List 22. Tečaj XXXV. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr# r \0> 'i* Ljubljani v sredo 30. maja 1877. Obseg: Kranjski deželni zbor je razpušcen in nove volitve poslancev so napovedane, zato pozor volilci! Kaj treba po- sebno našim županom po kmetih pa tudi drugim našim rodoljubom vedeti za prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski Gosenična baklja. Opomin našim gospodarjem. Đualizzm v Avvtriji grozno draga stvar. Obrazi iz življenja. (Konec.) Magjari leta 1848. in 1849. (Dalje.) Književstvo. Slovensko slovstvo. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Kranjski deželni zbor je razpušcen in nove volitve poslancev so napovedane zato pozor volilci! * kajti svoje zanjk trgati oklic „Tagblattov (( kaže 7 da bodo protivniki naši mreže čez našo deželo prepregli in lovili v svoje naše ljudstvo. Te mreže nam je odvažno povsod Bomo li roke križem držali zdaj kmetih Volili se bodo najprej, kakor postava veleva in nemarno gledali? Y takem času se kaže, kdor je mož! Vodnik. Navadna volitvena doba dežeinega zbora traja 1 jih 1 na i litev volilcem prej obljubiti mozje. s reč ni ali Vedite 7 da 7 na po č P naših vo- Ti morajo post?njaki biti, oni morajo prvotnim 7 volij let. Po preteku te dobe ali sicer izvanredno pred prete- slanca. Da se bo pa to zgodilo, treba d n eg 7 da i po-k iz- kom šestletnice se deželni zbor razreši, volijo se poslanci iznova. 61etna doba Kranjskega zbora končá se z le- obražen iu poduč movine svet, v svoji doljub, vsak, komur je blagor do okolici precej začne dělat tošnjim letom in vsakako je bilo zborovanje meseca podučevati. Pustimo ves razpor, vsa različna sta aprila zadnje te dôbe. Pričakovati je tedaj bilo da lišća: dom o li ubi bodimo bodo nove volitve jesenski čas. Zdaj gre za g da prihodnost; resen Al po nasvetu ministerstva je zbor razpuščen z Naj- višim patentom od 19. t. m. in z ukazom 7 da se nove je čas; neutrudlj volitve poslancev imajo koj izvršiti. Sploh se tedaj volj zato bodi naše delo tudi resno in možato in Kdor koli imaš priliko, imej tudi resno > pripomoći domovini pojd povprašuje: zakaj da že zdaj? Celó Dunajski čas- g p r e p r i č u j Kdor krog lil imaš znance č narod naš ]e niki vládni in nevládni odgovarjajo vsak po svoje na če ž njimi govoriti ne mores. St to vprašanje. Dopis naš iz Dunaja, ki ga na drugi strani beremo, je menda pravo zadel. Al pustimo* to preiskovanje ; dovolj je 7 jim 7 ) naša bister, hitro sprevidi, kaj je prav da vemo da in dobro, in za kaj da zdaj gré! Al rok ne smemo križem držati, besede ne varovati, da nemškutar so- le, da so nove volitve pred durmi. Naša naloga je kakor je ministerstvo hitelo z razpustom zborovim tako zdaj mi hitimo s pripravami na volitve. Zato se danes obračajo „Novice" do vseh Vas, boste volili, in do Vas, prijatelji naši, ki boste vo-lilce podpírali v tem, da bodo volitve zopet tako 8rečne in častne, kakor so vražnik z zvijačo volilca ne prevari. vsakem okraji naj se poseb d s e k usta novi, ki v roko vzame iz pel j ki delo je izdatnej delo volitve; skup 1 ben kraj ne bo zapuščen in Ta odbor naj skrbi, da celó podučen, da m o z j bile zadnjikrat. am o st Nihče trašlj Te volitve bodo za nas bolj odločivne, kakor so naši mo zj Vsak naj bo delaven tako aj.se d , kakor da bi na so v o- pravi n e dteguj m bile vse prejšnje. Ne samo sramota za nas bi bilo, ako zmagali sovražniki naših domačih svetinj, bila bi tudi neizmerna škoda za našo prihodnost. Gas hiti, v Evropi reči strahovito hitro zoré; kamor pogledamo, povsod je dandanes zmesnjava, povsod kipi g o v e m d slonel dober izid Ako bomo ravnali tako Je bila zmirom zad nj leta 7 bode zmaga nasa 7 kakor to pomozi Bog in delo vanie pogumno ! napeti, da se in brumí. Zato treba skrbeti in vse žile nam ne vrine tujec za gospodarja. Narodni slovenski poslanci so naša glavna bramba. Da se izvoiijo zopet narodni poslanci, da nem-škutarstvo in njega brezverski liberalizem na vrh ne pride: v to si moramo prizadevati z všemi močmí, z vsem pogumom in z vso mogočo delavnostjo. Ze so volitve razpisane. Toraj moramo se brž brž organizirati, moramo delati in resno agitirati začeti, Haj treba posebno našim županom po kmetih pa tudi drugim našim rodoljubom vedeti za prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski. C. kr. deželna vlada Kranjska je že odločila, da volitve 16 poslancev, ki jih volijo kmetske občine, bodo litve 10 poslancev, ki jih volijo mesta, trgi in zbornica kupčijska bodo 10. dne julija. — volitve 10 dne malega srpana (j ulija) vo- * Na čelu „Novicam" navadno stojijo gospodarski se- poslancev velikega posestva pa 14. julija. stavki ; gospodarjem po kmetih, mestih in trgih danes stavimo jim ta članek, ki ima glas biti našim Do volitev poslancev samih je tedaj še dobrih Vred. tednov. Al do volitve zaupnih (volilnih) mož 7 ki bí jih kmetske občine izberó, da potem oni volijo kajti před postavo ni razločka med c. k. okrajnim gla-poslanca v deželni zbor, je le še malo dní. varstvom in občinskim županom. Ker potem naši bralci po s t a v o poznajo, treba, da Po sedanji postavi je namreč pri volitvi poslaneev dvojni razlo ček: veliki posestniki, mesta in trgi pa zbornica kupčijska volijo kar naravnost svoje poslance v deželni zbor jim zdaj še marsikaj družena na srce položimo. kmetske občine pa vsaki občini ali volilnem okraji je treba napra- né viti volilni odbor DiaUUC V UOůCiUl au\Jk ,--n. lu v/ u o n. vr wr w * u « ya, uv Viti V U1I1U1 U U U U 1, tO je, *J ail <± LLll>Z,J tî tJDB UUUlUtJ volijo kar naravnost poslancev, ampak one volijo ali fare naj se pogovorijo in sklenejo, vzajemno in složno ali možje ene občine naj prej za u pce možé in ti še le gredó potem po- delati pri volitvah. Žato ni treba nobenega go- slanca volit, in zato se ti zaupni možje vsake občine sposkinega dovolj enj a. Ta domači volilni pod- imenujejo volilni možje; oni so tedaj prav za prav odbor stopi v zvezo z glavnim odborom, kí se to li lei poslancev. Po takém gre poslanec kme- osnuje v Ljubljani, in ostane ž njim v zvezi tako dolgo tov skozi dvojno reščeto: kmetje namreč 7 ki " —~ VUWIAJ v ¥ AuliUUl jttUlj à U £J UjlUJ V U Y KJ U L LCklWJ po po- da so volitve pri kraji; on tudi vzame vso volilno reč stavi imajo pravico občinski odbor (soseskine može) vo- v svojo roko in začne sreno in brez strahú delati, vsaj , volijo izmed sebe naj prej in to v malo dneh mu postava to dopušća in je dolžnost vsacega ro- liti, zaupne (volilne) možé, in ti bodo, kakor gon rečeno, šli k okrajnemu glavarstvu 7. dne meseca malega srpana poslanca volit. Iz tega je razvidno, da od pra- doljuba, ki ga je volja pošteno delati za „vero, cesarja 7 U dom i teh zborih se najprej sklene, kateri zaupni možjé vih volilnih (zaupnih) mož je odvisna srečna volitev se bodo za volilne može izbrali. To je pri volitvah v kmetskih občinah najboij imenitna in pogla-vitna stvar, zakaj voHlni možje odločujejo poslancev, zato je treba, da volitev na drobno razložimo. Kako se volijo volilni (zaupni) možjé ali bode zmaga naša ali ne. Ce imamo zanesljive, zvedene M V/ Vt V MLUM^V« MJk MIAA AJ Vi VW ILUMMJl V MVf U j 4 V V J f V U V Volilua postava v §. 29. ukazuje to-le : O kraj no in poštene volilne može in ti vsi přidej o k volitvi glavarstvo v vsakem okraji naročí vsacemu županu, poslanca, je volitev poslanca potem igrača, naj mu pošlje imenik volilcev svoje občine, ki so Oni se ne dadó premotiti, ne prestrašiti, ne podkupiti nikomur pri zadnji volitvi obcinskega odbora imeli pravico voliti 0ni stojijo trdno kot skala in ostanejo mož beseda. Za odbornike. Tù pa po §. 15. volilne postave veljá ta-le torej prerešetajte vse volilce cele občine ali fare in iz- določba, dav občinah, kjer so trije voleči razredi, berite si tište za volilne volijo možé voleči razred, — v oDčinaJi pa, katere nimajo á vo- 8o jo vam že zvili in se skazali za tiga možé, ali take, lećih razredov, volite pa le prvi 2 tre tj i ni volilcev, ki so druzih misli, pustite pri miru in ne jemljite jih ~ ~ ' w ~ J "J « * • J ^ f W . v, N/ . - ^ - • ~ 7 UUi a 1 ti O tu IÀ da lil nih (zaupnih) mož ima izbrati vsaka občina po- ceie občine ali soseske. niso volilni možje samo iz ene vasi, amp^k iz več vasi sebej. Postava pravi, da na vsacih 500 prebivalcev se voli en volilen mož. upani pa tudi drugi rodoljubi, ki so imeli že opraviti z volitvami v deželoi zbor 7 vedó Ko je vse to prerešetano in sklenjeno, potem se zapiše jo vsacemu volilcu imena tistih mož, ki so se izbrali za volilne možé. Tak listek se dá vsacemu ze j koliko tacih zaupnih mož je bilo popřej v občini.) volilcu naše stranke. Nazadnje si volići v roke sežejo Kedar je (po 30.) okrajno glavarstvo přejelo in zaobijubijo, da pri de j o na dan, ko se bodo volili imenik soseščanov, ki imajo pravico izbirati volilne zaupni (volilni) možje, vsi od prvega do zadnjega (zaupne) možé, določi okrajno glavarstvo dan, uro in praveni ćasu in na odločeno mesto. Zato je t « i t fl 1*1« 1 • ! • ^ • t w 1 » 1 I kraj 7 kjer se bodo volili volilni možje, in pošlje vo- pa tudi sveta dolžnost vsacega župana, da uro in litvi svojega komisar ja, ki vodi volitev, pa vse to vsacemu volilcu gotovo napové dan, u.u mora okrajno glavarstvo o praveni času župan- kraj volitve, daje nihče ne zamudi. Verjemite, pri- stvu iiaznaiiiti, da župan voliti soseŠčane 7 ki imajo pravico po va bi, da pridejo zaupne možé izbirat. jatelji da od nasprotnikov ne bode manjkal nobeden ? pomislite, da so te volitve prva stopinja do zmage! Ob dnevu volitve pregleda (§. 31.) ces. komisar Opominjajte in pokličite svoje sosede in pojdite vkup imenik volilcev, potem ga potrdi, da je prav sestavljen, na volilno vojsko ! i • „ i• « * • i * « t • i • J pa tudi to potrdi, da so se volilci res sklicali. Županstvo z okrajnim komisárjem se imenuje volilna komisija. Tem opominom dodajamo še prošnjo to-le: Kdor ima majo Novice", naj jih koj dá brati družim ki jih ni- da spoznajo važnost volitve volilnih mož in po _ J Ut C*J \J y VI C* OJJV^U C4.J \J T míjuvuv » w i A v. T ^ Predsednik komisije ima (po §. 39.) volilcem raz- tem Sp0znanji storijo svojo dolžnost. ložiti, kako se bode glasovalo in glasovi preštevali, pa gaj je p0Zneje treba vedeti in storiti, kedar pridejo jim tudi povedati, da vsak volilec naj voli može po volitve p o slan ce v za kmetske občine, trge in mesta • ■ a • V • ê ft m t fe 1 . _ 1 _ ........... _ ° « . svojem lastneui prepričanji, brez ozira na kako zamero, po svoji vesti in najbolji vednosti na ko na vrsto kar se bode godilo V se čez mesec dni -.........? i— —j- — -- .."j- ^j. •—-—— — — to povemo še le drugi pot. Izbiranje zaupnih mož, rist svoji občini. — Vsak volilec pové, kedar na-nj kateri dobijo naiogo voliti poslance, je zdaj pred vsem vrsta pride, toliko imen, kolikor je treba volilnih (zaupnih) mož voliti. Izvoljen je pa tišti za vo-lilnega moža, kdor je dobil čez polovico glasov pri-cujočih volilcev. To so poglavitne določbe one p o s t a v e, po kateri se mora županstvo z volilci ravno tako držati kakor ce3. okrajno gla var s to in njegov komisar. Naj si jih tedaj županstva in volilci vsi dobro vtisnejo v prva in poglavitna reč. Gospodarske stvari. Gosenicna baklja. Sto in stokrát že smo gospodarjem našim in glavo 7 da se zoper postavo ne greší od nobene strani, sebno sadjerejcem pokladali na srce > naj 7 kolikor 173 morejo, pokončavajo gnjezda požrešnih gosenic. Pomoč- moralo odrajtati za obresti 178 milijonov goldinarjev. kov in orodja za to je veliko, ki je znano našim gospo- Vrh tega pa se mora še računati agio, ki je samo za darjem noter do škarij , s katerimi se odrežejo vejice, dolg obresti znašal gotovih 194 milijonov ; k temu dolgu pa se mora še prištevati dolg za železnice; priplačila na katerih se nahajajo gnjezda tega mrčesa. Zdaj pa jim moremo naznaniti novo orodje ? ki ga r .. ----— ~ .----~---- ki jih država daje železnicam, znašajo vsako leto 41 družba kmetijska v Lineu priporoča, in to je g o s e- milijonov goldinarjev, da pa se ta priplačila^dajati mo-nična baklja (Raupenfackel). Ona prekosi vse drugo rejo, treba je državi 820 milijonov kapitala. Ce se tedai; orodje zlasti takrat, kedar gré za to y da se prav hitro vse to vkup šteje , je znašal skupni dolg Avstrije pokončajo na koncéh véj gnjezda v suho listje zavitih go- in Ogerske konec lanskega leta 5128 milijonov s 336 senic belega metulja ali pa v vejinih kotih skupaj sedečih milijoni goldinarjev obresti. prstenic ali srebernic (Ringelraupen). Popotni učenik kmetijstva Ker Je leta 1867., to je, leto pred dualizmom, y gosp Ù skem obile skušnje. ader v Bolcani (Botzen) na Tirol- skupni dolg Avstrije in Ogerske znašal 3511 milijonov močno hvali to novo orodje, ki ga potrjujejo s 152 milijoni goldinarjev obresti, leta 1876. po dua- in iizmu pa 5128 milijonov z 236 milijoni goldinarjev Je pa ta baklja 25 centrimetrov (10 palcev) visok obresti, je po takem s številkami dokazano, da je leta palca) širok cilinder iz navadnega 1867. ustvarjeni dualizem strašansko draga kupčija bila centimetrov belega pleha, na katerem je stenj (tôht) vvintan. Na ker je v J VUI ovmoMuott^ Ui «ga rvupvi ja UilCkf letih Avstrijskim narodom za 1617 milijonov spodnjem koncu posode je široka cev vlotana, v katero dolgá več z 84 milijoni goldinarjev obresti naložii. se kol vtakne, s katerim se baklja pomoli visoko do vej drevesa. Ta računski pregled smo povzeli iz poročila, ki ga pleha8tem cilindru pa je petroleum; je objavila c. kr. komisija za popláčevanje državnega Komentara tem številkam nam ni treba doda stenj se prižgé in pod gosenično gnjezdo drží. Hipoma dolgá; tedaj ni dvombe, da je do zadnje pičice resničen. so vse gosenice požgane in pokončane brez posebne škode za veje, kjer so goseniČna gnjezda. Očividno je, da se z gosenično bakljo trikrat več jati ; vsak si ga sam lahko naredi. Dodajamo samo to da so leta 1867. po prizadevanji ministra Be u s ta, Avstrijo, nemški opravi kakor s goseničnimi škarjami, kajti s škarjami je iz Nemčije přišel v se vsa veja , kjer sedé gosenice, mora odrezati, potem slanci z magjarskimi sklenili zavezo , po kateri se je ki ustavoverni po- doli vzeti in gosenice še le pohoditi ali pa v kako po- storil dualizem y sódo vreči, da se pozneje pokončajo. Baklja y enkrat to je y razcep našega cesarstva na kosa, enemu dali imé Cislajtanija (Avstrija) prižgana, dolgo gori in tudi pri silném vetru ne ugasne. gemu pa Translaj tanij a (Ogerska). Naša družba kmetijska si je naroČila tako bakljo, - katera v Lineu veljá 1 gold. 20 kr. Sadjerejci jo potem v pÍ8arni družbe kmetijske lahko vidijo. y dru- naši Zgodovinska panorama Opomin našim gospodarjem. * Varovanje zelja (kapusa) proti grdim, požresnim gosenicam se mora kmalu začeti. Sedaj je treba loviti in pobijati bele metulje (kapusnike), ki svoja jajčica najraji na zelje nalagajo, iz katerih kmalu požrešne gosenice izlezejo. Dober pomoček so tudi konoplje. Treba je le nekoliko konopljinib zrn posejati ob robih gred, na katerih so kapusove sadike ali „flance nasa- jene Duh konopelj je metuljem kapusnikom tako ne- všeč, da se jih zeló ogibujejo. Politične atvarž- Dualizem v Avstriji grozno draga stvar! Magjari leta 1848. in 1849. (Dalje.) „Na Dunaji ni ne cesarja ne ministrov razen enega, ki z odlomkom državnega zbora ima vladařstvo v rokah. Krog Dunaja je sila veliko armade; pravijo, da tudi v mestu je 80.000 meščanov oboroženih; vsa kupčija in ves zaslužek sta pri tleh. Dunajčanje v mestu in ce-sarska armada zunaj Dunaja si stojijo že več dni na- sproti. a (List 18. oktobra 1848.) yy Cesar Ferdinand so v razglasu od 16. oktobra DunajČanom oštro besedo govorili in Dunaj za puntarsko mesto proglasili. Kakor ima Ra deek i na La-škem, tako je dobil knez Windischgrâtz od cesarja najvišo oblast nad vso drugo armado Avstrijsko. 25. oktobra 1848.) (List Mag jar ih se dozdaj še ni slišalo . da bi bili y Leta 1848. je Avstrijsko cesarstvo imelo 831 mili- šli DunajČanom na pomoč, zatorej jim po njih zapeljani jonov dolgá. Od leta 1849. do 1866. se je pomnožil Dunajčanje hudo oporekajo. Jelačić stoji pred Duta dolg na 2990 milijonov. Vrh tega je bilo še dolga najem s svojo armado proti Ogerski strani obrnjen." zemljiške odveze 521 milijonov goldinarjev, in po tem takem je leta 1867. ves dolg našega cesarstva (List novembra 1848.) yy Punt na Dunaji je zadušen, Windischgrâtz je s znašal 3511 milijonov, od katerega se je moralo še 152 svojo armado mesto obsedel 30. oktobra, ko je Ma-milijonov goldinarjev obresti plačevati. Leta 1868. se gjarsko trumo, ki je šla Dunajskim puntarjem na je ta dolg od obresti po vpeljanem kuponskem davku znižal za 17 milijonov, tako da je znašal le 135 milijonov goldinarjev. Tako je stala ta reč leta 1868. za celo Avstrijo z Oger8ko vred, ko še nesrečnega dualizma ni bilo. Leta 1876. je po nedavno razglašenem vradnem, Jelačičeva armada do Ogerske meje nazaj za- , veliko jih pa v Donavo vrgla, da so s konji vred v njej utonili." (List 8. nov. 1848.) pomoc, podila, veliko Magjarov pobila tedaj resničnem izkazku znašal državni dolg za Av- strijo samo 3600 milijonov gold., od tega dolgá pa močnike. Brn i in Lvovu se je unidan nekoliko punta pa je bil kmalu zadušen. Govori se, da v vseh teh puntih ima Magjar Košut svojo rokó in svoje po- vnelo dne novembra je plajQila Magjarska armada se je moralo plaćati obresti 128 milijonov. Ogerska do Ormožain Velike Nedelje na Stajarsko ter je mo- posebej lánsko leto imela dolgá 708 milijonov rila in požigala, pa cesarska armada jih je zapodila in v se pa je z 50 milijoni goldinarjev obresti. zeló potolkla, Kmalu je pričakovati velika bitka na Tako ste bili Avstrija in Ogerska lánsko leto Ogerskem, zakaj cesarska armada bo zdaj in zdaj obloženi s 4308 milijoni gold, dolgá, od katerega se je planila čez Magjarske puntarje." (List 17. nov. 1848.) % )) Naša armada ni še vojske začela zoper Magjare. dobrovoljno vdalo. 9 da MeBto Šopron (Oedenburg) se Na Košuta zdaj sami Magjaroni pazijo uíde in jih v mlaki ne pustí, v katero jih je zapeljal. (List 29. novembra 1848.) jim ne t( přišel več. dobil! , je dobil jesti in zmerno kupico vina, desetic ne Kaj je maral on za oboje prvo, če pa tretjega ni Sila kola lomi. Jernej sprevidi, da tako ne gré. Sklene poprijeti se kacega delà. Ker se je kaj učil, vzamejo ga za mitničarja. Služba ni težavna. Oprav- glasu cesarja Franc Jožefa, ki je 2. decembra tega leta ljati se dá tudi s pohabljeno roko. Plače je po 25 gld. » Vojska na Ogerskem se ima začeti še po raz- po odpovědi cesarja Ferdinanda nastopil prestol Avstrijski." (List 13. decembra 1848.) na mesec. Ne )) Vse, Jernej veliko, al za enega samega dovolj. -it,«™ i/#v. jl^^.j , ki je toliko študiral, je tedaj mitničar , *u kar je Kranjskega regimenta še zdaj domá pobira cestnino. Ne dolgo. Pijanec ni za nobeno rabo. in bilo, gré te dni na Ogersko, namesto njih pa bodo Hr- Plačo je predelal želodec v podobi žganja. Tudi nekaj cestnine se je spremenilo v žganje, veliko več pa je je šio naprej, kedar je Jernej se zibal v žganjskih sanjah. vatje tacas tukaj." (List 20. decembra 1848.) 18. decembra 1848. je obsedla cesarska armada pod vojskovodjem Windischgràtzom Ogersko mesto Po- Dajo mu slovó in napoti se v me?to. Tu mu živi žun (Pressburg), ban Jelačić je pa ravno tam mesto tudi nekaj znancev. Po nekaterih obiskih so ti za ne- Wieselburg Ogrom vzel. Najhuja vojska bo okoli koliko desetic lažji > Jernej za nekoliko kupic žganja Pešta, pa je bo menda tudi kmalu konec in Ogersko težji in krčmarji za ravno toliko desetic bogatejši. Prijatelj dobrega srca mu priskrbi službo raznoševalca, ker kraljestvo bode zginilo, potopljeno po puntu (Dalje prihodnjič.) Zabavno berilo. za drugo delo pravi, da ni. Se mu roke tresejo in zlasti pisati ni v stanu. Malo dni opravlja svoj posel , kmalu je zopet sam svoj traj tem času pride k meni. Bilo je ob desetih zju- Nič še nisem jedel f prav tešč sem se. Glada se Obrazi iz življenja. kar tresem." Dam mu nekaj desetic. Zahvali se in odide. Okoli poldne grem domů memo znane žganjar-ske krčme najniže vrste. Tik pred mano telebi nekdo V Žganje. (Dalje in konec.) Navzdoi, čedalje bolj navzdol! na tla, pognan po krčmarji. Pogledam ga, Brž hitim dalje, ne obrnivši se nazaj J e r n e j Je t Cez nekaj dni popraša zopet nekdo po meni. Zopet Jernej gre srajco vo- jakom. Novinec nima denarja za vino. Jernej. Nevoljen mu pokažem hrbet. ,,Le kako ali suknjo prosim. Tak-le sem." Pri tem odgrne raz- želodec ne capano suknjo in pod njo je naga koža. Tega po- mara za vodo, tedaj žganje! Par soldov za žganje si gleda omamljen dam mu dvoje slabsih srajic in precej tudi prosták še odtrga od picle dnine ) nekaj si ih za- těžko suknjo. Zadovoljen gre služi s pisanjem in prebiranjem pišem. Dobro, da vsak nekoga za njim ne zna pisati in brati. Kmalu je grlo gladko za žganje. poslanec nazaj gledat, kam radovednosti pošljem Jernej postane korporal Se Zdaj bi še!" odgovori. ..Sel je naravnost v žganjarijo. ,Koliko žganja bom dobil za vse to?' je nagovori! krčmarja. > plačo ima boljšo. bo šel. Cez uro časa pride Kaj preoblekei?" ga prasam Toda lahko si privoščil kak masliček vina ali piva vino je voda, pivo je voda, želodec hrepeni po krepke- Ta si je ogledal natanko obleko in rekel: ,No, tri dni í r\ Ir i n /\ Un «m m n IZrv í /] A A /\ rwl n iX »\1 n Xn li m 1 f rt It A I I Ir AU K A A A f A * Tátů A C C jem boli > » ki se kadi v možgane. Kaj dé, če potem glava ne boste nič plaćali, pijte kolikor hoćete'', če se jamejo tresti udje! ie Le mora biti žganja, dosti t V ce more ga biti preveč. ga je prav polič. Da ga je dosti f ga ne me. Teden dni potem naletim na nj na ulicah. Vstavi Že tri dni nisem nič jedel", prične. Nevolja me >> popade. ,,Idi z mano!" velim. Peljem ga v bližnjo go- Jernej je bil pri konjikih. Pri vojaški vaji pade stilnico. Tu pokličem krčmarja na stran. ,,Dajte temu zjutraj s konja in si spahne roko. Tovariši so že prej možu jesti, da bo sit, piti pa maslic vina ali piva > vsaj je komaj zlezel na nj. si bo izbral. i—vw. --- - bom " vedeli, da bo padel s konja, Ozdravi se, a desna roka spahnena ni več za vojaka, a tudi leva se mu trese od žganja. In trese se mu ves život, dokler ni v želodcu toliko žganja opotekajo. Pride domů. i da je? (i jaz kar več mu nikakor ne dajte piti. Plaçai Kako Par ur pozneje pridem v gostilno. prašam krčmarja. Pokaže mi na tieh moker pro se noge stor in mi pripoveduje: ;,Jaz mu prinesem jesti sla- bega ne, saj veste in maslic vina, ki si ga je izbral. čem živeti? Kot invalidu mu je Nič mu ni bilo prav, to sem videi. Pokusi jedilo, potem odmerjenih po 9 krajc. na dan pokojnine. Žlahtniki si natoči vina, ga tudi pokusi, a nevoljen postavi ko- ) Mahoma vstane, da bi šel a se so pripravljeni dajati mu za ta znesek hrano in stano- zarec nazaj na mizo. vanje. Obleko naj si prisluži z delom. Malo dni ostane zaletí v mizo in vse je na tleh — razbito in razlito." Jernej domá. Z jedjo in stanovanjem bi bil še zado- Jaz plaćam razlito jed in pijaco, pobito posodo pa hoče voljen, a kje je pijača, žganje? Brez tega ni vredno krčmar sam trpeti. Sklenil sem, ne dati mu več nobe-živeti. Hajd z doma! Vsaj je še kaj prijateljev nega krajcarja, nobene cunje so- Videl ga nisem več, a slišal sem o njem. Policija šolcev ! Malo poplakati , pa se jim bo Jernej smilil. ga je bila odpravila na dom in prepovedaia mu vrniti Vsak bo dal par desetic in predno pride do zadnjega, se v mesto. V domaČem kraji je ljudi dalje nadlegoval. bo prvi že pozabil, kdaj je bil pri njem. To bo večen Vse ga je zaničevalo. Bival je kjerkoli. Kedar ni dobil kolobar, majhen stresljej bo že vsak lahko prenesel. žganja, na domu v šupi, drugje ga niso trpeli } ker Nekoliko časa je to obiranje prijateljev neslo. Vsak bil presiten. je je kolikor toliko vesel, Če ga obišče znanec z mladih let bodi si nju stan še tako različen. Enkrat ga je našel mlad fant v neki jami na polji Vsak ga je tedaj nekoliko pogostil in dal mu par desetic. Desetice kjer so pešek kopali. Imel je glavo razbito. > Bil je se živ, le govoriti ni mogel. Ker je bil vojaškega stanů } so pa ostale pri najbližjem žganjarji , pri katerem je pripeljali so ga v vojaško bolnišnico. Kopriva ne po- Jernej tudi navadno spal - pod mizo. zebe. Bil je hudo ranjen, a ozdravil se vsaj toliko, ko- Vse se sčasoma izvé. Tudi znanci Jernejevi so iz- likor že prej ni bil bolan. Ko je spregovoril in je sod- vedeli, kam on njihove desetice nosi. Ko je drugič nija mislila, da je pri pravi pameti, izprašala ga je In 175 kaj je povedal? Da ga je oni fant v druščini vec dru- z živo željo, da bi se mnogozaslužnemu gosp. Cigaletu zih ponoči napadel, otolkel in potem v jamo med ka- posrećilo, v nepredolgem času dovršiti delo, ki bode menje vrgel. Bilo je veliko preiskovanja, veliko ljudi odlično mesto imelo v slovstvu slovenskem in čast dě- je moralo iti k sodniji. slednjič se je dokazalo y da lalo Matici naši. je pijan gredé domů ponoči zgrešil pot íq sam pádel v jamo ter se na glavi pobil. Kak je bil njegov konec? — Našli so ga mrtvega v jarku (grabnu) ob cesti. Utonil je, a utonil v komaj palec globoki mlakuži. Padel je va-njo na obraz in tako jej je skoro ves svet dolžnik, okoli 38 milij Mnogovrstne novice, * Rothschildova Dunajska rodovina sama ima se zadušil. Žalostno! A to je žganje Mrtvega so přinesli v vojaško bolnišnico. bil vojašk zdravnik moj prijatelj. Ta mi pové novico. Povabi me tudi, naj grem ž njim. Na deskah leži truplo, 60 milij tej je zabuhlo, komaj podobno Jerneju. Blato se drži telesa in obleke. Razparajo ga. Moj prijatelj vzame z života , ker 7 goldi-druzega dobička, ki ga vleče od borznih operacij. Edini Dunaj- ima tedaj na leto najmanj goldinarjev dobodka, po takem vsak teden narjev vsako leto dohodka, razen 20 milij ski Rothschild ,,kralj judov čez * milij vsak dan 150.000 goldinarjev nekaj zgrbančenega čudne grde barve ter položi na že kake zasluge imajo Podpore umetnikom} kateri po svojem delovanj mizo. To ima biti želodec. „Zdaj poglej tù sem nekaj videi" bos y in pa ti p e n dij e za nepre pvgi^j iu ocui, uuo mozne, pa naaepoine umetniKe v pesniscvu, muzi&i m tem prižge žve pleni co, pri- podobarstvu se bodo tudi letos dajale. Prosniki za te mi reče. pa nadepolne umetnike v pesništvu, muziki in takne gorečo meseni kepi na mizo in frrr! višnjev pla- podp men začne lizati kepo od vseh straní. Studa poln naglo odidem. Tak je bil konec nade-polnega mladenča. Po čem? pri dotični ďežel štipendije naj se oglasijo do 31. julij t Po zganji ! pišejo ladi in v prošnjah svojih po kako se je prosilec izobraževal in kakošne kako hoče prosilec šti- ? * und Hnjiževstvo. Allgemeines Repertorium der Gesetze so njegove osebne razmere pendijo rabiti v svoje dalje izobraževanje, prošnji svoji priložiti kaka děla svoje umetnosti m mora Nekdaj zdaj arhivu opatije Hinter si ach na Nemškem so našli knjigo, v kateri je bilo od leta Verordnungen au s alien F ach em. Nach 1453 ? ki je bilo leto velike dragine, zapisana cena ži- Materien geordnet und mit einem alphabetischem Index vine tako le: Debel versehen von Anton GloboČnik ) k. B ezirksliaupt- gold ) mann, Ritter des Franz Josef s Or dens. Laibach 1877. dih piščancev tele y3 gold gold Je ljal 3V ) 23 koštrunov ) 480 jajic pa V. 2 g°ld gold gold ) k 25 mla- To so bili f Druck von Ignaz v. Kleinmayr et Fedor Bamberg. Selbstverlage. 1m srečni časi! Davkov menda takrat ni bilo nič C. kr. okraj ni glavar Postojinski, gosp. Anton Globo Čnik, ki mu imé tudi v slovenskem slovstvu je s knjigo pod zgornjim naslovom Naši dopisi. ni neznano, opravil Rusije 16. maja * V Ob 11. uri ponoči maja izdano res zaslužno delo in ustregel željam mnogokrat se je vrnil car s carevičem naslednikom in svito iz Ki- izrečenim vseh tistih, ki pod vedno rastočim bremenom zakonov, ukazov in vsakovrstnih vladnih propisov po š e n j e v a v I o s k v o. Vse mesto je bilo prekrasno razsvitljeno in nešte- zanesljivem kažipotu zdibujejo. Gosp. Globočnik je vilna množica naroda se je zibala v najlepšem redu po s tem iskalnikom spoznati kolikor mi je bilo moči dozdaj ulicah ? neumolkljivi klici „urá! a živio) in melodije preko8Íl vsa druga dozdanja pomagala ta- narodnih pesmi so se razlegale po svetlih kakor pri be- košna, ker se v njem ozira na vse še veljavne zákone lem dnevu ulicah. Drugi dan 5. maja je car prijemal v in ukaze, in ne samo na tište, ki so po zakoniku dr- Kremlji deputacije in odbore raznih Moskovskih občin žavnem in zakonikih deželnih razglašeni, in ker se v in zastopov. Z ranega jutra je napolnila bezbrojna mno-tej stvari, drží neke čudne krátkosti in preglednosti, ki žica vse Kremljevske trge; ob 10. uri so začele depu-mu dopuša dati knjigi kaj priročno tiskarsko obliko in tacije se zbirati v velikanski dvorani; ob 11. uri so postaviti prav zmerno ceno.*) Knjiga ta (ki šteje čez vstopili v dvorano car s carico, carevič s carevnjo in 500 straní) vzema na oko vsakoliko zakonodavstvo : o nekoliko velikih knezov. Car je přejel adrese od Mo- skovskega plemstva, zemstva, města, univerze, birže in politični upravi t policiji zdravstvu, trgovanji in obrto- vanji, občilih, cestah in stavbah, skih rečéh, bogočaatji, šolstvu, vojaštvu, davkovstvu, pravosodji civilnem in kazenskem itd. zemljedelstvu, občin- denarstvu in M. C. drugih občin ter je nagovoril odbornike s sledečimi besedami: „Pred šest meseci v le-tej dvorani sredi našega drevnjega rojstnega Kremlja sem vam izrekel upanje na mirno poravnanje iztočnih zťnešnjav mi nikakor mogoče Zeiel sem in ni z besedami povedati, kako iskreno Slovensko slovstvo. želel sem obvarovati drago mi Rusko kri ) zastonj Matičnemu odboru je dobro došlo naznanilo , da velecenjeni slovenski pisatelj gosp. Matej Cigale spisuje „nemsko-slovensko znanstveno terminologijo" za predale srednjih šol, s posebnim ozirom na psihologijo in sem si prizadeval. Bogu je dopadlo drugače delo rešiti. Manifest moj, podpisan 24. aprila v Kišenjevu znanil Rusiji, da Je na- minuta ? stopila, in vsa Rusija, kakor katero sem prej videl, je na- šem pričakoval, se je ogla- sila na moj klic. Moskva je prva dala v tem primer in Neutrudljivemu rodoljubu služite za pripomoČ posebno Hrvatska termino- V se logiko. enakošna Ceska in pa logija. Ako dobimo ta slovár, lahko se bode potem spi-sala psihologija in logika. Hrvatska terminologija je v mnogih ozirih vredna, da se je — kolikor je mogoče poprimemo , vsaj so tudi naši rojaci (Erjavec , Tušek, Trdina itd.) pomagali delati jo. To notico spremljamo opravičila mojo nado. Danes sem srečen ? da zahva- ona imam priliko, s carico, s carevičem in carevnjo liti se vsem prebivalcem Moskve iz globočine srca za resnična domorodna čuvstva, katera ste pokazali že ne samo z besedami, temveč v dejanji. Z lahko vaša # * Cena tej knjigi je 2 gold. 50 kr. Přejeli preteklo sredo ravno pred tiskom zadnjega lista da ni bilo veČ moči zanimivega članka natisniti uno sredo. Vred. 176 vestjo morem reci, đa žrtve vaše, ki ste jih přinesli na altar domovine, so daleô previšale vse moje nade. Da nam pomore Bog spolniti našo dolžnost, da pošlje On 8voj blagoslov na naše slavne armade, ki gredó v boj za pravico, vero in domovino!" — ,,ln za našega cara Osvoboditelja!u je zagromelo iz tisuč ust po dvorani in iz sto tisuč ust po dvorcovih trgih. Adrese plemstva, univerze, birže in druge so so-stavljene, kakor je to navada v Evropi. Narod Ruski pa govori po svoje. Slovencem bo morda mikavno slišati, kako Ruski narod govori s svojim carom oavobo-diteljem. Tukaj je adresa Moskovskega mesta: „Vsemilostijivejši Gospodar! Ti si poklical na boj — Rusija se raduje. Ti si jej naznanil trud težki in bridki — v Rusiji je praznik. Ti si odpravil armade v boj in pokazal se svojemu narodu v stenah njegove drevnje stolice — zrak se je tresel po klicih srčne zahvale in blagoslovljenja ! Nikdar ni Tvoj pohlevni narod Tebe srečne tako ginjeno in hvaležno, kakor zdaj, ko je za-slišal Tvoj klic na boj. Resni in sveti so ti trenutci, in od tvoje besede, car, je svobodno vzdihnila vest in čast Rusije. Zakaj Tvoj narod vé, da potegnil si meč Ti, najboij miroljuben iz vseh vladarjev , ne za pusto slavo, ampak v imé Kristusa za mnogotrpeče slovanské brate. Ne da bi koga podjarmil ali zatiral, si poslal Svoje vitežke polke za Donavo, ampak sejat seme svobodě in sreče, zbudit edinoverne in edinokrvne z nami narode k novému življenju. Ni je vojske bolj pravične, in sveta Rusija, slaveč Gospoda, da jo je poklical na tako čisto, sveto, vitežko delo, moli Njega samo o tem, da jo stori vredno pokliča in jej pomaga spolniti dolžnost in osramotiti hudobne naklepe vragov in lokavstvo njihove nečimurne modrosti. Ti si odlašal boj, ker Ti je bilo žal žrtev boja, želeč varovati drago Tebi Rusko kri. Te besede Tvoje polne ljubezni so nam porok za vspeh začetega delà: Ruska kri ne bo zastonj přelita. Beseda Moskve je beseda Rusije. Veruj svoji Rusiji, državni car. Raduj se trenutkov skušnje nad njeno možko hrabrostjo, kakor v orožje se obléci v njeno Iju-bezen: v njeni ljubezni je sila in resnica, njena Ijube-zen tvori čudesa." Tukaj vidite, kako prosto govori Moskva, in ona govori resnico. Pisal sem Vam že, da mestni zastop Moskovski je podařil za ranjene en milijon rubljev in velikánsko bolnico na svoje stroške. K temu je Moskovska kupčijska zbornica podarila drugi milijon in razne druge korporacije tretji milijon; tako da vsega skupaj se je že nabralo samo v Moskvi čez tri milijone rubljev za ranjene. Petrograd je pocincal za Moskvo in podařil vsega nekaj čez poldrugi milijon. 17 gimnazij Moskovskega šolskega okraja je dozdaj nabralo do 15 tisuč rubljev za štipendije za otroke ranjenih in ubitih v vojski, ki se bodo odgojevali v gimnazijah tega okroga. Na vseh koncih in krajih Rusije mesta in vasi hité vsak po svoji moči žrtvovati na oltar domovine. Kako popularna je vojska s Turskom, mora Vam za primer služiti sledeča naključba : V neki borni vasi Pesočni, kamor je kmet prinesel iz Moskve prezgo-daj novico o carjevem manifestu in o vojski s Turkom, so kmetje kar prec začeli zvoniti in duhoven jim je moral verjeti, da je vojska že napovedana ter opraviti službo Božjo z „molebnjem" za zmago ; kmetje Pesočani so pri službi Božji zložiii 80 rubljev za ranjene, predno je bila še vojska napovedana. Navdušanja Ruskega za „brate Slavjane" ni mogoče popisati. Njegovo navdušanje je navdušanje kri-stijanskega omikanega naroda; njegova navdušenost ni podobna Magjarski surovosti, ki se uklanja Turškemu narodu, ali pa neumni puhlosti nekaterih druzih Evro- pejskih narodov. Tako, na primer, Francozi pred 7 leti so svojo navdušenost pokazavali s krikom: ,,v Berlin! v Berlin!" in s preganjanjem Nemcev po Parizu. Nič podobnega v Rusiji ni videti. Francoze poanema Turčija. Ruski car, ko je izroČil Turškemu poslaniku popotni list, mu je rekel, da Turki bivajoči v Rusiji, če hoté, smejo ostati pod ohrambo Ruskih postav. Ruskému narodu je na drobno znana zverinska Turška surovost, s katero tako dolgo in neusmiljeno mučijo brate Slovane, a vendar ne ene grozeče ali razžaljive besede n; slišati ne čitati. Pri Rusib ne more strasti zbuditi celó izganjanje svojih iz Turčije; na to oni odgovarjajo pokojno in mirno: „Jim bomo vgladili stezo nazaj v ju-trove dežele". Globoko notranje čuvstvo, ne pa strast, ziblje prsi Ruskega člověka, v očéh se mu bere usmi-ljenje , katero zbuja v srcu trpljenje bratov po veri in krvi, na čelu vitežki ponos in določnost, s katero gre na pomoc trpecim; a maščevanje mu ni lastno. Na izborni cirkular kneza Gorča kova štiri velike države niso nič odgovorile. One se tedaj skladajo s tem , kar je v cirkularu rečeno, in pripoznavajo vojsko Rusko za pravično in opravičeno. To je glavni in si-jajni vspeh dveletne borbe Ruskih diplomatov z Evropo. Le Anglija, kakor da bi ne bila že dovoljno pokazala svoje perfidije, je odgovorila, da vojske ne pripo-znava za opravičeno, in predrzno in nesramno ona tako govori ne samo v svojem, ampak v imenu vse Evrope! Hitela je po take m sama sebi dati poslednjo diploma-tično zaušnico. Se so bili politikoni, ki so trdno vero-vali, da Ruska vojska s Turčijo ni resna, da se bo končala s kakim novim diplomatičnim pufom. Odgovor Londonskega kabineta je Rusiji razvezal roke. Katera poštena Evropejska vlada bi mogla poslušati več An-gleške marnje? Odgovor lorda Derbi-a po bistvu in celó po slogu in frazah je dvojček Turškega manifesta; oba sta se rodila na isti zeleni mizi v Londonu. Nepo-štenost Angleške je odkrita do nazega. Ko bi bila Anglija le enkrat odkritosrčno, odločno in resno govorila s Turčijo, ne bilo bi današnje vojske, — le ta vojska je plod Angleškega huj s kan ja. Angleški ministri so razkladali v parlamentu, da njihova vera jih ne veže za8topati Turske kristijane. Njihovo farizejstvo jib pa veže zastopati trinoge Turke, — ostalo jim je le še vo-jevati se z Rusijo? S čim? Lupežiti morejo oni po morji; al to bo přineslo več škode njihovi, kakor pa Ruski trgovini; na suhem pa oni se vojevati ne morejo z Rusijo, ko bi jim prav Magjari pomagali. Proti Turku je Rusija poslala pol milijona armade; proti drugim vragom, če bo treba, bo novi milijon armade na nogah. Magjarski škandali so vendar že presmešni — niso li ti basi-bozuki že popolnoma ob pamet? Sami delajo škandalne ovacije Turškim softam , pa štejejo za poli-tičen greh, da so se Hrvatje poklonili nadvojvodi Albrechtu! In kaj pomeni njihova interpelacija o ka-toliški veri v Rusiji? Katoliška vera v Rusiji vživa polno svobodo, kakor vse druge vere pripoznava za nravne. Na veli-kanskem Nevskem prospektu v Petr ogradu, po naj-lepših mestih te glavne ulice se ponosno vzdigujejo cerkve s šolami skoraj vseh kristjanskih občin, med njimi dve katoliški, ena sama pravoslavna v srcu stolice pravoslavnega naroda; mesta za katoliške, kakor za druge cerkve je odměřila na najvidnejšem mestu vlada pravoslavnega naroda. Pri vseh uradih so katoličani na enakih pravicah s pravoslavnimi; posebno pri šolah tù učitelji, tam direktorji in inšpektorji mnogokrat pri gimnazijah, v katerih ni ne enega kato-liškega učenca. Pravoslavni zakonoučitelj (katehet) se občuje s katoliškim kakor s pravoslavnim tovarišem ; nikdar ni slišati iz njegovih ust: „vi niste naše vere", 17? ali pa „sprejmite pravoslavje",^ velikokrat pa se sliši : „mi smo bratje v Kristusu". če se je nekaj zedinjenih katoiičanov zadnje čase vrnilo v pravoslavje oni so se le dobrovoljno vrnili domů od tam, kamor so jih nekdaj s silo zagnali Pol jaki. Da so Pol jaki res nekoliko svojih političnih pravic izgubili, izgubili so jih ne zato, da so katolicani, ampak zato, ker so neumorni politični rovarji. Nikjer v sv. pismu se ne čita, da bi bil Kristus neverne in nasprotnike preklinjal, ampak blagoslovil jih je vabivši k sebi. To je vsem kristijanom dobro znano, in zato je novejše preklinjanje Ruskega orožja, borečega se z barbarstvom za kristijanstvo, naklonilo mnogo v Rusiji bivajočih katoiičanov podati se v naročje pravoslavja. Notranjega po so ji la, o katerem sem pisal v po-slednjem pismu, ne bo. Vlada se nadeja, da posojila celó ne bo treba. Ako bi se vojska zategnila, bo zajela konec maja pri pomoci državne banke 100 milijonov. Ce pa bo vojska z Anglijo, kar je zeló mogoče, bo treba zlata, tedaj tudi vnanjega posojila. Kurs državnih papirjev vedno više gre: storubljevo notranje posojilo na poslednji birži bilo je po 189 rubljev. Iz Rusije 22. maja. —77. — Kmalu bo mesec, kar se je začela vojska. Vse, kar se je zgodilo ta mesec, dokazuje , da malo kakošen narod je vojeval se s tako mirno vestjo in tako hladnokrvno proti neumno-surovim nasprotnikom, kakor zdaj Rusija s Turčijo. V Aziji se naše divizije previdno, pa neprenehoma pomikajo od jutra k zahodu. Te dni so naši vzeli Ardagan, jako silno trdnjavo (na njenih stenah 73 večidel Krupovih topov, in stan 14 Turških batalijonov) z vsemi vojnimi rečmi. Ardagan leži na pol poti od Batuma k Karsu, najsilnejši trdnjavi v^ Aziji, katera je zdaj popolnoma odrezana od morja. Že so oblegli tudi Kars, ki se, če Bog dá, tudi ne bo dolgo držal, dasiravno gromi iz njegovih sten 300 Krupovih topov. V Aziji gre vse prav srečno izpod rok. V Rumun ij i so danes poslednji naši polki dospěli do bregov Donave. Vsi važni prehodi iz Turčije so na levem bregu reke že ukrepljeni, . obležni topovi so tudi že pri rokab. Jutri se ima car odpraviti na Donavo k armadi, tako, da okoli 26. maja se bodo z Božjo pomočjo začeli pomikati čez reko v Bulgarijo. Turčija in Angiija vojujete po svoji stari navadi, po zverinsko in lisičjev Turško brodovje je oblezlo vsa Ruska mesta, na Crnem morji od Odese in Sevastopolja do Poti, celó Sv. Nikolaja, vasice tikoma Turške meje, s 5 topovi na gradbi in par sto kozaki v posadki, bil je Turškemu brodovju kisel grozd. Vendar Turki morajo svetu pokazati svoje junaštvo; obrnili so svoje topove proti primorskim vasém , ki niso zavaro-vane ne s topovi ne s torpedi, tako, na pr., S u h u m. Pri tem pa razpuščajo po svetu razne lažujive zmage, s katerimi mislijo oslepiti že tako na pol slepo Evropo. Angiija rije po svoje, kakor krt pod zemljo. Vendar začeli so jej iti do kože ia klicati jej : ,,poiž, polž, pokaži svoje rogé." Angleškemu poslaniku Lejardu Turčija nič prav več ne verjame ter tirja dokazov od-kritosrčne združbe. Se huje jo bodo pritisnili iz Petro-gradav in Berolina. Ruski poslanik pri Angleškem dvoru grof Suvalov je te dni potoval iz Londona čez Berolin v Petrograd. Njegova naloga je bila, v Berolinu na drobno izvedeti, kako daleč sega ne m š ka prijaznost do Rusije ; zapustil je Berolin popolnoma zadovoljen. Kakor pripovedujejo „Moskovske Vědomosti" , katerim gre o tem polna vera, ste Nemcija in Rusija skienili zvezo proti Angliji, in bote najprej tirjale od nje, da jasno pové in razloži pogoje, pod katerimi se ne bo vmešavala v Rusko-turško vojsko ali z drugimi besedami, da nacrta meje svojih interesov v jutrovih deželah. V Petrogradu so namreč prepričani, da Angliji ni nič ležeče na Turčiji; ona se le boji za Sueški kanal, za Dardanele in Carigrad. Ako bo Angleški odgovor podoben temu mnenju, porazumljenje bo mogoče, ker Rusija hoče Anglijo pustiti do Krita m priznati neutralizacijo Dardanelov in Carigrada. Ce pa Angiija ne bo dovoljna s takimi pogoji, tedaj bo Nemcija krepko stopila protj Angliji in poskušala odkloniti jo od vojske z Rusijo. Ce se Angiija ne bo dala ustrašiti, potem se bo Nemcija udeležila vojske v zvezi s Rusijo. O Avstriji se nič več ne govori. Po vsemu je vidno, da Turška surovost, Magjarska oholost in Angleški „interesi" bodo morda vendar prisiliš Bismarka Rusiji pomagati, da se predela zas ta-rela Evropska karta. Z Dunaja 25. maja. = (Razpust dežeinega zbora Kranjskega) je tudi nas v stolnem mestu bivaj oče Slovence iznenadil, in kaj bi ne? vsaj so celó nemški tu-kajšnji časniki ugibali to zastavico, se ve da vsak po svoje, in eden izmed njih, ki se delà kakor da bi svoja poročila dobival iz pisarnic ministerskih, je po svetu zakrožil to, da Kočevarji so povod nenadnemu razpustu, češ, da teh ljudi, ki s pomarančami, smokvami in drugo šaro kramarijo po svetu, 0 jeseni ni domá in da se jim, ko bi takrat volitve bile , vzame prilika volitev ! ! Kaj bolj komičnega si pač officiosus ,,Fremdenblattov" ni izmisliti mogel; primaruha! da deželni zbor Kranjski res bi ne imel postavnega obraza, ko bi „hausirarji" Kočevski ne bili mu svojih velikovažnih glasov dali! — Vzrok temu, da je bil zbor Kranjski na vrat nanos raz-puščen, je po naših informacijah ves drug in ta-le : „Jetzt bliiht uns Liberalen noch der Weitzen" — si je misli! glasoviti Vesteneck, ki je stvaril v Ljubljani kupčijsko zbornico s celó novim obrazom in narodni većini v dež. zboru kar naravnost oklical „zadnje ure". „Zadnje ure" moremo pa mi drugače zasukati in sicer tako-le : Rusko-turška vojska čedalje veče dimenzije dobiva in more-biti — Bog daj ! — po njej pride naša Avstrija do tega, da se kakor koli poveksa z jugoslavensko zemljo, potem utegnejo pa že do jeseni po Prešernovih besedah tudi v Avstriji Slovencem vremena sezjasnitiin zvezde milejše jim sijati. Zarad tega ona nenadna naglica, ki je iz Ljubljane po žlahti hitela na Dunaj do stolov ministerskih. Sicer pa se za trdno nadjamo , da — bodi si zdaj spomladi ali pozneje v jeseni — zmaga pri volitvah bo na domači — slovenski — strani po sijajnih skušnjah zadnjih let. V Gorici 27. maja. — Jutre 0 poldne sprejmejo sv. Oče papež zastopnike naše nadškofije v posebni audienciji. Na čelu naših romarjev so gg. monsg. Stef. Kafol, nadškofijski kancelar, in (v imenu kat. društva) baron Bresciani. Kakor naznanja tukajšnji „Eco del Lit.", je nesla naša deputacija sè seboj dvoje adres s podpisi duhovšeine in svetnib ljudi in sedem tisuó in 200 frankov (lir) , in sicer 3200 frankov v zlatu 4000 lir v ital. papirji. — Više deželne sodnije svetovalec (dež. odbornik in ud dežeinega šolskega sveta) g. Ant. G or j up je šel v pokoj. O tej priliki mu je cesar iz-razil najviše priznanje za dolgoletoo, izvrstno službovanje. — Našo žensko bolnišnico bodo širili. Ker pa primaojkuje denarja, bodo nabírali mile darove po kavarnah, gostilnicah itd. in tudi po privatnih hišah. — Novo kopalisče bo dovršeno do 1. avgusta t. 1. Prevzel je to napravo za 13 mesecev nek Fel. Genel iz Trsta. Ena topla kopel bo stala v I. vrste sobicah 60, v II. vrste 40 soldov; mrzla pa 40 in 30. — Preveč dežja imamo; malokateri aan je brez njega; na polji vse zaostaja; sicer pa ni dosedaj še nikake škode ni- kje. Zárod po trtah je lep, samo žveplati jih ni moč, 178 se ker vedno dežuje. Krompirja ne morejo kmetje osuti ; delelje ne prav posušiti. Plevela po pšenici je vse polno. ravno razpošilja. ~ Sedaj sodvoje knjige dogotovljene (Valvazorja 11. snopiČ), ličen kakor prejšnji Sviloprejke si vkljub neugodnemu vremenu v se dobro in tretje tudi že začete. 9 Prihodnji 12. snopič pa bode pomagajo Ljubljane Kar razgl zopet 11. knjigo nadaljeval in imel 13 navadnih in eno pust dežei- veliko prelepo podobo. Vsled mnogih vprašanj nam za- nega zbora Kranjskega, pred druzimi dogodbami svetá ložništvo poroča, da novi naročniki lahko še vse sno- v prednj ti stojé zdaj lit v naš zbor piče dobó. Naj seže po tej odlični knjigi y kdor seljem slišimo, da so narodni možje po deželi že .. ■ _ mtHM U Povsod šli na delo, ker sami čutijo veliko važnost novih nima ! Je se volitev, in to tem več naših ker protnikov po )) Tagblattu u tudi oni vse žile napenjajo glasilu (Posnemanjavreden domoljub.) Z Dunaja se nam da je znani domorodec in dobrotnik slovanski bi vrgli narodovo večino v zboru. Radujejo se 9 kmetske občine julij ki 9 , je sobota, čes da da da pise , Peter Bilka, nekdanji ravnatelj osebójne svoje odgojil- Matici Mo- nice na Dunaji 9 po rodu Moravec, podari! J9 ,,črni" (duhovni) ta dan ne pridejo lahko k volitvam ; a sr- radujejo se dalje, da so volitve začetka m aie g pana (julija), ko imajo kmetj poli košnj in drug dela na ravski" svojo obilno in dragoceno knjižnico (1200 zvez-kov) s tem blagim namenom, da bi jo smeli rabiti v Brnu vseh ondašnjih srednjih in viših (tehničnih) sol učitelji, pa tudi viših razredov srednjih šol učenci in J / ) " Viju iwou i v iu ui Uu uuia ua J / i— ---- -------------------j --------- Al če Bog dá in skušeno rodoljubje naših mož sploh vsi omikani Slovani Moravski. Slava vrlemu ro po deželi, osramotene bodo vse jih nakane kajt vo- litve v sobotih so pri nas že sistematično navadne in naši volilci po deželi volili so že večkrat celó pozimi v na Dunaji. doljubu! Vemo, da se ga spominja hvaležnega srca tudi nekateri Slovenec, ki je živel brez posebne pomoči najhujem mrazu in snegu, ki jih ništa ovirala, aaijne ~~ »v««®* c« » ▼ m aauiu u^ n.««.^- poti storiti k volitvi. Izmislili so si pa po „Tagblatto- rega je 20. m- osnovalo 14 hrvaških pevskih društev 1« A — _____x in nri Irntorpm ÎA r»plr\ 9fif> r»A vpp v i'a cinHť»lrvvíi 1 ti f n Hî dalj Pri sveČanem koncertu v Varaždinu kate- vem" poročilu naši protivniki Y se drug zvijačo, namrec to, da bode knezoškof oklemal duhovščino našo , da in pri katerem je pelo 250 pevcev , je sodelovala tudi četvorica našega društva „Sokola", ki je bila z ravno mora roke križem držati o volitvab. To ima od ene tako navdušeno pohvalo odlikovana, kakor je bila ves strani strah biti duhovščini, od druge pa pri tis ek čas svojega bivanja v Varaždinu z bratovsko ljubeznijo na knezoškofa 9 storil ? česar elij Mi ne po povsod sprejemana. Jako častna se našim pevcem glasí znamo misli prečastitega gospoda škofa ; al to vemo, da, „Primorčeva" kritika, katera pravi 7 da je 9) slovenski kakor mi, tako pozná tudi naša častita dubovščina t 9 držav 1j pravicami po kateri so , kakor vsak drug, tudi duhovni z enacimi dolžnostmi, pa tudi z enacimi 9 in če ) na priliko 7 volitvah rok križem držati in so dnik elej ne smej o kvartet bil tak, kakor ga nima ne jedno hrvatsko pev-sko društvo". (Slaviti petdesetletnico duhovnistva papeževega) bode narod naš v soboto zveČer po hribih prižgal in bodo tudi kresove. „Slovenec" piše, da bode tudi tukajšnja kato- zdaj na vse kriplje dělali po komandi „konstitucijonal- Uska družba mestno gosposko prosila dovoljenja, da se nega društva", tako se tudi duhovniki bodo věrno v nedeljo zvečer v Ljubljani napravi prostovoljna Tem manj pa posluževali svojih državljanskih pravíc, smemo zdaj pričakovati, da se bode knezoškof rav-nal po migljeji „Tagblattovem", ker pri volitvah leta osvečava. 1867 1867., v katerem se v oklicu „narodnega volilnega odbora' < 11 jan Novičar iz domaćih in tujih dežei. za volitve tudi je tudi duhovščina klicala na delo jeg m é nahajamo očitno podpi sano. Nadjamo se tedaj, da knezoškof ne bode de Iz Dunaja 29. maja Danes se je po binkoštnih praznikih zopet odprla zbornica poslancev. mentirai poznal , ker je Pa v se t nekaj dek druzeg bi za potrebno in dobro rodoljubni du prišli soboto so drž. poslanci iz Trsta in Pulja na Dunaj nazaj 9 kjer med mnozimi zabavami hovščini prav toplo na srce položili, namreč to , da bi se v smislu volilnega reda za Kranjsko mnogo gospodov dosegli volilno pra- menda niso imeli časa preštudirati piše, Tržaške razmere in ali je 7 kakor „Edinost" bolje, da ima Trst svo- postavilo, da bi fajmoštrov na noge vico v velikem posestvu kot velik skupno od različnih kuracij plačujejo postavni znesek ki jih vvrstuje med velike posestnike. Pozvedeli naj bi posestniki, ker bodno luko ali ne. Dr. Herbst je v govorih zvonec nosil. Italianisimi so hoteli rogove pokazati, pa policija ni pustiia NemČija. Bismark je unidan nagloma přišel v pisni deželni knjigi (Landtafel) to v čunovodja nam je stro v Neki ra- gotovo trdil, da kakih 40 fajm bi stopilo potem v vrsto velikih posestnikov in ondi prodrlo tisto falango, v kateri dozdaj ni bilo moči izvoliti narodnega poslanca. (Iz seje dež. odbora 26. maja.) Predlogom pomnoženih dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov je deželni odbor pritrdil, da se učitelj Jakob Go s tiša na ljudski šoli v Trebnem in Jaiaez Trselič na ljudski soli v Catežu, katera čez 15 let učiteljsko službo provizorno opravljata, definitivno potrdita in da se služba 3. učitelja na ljudski šoli v Semiču poděli Franců Berolin, ves oplašen, da je predsednik Francoske republike Mac Mahon slovo dal ministerstvu, ki je Pruski „kulturkampf" tudi osnoval na Francoskem. Novo ministerstvo katoliškega duhá bode štreno zmedlo brez-vercem in to dela strah Bismarkovcem. Al Bog vedi kaj prinese prihodnji čas na Francoskem! ; Iz Rusko-Turškega bojisča. Aziji Rusi naglo bombardirajo, med tem pa Carigradu je napredujejo. Trdnjavo Kars se pomikajo naprej proti Erzerumu. velik strah pred njimi, Turki v naglici vtrjujejo svoje glavno mesto. — Ob Donavi je Ruska armada že na-kupičena, streljajo se čez reko sem in tje Kendi. Pogorelcem na Viču je deželni odbor od- ločil 500 gold, podpore iz deželnega zaklada. Rusi so vnovič razdjali Turšk monitor s torpedi 9_ da se je po-greznil z vsem, kar je bilo na njem sorte. Bil je najveće Carigradu je nastala revolucija tako 7 da je Naš velecenjeni rojak gosp. Franjo Bradaška, cel6 sultan pobegnil na nek grad v Azijo, pa se je dosedaj ravnatelj gimnazije Varaždinske natelja gimnazije v Zagreb. 7 pride za rav- menda nazaj vrnil. Ljudstvo je z generali malo zadovoljno, ker zgubljajo mesto za mestom. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blazilikovih dedicev v Ljubljani.