16. številka. Ljubljana, petek 21. januarja. IX. leto, 1876, SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za av»tro-ogersko dežele za celo leto IG gld., za pol luta h gld., za četrt leta 4 glo1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .'1 gld. ."SO kr., za en mesec 1 gld. !0 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, .'50 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. 60 kr., po poŠti prejemali za četrt leta 'A gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat In 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rok opisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnumovej hiši št. 2.r»—21» poleg gledališča v „zvczdiu. OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohnanovej hiši. »Umirajoče ministerstvo". Iz Dunaja 18. jan. [Izv. dop.] Tako je ministerski predsednik knez Auer-sperg se sam izrazil, ko je z ministrom Lasser-jein obiskal „Fortschrittsklubw ter tam na srce polagal poslancem, naj vsaj te 4 ali 5 tedne, dokler je državni zbor se skupaj, no delajo ministrom opozicije. Lassor pak je dostavil, da sicor ministerstvo nikakor ne pritrdi izreku, kakor da bi res umiralo, pao pa samo želi umreti („sterben wollendw,) ko bi no moglo zjediniti vse ustavne moči v tem imenitnem trenutku, kjer gre za obrambo proti ogerskim zahtevani. Ko je minister Lassor v prispodobi se tako izrazil, nij mislil, da bode on sam v malo dneh resnično v smrtnej nevarnosti. V soboto je namreč nagloma zbolel, kri mu je tako v glavo silila, da so se bali apo-pleksije in še denes, kakor sem vam bil te-legrafično naznanil, mož se nij iz nevarnosti. Vsakako bode, če prav zdaj ozdravi, moral pustiti za dalje Časa vsako duševno delo. Ako se to zgodi, izgubi ne samo ministerstvo svojo pravo glavo, ampak tudi cela ustavo verna stranka svoj naj močnej ši steber, kateri jo je držal zlasti s svojim vplivom v najvišjih krogih. Ce je Lasser nekako ponosno v „Fortsehrittsklubu" dejal, da pade z ministerstvom tudi cela stranka, mu radi priznajemo, da je to istina. Zato nij čuda, da so UstavOverci mej so-boj silno poparjeni. Koga hočejo na mesto Lasserja posaditi? C'e pregledujejo svoje Čete najdejo končno dovolj aspirantov na minister-Ske sedeže, a nemajo niti jednega moža, ki bi mogel Lasserja le količkaj nadom esto vati. Ko bi Sclunerling bil mlajši in — delav-hejši, a kaj hočejo z 71 letnim starčkom, kateri je, dokler jo še mlajši bil in krepkejši, Rusija pod tatarsko nadvlado. Po „Grauiotjej" spisal J. Steklasa. (Dalje.) Značaj opustošenja, ki je izhajal od divjih ord, bil je povsod jeden in isti. Njim se nij smilil narod, niti so komu zaprinašali, rušili so mesta in vasi do temelja, zaplenjevali narod ha tisoče in tisoče, in ako ga nij so potrebovali za plen, morili so ga sploh, neizbi-raje niti spola niti starosti. Mongolom se nijso smilili premagani, mesta so rušili, a stanovnike poklali, Ce se računa davek Tatarom na vsaeega človeka poprok na leto najmanje en rubelj, plačala je Busija gotovo za nadvlado tatarske štiri sto milijonov rubljev. Razume se lehko, kako jo to izmolzlo sile, uže tako revnega naroda, ki si nij mogel v teku nekoliko vekov po uobenej mogočnosti slovel zarad svoje — lenobo. Herbst je, kakor G iskra, pri dvoru tako ueprilj ubij ena osoba in tudi stranka sama ga ne mara zavoljo njegovega intrigantnega značaja, da je njegov vstop v ministerstvo nemogoč. Vpraša se tedaj, ali ima opozicija upanj o priti do vladnega krmila v Gotovo no, dokler prevladuje magjarski vpliv i dokler je Andrassv ne samo v vna-njej, ampak tudi v notranjej politiki odločilen. Andrassv je podkopal ilohenvvartovo ministerstvo, — kar je ^Auersperg te dni v klubu še naglašal — on1 bi ne pritrdil vsakej spremembi, katera bi pretila Magjarom nepovoljna biti. V tem smislu je Lasser resnico govoril, ko se je mej družim izustil, da za tem ministerstvom bi ne moglo konservativno nastopiti; a samo zarad Andrassva ne, državni zbor pa, da si je njegova sedaj na večina usta-voverna, bi novemu ministerstvu prav malo preglavice delal. Še Hohenvvart bi si v tem zboru ne da bi se posebno trudil, lehko večina i še cel6 do dveh tretjin pridobil. Pripadal bi mu ustavoverni c 0 n t r u m, to so: veliki posestniki in uradniki i dobra polovica levičnjakov; še iz „Fortsehrittskluba" bi tega ali onega pobral. V opoziciji vstrajati, bij vsacomu dano. A do tacih izprememb še ne bode tako kmalu prišlo, kakor bi bilo želeti v prid Avstrije. Sprava mej Cislejtanijo in Ogerskim se ima tekom tega leta na novo za 10 let skleniti. V teh okoliščinah pa se odličnim krogom ne zdi varno, v notranjej politiki se poprijeti družili načel, dokler nij urejena nova pogodba. Vsakako pa nam Slovanom vse te razmere kličejo hrabreč : vstrajajmo t Osvojenje Bosne po Avstriji. Povedali smo uže, da je prinesla berlinska „Kreuzzeitungu članek, v katerem govori, da jedini pot za Avstrijo je, da Bosno osvoji. Vse novine o tem članku pišejo, celo „N. Fr. Pr." o njem članek prinaša, ter celo nij več tako divja na to misel, nego je bila še pred tremi meseci. Članek berlinskega lista so glasi po citatu, kakor ga beremo v družili avstrijskih novinah: „Položaj tukaj (na Dunnji) je zamotan in tajiti se ne da, da počasi ali nezndržljivo nekej krizi nasproti hodimo. Grof Andrassv je do-sedaj spretno deloval in vpraša se le, ali je to kar je naš ministor vnanjega doseči hotel res tudi dosežno. Kot bistveno m a g j a rs k državnik je obema resničnima rešenjema bo-senskega vprašanja jednako protiven. Nasproten je temu, da bi se iz Bosne naredila samostalna vazalska država z imenskim nad-Yladjem visoke porte, ker bi ta na avstrijske Slovane delovala kakor magnet na železo in hL storila lastnino Dalmacije jako prekarno; osvojenju Bosne po monarhiji pak je nasproti zarad tega, ker bi magjarsko nadvladje v Ogerskej uničilo in Slovanom prevago dalo.-1 l)a\je rečoni članek „Krzz." meni, da je bila dozdaj naloga ltusije in Avstrije vstajo omejiti na Hercegovino in Bosno, vzlasti Rusije, ker samorazpad Turčije dela njej na korist. „Krzz.w meni, da se utegne na tem vprašanji razbiti zveza treh cesarjev na spomlad. Ker Nemčija nema več interesa Magjare podpirati odkar se jej nij več bati Beustovih maščevalnih planov, naj Avstrijo pri osvojenji Bosne podpira in Bismark so bode maščeval za to, da je Gorčakov lansko spomlad zadržal za novo vojsko s Francosko za- poboljšati svoje stanje. K temu je treba vzeti pa tudi izgubo ljudij. Neračunajoč semkaj prvega poboja Busov na Kalki in druzih pobi-tev — omenjamo tukaj samo Kulikovsko bitko. Ako je verovati letopiscu, palo je od ruske strani več nego tristo šestdeset tisoč ljudij. in Moskovsko carstvo je tako obrezljudilo, da nij bilo v stanu sestaviti nove vojske proti Tohtamišu. Zavoljo tega govori ruski narod čisto pravično, da je mongolska ali tatarska nadvlada bila za nj nepoprnvna beda za dolgo časa. To je bila kazen božja, ki je pokončala in obrezljudila zemljo, Bazumi se, da unianj-šanje stanovništva, strašna beda in popolno iztrošenje sil nij dopust lo narodu, razvijati so. Narod se na noben način nij mogel baviti s poljedelstvom. (>n je denes zemljo zaoral, a jutri se je moral nadati, da bude tatarska orda navalila in pokončala ne samo vsejano, nego tudi njega z njegovo rodovino. O bedi naroda more se lehko soditi po sledečih činih: zemlja je morala podnašati notranje vojske in zunanje, notranje nemiro in navale sovražnikov: zdaj so jo gnj eli Peče-negi, zdaj Polovci, zdaj kneževske borbe, zdaj Litva, zdaj Poljska, zdaj Švedi; skoro nobeno leto nij minulo brez vojske, a vso nadloge so zadevale narod, to se razumi. K vsemu temu so se pridružile pa še slabe letine in vsled teh lakota in nalezljive bolezni. Vojska, iztrebljajoča ljudi, jemala je zemlji delavne roke, a čem manje je bilo delavcev, tem manje so mogli oni obdelavati zemljo iu tem oskudneji so bili plodovi. Povsodi je bilo videti samo žalostno zapuščena polja in sela; gladne, shujšane, zapuščene in revne ljudi, in če je je človek pogledal, moral je i/.dahniti in reči: koliko more vendar človek pretrpeti, pred ko umrje. Takrat se je beda razširila do poslednjega predela; vse cesto in ulico po mestih in vaseh so bile napolnjene z gladnim! berači. Kaj je moglo biti iz Busije, ki je mo- četi. „ Spomlad pride trenotek — končuje berlinski list, — ko bode Bismark moral soditi mej Avstrijo in Rusijo in njegova volitev bode odločilna za dogodbe." Iz tega se vidi, da se v višjih diploma-tičnih krogih za spomlad velike reči pričakujejo. Nemci žele zveze z Rismarkom, Slovani želimo, da bi Avstrija hodila sporazumno z Rusijo. Politični razgled. Notranje tlcžele. V Ljubljani 20. januarja. Naš itum* iski dopis, ki ga na prvem mestu, priobčujemo, izvrstno slika položaj naše notranje politike. Tudi včerajšnji „Vater-land" konstatira v članku: „der Niedergang des Ministeriums Auersperg II.," da je bila vlada celo v gospodskoj zbornici pri posvetu klošterske postavo pobita, ker so se sprejemali pristavki proti katerim so ministri glasovali. Vimiijc «1 Iz Ili'tf/i'Hffit poročajo oricijozni listi, daje sklep skupščine, Marinovićevo ministerstvo tožiti, naostren proti knezu Milanu samemu, ker le ta Marinovića posebno rad okolo sebe ima. Knez toži v destruktivni tendenci skupščine, v katerej se res socialistične tendence preveč širijo, ker briše se ne le ono iz proračuna, kar jo prav in koristno, na primer provisoka plača metropolitu in višjim uradnikom, nego tudi take reči, ki so potrebne za napredek v deželi in za razvoj države. tfrancoskt minister vnanjih zadev, Decazes, je prevzel senatno kandidaturo v 8. okraji parižkem. Don Kartof, kateri svoje Čete rekru-tira samo iz malega hribskega okrožja, katero šteje le 594.000 duš, je ob novem ietu govor govoril, v katerem je obetal, da ne bode le Madrida vzel, temuč tudi Amerikancem vojsko napovedal. Naš rojak — znano je, da je don Karlos v Ljubljani rojen — ima, to se ve da, prevzvišeno kraljevo črepinjo, ali če so zdravi možjani v njej, to je vprašanje. Dopisi. Iz Dobre polj 18. jan. [Izv. dop.] (Duhovenska bira.) Kako naj se bode odslej bira duhovnikom dajala, ali v naturali)'ah kakor doslej, ali naj bi se ta bira po predlogu Apfaltrernovem v denarjih odkupila, to se po županstvih vsled naročila dež. odbor posvetuje. Gotovo bode dve tretjini in še več županstvenih odgovorov takih, da naj pri starem, to je v naturalijah ostane in tako je tudi prav, in sicer po mojem mnenji iz sledečih uzrokov: rala skoz dvo sto petdeset let vzdržati take barbarsko napade? Neizbegljivi in naravni nasledki tega čina so bili: neizvestna zabitost, prihuljenstvo in strašna bojazljivost ljudij in zemlje. To je bila mračna in prosta doba, v katerej je Rus mnogo trpel, ter se nenavadno bal vsega, kar ga je okroževalo. Narod nij videl nič druzega, nego pustošeče vojske, lakoto in kugo. Z jedno besedo, tatarska nadvlada je imela samo pogubne nasledke na narodno-gospodarski život v Rusiji. V tem bednem času se je položil povest-niški temelj, na katerem so je utrdilo, kakor na granitnoj skali ostalo zidanje bodočega ve-ličja Rusije. L. 1328 je postal v Rusiji knezom umni, odvažni in izkušeni Joan Kalita. Mnogostranska delavnost to jako povestniške ličnosti je pripravila na vse strani pota, ki so sčasoma pripeljali moskovskega kneza k popolnemu gospodstvu in jedinovladi. Natančni V naturalijah k m e t v jeseni gotovo laglje da tiste pesti žita, kakor pa v gotovem denarji ; če je pridelal lepo žito, d A lepega, če je pridelal slabo, da takega, in dotični pre-jemalec bire je tako z malo stvarjo, v njegovo zadovoljnost za jedno leto plačan; in vse to se je godilo brez vsake sitnosti in stroškov. Ako je birodajalec nezmožen bil tisto leto biro dati počakal ga je dober duhovnik včasi do prihodnjega boljšega leta, in tako mu je svojo dolžnost izpolnil brez eksekucije. Drugače bi davkarijo postopale s tistim, kateri ne bi ob pravem času denarje za to odškodnino v nikdar napolneno denarnico prinesel, ker imamo, bogu bodi potoženo zadnja leta dosta žalostnih izgledov, kako davkarji terjati znajo. Na priliko pri nas če imamo dva kaplana dajemo biro dvema, pripeti se pa, da imamo samo jednega in ta ne terja potlej dveh bir; drugačno bi davkarije ravnale; če bi tudi nobenega kaplana v dotičnom kraji no imeli, bi se terjalo z beriči in žandarmi do zadnjega vinarja, da bi se s tem drž. blagajnica polnila. Lehko je to uže naprej videti, ker zdaj se tudi v mnogih krajih za dve učiteljski plači pobira, pa samo jednega učitelja imajo; takih krajev je žalibog dosta. V naturalijah kmet biro v vsakem oziru lažje daje, kakor pa v denarjih, katerega ima v sedanjih časih vsak več kakor kmet. Ako nema jedne sorte žita ima drugo in tako se lepo pobotata. Ri se-li hotele davkarije? Kakor gori rečeno, v dobrej letini daje se dobro žito in obilna mera, nasprotno pa v slabih letinah; in tako sta dajalec in pobiralec z lepim pobotala se. Davkarije pa bi kakor navadno terjale. Ko bi se postava, ki sta jo viteza Ap-faltrern in Langer v deželnem zboru predložila uresničila, bi se za izvršitev taiste zopet več uradnikov nastavilo, kateri bi vsako leto ne veliko menj kakor bira stali in čemu?! Kakovo dobroto nam hočejo ti nemčurski vitezi iz raj ha v deželo pritisniti, morebiti da bi z našim pod firmo »odškodnino in odvezo bire" nabranim denarjem proti nam germansko postopali? naše duhovenstvo od slovenstva odtrgali, ter narodne duhovne vsacomu po Bismarkovem receptu mislečim b eri ču pokorne hlapce storili? Ako je duhovnik dober, prijazen, za blagor vnet, iz srca rado se mu tista bira, po katero sam priljudno in prijazno pride in še ako je dobra letina, privrže se mu, ako nij, pa z ljudstvom potrpi. in previdni Kalita je znal upotrebiti vsa sredstva, da dosože glavni cilj, to je, da vzviši Moskvo na račun svojih sosedov. On je razumel zadobiti in zaslužiti poverenje in pokroviteljstvo pri Kanu, skazovajo mu vselej popolno pokornost. Kalita je znal upotrebiti Tatare same za sredstvo, da vzviši Moskvo. On je dobival od njih pomoč in zaščito. Kalita si je prisvojil pravico za pobiranje davka od delnih knezov, ter ga pošiljal v Ordo. Le to sredstvo je rešilo narod od grabeža in nasilja nenasitljivih baskakov. On je pobiral davek nenavadno vestno in po tem pobiranju jo pustil polovico v moskovskoj blagajni, polovico pa je oddajal v Ordo. Na ta način je on poboljšal stanje svojega naroda in obogatil moskovsko blagajno, vsled česa se je moglo za Kulikovsko bitvo zbrati uže štiri sto tisoč vojakov, dobro oboroženih. Narod je poznal samo njega za svojega kneza, ter je ž njim Sloga bi mej duhovni in kmeti prestala, narodna zavest pod železno vladno pestjo izginila pri duhovnikih, in tako bi Bismarkovi apostoli svoj zaželeni cilj dosegli in narodno zavest uničevali. Torej take postave nikakor nij potreba saj takih ki plačaj! daj denarje! kmetu na ušesa vpijejo jih je davnaj preveč. Narodna županstva in gosp. deželni poslanci se bodo torej uprli nemškemn zvitemu namenu ker to je pri nas in najbrž tudi drugod volja naroda ki ga zastopate. Ako bi se uže kdaj bire odvezavale naj bi vsaka občina za-se storila, ne pa polniti kakovih novih blagajnic iz katerih se morda kupuje bič s katerim naj bi se naš ntirod bičal, kadar svojih svetih pravic išče. Uredite učiteljske plačo, in učitelje, da ne bomo samo plačali, pa brez interesa. Kadar bodo v redu šolo in vso, potem bode napredovalo ljudstvo, omikalo se in tako blagostanje, katero se je zarad vednega plačevanja od nas obrnilo, zopet povrnilo, in potem ne bodejo odvezni stroški toliko milijonov stali kakor so se pri zemljišnoj odvezi, ki se uže ena četrt sto veka vrši, pa še nij gotova. Kako si torej upajo siliti nam ti nemški kulturonosci zopet novo teško butaro na ramo. Josip Jaklič Podgoriški, birodajalec od dveh posestev. Iz kr&kegru ■■it'Ntti 14. jan. [Izv. dop.] Prijatelj si se morebiti kedaj vozil mimo ali skozi naše mestice in videl si, da nij ravno velikansko, videl si tudi, da pri zad-njej hiši mesta nij svet z deskami zabit, ampak da se tu Dolenjsko začne svojim dobrim vinom in drugim kaj, kar pridela kmetovalec, pošten in v človeškej družbi prevažen stan, ki marsikatero petico spravi iz zemlje mej druge ljudi. In glej, vsak bode rekel, tukaj je treba, da se meščani s kmetom dobro imajo; vsak bode rekel, da par uradnikov meščanu ne bodo dali bog si ga vedi koliko skupiti; vsak, ki ima možjane v glavi in ne v omari, bode dejal, da je vsaj nehvaležno, če meščan tukaj kmeta črez rame gleda. In to dela nekaj tukajšnjih meščanov s tem, da se hočejo v občini, ki zdaj še mesto in okolico druži, od kmetov ločiti, češ, mi hočemo kot mestjani biti sami, mi smo boljše sorte ljudje kakor para-kmet. Prošnja za ločenje občine se je okolo nosila in kacih 33 glasov dobilo za ločenje, več kakor teh 33 pa je proti ločenju in mej temi posebno taki, ki največ jedinim imel opraviti v vseh zadevah. Tak položaj, razumi se, je bil neprimerno koristen za bodočo mogočnost Moskovskega carja in brezplodneji prepiri delnih knezov. To je naučilo narod uvažati carja, svojega dobrotnika, zaščitnika in osloboditelja težav, nereda in divjosti zlih Tatarov. Duhovščina je vneto pomagala pri vzvi-šenji moskovskega kneza in pri utrditvi njo-gove vlado. V tem času je imela duhovščina v Rusiji razun religijoznega tudi še politično značenje. Knez se je posvetoval v važnih slučajih z duhovščino ter je dobival od njo silno nravstveno podporo. Ona se je pojavljala često kot zaščitnica interesov naroda in kot pomiriteljica mej borečimi se strankami za časa kneževskih borb. Našavši podporo v kneževskej vlasti, dajala je ona tudi carskoj vlasti religijozno značenje v očeh naroda. Takrat je bil vpliv samodržavnega carja in •davka plačujejo, ki si mislijo: ljubi nemšku-tarski agitator ti lehko svetuješ tvojim privržencem in na kolenih pred taboj ležečim, da se naj ločijo od kmetov, ti ne plačuješ bremen naših in kdo drugi kakor mi bi morali stroške občinske plačati. Znanega glavnega agitatorja nemškutarije Srh. jezi, da je zdajšnji občinski zastop naroden in da se tega znebi, svetuje ljudem, naj se kar le brez vsega premisleka ločijo od kmetov; za materijalno škodo, ki ga mesto s tem trpi, če bi se uresničilo, kar pa ne bo tako hitro šlo, kakor si ta gospod domišljuje, ker v Krškem je še par prav dobrih glav, ki kaj mislijo in če je treba tudi glede pameti s Sch. se poskusijo za to gmotno škodo se ta — no briga, cel njegov argument za ločenje obstoji v tem, da ljudem pravi: ,,es vviire srbim, vvenn die Stadt fiir sich vviire, vvenn nicht die Bauern dabei \vii-ren" — t. j. jaz bi meščana rad nabujskal na kmeta, če to tudi kaj denarja mestjanu ntano; jaz bi se rad znebil dr. Kocelija, Pfeiferja, •Lavrinšeka, Jugoviea, Kuperta itd., ker ti možje nemajo dosti respekta pred mojim strahovitim neki obrazom, jaz bi s kratka rad imel poslužne, pokorne občinske odbornike, ker križca še nemam in o tem sanjam noč in dan. Je prav žalostno, da je pri nas dosti meščanov, ki se tresejo pred kakim tacim človekom, kakor bi bil ta sam bog bodi pri nas. Taka strahopotnost se je našla pred 100 leti, ali zdaj pišemo 1870 in vsegamogočnost tacih ljudij tudi v neuradnih, socijalnih in kako uže rečeh je strah, ki je v sredi votel in okolo ter okolo ga nič nij; zdajšnje mestjanstvo drugod kaže onim, ki še hočrjo tako kakor v prejšnjih časih policaja igrati, da smo v letu 1870. — Za boga, kam pa pride potem slobodno misleče tržanstvo in mestjanstvo, ako jeden tak človek može strahuje, ki bi pred vsem imeli pokazati tacim ljudem meje, kjer je njih delokrog in kjer je sloboden meščan gospodar, ker kmet tega ne more tako, ker je menj izobražen. 33 ali kaj naših meščanov se jo prav malo tako pokazalo, kar 19. stoletje od njih terja, ker tukaj nij boljše prepričanje pero za podpis vodilo. Vsak izmej teh je morebiti mislil, da imamo meščani zadovoljni biti, da se kmetska okolica ne odtrga od mesta, ker ta bi zraven pridobila ali vsaj nič ne izgubila, mi pa moramo, če se odtrgamo sami občinskega tajnika plačevati, sami za naše revne skrbeti itd., kar no gre tako, kakor bi pihnil. Da se, kakor nemškutarji mislijo, naš mestjan sramuj o, biti združen s kmetom, duhovščino prav krepiven pojav. Precej ko je postal jeden car v vsej llusiji, od tega časa so prenehali mejsobni prepiri in vojske mej delnimi knezovi in narodu je bilo mnogo bolje. On je zdaj znal, ako ne bodo prepirov mej knezovi, da se no bode zemlja pustošila in da bode iinol vsak državljan mir zagotovljen. Duhovščina jo vedno, posebno pa za časa narodne bede, odpirala samostane, kjer je mogel vsak najti sobi miren in gotov sprejem, ter se rešiti sovražnika in gladne smrti, lu ko je narod začel giuiti tudi na duhu, takrat so duhovni pastirji čitali njemu pridige ter ga s tem potolažili. V tem času se je povečal broj samostanov znatno, duhovščina je zadobila vlast in s tem tudi ugled pri narodu. Čem bolj seje vzvišcvala moč carja in duhovščine, tembolj se je poboljševala osoda nesrečnega naroda. (Daljo pri h.) ne verujem rad, vsaj neumen nij ta mestjan, in le neumen človek se v zdajšnjih časih loči od človeka — kmeta, ki nij tako hudo neumen, kakor se morebiti v kakej glavi v Krškem prismojeno premetuje, kadar jo luna trka. Kmet mestjana živi po večjem, — kaj bi ga črez rame pogledavali! Zdajšnji čas druži se v velike skupine, da več plačevalrev menj stroškov posameznemu dela; menda vendar ne mislite, Krčani, da bo to veljalo, če se ločite? — Telegram Slovenskemu Narodu". 1% Dunaja 20. januarja. Tukajšnja „Deutsche Zeitung" ima telegram iz Kostajnice, ki poroča, da je bil Ilubinajer včeraj v taboru v Jamnici zavratno ustreljen („meuch-lings niedergesehossen"). Anglija je samo v principu pristopila Andrassvjevim reformskim planom. Domače stvari. — (Ilubinajer f ?) Dva telegrama iz Dunaja, katerih jednega na drugem mestu priobčujemo, nam poročata, da se „Deutsche Zeitung" iz Kostajnice brzojavlja grozna novica, da je naš Ilubmajer v ostrogu zavratno ustreljen ! Mi upamo in želimo, da se ta strahovita vest ne bode obistinila. In vendar žalibog popolnem neverjetna nij, če so pomisli, da je uže pred nekaj tedni pisalo se, da nekovi ljudje, katere samopridnost in lopovstvo vleče moj vstaše, pisano gledajo značajnoga in vse sle-parstvo sovražečega Hubmajerja, in če se pomisli, da je v shodu v Jamnici Knez Karagjor-gjeviebil odpravljen. Knezom Karagjorgjevieem pa nij dosti za več ali menj bratovske krvi, to kaže poslednja srbska zgodovina. — Več denes ne moremo govoriti, ker kakor rečeno upati hočemo, da je morda ta vest vendar le nasledek prenagljene krive govorice. — („Slovenske knjižnice") prvi zvezek, roman „Doktor Zober" je razposlan vsem, ki so se oglasili. Kdor izmej gg. naročnikov ga no bi bil dobil, naj blagovoli naznaniti, da se pomota popravi. Prijatelji naše slovenske knjige sploh pa naj skrbe za večjo razširjenje. Dosedaj je še malo naročnikov. Novim moremo tudi s prvim zvezkom postreči. Oni gg. prejemniki, ki so samo naročili, a ne plačali, naj precej pošljejo novce. Tukajšnji morejo knjigo kupiti v „narodnoj tiskarni". — (Glasbena matica) daje č. udom naznanje, da bodo društvo izdalo zal. 1875 še en zvezek. Sedaj izšle pesni so razposlane. Gospodje poverjeniki naj blagovolijo doneske nabirati. Čestiti udje, katerim so pesni direktno došle, prošenj so doneske za 1. 1875 v kratkem poslati do društvenega blagajnika g. Franc Dreuika. Onim udom „ Glasbeno matice" kateri za 1. LS74 doneskov nijso vplačali, se pesni za 1. 1875 nij.no poslale. Naj blagovolijo ti čast. društveniki zaostale doneske plačati, potem bodo prejeli pesni in muzikalije. — (Obrtnijska šola.) Občinska zastopnika ljubljanskega mesta gg. Potočnik in Blei\veis sta y zadnjem mestnem zboru nasve-tovala naj ljubljansko mesto prosi pri naučnem in trgovinskem ministru, da pri ustanovhe-vanji obrtnijskih šol državna oblast tudi kranjske dežele, ali Ljubljano ne pozabi. — (L j ubij a u s k i mestni z b o r) jo 18. jan. sklenil za propadajoče nemško gledališče iz mestne ka.se, torej davkov slovenskih Ljubljančanov, 1200 goldinarjev podpore dati. Kljubu temu, da sta slovenska zastopnika gg. Karel Blehveis in Potočnik odločno proti temu govorila, sprejeli so nemškutarski mestni očetje predlog in bodo dali 200 gold. za nemški teater. — (Iz Maribora) se nam pošilja: Program veselic, katere napravi slovanska čitalnica v Mariboru v letošnjem predpustu in v postnem času. 22. januarja: Plesna veselica, združena s šaljivo loterijo. 29. januarja: Veliki ples. 12. februarja: Plesna veselica. 2fi. februarja: Veliki ples. 19. marca: Beseda. 2. aprila: Beseda in tombola. — (Iz Novega mesta) so nam piše: Tukaj se je osnovalo društvo „požarna straža," katerega pravila so se uže predložila visokoj c. k. vladi v potrjen je. Želeti mu nij, da bi imelo veliko opraviti, kali? — (O razmeri Slovencev in Hrvatov) smo mi govorili v nedeljskem listu. (Jlasilo naših slovenskih ,,konservativcev" prinaša o istej stvari v četrtek 20. januarja na prvem mestu članek, ki se nam jednako izraža: „Od nekoliko časa sem se ne spominja skoraj noben hrvatski list nič o Slovencih, kakor da jih niti nij. Saj smo si vendar bližnji sosedje in bratje, in slovenski listi vedno donašajo poročila iz Hrvatske. Ali so pa morda zagrebškim novinam ljubši madjar-ski odnošaji, nego naši? Otvorite povestnico, to učiteljico narodov, in našli boste, da so Slovenci od nekdaj pa do najnovejših časov v vseh važnih vprašanjih s Hrvati držali in drug druzega podpirali. Naj ne mislijo Hrvati, da so uže čisto zagotovljeni za svojo bodočnost, ako so so z Magjari pomirili; treba jim je vedno še zaveznika. Morda pride kmalu huda stiska za nas vse; složni jo bodemo lažjo pretrpeli in tudi sovražnika lažjo odbijali; razcepane pa nas bodo lehko potisnili v kot. Posebno mej nami Slovenci in.Hrvati treba velike sloge. Saj vendar drug druzega potrebujemo. Priznati pa moramo, da smo Slovenci gotovo več in odvažneje delali in še delamo za vzajemnost, nego Hrvati ali Srbi. Nam Slovencem nij stalo za ime, samo da ostanemo Slovani; mi v vsacem pogledu odjenjujenio." — Torej ves slovenski narod je jedin in složen v tej misli. POMlll II O. Kritika je potrebna in koristna v vsakem obziru, ako je istinita in izvira iz dobrega namena, kritizirano reč zboljšati. — Dopis iz Gradca v „Slov. Narodu" od 16. t. m. ima pa ravno vse, kar bi kritika imeti ne smela. Ta dopis pravi mej družim, da Slovenci še prav za prav društva nemamo, če ravno je uže društvo od nainestnijc potrjeno. Izvoljeni odbor naj bi bil bolj marljiv, da društvo pred porodom ne umrje. — Temu imam odgovoriti, da jo bilo društvo in njega odbor dosta marljiv, Skraja smo mislili, da bo naš opravičen priziv zoper raz pust bivšega društva „Sloga" od ministerstva uslišan. Še le ko smo zvedeli, da so jo več drugim društvom priziv odbil, nijsmo čakali več odloka, ter smo sklicali na 0. novembra ls7.") zbor, kjer so je posvetovalo o pravilih novega društva. — 15. novembra potem so jo poslala prošnja za potrjenje namestniji. Še le 13. decembra smo izvedeli iz uradnega časnika, da je društvo potrjeno, in užo na 15. decembra smo sklicali prvi zbor, pri kojem se je volil odbor. Da se je odbor s težavo vkup spravil, kakor pravi dopisnik, krivi so tisti, ki le raji vse kritizirajo, delovanju pa so odtegujejo. Voljeni odbor nij mogel pred božičem družeča zbora sklicati, ker gredo dijaki okolo 15. decembra domov na počitnice. Pred 15. j a- nuarjem 1S70 pa tudi nij mogel sklicati zbora, ker do tedaj dijakov še od doma nij. — 15. januarja 1870, pa je bil občni zbor, pri kojem je odbor naproti] pevsko društvo in dri umetnika na citre za sodelovanje. Ootp. R. je prednalal zanimiv tema: „Stanje žensk pri raanifa narod.h v sedanjem času." (Donesek k ženske j emancipaciji.) /bor je bil prav dobro obiskan, prednaianje jako zanimivo, petje in titranje izvrstno in zabava prav srčna in v obče zadovoljenje. Dopisnik bi si bil tedaj lehko prihranil opomin, tla naj bo odbor bolj marljiv. — Sicer pa imamo žalibože dosti takih „vnetih" Slovencev, ki vsako domačo reč kritizujejo in vsako slovensko institucijo se zaničevanjem pogledujejo, češ, da so tako nobel in učeni, da jim slovenska družba in domače početje ne zadostuje. Dopisnik je našel za naše društvo le grajo in umazano psovko, na katero se mi ne zdi vredno odgovarjati, mej tem, ko ultra-nemški „Leseverein" prav srčno priporoča. Delajte gospodje na to, da si sami opo-inoremo in kaj ustvarimo. Od daleč gledati in zabavljati je se ve da lažje. Gradec, 18. januarja 187G. F. Veršec, tajnik društva „Triglav." bolnim moč in zdravje brez lek* brez stroškov po izvrstni in toalesciere h Barry 30 let nže je đij bolesni, ki bi jo ie bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in Btroškov; zdravi vbo bolezni v ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i nadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlato žil.>, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoinoat, diabet, trganje, snu j Sanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nogo dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala prolesorja Dr. "VVnrzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega Bvetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. (Jampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-s mart, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitnih os')b, «e razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega h vetnika Dr. W u r z e r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih na* gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dulje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnin, pri prisadljivem a bolehnem draženji v •ealui cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih ia mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in ćle» mnogo učenih družtev. WincheBter, Angleško, S. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J a ni i: h S bore la ud, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. An gel sto i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št- 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti ni mogel, je vsled rabe VaSe Revalescičre du Barry po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Roche aur Yon, 30. julija 1868. Vaša Revalescičre ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let uučile. (Gospa) Armanda 1'revost, posestnica. Revalescičre je 4 krat tečnejša, nego meso, te j sa pri cdraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na c jni, ko pri zdravilih. V plehastih pnšioah po pol funta 1 gold. 50 kr., I um 2 guld. 00 kr., 2 tunta 4 gold. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 funtov 90 gold., 24 funtov 36 gold. Bevalttsoiere-Bisouiten v pušicah in tabletah i 12 tai 1 gold. 50 kr., 24 t&s 2 gold. 50 kr., 4* tas * gold. 50 kr., v prahu za 120 tar 10 gold. Prodaje: Da Barry * (Jomp. na l>u*»Jl, W*U» i*«h-UMi« šle v. P, kakor v vseh mestih pri dobril kar jih in špecerijskih trgovcih' tudi razpošilja dunajska iiišs na vso kraje r>o poštnih aakazuioah ah povnetjih. V Ljubljani Ed »J * h r, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Kelti pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekarju Birn ;iacherju, Ana termo va ustna voda in zobni praAek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobdl in ustne bolezni, zoper gujilobo in majanje zob, V.oper ilifterilis ali vnetim grla in skorbut, prgetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surflns de Pariš, 1 flacon 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda nacon so kr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang flacon 80 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne' organe in nde z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najbogfic spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, knko se rabi 10 kr. (Hycerin-Creme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalniml vodami, leputujem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—176) SMC* NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. r mrli v l Jiiltljttiil od 16. do 17. jan.: Ana Cimerman, 36 1., za mrtudom. — Ivan Kovač ič, 24 I, v bolnici za jetiko. — Urša Dolinar, 8 L vsled konvulsion. — Marija Urabee, 4 1.. dete uradnika, za davico. — Adolf Pavšek, 3*/» t., dete mazača, v EJizabutnej bolnici za utrpljenjeni pljuč.— M. Flandar 2 mes., dete mizarja vsled atrofije. — Kunibert Nolli, 1 1., dete kleparja vsled bronebitis. Hrvatska vina! Naznanjam, da imam vce tisoč veder vina lastnega pridelka na prodaj, starega in novega. Roba je dobra in zdrava, cena, kolikor mogoče nižejša. Slovenci! če vam je mar zdrave in dobre kapljice, moja klet je zmirom odprta. Kdor bo enkrat pri meni kupil, bo gotovo tudi drugikrat prišel. F. in A. Concilia, (8—3) nasproti nadškofovem dvoru v Zagrebu. $ Kupuje zelje! CD ■K--H «K = •H M $---* 2 Kupuje zelje! CD Josip Leveč trgovec na št. Peterskem predmestji, nakupi takoj (19—1) več sto centov lepega, dolgo nari-banega uze kislega zelja, ter ga i»Ia«-iij« po nojvlijej ceni (vendar ga no prejme menj ko 4 oente). Ponudbe in izgledki (niuštii) naj so blagovolijo poslati v štacuno gori imenovanega poleg mesarskega mosta na št. Peterskem predmestji. Ezdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".