kot moderatorja na povezavo med stresom in zavzetostjo pri delu Koeficienti a Koraki Nestandardizirani koeficienti Stand. koeficienti t p B SE c Beta 1 Konstanta 1,045 0,906 1,153 0,252 Stres 1,265 0,316 0,399 4,008 0,000 IKT b 0,155 0,104 0,148 1,485 0,141 R 2 0,439 2 Konstanta 1,284 0,898 1,430 0,157 Stres 1,181 0,313 0,373 3,776 0,000 IKT b 0,156 0,102 0,149 1,523 0,132 Stres x IKT -0,541 0,271 -0,197 -1,999 0,049 R 2 0,480 a) Odvisna spremenljivka: zavzetost pri delu b ) I K T = z a z n a n a u po r a b n a v r e d n o s t i n f o r m a c i js k o - k o m u n i k a c i js k e t e h n o l o g i j e c) SE = ocena standardne napake letnik XI, številka 2, oktober 2019 23 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek h i e r a r h i č n e v e č k r a t n e r e g r e s i js k e a n a l i z e . V p r v e m koraku smo vnesli obe neodvisni spremenljivki, v drugem koraku smo v regresijski model vnesli interakcijo med stresom in uporabno vrednostjo i n for m ac ij sk o -k om u n i k ac ij ske t e h no l og ij e ( I K T ) . K ot j e r a z v i d n o i z T a b e l e 1 , p r e d s t a v l j a i n t e r a k c i j a s t r e s a i n I K T po m e m b e n p r e d i k t o r z a v z et o s t i p r i d e l u ( B = ‒ 0 , 5 4 1 ; p = 0 , 0 4 9 ) . D a b i l a ž j e r a z u m e l i p r e u č e v a n i m od e r a c i js k i u č i n e k , s m o g a p r i k a z a l i t u d i g r a fi č n o ( g l e j S l i k o 3). Kot je razvidno s Slike 3, je zavzetost pri delu najmanjša v primeru nizkega stresa in nizke uporabne vrednosti informacijsko-komunikacijske tehnologije, najvišja pa takrat, kadar je stopnja stresa visoka, zaznana stopnja uporabne vrednosti informacijsko-komunikacijske tehnologije pa nizka. 5. Disk usija Hipoteza 1 predpostavlja, da obstaja narobe obrnjena U - k r i v u l j a , k i p r i k a ž e r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o z a po s l e n i h . R e z u l t a t i r a z i s k a v e po t r j u j e j o p r e d v i d e v a n o po v e z a v o m e d p r e u č e v a n i m a konstruktoma. Na podlagi rezultatov lahko torej sklepamo, da je zavzetost zaposlenih nizka, kadar z a po s l e n i d o ž i v l j a j o v i s o k o a l i n i z k o r a v e n s t r e s a . U g o t o v i t e v j e s k l a d n a z d o s e d a n j i m i r a z i s k a v a m i , k i k a ž e j o , d a v i s o k a i n n i z k a r a v e n s t r e s a z m a n j š u j et a z a v z et o s t z a po s l e n i h ( S a w a n g , 2 0 1 2 ; B o ž i č , 2 0 0 3 ; C o e tz e r & R o t h m a n n , 2 0 0 7 ) . V i s o k o r a v e n s t r e s a z a po s l e n i d o ž i v l j a j o t a k r a t , k a d a r d e l o v n e z a h t e v e p r e s e g a j o n j i h o v e s po s o b n o s t i ( B o ž i č , 2 0 0 3 ) . V i s o k a r a v e n s t r e s a po s l e d i č n o v od i v fi z i č n o i n p s i h i č n o i z č r p a n o s t , k i s t a n e g a t i v n o po v e z a n i z z a v z et o s t j o pri delu (Sawang, 2012). Na drugi strani se zaposleni, k i d o ž i v l j a j o n i z k o r a v e n s t r e s a , p r i d e l u po g o s t o d o l g o ča s i j o ( S a w a n g , 2 0 1 2 ) i n s v o j e d e l o d o ž i v l j a j o k o t m a n j po m e m b n o ( C o e tz e r & R o t h m a n n , 2 0 0 7 ) , kar ravno tako negativno vpliva na zavzetost pri delu. Schaufeli in Bakker (2004) pravita, da stres pri delu ni vedno negativno povezan z zavzetostjo zaposlenih. S po v e ča n j e m p r i s o t n o s t i s t r e s a s e d o n e k e m e r e po v e č u j e t u d i z a v z et o s t i n d o s e ž e v r h p r i o p t i m a l n e m fi z i o l o š k e m v z b u r j e n j u . N a pod l a g i rezultatov raziskave lahko sklepamo, da bodo najbolj z a v z et i t i s t i z a po s l e n i , k i b od o d o ž i v l j a l i o p t i m a l n o raven stresa. Hipoteza 2 predpostavlja, da tehnologija moderira razmerje med stresom in zavzetostjo za pos l en i h . M od e r a c i js k i u č i nek , p r i k a za n na S l i k i 3 , k a že , d a je p r i v i so k i r a v n i s t resa za v zet os t p r i d e l u na jv eč j a t a k r a t , k a d a r za pos l en i ocen ju je jo , d a je u po r a bna v red n os t teh n o l o g i je n i zk a . K o t že o m en j en o , z a p os l en i , k i d o ž i v l j a j o v iso k o r a v en s t res a , po g os t o sv oje d e l o d o ži v l j a jo k o t ze l o po m em bn o . Ra zi s k a v e h k r a t i k a že jo , d a so za v zet i za pos l en i ze l o os red o t očen i na sv oje d e l o i n so m u p red a n i Slika 3: Moderacijski učinek uporabne vrednosti IKT na povezavo med stresom in zavzetostjo pri delu a IKT = uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije letnik XI, številka 2, oktober 2019 24 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek (B a k k e r , A r n o l d , A l b rec h t , & Lei te r , 2 0 08 ) , i n k a r je zelo pomembno, imajo radi nadzor nad svojim d e l o m . P os l ed i č n o la h k o p red v i d e v a m o , d a na jv išjo raven zavzetosti posamezniki dosegajo, kadar se sooča jo s s t resn i m i si t ua c i j a m i , k i od n j i h za h te v a jo , d a u po r a b i jo sv oje z na n je i n k o m peten ce . T o k r a t n i teh n o l o g i j a t i s t a , k i j i m o m o g oča u spešn o o p r a v l j a n je na l o g , tem v eč n j i h o v e la s t ne sposo bn os t i . Z a v zet i zaposleni stres tako štejejo kot izziv , za rešitev katerega m o r a jo u po r a b i t i la s t na s reds t v a i n s e pos l ed i č n o ne že l i jo za naša t i na u po r a bn o v red n os t teh n o l o g i je . Z a pos l en i i ma jo pos l ed i č n o o b č u tek , d a i ma jo po po l n nadzor nad stresno situacijo, kar pozitivno vpliva na zavzetost pri delu. Nadalje, menimo, da zaposleni d o ži v l j a jo v i so k o r a v en s t resa p r i o p r a v l j a n ju d e la , ki zahteva iskanje novih in uporabnih rešitev (tj. ustvarjalnost). Pri iskanju ustvarjalnih rešitev je uporabna vrednost tehnologije pogosto zelo nizka, saj so ustrezna znanja, ustvarjalne in druge spretnosti ter motivacija zaposlenih nujno potrebne in zadostne sestavine, ki vplivajo na ustvarjalnost posameznika ( A mabi le , 1 983 ) . R e z u l t a t i r a z i s k a v e s o h k r a t i po k a z a l i , d a j e v p r i m e r u n i z k e g a s t r e s a z a v z et o s t n a j v e č j a t a k r a t , k o j e u po r a b n a v r e d n o s t t e h n o l o g i j e n a j v e č j a . Ko posameznik ni pod stresom ali pa je njegova r a v e n s t r e s a n i z k a , m u t e h n o l o g i j a o m o g o ča , d a d e l o o p r a v i h i t r e j e , n a t a n č n e j e i n n a s p l o h b o l j e . U g o t o v i t e v po t r j u j e , d a l a h k o t e h n o l o g i j a b l a ž i s t r e s na delovnem mestu, in sicer takrat, ko zaposleni i z k o r i š ča j o n j e n e p r e d n o s t i ( V a n Y p e r e n et a l . , 2 0 1 6 ) . P o s l e d i č n o b od o z a po s l e n i , k i d o ž i v l j a j o n i z k o raven stresa in hkrati zaznavajo visoko uporabno vrednost tehnologije, bolj zavzeti za delo. Hkrati menimo, da je nizka raven stresa pogosto povezana s po s a m e z n i k o v o p e r c e p c i j o , d a s e p r i d e l u s o o ča z obvladljivimi izzivi, ki ne presegajo njegovih sposobnosti. Izzivi, ki so glede na posameznikove s po s o b n o s t i p r e n i z k i , po s a m e z n i k a n a z a č et k u s p r o š ča j o , n a t o p a d o l g o ča s i j o . V i s o k a r a v e n z a z n a n e u po r a b n e v r e d n o s t i t e h n o l o g i j e p a l a h k o p r e p r e č i d o l g o ča s e n j e i n po s l e d i č n o po v e ča z a v z et o s t z a po s l e n i h t u d i p r i n i z k i r a v n i s t r e s a . R a z i s k a v e n a m r e č k a ž e j o , d a z a z n a n a u po r a b n a v r e d n o s t tehnologije pozitivno vpliva na pogostost uporabe tehnologije in opravljanje s tehnologijo povezanega d e l a , k a r po s l e d i č n o po v e č u j e z a v z et o s t z a po s l e n i h ( K i m & G a t l i n g , 2 0 1 8 ; L a t i b et a l . , 2 0 1 4 ) . R e z u l t a t i n a š e r a z i s k a v e p r i s p e v a j o k r a z v o j u teorije o vplivu digitalne tehnologije in stresa n a z a v z et o s t p r i d e l u . P r v i t e o r et i č n i p r i s p e v e k p r i č u j o č e g a č l a n k a j e po t r d i t e v , d a o b s t a j a o b r n j e n a U - k r i v u l j a , k i p r i k a ž e r a z m e r j e m e d s t r e s o m in zavzetostjo. V teoriji sicer najdemo študije, k i o m e n j e n o r a z m e r j e t e o r et i č n o p r e u č u j e j o i n ugotavljajo, da so ekstremne ravni stresa (visok in nizek) povezane z nizko stopnjo zavzetosti pri delu, vendar glede na naše vedenje nobena raziskava d o s l e j n i e m p i r i č n o p r e v e r j a l a n a r o b e o b r n j e n e U - k r i v u l j e . S č l a n k o m t o r e j p r i s p e v a m o k t e o r i j i o stresu, saj na podlagi raziskave ugotovimo, da je z a v z et o s t p r i d e l u n a j v e č j a , k o z a po s l e n i d o ž i v l j a j o o p t i m a l n o r a v e n s t r e s a . U g o t o v i t v e r a z i s k a v e s o uporabne tudi za vodstvene kadre podjetij, saj r a z i s k a v a k a ž e , d a s t r e s n a z a v z et o s t n e v p l i v a n u jn o negativno. Menimo, da bi morala podjetja ustvariti delovne razmere in zaposlenim dajati naloge, k i b i j i m o m o g o ča l e , d a b i d o ž i v l j a l i o p t i m a l n o raven stresa. Dejstvo pa je, da vsak zaposleni stres d o ž i v l j a d r u g a č e , z a t o j e t e žk o o r a v n i s t r e s a s k l e p a t i po s p l o š e n o ( F o n t a n a & A b o u s e r i e , 1 9 9 3 ; M e š k o et a l . , 2 0 1 0 ) . V od j a m b i z a t o s v et o v a l i , d a z z a po s l e n i m i č i m v e č k o m u n i c i r a j o i n p r e v e r j a n j e r a v n i s t r e s a j e m l j e j o kot neprekinjen proces. D r u g i t e o r et i č n i p r i s p e v e k j e p r e u č e v a n j e vpliva zaznane vrednosti tehnologije na razmerje m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o . R a z i s k a v e k a ž e j o , d a informacijsko-komunikacijska tehnologija pozitivno v p l i v a n a o p e r a t i v n o u s p e š n o s t z a po s l e n i h ( T a r u t e & G a t a u t i s , 2 0 1 3 ) . D od a n a v r e d n o s t p r i č u j o č e g a č l a n k a j e u g o t o v i t e v , d a i m a t e h n o l o g i j a po l e g o m e n j e n i h po z i t i v n i h u č i n k o v t u d i n e g a t i v n e , s a j smo posamezniki naravnani tako, da zasluge za uspeh raje pripisujemo lastnim sposobnostim, in ne uporabni vrednosti tehnologije. Glede na naše u g o t o v i t v e b i pod j et j u p r i po r o ča l i fl e k s i b i l n o s t g l e d e uvedbe in uporabe tehnologije pri zahtevnejših o p r a v i l i h . P r i č u j o ča r a z i s k a v a k a ž e , d a z a z n a n a uporabna vrednost tehnologije pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih v primeru manj pomembnih (manj stresnih) opravil in negativno v primeru bolj pomembnih (bolj stresnih) opravil. Na podlagi ugotovljenega sklepamo, da bi bilo smiselno, da ima vsak posameznik do neke mere prosto izbiro glede u po r a b e s r e d s t e v z a r e š i t e v p r o b l e m a . Z a v e d a m o p a s e , d a fl e k s i b i l n a u po r a b a t e h n o l o g i j e n i i z v e d l j i v a n a vsakem delovnem mestu in v vseh panogah. Omejitve raziskave izhajajo predvsem iz majhnega vzorca anketiranih, zato za nadaljnje r a z i s k o v a n j e p r e d l a g a m o p r e u č i t e v po v e z a v n a v e č j e m v z o r c u . O m e j i t e v j e t u d i v t e m , d a s o r e s po n d e n t i s a m i o c e n j e v a l i p r e u č e v a n e k o n s t r u k t e , stres, zavzetost pri delu in zaznano uporabnost tehnologije, zato so odgovori morda nekoliko p r i s t r a n s k i . V p r i h od n j e b i l a h k o p r e u č e v a n e povezave preverjali tudi z raziskavo, v kateri bi letnik XI, številka 2, oktober 2019 25 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek omenjene konstrukte posameznikov ocenjevali n j i h o v i s od e l a v c i a l i v od j e , p r i č e m e r b i l a h k o r e z u l t a t e p r i m e r j a l i i n u g o t o v i l i od s t o p a n j a . Z i z v e d b o k v a l i t a t i v n e š t u d i j e , s k a t e r o b i s po m o č j o intervjuja dobili poglobljen uvid v to, zakaj visoka raven stresa in nizka uporabna vrednost tehnologije vodita v veliko zavzetost, bi ugotovitve še nadgradili i n p r i d o b i l i n a t a n č n e j š e u g o t o v i t v e . 6. Zaključek V p r i s p e v k u p r e u č u j e m o v p l i v s t r e s a n a z a v z et o s t z a po s l e n i h v d i g i t a l n i d o b i . Z r e z u l t a t i r a z i s k a v e po t r j u j e m o , d a o b s t a j a n a r o b e o b r n j e n a U - k r i v u l j a , k i po k a ž e r a z m e r j e m e d s t r e s o m i n z a v z et o s t j o z a po s l e n i h . Z z v i š a n j e m r a v n i s t r e s a s e z a v z et o s t po v e č u j e i n d o s e ž e v r h p r i o p t i m a l n i , s r e d n j i r a v n i s t r e s a . R e z u l t a t i r a z i s k a v e k a ž e j o , d a t e h n o l o g i j a moderira razmerje med stresom in zavzetostjo zaposlenih, kar pomeni, da zavzeti zaposleni visoko stresne situacije jemljejo kot izziv, ki od njih zahteva, da uporabijo lastne spretnosti, in ne tehnologije. V primeru nizke ravni stresa pa tehnologija pomaga p r i h i t r e j š e m i n n a t a n č n e j š e m o p r a v l j a n j u n a l o g . 7 . Priloga – ank etni vprašalnik 1. Pogostost uporabe informacijsko-komunikacije t e h n o l o g i j e ( I K T ) . N a v e d i t e , v k o l i k š n i m e r i s e s t r i n j a t e z n a v e d e n i m i t r d i t v a m i ( 1 – s p l o h s e n e s t r i n j a m , 2 – p r et e ž n o s e s t r i n j a m , 3 – n i t i s e s t r i n j a m , n i t i s e n e s t r i n j a m , 4 – p r et e ž n o s e s t r i n j a m , 5 – po po l n o m a s e s t r i n j a m ) . a . V s a k d a n p r e k I K T k o m u n i c i r a m s s od e l a v c i z drugih lokacij (zunaj moje pisarne). b . K o m u n i k a c i j a s s od e l a v c i v v e č k o t 5 0 % po t e k a p r e k I K T . c. S sodelavci o delu komuniciram predvsem p r e k I K T . 2. Spodnje trditve se nanašajo na zavzetost pri delu. Navedite, v kolikšni meri se strinjate z n a v e d e n i m i t r d i t v a m i ( 0 – n i k o l i , 1 – s k o r a j n i k o l i , 2 – r e d k o , 3 – v ča s i h , 4 – po g o s t o , 5 – z e l o po g o s t o , 6 – v e d n o ) . a. Pri svojem delu prekipevam od energije. b . P r i d e l u s e po č u t i m m o č n e g a i n d e j a v n e g a . c. Nad svojim delom sem navdušen. d. Moje delo je zame vir navdiha. e. Ko se zjutraj zbudim, se veselim svojega dela. f . S r e č e n s e m , k a d a r i n t e n z i v n o d e l a m . g. Ponosen sem na delo, ki ga opravljam. h . Z a t o p l j e n s e m v d e l o , k i g a o p r a v l j a m . i. Kadar delam, sem prevzet nad delom. 3. Spodnje trditve se nanašajo na stres pri delu. Navedite, v kolikšni meri se strinjate z n a v e d e n i m i t r d i t v a m i ( 1 – po po l n o m a s e n e s t r i n j a m , 2 – p r et e ž n o s e n e s t r i n j a m , 3 – p r et e ž n o s e s t r i n j a m , 4 – po po l n o m a s e s t r i n j a m ) . a . V s l u ž b i m o r a m o p r a v i t i o g r o m n o d e l a . b . S v o j e g a d e l a n e m o r e m d o k o n ča t i v d od e l j e n e m ča s u . c . V s l u ž b i m o r a m t r d o d e l a t i . d . P r i d e l u m o r a m b i t i z e l o o s r e d o t o č e n . e. Opravljam zahtevno delo, ki zahteva visoko raven znanja in spretnosti. f . M e d d e l o v n i m ča s o m m o r a m n e n e h n o razmišljati o svojem delu. g. Sam si narekujem tempo dela. h . S a m o s t o jn o l a h k o d o l o ča m v r s t n i r e d o p r a v l j a n j a d e l o v n i h n a l o g i n n a č i n i z v e d b e nalog. i . L a h k o pod a m s v o j e m n e n j e g l e d e s t r a t e g i j e dela. j. Pogosto lahko komuniciram z nadrejenim. k. Pogosto lahko komuniciram s sodelavci. l . V p r i m e r u t e ž a v s e l a h k o z a n e s e m n a svojega nadrejenega. m . V p r i m e r u t e ž a v s e l a h k o z a n e s e m n a s v o j e sodelavce. n. N a d re jen i si p r i j a z n o v za m e ča s t u d i za reševanje mojih zasebnih problemov. o . S od e la v c i si p r i j a z n o v za m e jo ča s t u d i za reševanje mojih zasebnih problemov. p . Z a d o v o l j e n s e m s s v o j i m d e l o m . 4. Spodnje trditve se nanašajo na uporabno vrednost tehnologije. Navedite, v kolikšni m e r i s e s t r i n j a t e z n a v e d e n i m i t r d i t v a m i ( 1 – po po l n o m a s e n e s t r i n j a m , 2 – p r et e ž n o s e n e s t r i n j a m , 3 – n e k o l i k o s e n e s t r i n j a m , 4 – n i t i s e s t r i n j a m , n i t i s e n e s t r i n j a m , 5 – n e k o l i k o s e s t r i n j a m , 6 – p r et e ž n o s e s t r i n j a m , 7 – po po l n o m a se strinjam). a. Nove tehnologije, uvedene na delovnem mestu, na splošno izboljšujejo mojo uspešnost pri delu. b. Nove tehnologije, uvedene na delovnem m e s t u , n a s p l o š n o po v e č u j e j o m o j o produktivnost. letnik XI, številka 2, oktober 2019 26 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek c. Nove tehnologije, uvedene na delovnem m e s t u , n a s p l o š n o po v e č u j e j o m o j o u č i n k o v i t o s t p r i d e l u . d. Na splošno menim, da so nove tehnologije, uvedene na delovnem mestu, koristne pri mojem delu. 5 . S pod n j e t r d i t v e s e n a n a š a j o n a od v i s n o s t od tehnologije. Vse trditve se nanašajo na vaše delo. Navedite, v kolikšni meri se strinjate z n a v e d e n i m i t r d i t v a m i ( 1 – po po l n o m a s e n e s t r i n j a m , 2 – p r et e ž n o s e n e s t r i n j a m , 3 – n e k o l i k o s e n e s t r i n j a m , 4 – n i t i s e s t r i n j a m , n i t i s e n e s t r i n j a m , 5 – n e k o l i k o s e s t r i n j a m , 6 – p r et e ž n o s e s t r i n j a m , 7 – po po l n o m a s e s t r i n j a m ) . a . R a č u n a l n i š k a t e h n o l o g i j a j e po s t a l a d e l m o j e vsakodnevne rutine. b . Ra č u na l n i k je na d o m est i l p a pi r , ka l ku la to r , faks, telefon in je postal glavna komunikacijska naprava. c. T e žk o b i si p reds t a v l j a l d e l o b rez r a č u na l n i k a . d . V e č k o t 8 0 % m o j e g a d e l a j e o p r a v l j e n e g a n a r a čun alnik u . e. V podjetju, kjer delam, poteka izmenjava znanja in prenos informacij prek interneta ali intraneta. f . Ž e s e j e z g od i l o , d a z a r a d i t e h n o l o š k e n a p a k e , n a p r i m e r t e ž a v s s t r o jn o o p r e m o , p r o g r a m s k o o p r e m o a l i n a p a k e v o m r e ž j u , nisem mogel opraviti svojega dela. g. Podatke in informacije, povezane z delom, je pri mojem delu treba pridobiti iz r a čun alnik a . Literatura in viri 1 . A ° k e r s t e d t a , T . , K n u t s s o n b , A . , W e s t e r h o l m c , P . , T h e o r e l l a , T . , A l f r e d s s o n d , L . , K e c k l u n d a G. (2002). Sleep disturbances, work stress and work hours: A cross-sectional study . J o u r n a l o f P s y c h o s o m a t i c R e s e a r c h 5 3 , 7 4 1 – 7 4 8 . 2. A l b r e c h t , S . L . , B a k k e r , A . B . , G r u m a n , J . A . , M a c e y , W . H . , & S a k s , A . M . ( 2 0 1 5 ) . Employee engagement, human resource management practices and competitive advantage: An integrated approach. J o u r n a l o f O r g a n i z a t i o n a l E ff e c t i v e n e s s : P e o p l e a n d P e r f o r m a n c e , 2 ( 1 ) , 7 ‒ 3 5 . 3 . A m a b i l e , T . M . ( 1 9 8 3 ) . T h e s o c i a l p s y c h o l o g y o f c r e a t i v i t y : A co m p one n t ia l con c ept ua l i z a t i on . Journal of personality and social psychology, 45(2), 3 57 ‒ 37 6. 4 . A o n H e w i tt . ( 2 0 1 1 ) . Trends in Global Employee Engagement . N a j d e n o 2 3 . 7 . 2 0 1 9 n a s p l et n e m na s l o v u h tt p s : / / w w w . a o n . c o m/ a tta c h m en t s / t h o ug ht - l e a de r s h i p / T r e n d s _G lo b a l _ E m p loy e e _ E nga ge me n t _ F i n a l. p d f . 5 . B a k k e r , A . , A l b r e c h t , S . , & L e i t e r , M . P . ( 2 0 0 8 ) . Work engagement: Further reflections on the state of play. E u r o p e a n J o u r n a l o f W o r k a n d O r g a n i z a t i o n a l P s y c h o l o g y , 2 0 ( 1 ) , 7 4 ‒ 8 8 . 6 . B o ž i č , M . ( 2 0 0 3 ) . Stres pri delu : P r i r o č n i k z a prepoznavanje in odpravljanje stresa pri d e l u po s l o v n i h s e k r et a r j e v . L j u b l j a n a : G V I z o bra ž e va n j e. 7 . B r e y , P . ( 2 0 1 7 ) . The strategic role of technology in a good society. T e c h n o l o g y i n S o c i et y 5 2 , 3 9 ‒ 4 5 . 8 . B r o u g h , P . , & K a l l i a t h , T . ( 2 0 0 9 ) . Work–family balance: Theoretical and empirical advancements. J o u r n a l o f O r g a n i z a t i o n a l B e h a v i o r , 3 0 ( 5 ) , 5 8 1 – 5 8 5. 9 . C o e tz e r , C . F . , & R o t h m a n n , S . ( 2 0 0 7 ) . Job demands, job resources and work engagement of employees in a manufacturing organisation . S o u t h e r n A f r i c a n B u s i n e s s R e v i e w , 1 1 ( 1 ) , 1 7 – 3 2. 1 0 . C r a wf o r d , E . R . , L e P i n e , J . , & R i c h , B . L . (2010). Linking job demands and resources to employee engagement and burnout: A theoretical extension and meta-analytic test. Jo u r n a l o f Ap pl i e d P s y c h o l o g y , 9 5 ( 5 ) , 8 3 4 ‒ 8 4 8 . 1 1 . C s i k s z e n t m i h a l y i , M . ( 1 9 9 7 ) . Finding flow: The psychology of engagement with everyday life. P e n n s y l v a n i a , U . S . A : H a r p e r C o l l i n s P u b l i s h e r s . 1 2. C u n n i n g h a m , B . ( 1 9 9 7 ) . The Stress Management Sourcebook . L o s A n g e l e s : L o w e l l H o u s e . 1 3 . D a v i s , F . ( 1 9 8 9 ) Perceived Usefulness, Perceived Ease of Use, and User Acceptance of Information Technology . M I S Q u a r t e r l y , 1 3 , 3 1 9 ‒ 3 4 0 . 1 4 . D e m e r o u t i , E . , B a k k e r , A . B . , D e J o n g e , J . , J a n s s e n , P . P . , & S c h a u f e l i , W . B . ( 2 0 0 1 ) . Burnout and engagement at work as a function of demands and control. S c a n d i n a v i a n J o u r n a l o f W o r k , E n v i r o n m e n t & H e a l t h , 2 7 9 ‒ 2 8 6 . 1 5 . D e r n o v s e k , D . ( 2 0 0 8 . ) Creating highly engaged and committed employees starts at the top and ends at the bottom line. C r e d i t U n i o n M a g a z i n e , M a y 2 0 0 8 : 4 2– 4 6. 1 6 . E u r o p e a n A g e n c y f o r S a f et y a n d H e a l t h a t W o r k . ( 2 0 0 5 ) . OSH in figures: stress at work — facts and figures. N a j d e n o 2 3 . 6 . 2 0 1 9 n a s p l et n e m naslovu h tt p s : / / os ha . eu r o p a . eu/ en / t oo l s - a n d - p u bl ic at io n s/p u bl ic at io n s/r e p o r t s/ T E - 8 1 - 0 8 - 4 78 - E N - C _ O S H _ i n _ fi g u res _ s t res s _ a t _ w o r k 1 7 . E v a n s , R . , & R u s s e l , P . ( 1 9 9 2 ) . Ustvarjalni manager. L j u b l j a n a : A l p h a c e n t e r . letnik XI, številka 2, oktober 2019 27 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 1 8 . F o n t a n a , D . , & A b o u s e r i e , R . ( 1 9 9 3 ) . Stress levels, gender and personality factors in teachers. B r i t i s h J o u r n a l o f E d u c a t i o n a l P s y c h o l o g y , 6 3 ( 2 ) , 2 61‒ 2 7 0 . 1 9 . G a l l u p . ( 2 0 1 2 ) . E n g a g e m e n t a t W o r k : I t s E ff e c t o n P e r f o r m a n c e C o n t i n u e s i n T o u g h E c o n o m i c T i m e s . N a j d e n o 2 4 . 6 . 2 0 1 9 n a s p l et n e m n a s l o v u ht t ps:/ /w w w .ga l lup.com/ser v ices/176657 / engagement-work-effect-performance- c o nt i nue s -t o ug h - e c o nom ic -t i me s. a s px. 2 0 . G i n a , F . ( 2 0 1 6 ) . Are you too stressed to be productive? Or not stressed enoguh?. H B R . N a j d e n o 1 . 6 . 2 0 1 9 n a s p l et n i s t r a n i h tt p s : / / hb r . o r g / 2 0 1 6 / 0 4 / a r e - y o u - too-stressed-to-be-productive-or-not-stressed- enough. 2 1 . Go n z á l e z - R o m á , V . , S c h a u f e l i , W . B . , B a k k e r , A . B . , & L l o r et , S . ( 2 0 06 ) . Burnout and work engagement: Independent factors or opposite poles? J o u r n a l o f V o c a t i o n a l B e h a v i o r , 6 8 ( 1 ) , 1 6 5 ‒ 1 7 4 . 2 2. H a r t e r , J . K . , S c h m i d t , F . L . , & K e y e s , C . L . ( 2 0 0 2 ) . Well-being in the Workplace and its Relationship to Business Outcomes: A Review of the Gallup Studies. W a s h i n g t o n D . C . : A m e r i c a n P s y c h o l o g i c a l As so c i a t i o n . 23 . H erz b erg , F . ( 1 9 8 7 ) . One more time: How do you motivate employees ? Ha r v a rd B u si ne s s R ev iew , 8 1 ( 1 ) , 8 7 ‒ 96. 2 4 . I l s ø e , A . ( 2 0 1 7 ) . The digitalisation of service work– social partner responses in Denmark, Sweden and Germany . T r a n s f e r : E u r o p e a n R e v i e w o f L a bo u r a n d R e s e a r c h , 2 3 ( 3 ) , 3 3 3 ‒ 3 4 8 . 2 5 . I n t e r n et W o r l d S t a t s . ( b . l . ) . I n t e r n et u s a g e s t a t i s t i c s . N a j d e n o 2 3 . 6 . 2 0 1 9 n a s p l et n i s t r a n i htt p s:/ /w w w .i nt e r n e t world s t at s.c om / s t at s. ht m 2 6 . I tt e r m a n n , P . , & N i e h a u s , J . ( 2 0 1 5 ) . Industrie 4.0 und Wandel von Industriearbeit. Dortmund: T e c h n i sc h e U n i v e r s i t ä t D o r t m u n d . 2 7 . J o n e s , J . W . , & D a g e s , K . D . ( 2 0 0 3 ) . Technology trends in staffing and assessment: A practice note. I n t e r n a t i o n a l J o u r n a l o f S e l e c t i o n a n d A s s e s s m e n t , 1 1 , 2 4 7 – 2 5 2. 2 8 . K i m , J . , & G a t l i n g , A . ( 2 0 1 8 ) . The impact of using a virtual employee engagement platform (VEEP) on employee engagement and intention to stay . I n t e r n a t i o n a l J o u r n a l o f C o n t e m po r a r y H o s p i t a l i t y M a n a g e m e n t , 3 0 ( 1 ) , 2 4 2 ‒ 2 5 9 . 29. Kompare et al. (2009). Uvod v psihologijo. L j u b l j a n a : D Z S . 3 0 . K o r n F e r r y I n s t i t u t e . ( 2 0 1 8 ) . Workplace Stress Continues to Mount . N a j d e n o 1 5 . 7 . 2 0 1 9 n a s p l et n i s tr ani h ttp s : / / www . k o rnf e rry . c o m / ins ti tu t e / workplace-stress-motivation. 3 1 . K u m a r , V . , & P a n s a r i , A . ( 2 0 1 6 ) . Competitive advantage through engagement. J o u r n a l o f M a r k et i n g R e s e a r c h , 5 3 ( 4 ) , 4 9 7 ‒ 5 1 4 . 3 2. L a t i b , L . A . , B o l o n g , J . , & G h a z a l i , A . H . A . ( 2 0 1 4 ) . Facebook usage and functionality as the predictive factors in contributing towards employee engagement. P r o c e d i a - S o c i a l a n d B e h a v i o r a l S c i e n c e s , 1 5 5 , 2 89 ‒294 . 3 3 . L i u k k o n e n , P . , C a r t w r i g h t , S . , & C o o p e r , C . (2012). Costs and benefits of stress prevention in organisations: review and new methodology. L o u g h l i n s t o w n , D u b l i n : E u r o p e a n F o u n d a t i o n f o r t h e I m p r o v e m e n t o f L i v i n g a n d W o r k i n g Co nd i t io n s. 3 4 . L o c k w o od , N . ( 2 0 0 7 ) . Leveraging Employee Engagement for Competitive Advantage. Najdeno 1 . 6 . 2 0 1 9 n a s p l et n i s t r a n i h tt p s : / / p d fs . s e m a n t i c s c h o l a r . o rg / a cc 4 / 4ab3d 4 cb3 c 6 4 8 cb 2 99 3 f e70 5 129 98 4 4 4 0 ff e.p d f 3 5 . L o o k e r , T . , & G r e g s o n , O . 1 9 9 9 . Obvladajmo stres. L j u b l j a n a : C a n k a r j e v a z a l o ž b a . 3 6 . M c H u g h , M . ( 1 9 9 3 ) . Stress at work: do managers really count the costs? E m p l o y e e R e l a t i o n s , 1 5 ( 1 ) , 18 ‒ 32 . 3 7 . M e š k o , M . ( 2 0 1 1 ) . Stres na delovnem mestu: Visokošolski učbenik z recenzijo . L j u b l j a n a : N a r od n a i n u n i v e r z i t et n a k n j i ž n i c a . 3 8 . M e š k o , M . , V i d e m š e k , M . , Š t i h e c , J . , M e š k o Š t o k , Z . , & K a r p l j u k , D . ( 2 0 1 0 ) . Razlike med spoloma pri nekaterih simptomih stresa ter intenzivnost doživljanja stresnih simptomov. Ma n a ge me n t, 5 ( 2 ) , 14 9 –161. 3 9 . M o e l l e r , J . , I v c e v i c , Z . , W h i t e , A . E . , M e n g e s , J . I . , & B r a c k e tt , M . A . ( 2 0 1 8 ) . H i g h l y E n g a g e d b u t B u r n e d O u t : I n t r a - i n d i v i d u a l P r o fi l e s i n t h e U S w o r k f o r c e . OS F P r e p r i n t s . N a j d e n o 2 7 . 9 . 2 0 1 9 n a s p l et n e m n a s l o v u h tt p s : / / o s f . i o / h 6q n f / . 4 0 . M u r t a , S . , & T r ó c c o l i , B . T . ( 2 0 0 4 ) . Avaliação de intervenção em estresse ocupacional. R e v P s i c o l : T e o r i a e P e sq , 2 0 ( 1 ) , 3 9 ‒ 4 7 . 4 1 . N a v i m i po u r , N . J . , & S o l t a n i , Z . ( 2 0 1 6 ) . T h e i m p a c t o f c o s t , t e c h n o l o g y a c c e p t a n c e a n d e m p l o y e e s ’ s a t i s f a c t i o n o n t h e e ff e c t i v e n e s s of the electronic customer relationship m a n a g e m e n t s y s t e m s . C o m p u t e r s i n H u m a n B e h a v i o r , 5 5 , 1 0 5 2 ‒ 1 06 6 . 4 2. N o e , R . A . , H o l l e n b e c k , J . R . , G e r h a r t , B . , & W r i g h t , P . M . ( 2 0 1 7 ) . Human resource management: Gaining a competitive advantage. New York, NY: McGraw-Hill Education. 43 . N o y e s , J . M . , & G a r l a n d , K . J . ( 2 0 0 8 ) . Computer- vs. Paper-Based Tasks: Are They Equivalent? E r g o n o m i c s , 5 1 , 1 3 5 2 ‒ 1 3 7 5 letnik XI, številka 2, oktober 2019 28 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 4 4 . O l i v i e r , A . , & R o t h m a n n , S . ( 2 0 0 7 ) . Antecedents of Work Engagement in a Multinational Oil Company. S A J o u r n a l o f I n d u s t r i a l P s y c h o l o g y , 2 0 0 7 , 3 3 ( 3 ) , 49 ‒ 56. 4 5 . P a n t a n o , E . , & N a c c a r a t o , G . ( 2 0 1 0 ) . Entertainment in retailing: The influences of advanced technologies . J o u r n a l o f R et a i l i n g a n d C o n s u m e r S e r v i c e s 1 7 ( 3 ) , 2 0 0 ‒ 2 0 4 . 4 6 . P i e n a a r , J . , & R o t h m a n n , S . ( 2 0 0 3 ) . Job stress in the South African Police Services. S A J o u r n a l o f I n d u s t r i a l P s y c h o l o g y 3 2 ( 3 ) . 4 7 . P od s a k o ff N . P . , L e P i n e , J . , & L e P i n e , M . ( 2 0 0 7 ) . Differential Challenge Stressor–Hindrance Stressor Relationships With Job Attitudes, Turnover Intentions, Turnover, and Withdrawal Behavior: A Meta-Analysis . J o u r n a l o f A p p l i e d P s y c h o l o g y 9 2 ( 2 ) : 43 8 ‒ 5 4 . 4 8 . R a m a r a j a n , L . , & R e i d , E . ( 2 0 1 3 ) . Shattering the myth of separate worlds: Negotiating nonwork identities at work. A c a d e m y o f M a n a g e m e n t R e v i e w , 3 8 : 6 2 1 – 6 4 4 . 4 9 . R o b i n s o n , D . , P e r r y m a n , S . , & H a y d a y , S . ( 2 0 0 4 ) . The Drivers of Employee Engagement. Institute for E m p l o y m e n t S t u d i e s , 4 0 8 . 5 0 . R o l l i n s o n , D . ( 2 0 0 5 ) . Organisational Behaviour and Analysis: An Integrated Approach. Lon d on : Prentice-Hall. 5 1 . S a g a r m a y , D . ( 2 0 1 4). Information Technology, Its Impact on Society and Its Future . A d v a n c e s i n C o m p u t i n g 2 0 1 4 , 4 ( 1 ) : 2 5 ‒ 2 9 . 5 2. S a w a n g , S . ( 2 0 1 2 ) . Is there an inverted U-shaped relationship between job demands and work engagement: the moderating role of social support? I n t e r n a t i o n a l J o u r n a l o f M a n po w e r , 3 3 ( 2 ) , 1 7 8 ‒ 1 8 6 . 5 3 . S c h a u f e l i W . B . , & B a k k e r A . B . ( 2 0 0 4 ) . Job demands, job resources, and their relationship with burnout and engagement: a multi-sample study. J ou r n a l of O rga n i z a t io n a l B e h a v iou r 2 5 : 2 9 3 − 3 1 4. 5 4 . S c h a u f e l i , W . B . , T a r i s , T . W . , & V a n R h e n e n , W . (2 0 0 8). Workaholism, burnout, and work engagement: three of a kind or three different kinds of employee well-being? A p p l i e d P s y c h o l o g y , 5 7 ( 2 ) , 1 7 3 ‒ 2 0 3 . 5 5 . S c h a u f e l i , W . B . , S a l a n o v a , M . , Go n z á l e s - R o m á , V . , & B a k k e r , A . B . ( 2 0 0 2 ) . T h e m e a s u r e m e n t of engagement and burnout: a two sample c o n fi r m a t o r y d a c t o r a n a l y t i c a p p r o a c h . J o u r n a l o f H a p p i n e s s S t u d i e s , 3 ( 1 ) , 7 1 ‒ 9 2. 5 6 . S e p p ä l ä , E . , & M o e l l e r , J . ( 2 0 1 8 ) . 1 i n 5 E m p l o y e e s I s H i g h l y E n g a g e d a n d a t R i s k o f B u r n o u t . H a r v a r d B u s i n e s s R e v i e w . N a j d e n o 2 7 . 9 . 2 0 1 9 n a h ttp s : / /h b r . o r g/ 2 0 1 8 / 0 2 / 1 - in - 5- hi ghl y -e n g a g e d - e mploye e s -i s - at -r i sk - of - b u r no ut . 5 7 . S h u , Q . , T u , Q . , & W a n g , K . ( 2 0 1 1 ) . The Impact of Computer Self-Efficacy and Technology Dependence on Computer-Related Technostress: A Social Cognitive Theory Perspective , I n t e r n a t i o n a l J o u r n a l of H u m a n - Comp u t e r I nt e rac t io n , 27 ( 1 0 ) , 92 3 ‒ 939 . 5 8 . S i m o n , N . , & A m a r a k o o n , U . ( 2 0 1 5 ) . Impact of occupational stress on employee engagement. P r o c e e d i n g s o f 1 2 t h I n t e r n a t i o n a l C o n f e r e n c e o n B u s i n e s s M a n a g e m e n t ( I C B M ) . C o l o m b o , S r i L a n k a : U n i v e r s i t y o f S r i J a y e w a r d e n e p u r a . 5 9 . S on, H . , P a r k , Y . , K i m , C. , & C h o u , J . S . ( 2 0 1 2 ) . Toward an understanding of construction professionals‘ acceptance of mobile computing devices in South Korea: An extension of the technology acceptance model . A u t o ma t i on i n con s t r u c t i on, 2 8 , 8 2 ‒90 . 6 0 . S o r e n s o n , S . ( 2 0 1 3 ) . How employee engagement drives growth. G a l l u p b u s i n e s s j o u r n a l , 4 , 1 ‒ 4 . 6 1 . S t a r c , R . ( 2 0 0 7 ) . Stres in bolezni: od stresa do debelosti, zvišanih maščob, arterijske hipertenzije, depresije, srčnega infarkta, kapi in prezgodnje smrti. L j u b l j a n a : S i r i u s . 6 2. St r i t i h, B . , & M o ži na, M. ( 2 000 ) . Nova strategija pomoči v socialnem delu: študijsko gradivo za predmet teorije pomoči. L jub lja na: V iso ka šo la za soc ial no d el o . 6 3 . S u t h e r l a n d , V . , & C o o p e r , C . L . ( 2 0 0 0 ) . Strategic stress management: an organizational approach. B a s i n g s t o k e , U K : M a c m i l l a n B u s i n e s s . 6 4 . T a r u t ė a , A . , & G a t a u t i s , R . ( 2 0 1 3 ) . ICT impact on SMEs performance. P r o c e d i a ‒ S o c i a l a n d B e h a v i o r a l S c i e n c e s , 1 1 0 , 1 2 1 8 ‒ 1 2 2 5 . 6 5 . T e r ž a n , M . ( 2 0 0 2). Stres na delovnem mestu. L j u b l j a n a : M i n i s t r s t v o z a d e l o , d r u ž i n o i n s o c i a l n e z a d e v e , U r a d R S z a v a r n o s t i n z d r a v j e pri delu. 6 6 . T h o r p e , S . J . , & B r o s n a n , M . J . ( 2 0 0 7 ) . Does computer anxiety reach levels which conform to DSM IV criteria for specificphobia? C o m pu te r s i n H u m a n B e h a v i o r , 2 3 ( 3 ) , 1 2 5 8 – 1 2 7 2. 6 7 . T i m s , M . , B a k k e r , A . B . , & D e r k s , D . ( 2 0 1 2 ) . Development and validation of the job crafting scale. J o u r n a l o f V o c a t i o n a l B e h a v i o u r , 8 0 ( 1 ) , 1 7 3 ‒ 1 8 6 . 6 8 . T y r e r , P . ( 1 9 8 7 ) . Kako živeti s stresom. Lj u bl j a n a: Mladinska knjiga. 6 9 . V a k o l a , M . , & N i k o l a o u , I . ( 2 0 0 5 ) . Attitudes towards organizational change: what is the role of employees’ stress and commitment?. E mploye e r e l a t i o n s , 2 7 ( 2 ) , 1 6 0 ‒ 1 7 4 . 7 0 . V a n Y p e r e n , N . W . , W o r t l e r , B . , & D e J o n g e , K . M . M . ( 2 0 1 6 ) . Workers‘ intrinsic work motivation when job demands are high: The role of need for autonomy and perceived opportunity for blended working. C o m p u t e r s i n H u m a n B e h a v i o r , 6 0 , 1 7 9 ‒ 1 8 4 . letnik XI, številka 2, oktober 2019 29 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 7 1 . V e n k a t e s h , V . , & D a v i s , F . D . ( 2 0 0 0 ) . Perceived usefulness of technologies. Management Science, 4 6 ( 2 ) , 1 8 7 . 7 2. V e n k a t e s w a r a , S . ( 2 0 1 7 ) . Employee Engagement and Job Stress ‒ An Overview. I n t e r na t i o na l J o u r na l & M a g a z i n e o f E n g i n e e r i n g , T e c h n o l o g y , M a n a g e m e n t a n d R e s e a r c h , 4 ( 1 ) , 1 8 8 . 7 3 . V i s s e r , M . R . M . , S m et s , E . M . A . , O o r t , F . J . , & D e H a e s , C . J . M . ( 2 0 0 3 ) . Stress, satisfaction and burnout among Dutch medical specialists . C a n a d i a n M e d i c a l A s s o c i a t i o n J o u r n a l , 1 6 8 , 2 7 1 – 2 7 6 . 7 4 . W i l b u r n , K . M . , & W i l b u r n , H . R . ( 2 0 1 8 ) . The Impact Of Technology On Business And Society. G lo b a l Jo u r n a l o f Bu s i n e s s Re s e a r c h , 12( 1 ), 2 3 ‒ 39 . Eva Mavrič j e d i p l o m i r a l a n a E k o n o m s k i f a k u l t et i v L j u b l j a n i i z s m e r i R a č u n o v od s t v o i n r e v i z i j a . I z o b r a ž e v a n j e nadaljuje na Ekonomski fakulteti, in sicer na podiplomskem študiju Poslovne informatike. Skozi celotno o b d o b j e d od i p l o m s k e g a š t u d i j a s i j e i z k uš n j e n a b i r a l a s š t u d e n t s k i m d e l o m – s p r v a v r a č u n o v od s t v u pod j et j a M u e l l e r d r o g e r i j a , d . o . o . , d a n e s p a o b š t u d i j u o p r a v l j a d e l o v fi n a n c a h o g l a š e v a l s k e a g e n c i j e L u n a \ T B W A , k i j e d e l m e d n a r od n e s k u p i n e T B W A . Doc. dr. Darija Aleksić j e č l a n i c a K a t e d r e z a m a n a g e m e n t i n o r g a n i z a c i j o n a E k o n o m s k i f a k u l t et i U n i v e r z e v L j u b l j a n i . R a z i s k o v a l n o s e u k v a r j a p r e d v s e m s p r e u č e v a n j e m et i č n e g a v e d e n j a , d i g i t a l i z a c i j e , o r g a n i z a c i js k e g a v e d e n j a i n u s t v a r j a l n o s t i v po s l o v n e m s v et u . D a r i j a s e r e d n o u d e l e ž u j e d o m a č i h i n m e d n a r od n i h k o n f e r e n c ( z n a n s t v e n i h i n s t r o k o v n i h ) s pod r o č j a m a n a g e m e n t a t e r po s l o v n e et i k e . S v o j e p r i s p e v k e o b j a v l j a v d o m a č i h i n m e d n a r od n i h r e v i j a h . J e t u d i s o u s t a n o v i t e l j i c a D r uš t v a z a po s l o v n o et i k o i n et i č n o v od i t e l js t v o t e r č l a n i c a s t r o k o v n e g a s v et a d r uš t v a , k a t e r e g a po s l a n s t v o j e o z a v e š ča n j e j a v n o s t i i n š i r j e n j e k o n c e p t a po s l o v n e et i k e , et i č n e g a v od i t e l js t v a i n et i k e v š i r š e m s m i s l u , v g o s pod a r s t v u , j a v n i h u s t a n o v a h i n c i v i l n i d r u ž b i .