50 LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — «a pravico in resnico — odboja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA .V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENEH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI . IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŽTEV. (NO.) 217. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. NOVEMBRA. SATURDAY, NOVEMBER 8, 1941. LETNIK. (VOL.) L. Dohodninski davek se bo odtrgoval od plač . _ * Zakladniški tajnik presenetil kongres z novim davčnim predlogom. — Po njegovem načrtu se ima baje odtrgati sproti od plač po 15 odstotkov dohod, davka. Washington, D. C. — Novi davki, ki jih je pred nekaj tedni odobril kongres, niso še niti dobro prišli v veljavo, ko se je iz zakladniškega tajništva izdalo zdaj opozorilo na kongres, naj se pripravi, da bo podvzel razpravo o novem predlogu, ki o predlog v tej ali drugi obliki sprejel — potem bo moral davko> plačevalec plačati prihodnje leto dohodninski davek za dve leti, namreč povišanega le* Stran 2 1 AMERIKA NSKI SLOVENEC Sobota, 8. novembra 1941. Ajnerikanski Slovenec Prvi m najstarejši slovenski ifat v Ameriki. Ustanovljen leta 1892. Izhai* wtk dan raran nedelj, poae-deljl»Y in dnerov po praanifih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov oredniitva In uprave: -1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto - _____ ______$5.00 Za pol leta____2.50 Za Hetrt leta ____1.50 Za OUogo, Kanado in Evropo: Zs celo leto ___$6.00 Za pol leta__- 3.00 Za četrt leta_______1.75 Posamesna številka_______ 3c The first and the Oldest Slovene , Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__________$5.00 For half a year______2.50 For three months_____1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year ,,, ,,. , 3.00 For three months —-....., 1.75 Single copy_______3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo ^ " 1,01 P™*1 dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas dto četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured- niitvo ne vrača. * Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pogledi na bodoča razvijanja sedanje vojne Pri opazovanju sedanje vojne od njenega začetka do sedaj, lahko vsak uvidi dve značilnosti. Nemci hite na vso moč, da bi vojno čimpreje končali, seveda z zmago; Angleži na drugi strani vojno zavlačujejo in jim je zato, da vojno čimdalje moč nategnejo. To sta dve strategični tezi v sedanji vojni. Zakaj tako? Nemci hite, da bi vojno čimpreje končali iz jasnega razloga zato, ker so šli v vojno temeljito pripravljeni in so dosedaj na bojiščih vse skozi zmagovali in osvojili velikanska ozemlja. Čimpreje bi se vojska zaključila, temveč bi jim ostalo. Angleže je ta vojna zalotila čisto nepripravljene. V takem položaju je razumljivo, da jim je vojna dala hude udarce in se je čuditi, da pri vseh mogočih navalih Anglija ni padla in da vztraja. Se pa Anglija s pomočjo Amerike temeljito pripravlja in z njo vred tudi Amerika. .Skupaj je to fronta anglosaškega sveta, ki zastopa demokratični svet proti totalitarnemu svetu, ki ga kontrolira osišče, katerega vodi Nemčija. Angliji je sicer trenotno v škodo in trpljenje, ko se vojna nadaljuje, bo pa v njen<*.Jc<*rist čimdalj se bo vlekla in tako tudi za vse podjarmi jene narode v Evropi, ki jih je podjarmila Nemčija. Anglija se med tem temeljito pripravlja, stalno zapira morja s svojo mornarico, dočim Nemčija počasi le krvavi na bojnih poljih, raztresa svoje zaloge in vsaka reč se enkrat izprazni in tako se bodo nekega dne tudi nemške zaloge, tedaj bodo Angleži šele nastopili. Taka je angleška politika. Zakaj bi se spoprijeli z močnim, dobro pripravljenim nemškim zmajem, dokler je ta svež in močan. Počakajmo, da se utrudi, da zgubi svoje moči, po^ tem bo lažje delo z njim. In tako poteka vojna naprej v brezkončnost. * Kako dolgo bo trajala vojna? Tega ne ve nihče in nihče ne more točno povedati kedaj in katerega leta bo tega nesrečnega klanja konec. Lahko se le ugiba in sodi na podlagi okoliščin in nekaterih znamenj. Nemčija je na višku svojih zmag, na vseh frontah je dosedaj zmagovala. V Rusiji je naletela na največji odpor, ki še ni končan. Vojne operacije, dasi so drugačneje, kakor so bile v zadnji vojni, so pa po razvijanju precej podobne stanju, v katerem so se zavezniki nahajali koncem leta 1916 in začetkom leta 1917. Kakor tedaj, zgleda, tudi zdaj, da so Nemci tudi sedaj začeli z brezobzirno vojno na morju s 8ubmarini. To jih bo zapletlo v vojno z Ameriko. Nemci se pa tolažijo seveda, da bo to privedlo v vojno tudi Japonsko na njih strani in se zato dosti za nastop Amerike ne zmenijo. Kakor kažejo sedanja znamenja se bo vojna razvijala nekako takole: Ce se Nemcem posreči ustaliti svojo fronto v Rusiji,! potem bosta prišla od strani Nemcev vsaj spomladi, če že ne preje, dva sunka. Prvi preko Kavkaza proti Indiji in za hrbet Turčiji, druga ost iz Libije v Egipt, da se zapre Suez. Tretja glavna ost pa bo preko Španije v zapadno Afriko. Iztrgati Angležem Gibraltar in zapreti Sredozemsko morje. Velikanska podvzetja kaj? In vendar je nekaj takega v nemških načrtih. Kdo naj zadrži nemške armade na teh pohodih? To je važno vprašanje. Angleži sami? „ Ako je že odločeno med Anglijo in Ameriko, da boste vodile borbo do skrajnega konca proti hitlerizmu, kakor se izjavlja, potem bi te dve velesile morale že danes misliti na vse to. Pravočasni načrti so najpotrebnejša zadeva v vsaki borbi. Pirenejski polotok nudi najpripravnejši > kraj, kjer naj bi se skušalo ustaviti nemške navale. Por-i t tugalska je še nevtralna država. Kadar se bo Nemcem zahotelo in da bodo pripravljeni za pohod, bodo v nezavarovani Portugalski čez noč. Zakaj ne bi zavezniki stopinja, dokler je Hitler prezaposlen v Rusiji? Nimamo pravice. Stoo demokratični in kaj takega ne moremo napraviti, če količkaj upoštevamo demokracijo. Vse lepo in res, ampak jutri če pride tja Hitler bo tam nastala fronta vseeno, le toliko, da bo deželo Hitler vzel brez vsakega odpora, kakor je vzel Norveško, Dansko, Belgijo, Nizozem- sko in države na Balkanu. Zakaj bi mu zavezniki ne zajezili pohoda, že v naprej? Isto velja tudi za zapadno Afriko. Zakaj ne bi zavezniki bolj zgodaj vstajali, kakor Hitler? Borba je tukaj in se ji izogniti ne da. Roosevelt je že zadnje poletje izjavil, da vojska se bo vlekla v leto 1943. Mi pa pravimo, da še dalj. Dobro bo, če se bo končala v letih 1945 ali 1946. Zavezniki če bodo hoteli zmagati bodo morali vzeti incijativo v svoje roke. Nastopati bodo morali s presenečenji z učinkovitostjo, potem bo kaj upanja, drugače ne. ZASTOPNIK IZ MINNESOTE SE OGLAŠA Eveleth, Minn. Ze dolgo se nisem nič oglasil v tem listu, čeprav sem zastopnik tega lista. Je pač tako, i da drug na drugega čakamo. — Vsi bralci tega lista že znamo, da se je list podražil, oziroma se bo podražil z 20. novembrom letos. V par hišah sem že naletel na ugovor, češ, zakaj to? Vse gre gori in zdaj pa še list se je podražil. Vidite, pa ravno v tem vprašanju je že odgovor, da vse gre gori in se draži, se mora pač tudi list. Nobenega izhoda ni. Ma-terijal se ne pobira na smetiščih, stavec in drugo osooje uredništva in tiskarne tudi ne prejema plače iz Evrope ali Afrike, ampak od vodstva tiskarne, kateremu naročniki plačujejo naročnino. Sodimo trezno. Vzemimo en primer. Recimo, da je bila zadnji teden štručka kruha v prodajalni 13 centov. Moka se je hipoma podražila. Pekovski mojster je potem primoran podražiti tudi štručke za en cent, kajti če je moka dražja, mora biti tudi kruh dražji in ker mora tudi dn' nekaj zaslužiti, računa stručko 14 centov. — Pa se zgodi, da nimamo kruha pri hiši. Kam drugam kot v prodajalno in prodajalec vam postreže s kruhom in povi tudi ceno, kajpa. Hu, kaj pa spet to, kruh se je podražil. Tu spet ni drugega izhoda, kot primakniti krajcar in štručka roma na določeno mesto. Saj vendar ne bomo rekli: Pa ga sami jejte! kajti s tem bi bili vendar sami sebi v škodo. Pred nedavnim časom so razne industrije zvišale plačo 7.a 10c na uro. Zakaj? — V današnjih razmerah teh 10c le malo šteje. Menim pa, da ga ni pod soncem, ki je ta povi-šek plače odklonil in če bi jo, komu bi škodo napravil ? Zato pa, pomislimo, da o-sobje uredništva in uprave je upravičeno do povišanja plače prav tako, kot tisti Id delamo pri raznih družbah in podjetjih. Drug slučaj poglejmo. Ali si moremo predstavljati vojaka brez puške. Kakšen vojak bi naj to bil? Še strašilo ne. — No in kakšen naj je katoličan brez katoliškega lista? Komaj senca katoličana bi bil in to v deželi ljubljene svobode. — List Amerikanski Slovenec bi nam moral biti slovenskim katoličanom druga zvezdnata zastava še na mnoga leta. Zato pa dragi bralci in bralke, naročniki in naročnice tega lista, ne bodimo mlačni in kljub tej mali podražitvi, obdržimo list kot svojo lastnino. Pomislimo, da kaj takega je mogoče le še v svobodni Ameriki, da imamo svoj slovenski katoliški list, nikakor pa ne celo v lastni rodni domovini. Poravnajmo naročnino na list do 20. dne tega meseca. Do tega dne, kakor veste, je še stara cena, $5.00 letno. Na rokah imam še nekaj knjig jubilejne izdaje (Zlata Knjiga), kakor tudi par z debelimi črkami tiskanih no-litvenikov. Kdor bi iste želel, eno ali drugo, naj mi sporoči svoj naslov po poštni dopisnici in dostavil jih vam bom takoj. Jubilejna knjiga Amer. Slovenca je nekaj lepega in najlepši spomin na 50 letnice lista Amer. Slovenca in stane 50c. Molitveniki pa tudi krasni in lično izdelani, za vse take, ki, imajo pešajoče oči. Kdor torej želi, naj se zglasi na spodnji naslov, kajti kmalu bom moral račun poravnati in ostale stvari vrniti na upravo lista, oziroma knjigarne. Se lansko leto je neki Matt Žalec, zaposlen v bolnišnici sv. Križa v Calgarey, Alta. Canada potem tega lista dobil moj naslov. Pismeno me je naprosil, da mu pošljem par pratik in pa kolikor mogoče povestnih (starih) knjig češ, da mu je dolg čas po slovenskem čtivu. — Kot rojaku sem storil uslugo s tem, da' sem stopil k sosedu Strlekarju, kateri mi je rad ustregel in podaril deset Mohorjevih knjig, katere sem tudi s par pratikami poslal na dotičnega. Pošiljka je pa zahtevala precejšno poštnino. Omenjeni mi je s prošnjo zagotovil povračilo za ves trud in stroške. Končno sem le dobil odgovor: Knjige prejel in hvala. Povračilo pride. — Sedaj se še čas in tudi že čas, da se omenjenemu zahvalim za potegavščino. Vendar, nisem mislil, da bi se dobil tak rojak iz Bele Krajine in brez zamere Mr. • Žalec, ako je to vaše pravo ime; sploh, zdi se mi, da tiči drugo ime pod vašo kapo in dobro znano. Pozdrav vsem čitateljem. J. R. Strah, 205 Hayes St., Eveleth, Minn. -o- Predstavite Talim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da «e nanj na-roče! IZLET V JOLIET. Chicago, 111. Pred kratkem je bilo v A. S. poročano o Sheboyganskem izletniškem klubu, ko so prišli na izlet s posebnim busom v Chicago. Taki izleti so razvedrilni in podučni, poleg tega se rojaki in rojakinje po raznih naselbinah medsebojno spoznavajo in s tem se širi prijateljstvo med naselbinami. Vsled tega so taki klubi zelo priporočljivi. Tudi v Chicagi imamo enaki klub, ki je pod pokroviteljstvom Federacije Ameriške Bratske Zveze, ki prireja izlete v razne slovenske naselbine. Do sedaj je ta klub priredil izlete s posebnim busom v Joliet, La Salle, DePue, Waukegan, Milwaukee, in zadnjič celo v Indianapolis, Indiana. Vsakokrat je na busu dovolj zabave za stare in mlade. Je ta klub v prvi vrsti namenjen za članstvo omenjene organizacije, vendar pa so tudi nečlani dobrodošli. Ta klub priredi prihodnjo nedeljo, 9. novembra, zopet izlet v Joliet in sicer odide bus izpred moje hiše ob 8:45 zjutraj in pridemo nazaj nekako ob 11. uri zvečer. Torej ako želite iti v Joliet to nedeljo, pridite na določeno mesto ob pol deveti uri zjutraj, da dobite prostor. Se bolje pa je, ako se preje priglasite. Voznina za tja in nazaj je samo eden dolar. Pridružite se nam. Zabave bo dovolj med vožnjo in v Jolietu. Popoldne bo v Slovenija dvorani zelo zanimiv program. Chikaški diletantje priredijo zanimivo igro "Babilon", ki je polna bogatega humorja. Pel bo tudi Prešernov kvartet. Kaj bodo dali na oder Jolietčani, pa še ne vem. Torej na svidenje. John Gottlieb. —_n_ VESTI Z VZHODA Brooklyn, N. Y. Štejem si v dolžnost, da malo opišem in da se zahvalim tistim, ki so skrbeli za Mary Muhvic, po domače "Jerne-jeva Mary", kakor je že bilo na kratko omenjeno v tem listu. V prvi vrsti se moram zahvaliti Fathru Piusu Petricu, OFM, ki je tako lepo skrbel za bolnico. Večkrat jo je pose-til na stanovanju, kjer je ležala in jo tudi previdel ter obhajal ko se ji je približala zadnja ura. Ko je ležala na mrtvaškem odru, je prišel jo kropit in molit sv. rožni venec za pokoj njene duše, ter jo na dan pogreba tudi spremil iz cerkve na pokopališče in molil ob grobu za pokojno in za mir njene duše. — Nadalje tudi hvala tistim, ki so skrbeli za njo za časa njene bolezni, zlasti pa Veroniki Ruppe, ki je tako po materinsko skrbela za njo vse do zadnje ure. Potem pa hvala tudi Leo Zakrajšku, ki je vredil tako lep pogreb. — Hvala vsem, pokojna naj pa v miru počiva. Se nekaj bi rad napisal, namreč par besed od nesrečne družine Karol Lustig, stanujoč na 1858 Cornelia St., Brook-lin, N. Y. Njihova hčerka ima hude bolečine v levi nogi in to že sedem mesecev. Stara je 19 let in je bila zaposlena v tovarni. Ko je vstala z nekega stola, da poprime za drugo delo, jo je naenkrat zabolela noga in jo še naprej bolela vedno bolj in bolj, da je morala v bolnišnico St. Catherine. Njej tudi niso mogli pomagati in sedaj, kot pravijo, ima vso nogo trdo. Zdravniki se trudijo, da bi jo ozdravili. Pravijo, da jo bodo morali operirati, če bo tudi to kaj pomagalo, še ne morejo dati potrdila, ker ne morejo iznajti, 4cakšne vrste bolezen je to. Jako žalostno je to, ko mora tako mlada trpeti. Bolnica Miss Josephine Lustig, stanuje pri starših. — Želimo ji skorajšnjega ozdravljenja in pa, da ne bi ostala pohabljena. — Pozdrav. Anton Anslovar. -o- SLOVENCI VABLJENI NA SEJO! Chicago, III. V ponedeljek večer dne 10. novembra se bo vršila v Liberty dvorani na 3018 So. Wells St. važna seja radi jugoslovanskega praznika, dneva ujedinjenja, ki se praznuje vsako leto okrog 1. decembra. Tako se bo tudi letos. Odbor je bil že na eni zadnji seji izvoljen; toda ker so se nekateri odborniki odpovedali in ker med Srbi in Hrvati ne more priti do soglasja radi gotovih vzrokov, se sklicuje za ta ponedeljek 10. novembra posebna seja v zgoraj omenjeni dvorani. Pridejo naj zastopniki vseh slovenskih društev. Seja se začne ob pol 8. uri zvečer. Pri šoli sv. Štefana bodo na razpolago avtomobili, da se slovenski zastopniki odpeljejo skupaj na sejo. Pridite vsi, ki se zato zanimate! Sklicatelji. -o- VATIKAN V PREMIKAJOČIH SLIKAH Chicago, 111. Nekaj posebnega bodo v soboto 8. novembra kazali na platnu v "World Playhouse1' na 410 S. Michigan Ave. v Chicagi, namreč premikajoče slike iz Vatikana. In to se bo kazalo izključno v tem teatru. To bo nekaj edinstvenega, nekaj posebno zanimivega za vsakega, kajti Vatikan ni tako dostopen vsakemu, kot so druga mesta. Te slike podaja ljudstvu znani "March of Time Cinema Studio", katerega u-redniku je papež Pij XII. kot prvemu dovolil, da je posnel na filmski trak najbolj popolne slike Vatikana. Rade volje je papež dovolil, da je snemalec slik stopil tudi v tiste kraje s kamero, kamor navadno smejo le Člani spremstva Njih svetosti in pa papeževa straža. — Razlagalec teh premikajočih slik je pa Rt. Rev. Msgr. Fulton J. Sheen, katerega glas bodo poslušalci katoliške radio ure tukaj spoznali. On je tudi mnogo pripomogel, da je slika vatikana zaminivejša in bolj popolna. Tudi za te ki vedo, da je Vatikan najmanjša država na svetu, bodo presenečeni razširjenosti delovanja te države, ki se kaže na-filmu. Tako bo videti poštni urad, gasilski urad, prodajalne, najmanjo železniško upravo na svetu in celo majhno baro, pri kateri je "vermut" najmočnejša pijača, ki si jo zamore kdo kupiti. Poleg drugih zanimivosti se kažejo na filmu tudi diploma-tične aktivnosti v Vatikanu; videti je na slikah tudi posebni Rooseveltov odposlanec Mvron C. Taylor, ko je v pogovoru z Dogodki | Med Slovenci j» Ameriki Poroka v Clevelandu Cleveland, O., Preteklo sredo 5. novembra sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Mimi Turk, hči tukaj poznane družini Mr. in Mrs. Turk iz East 69th Street in Mr. Joe Okle-šen. — Prijatelji žele mlademu paru vse srečo in zadovoljnosl v novem stanu! MinnetoUki Slovenci za pomoč potrebnim v domovini Ely, Minn. — Naša podružnica št. 6, Slovenske sekcije za Jugoslovanski pomožni sklad je nabrala potom nabiralcev v tukajšnji naselbini "$1,454.50 kar je zares lepa svota. Z nabiranjem se še nadaljuje. Imena darovalcev bodo pa priob-čena v tukajšnjem lokalnem časopisu in v glasilih treh slovenskih organizacij. Torej, kdor se čuti, da je dal premalo lahko da še kaj. — V ta na-imen se je tudi aranžiral ples, kateri se bo vršil na starega leta večer v Community Center Narodnom domu, na. katerega že sedaj vabimo rojake in rojakinje, da se ga udeleže v velikem številu. Srebrni jubilej Cleveland, O. — Zadnji torek 4. novembra sta slavila srebrni jubilej zakonskega življenja Mr. in Mrs. Frank in Anna Kosec iz 1390 East 221st Street, Euclid, O. Za ta dan so jima prišli častitat številni prijatelji, sorodniki in znanci. Vile rojenice West Pullman, 111., Prijazne vile rojenice so povasovale v Rosland in sicer so se ustavile pri hčeri naročnice našega lista Mrs. Mary Skrbeč, to je uri Mr. in Mrs. Keršel in jim pustile v spomin zalo hčerkico prvorojenko. — Potem so se u-stavile tudi pri družini sina našega naročnika Frank Flo-renc in tudi tam pustile v spomin zalo hčerko. Matere in novorojenke se prav dobro počutijo. — Iskrene častitke obema družinama! — M. G. Nov grob v Kans&su Arma, Kans. — Po kratki bolezni je tukaj preminul Frank Povše, v starosti 75 let. V Ameriki je bil 34 let. Zapušča sina in tri hčere. Doma je bil nekje na Dolenjskem. — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje! raznimi uradnimi osebnostmi ki so se strnili okrog papeža; dalje je dobro zadeta_ papeževa lastna radio postaja, kakor tudi tiskarna vatikanskega dnevnika "Osservatore Romano". Velik del filma tudi kaže razne neprecenljive in nenadomestljive umetnosti, slike in kipe ter razna dela, ki so na-gromadena v Vatikanu. — Kdor bo ta film videl, ga ne bo kmalu pozabil. X. TOMMY-JEV NASPROTNIK (325) (M^poiiuo N^pc s^i«)" - Xapisal: Edgar Ri(je Burrou(fh8 p-fe TOOK TME .'APT1VE TOMMY [TO A C-EAfcWG r&lTHECOH- |TV3T wmr* WAS TO r>£CDfc HIS WE. THEY F&RMED A CIRCLE ANO INTO THE CENTER. THE BOY WA5 LED BY KUALA, WHO KAD A-DOPTED HIM. 11 MY SON-MIGHTY FIGHTER-HE CONQUER i11 SHE SAtD. THEN ANOTM££ SHE Lklm STEPPED INTO TME ■W Ring leading a SMALL APE, CALL- r EP UGTOO. ♦ niwr—fjn« MS: - |»ni»'■ » [W S0N-MI6HTY FiSHTER-ME flNfltq' g€ GKVSD. Tedaj -so opice vzele Towmiy-ja na obširno planjavo, kjer bi preizkusile njegovo moč. • Tukaj se postavijo v krog na sredo katerega je Kuala vodila dečka, katerega si je-prisvojila. "Moj sin—močan borcc—bo zmagal!" je govojila. Nato je druga opica vodila na sredo cali z imenom 'Ugtoo. svojega mladioa-opico. katero so kli-"Moj sin — močan borec — bo zmagal," je godrnjala. Sobot«, 8. novembra 1941. AMERlKANSiCl SLOVENEC Stran 3 NAŠ ODGOVOR NASILNIKOM SPISAL JOSIP MARTINEK, Izvršilni tajnik Cekotlovaškeg a Narodnega Sveta v Ameriki. Strahovita poročila nam prihajajo te dni iz vsake slovanske dežele. Nihče s slovansko krvjo v svojih žilah ne more ostati ravnodušen ob njih. NA ČEHOSLOVASKEM so strelne čete in rabi j i krvnika Heydricha umorili hladnokrvno več sto vodilnih Cehov. Prizanesli niso zastopnikom praške lutkarske vlade, ki so jo postavili sami, in na tisoče Čeških rodoljubov je bilo prijetih pa poslanih v gestapovske mučilnice. NA POLJSKEM se strahovlada nadaljuje brez konca in kraja. Na tisoče Poljakov je plačalo s svojim življenjem za to, ker so ostali zvesti svoji narodnosti. Cele vasi so bile opustošene in cela mesta in le radi pomanjkanja boljše zveze s Poljsko ne moremo videti prave slike grozot, ki jih mora danes prenašati nesrečna Poljska. V JUGOSLAVIJI se bijejo dan za dnem hude bitke med pri-staškimi skupinami in Nemci in nacijski krvniki kaznujejo upornike s kroglami in vrvjo, med tem ko nemški bombniki rušijo cela mesta ter jih izbrisu je jo s površja zemlje. Tisočeri Jugoslovani umirajo v uporu hrabrih četnikov, ki junaško branijo svoj rod pred vpadniki in vsiljivci. V BOLGARIJI se je pričela brezobzirna gonja proti tistim, ke se ne marajo ukloniti vladi Quislingov, ki so prodali svoje lastno ljudstvo nacijskim tiranom. V SOVJETSKI RUSIJI teče kri Rusov in Ukrajincev v potokih: na milijone Slovanov se hrabro bori in brani proti krutemu nasilniku, ki je napadel vzhodne Slovane z namenom, da jih zasužnji, oropa Rusijo vseh virov blaga in da bi naciji mogli še nadalje gospodovati nad Slovani,, iz katerih si bi radi naredili pleme nemških sužnjev in rabotov. Kri vre v vsakomur izmed nas in ideja os vete za krivice, storjene našim starim domovinam, se naglo poraja v vsakem umu In kaj je storiti? Ali se da kaj storiti nemudoma, s čimer moremo maščevati grozodejstva, izvršena nad našimi ljudmi od nacijev, ki so najzagrizenejši sovražniki vseh Slovanov? Bratje Slovani! Mi imamo v svojih rokah sredstva, s katerimi se lahko nemudoma in izdatno postavimo po robu krvniku, ki je pripravljen zamahniti svojo železno pest celo proti naši izbrani deželi, proti Združenim državam ameriškim, ko zagospoduje nad Evropo ter jo zasužnji. Po vladnih poročilih je 60 odstotkov delavcev, zaposlenih v naši obrambni industriji in proizvajaj očih orožje za Ameriko, Veliko Britanijo, Rusijo in njih-ne zaveznike, slovanskega poko-lenja: Poljaki, Cehoslovaki, Jugoslovani, Rusi in Ukrajinci. V naših rokah je in odvisno od nas, če naj bo zlasti Rusija, ki se bas sedaj brani tako hrabro in junaško proti krutemu ' sovražniku, imela zadosti sredstev za obrambo. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naših močeh, da dobi Rusija, kjer se oblikujejo tudi poljski in čehoslovaški polki, zadosti streliva, topov, oklepnikov in letal za zajezitev nemške po-vodnji in zapoditev nemških morilcev s krvavimi glavami. Nevarnost tiči v odlašanju. Niti en'top, niti en sam oklop-nik, niti eno samo letalo, ki se da izdelati in brzo poslati na bojišče, s^ ne sme zadržati ali pustiti zadaj po naši krivdi. Pomanjkanje tega orožja bi odprlo novo pot nemškemu prodiranju. Sveta dolžnost je nas vseh kot človeških bitij, kot Slovanov in Amerikancev, da pospešimo produkcijo in prevoz vojnih potreb- ščin v Rusijo, na Kitajsko in v Veliko Britanijo na bojna polja, kjer bijejo bojevniki proti nacijski Nemčiji in njenima zaveznicama Italiji in Japonski naporen boj. Ta naloga je sedaj najvažnejša od vseh. Vse drugo mora biti potisnjeno na stran. , Sedaj moramo osredočiti vsa svoja prizadevanja edinole okoli nje. Izrazi sočutja, gesla in resolucije, vse to ne bo pomagalo prav nič, če se bodo morali bojevniki proti nacizmu postaviti modernemu orožju sovražnika z golimi rokami nasproti. Vem, da imajo delavci in organizirano delavstvo še posebej, svoje pravične ekonomične po-1 trebe, ki se morajo braniti, in zahteve, ki jim mora biti ustreženo; toda branitev delavskih pravic se gotovo da in se mora vršiti na isti način, kakor jo vrši in vodi organizirano delavstvo v Veliki Britaniji sedaj, in sicer tako, da se vrši izdelovanje in prevažanje vojnih potrebščin na bojišča v Evropi, Aziji in Afriki, kjer se sedaj odločuje tudi naša usoda, brez prestanka in nepretrgoma. Na tehtnici ni samo usoda naših bratpv v Evropi. Naša usoda je tudi v nevarnosti. To,-kar se sedaj dogaja v Evropi, je Ameriki v svarilo. Ce zmaga Hitler v Evropi, potem se bo naša ameriška dežela sama znašla v skrajni nevarnosti in strašna usoda dežela naših očetov more postati usoda domovine naših otrok. Ce bi zmagal nacizem v tej deželi, bi ameriško delavstvo najdražje plačalo za njegovo zmago. In od vseh delavcev bi bili tedaj najhuje prizadeti delavci slovanskega pokolenja, ki jih naciji in njihni zavezniki najbolj sovražijo. V korist stare domovine, v obrambo izbrane nove domovine Združenih držav ameriških in demokracije pa lastne ekonomične svobode smo dolžni storiti vse, kar je v naših močeh, da se porazi nacizem. Delavci v, deželah, ki jih je podjarmila Nemčija in kjer so sedaj pač sužnji nacijske nasilnosti, kakor tudi delavci v uniformah ruskih in angleških vojska pa njihnih zaveznikov, kličejo nam, ameriškim delavcem: Pošljite nemudoma kanone, oklopnike in letala proti Hitleru in njegovim zaveznikom! Ali naj se ne odzovemo temu obupnemu klicu? Zapustiti ne smemo Amerike. Na cedilu ne smemo pustiti svojih bratov onkraj morja. Naročniki!^ JMft ZDAJ JE CAS, DA SE POSLUŽITETRILIKET^ Kakor že objavljeno stopi v velj ivo z dnem 20. NOVEMBRA 1941 nova cena naročnini "Am. Slovenca". Z dnem 20. novembra 1941 in od tedaj naprej bo letna naročnina "Am. Slovenca" $6.00 na leto in $3.00 za polleta. Za Chicago in inozemstvo $7.00 na leto in $3.50 za polleta. DO 20. NOVEMBRA 1941 pa je v veljavi še STARA DOSEDANJA CENA, ki je $5.00 na leto in $2.50 za pol leta. Kdor plača za obnovitev svoje naročnine zdaj DO 20. NOVEMBRA, dobi list za staro nižjo naročnino. Naročnino za naprej plačajo lahko tudi oni, ki jim bo naročnina potekla pozneje. Vsak se lahko posluži te prilike in plača naročnino, kakor dolgo želi v naprej. Posebno na ONE, ki so zaostali na naročnini apeliramo, DA SE POSLUŽIJO te prilike in poravnajo svojo naročnino po dosedanji ceni. Zastopniki (ce) bodo sicer te dni obiskavali naročnike glede naročnine. Toda marsikateremu zastopniku (ci) morda ne fco mogoče do 20. novembra obiskati vseh naročnikov. Taki naročniki naj pošljejo naročnino KAR SAMI na Upravo do 20. novembra. Saj ni treba drugega, Money Order kupite na pošti, ali pa ček na banki in ga pošljite na Upravništvo lista in stvar bo v redu. Vse pošiljatve pa naslovite na: UPRAVA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road Chicago, Illinois To, da dobavljamo kanone, oklopnike in letala predvsem v Rusijo v tem kritičnem trenutku nepretrgoma in nemudoma; to, da pospešimo izdelovanje in prevažanje vojnih potrebšičn v sta- ri svet, če si hočemo prihraniti potrebo vojevanja v bodočnosti proti neenakosti na tleh novega sveta. To je naša dolžnost — to je naša naloga. ZA NAŠE GOSPODINJE Krompir Vsaka gospodinja, ki ima le količkaj prostora in sredstev na razpolago, bo gledala na to, da si pred zimo preskrbi krompirja, bi ga bo imela prav do novine dovolj. Krompirju ugaja hladno, zračno, a bolj mračno mesto; najbolje je spravljen v kleti. Ce je izpostavljen preveč dnevni svetlobi pozeleni in postane nezdrav. Dobro je, če ga polagaš v zaboje, na police ali v pregrade. Nekateri ga tako vloženega tudi posipavajo z negašenim apnom. Negašeno apno namreč vsrkava vlago, zato ostane krompir suh in ne gnije, ker apno tudi sproti u-ničuje klice. Pred uporabo vsaka gospodinja krompir itak opere, zato apno ne more nikomur škodovati. — Pripraven za shranjevanje krompirja je zavoj, zbit iz samih lat, tako, da more zrak od" vseh strani do njega. Ko kupuješ krompir pazi na to, da je ves ene vrste, ker čg je mešan, se ne skuha ves istočasno. Važno je seveda tudi to, da je krompir dobro osu-šen. Najbolje je, da pri nakupu zahteva gospodinja skrbne VOJAŠKI BALUN Na vojaških manevrih v Carolini je ameriška armada preizkušala za po-irvedovajno službo velike fcaltme, kakoršnih eden se vidi na gornji sliki ki na je točasno privezan k traku. odbran krompir, ker je le čak aober za vkletenje. Najbojiši je tak, ki je rastel na suhih, peščenih tleh. Krompir z močvirne zemlje je voden, težak in motne barve ter neokusen. Dober krompir je svetal, gladek, lepo okrogel in ima le malo klic. — Krompir je treba med zimo tudi večkrat pregledati in odstraniti sumljive gomolje. -o- Letna in jesenska obleka Kakor spomladi zimsko, prav tako moraš v pozni jeseni tudi vso letno opravo, komad za komadom skrbno pregledati, očistiti, kar je raztrganega zakrpati in šele potem spraviti. Posebno pazi na mastne madeže, da ti niti eden ne odite. Sicer se javljajo molji šele na pomlad s prvimi toplimi dnevi, a znano je, da *e lotijo najprej mastnih nesnažnih mest. Ciste, docela razprašene stvari navadno o-stanejo nepoškodovane, seve, če le ni preveč moljev v hiši in si res vse storila, da se jih ubraniš. Obleko, ki roma skoraj za pol leta v omaro torej ;:krbno preišči. Opazila boš, da manjka tu obešalnika, tam se je razparal šiv ali se pretrgal ovratnik, v žepih boš naletela na umazane robce, smet je, prah. Vse moraš obrniti, očistiti, popraviti, šele potem . obleko lahko spraviš. Opranih komadov ne likaj, marveč jih samo dobro posuši. Obleko ki je nerabna in jo na- meravaš predelati, takoj spa-raj in očiščeno spravi. — Prav tako skrbno preglej in potem shrani klobuke in nogavice, katere nosiš samo poleti. Vse moraš skrbno osnažiti, zakrpati in šele potem spraviti. Obleko, ki je ne nameravaš več nositi, tudi vsaj za silo zašij (in jo daruj revežem. Dvakrat da, kdor hitro da. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Jabolčna juha Funt kislih neolupljenih jabolk zreži in, skuhaj s četrt funtom črnega kruha vred. Ko je kuhano pretlači skozi sito, dodaj po okusu limoninega soka, sladkorja, cimeta in soli, zabeli s presnim maslom in še malo pokuhaj. Daš na mizo lahko z opečenimi krušnimi1, kockami. — —o Dušeni domači jazcc Meso domačega zajca za uro položi v mlačno vodo, nato ga osoli in duši na masti, kjer je čebula, rmena koleraba, pe-teršilj in korenček, nekaj limo-novih lupinic, lavorjev listič in malo juhe ali vode. Ko ima meso že barvo, ga vzameš ven. ostalo v posodi pa potreseš z moko in pustiš da malo zavre, nakar zaliješ malo z juho. prideneš malce jesiha, prevreš do mehkega, precediš in pretlačiš ter dodaš še kako razrezano kislo kumarico. • Vse to prideneš Je mesu, ko daš na mizo. Omaka bodi svetlorujava in ne pregosta. • v Cvetačni narastek Kuhano, na posamezne cvetke razdeljeno cvečato naloži v plast v dobro s presnim maslom namazano ponev ali kozo. Na to potresi sesekljane gnjati, med katero primešaj po o-kusu nekoliko parmezana, po-ttm naloži zopet cvetače in zopet gnjati. V lončku iz-žvrkljaj četrt pinta kisle smetane z dvema rumenjakoma ter vlij čez vloženo cvetačo in speci v pečici. -o- TURŠKA LADJA POTOPLJENA London, Anglija. — Iz Turčije se je potom radio slišalo zadnjo sredo, da je bila v Bos-poru potopljena od nekega podmornika- neka manjša turška ladja, vendar pa, da ie bila posadka rešena. Cegav je bi lpodmornik, se ni ugotovilo. -o- URUGUAJSKI MINISTER IMENUJE POBIJANJE TALCEV BARBARIZEM Montevideo, 27. oktobra. _ (ONA.) — Zunanji minister Alberto Guani je v nekem svojem pogovoru s časnikarji javno obsodil nazijsko pobijanje talcev na Francozkem. — Tako le se je izrazil: ''Nocoj bo dva milijona src Uruguajcev žalovalo za življenja, tako barbarsko pokončana in nad tako potratnim uničevanjem, ki vo- j di omikana ljudstva naza1' v, pradavni barbarizem." -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" BRITANEC BIL NA OBISKU Vodilni angleški laborit in zdaj član vlade C. R. Attlee, ko je prišel nedavno v New York na mednarodno delavsko konferenca Na desni je delav-sjca tajnica Perkins, ki je prišla posetnika pozdravit. MED PROPADOM IN REŠITVIJO Piše: And. Tomec 1. Najprej nekoliko komentarja k člankom, "Jeremija na razvalinah." Članki izpod peresa preč. P. Ambrožiča pod naslovom "Jeremija na razvalinah" so nekaj takega, kar še nisem v svojem življenju bral s tolikim zanimanjem, zadovoljstvom in odobravanjem. Če bi P. Bernard Ambrožič še ničesar drugega ne naredil, kakor edino to, da je napisal te članke, je že samo s tem veliko naredil za narod. To so prave besede o pravem času. Saj se zdi, da bi bilo pfrej kaj takega, dasi bi bilo na mestu, Har težko ali celo nemogoče zapisati, toda zdaj je pa čas dozorel za kaj takega pisati in tako naravnost in odkrito povedati in tako globoko poseči, kajti zdaj ni več čds kot je morda prej bil za zamolčanje, prikrivanje, kakoršenkoli obzir in pri-zanašanje. Zdaj je čas, da naravnost in odkrito govorimo in j naravnost povemo vse, kar nas teži, kar nam je v škodo in propad na eni strani, in kar nam je v korist in rešitev na drugi strani. Zdaj ni več čas, da bi posnemali največjega, pa menda tudi najbolj neumnega ptiča noja, ki iz strahu pred sovražnikom svojo glavo zarije v pesek, da ničesar ne vidi misleč, da tudi njega nihče ne vidi, pa se ravno s tem v le še večjo nevarnost izpostavi. Kdor hoče zdaj narodu koristiti, ga zdramiti in pripraviti k požrtvovalnosti in sodelovanju za njegovo lastno rešitev, mu mora brez strahu povedati njega napake z opominjevanjem, da jih odpravi, odkriti njegove rane in povedati za zdravljenje istih, kakor tudi zdravnik nevarno bolnemu razodene njegovo resno stanje in mu svetuje operacijo, če je od nje odvisnrf njegova rešitev. Članki Jeremija na razvalinah so nekaj takega, ki je kar za pograbiti, nekaj, kar bi nam moralo biti kot nekak evangelij, nekaj za nas posebno važnega, kakoršno se do danes še ni v slovenskem jeziku tiskalo in če bi se narod tem besedam odzval, se ravnal po teh opominih in nasvetih, bi to pomenilo velik preobrat na bolje v našem narodnem življenju v bodočnosti in najsigurnejši pogoj rešitve pred prezgodnjo narodno smrtjo. Jaz sem mnenja, da kogar besede v teh člankih ne ganejo in ne predramijo, da je zanj tudi vse drugo zastonj, da mu ni več pomoči in da tisto, kar se pretaka po njegovih žilah — res ni kri. Take besede more narekovati le srce, ki z narodom čuti in zanj gori, kajti: najbolj ima za narod oni srce, ki mu vse napake in rane odkrito pove. Father Ambrožič, niste tistih vrstic pisali brez srca, kot ste se v zadnjem članku izrazili, temveč ste ravno s temi vrsticami najbolj pokazali svoje pravo srce za narod, za njega blagor in rešitev. 2. Narodna zavednost. O narodni zavednosti naših ljudi je bolj težko pravilno soditi. Na videz je med nami tako malo narodne zavednosti, da bi včasi človek nad našim narodom kar obupal. Pa zopet pridejo kaki izredni slučaji in dogodki, ob katerih naši ljudje pokažejo več narodne zavednosti, kakor pa bi jo človek pričakoval. Ko se je bila Jugoslavija uprla Hitlerju in je ameriško časopisje pohvalno in simpatično pisalo o Jugoslaviji in o njenem junaškem prebivalstvu, so pokazali ljubezen in simpatije do Jugoslavije tudi taki, ki prej za isto Jugoslavijo niso imeli lepe besede in je kazalo, da so bolj proti njej, kakor zanjo. Neki turojeni slo-I venski fant, ki ob pripovedovanju njegovih staršev o lepi Jugoslaviji ni kazal nobenega zanimanja, je potem, ko se je Jugoslavija tako postavila in proslavila, izjavil, da bi se šel takoj vojskovati za Jugoslavijo. Glede narodne zavednosti našega naroda je bolj srednje; jo ima več, kot jo pokaže, rekel bi da spi in da jo je treba še le zbuditi. Pisec teh vrstic sem bil sam priča, ko se je na društveni seji prebralo apel in poziv iz glavnega urada, naj bi se društvo zavzelo za pomoč narodu v domovini v njega največji sili in potrebi, pa ni bilo nobenega pričakovanega zanimanja in odziva, kot da bi člani društva ne imeli nobene ljubezni do svoje domovine in nobenega srca in usmiljenja do svojih lastnih ljudi ne, češ, čemu kolektati kar za vse skupaj, kar vsakdo naj svojim kaj pošlje, ker se ne ve, če bodo drugače dobili. Kakor slišim, se tudi drugod ljudje navadno tako izgovarjajo, čeprav bi lahko vedeli, da če naši ljudje v domovini ne bodo prejeli, ko se jim isto od nalašč v ta namen izvoljenih odborov skupno pošlje, kar je vendar bolj gotovo in zanesljivo, da jo bodo še težje dobili, če se "jim posamezno pošlje. Kaj pa, če vsakdo svojim ne pošlje ali če jim zadosti, vsaj toliko ne pošlje ali ne more poslati, da bi se jih rešilo gotove smrti od lakote? Kaj pa z onimi, ki od svojih sploh nič dobili ne bodo, ki svojih cclo v Ameriki še nimajo ne? (Dalja prih. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, Cffc^ stane samo ________________________OUC Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- "7 ET ^ danjo Zlato knjigo, obe za samo_______* J v^ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran A- AMERIKAHSK1 ŠDONEHgj Sobota, 8. novembra, 1941. "NAINMJOJJ — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič Kasatkin je bil samec, Jurlov oženien. Oba sta svobodno prihajala na dom Zo-tova: Kosatkin vsled starega prijateljstva svojega očeta s knezoni papo Nikito Moisejevičem, Jurlov vsled posebne ljubezni carjeve do njegovega starega roditelja, ki je imel obširna, z ribolovom združena posestva blizu Astrahana ter je za časa bulavinskega vstanka carju izkazal velike, rado vol j ne usluge. Jurlov je večkrat dobil lepih podpor od doma, s katerimi je včasil> spravil iz * zadrege samega Zotova. Ko&atkin pa je bolj nego vsi drugi gar-demarini trpel pomanjkanje. Njegov oče, star Moskvičan, skop in velik nasprotnik lahkomiselnosti in mladinskih pregreh je zakopaval denar ter na vse tožbe sinove o "pičlosti inostranskega prežitka" odgovarjal samo to: "Uči se, trudi se in trpi. Plača je dosti velika ... po moji smrti bo vse tvoje" — in poslal mu ni niti beliča. Kasatkin je imel bogato staro teto, ki mu je bila krstna kuma; a o njej so gov rili, da misli postati nuna in vse svoj? imetje dati samostanu. v Za časa praznih žepov so si izmišljevali gardemarini razne pomočke: za denar so prepisovali note in rokopise ter po naročilih privatnih graditeljev risali erteže in osnutke trdnjav in ladij. Jurlov je celo nekaj čas- imel tobačno proda jalnico in ^ pozneje vinsko pivnico. Drugi pa so šli še dalje: peli so v cerkvi in celo v zabavnih in gostilniških zborih. Edini*Aleksej Kasatkin ni obupal ter ob času praznih žepov ni mislil na prihodnji dan. Bil je vesele in nežne nravi, v pravem pomenu besede nepridiprav; hodil je brezskrbno iz risarske in pomorske šole h kvartam, od vina k prevajanju dolgočasne učene knjige in potem zopet k petju, vinu in pariškim razuzdancem. Kasatkin je bil srečen v kvartanju, nepremišljeno je zapravljal novce, kadar jih je kaj imel, a kadar je vse zabil — je prišel smehljaje se, čisto umit in opravljen, z nakodranimi •asmi in celo parfumiran, z lahkim srcem in veliko zbirko novic k Zotovu, mu pekel v kaminu kostanj, pomagal v kuhinji kuhati ali pa je pričel z njim igrati šah, ki ga je Zotov strastno ljubil. Seznanil se je tudi z domačini Zotova, tolažil žalostnega Tekutjeva, ko je pokopal ženo, ter poma pr.l Zotovu pri pozvedovanju, kako bi namestili Dun jo v samostanu. II. Samostanski dogodki. Vesti* da namerja Peter obiskati Amsterdam in Pariz, so zelo razburile Zotova. — Prišel bo in se vtaknil v vsako stvar — ie premišljeval. — Vse bo preobrnil; mladiče bo pričel izpraševati od podladje do praporca, od strelnega prahu do bomb in do zvezdnih poti na nebu . . . Vrhu tega se je pripravljalo še nenadno, rodbinsko gorje. Iz Petrograda je j)rišla vest, da je car neko veselo minuto sklenil na radost vsej družbi presmešnega kneza — papo, Zotovljega otca, oženiti z norico, vdovo Ano Stremouhovo. Konon ni mogel ravnodušno trpeti nove sramote nad brezumnim in brezvestnim sivim roditeljem. Načelnik nore, šumne in pijane družbe nesramnih pridvornih norcev in lenuhov Nikita Moisejevič Zotov, — imenovan tudi Magnus Neklevangi, — je imel še naslov patrijarha Pressburga • in vse velike in male kukavičje dežele, to^ je nemškega predmestja. Kot vrhovni svečenik Bakhov je v presmešni papeški tiari in diakonski srajci na pirovanjih blagoslavljal goste z dvema navzkriž položenima cevema od pip ter se na neumnih indulgencijah podpisaval "ponižni Anikit, lastnoročno". — Zborov so se udeleževale pod njegovim načelništvom tudi dame, med drugimi tudi arhierejka Buturlina in kneginja opatinja Rževska. Svatba "Bakhovega učenca" otca Anikita se je razglasila Petrogradu z veliko ceremonijo; vabila so razglaševali v heroldskih opravah najizbranejši jecljači. Konon Zotov je pisal solzno pismo kabinetnemu tajniku Makarovu, si izprosil po njem pri cesarju dovoljenje, da sme priti domov, ter se je pojavil znova v Petrogradu. — Se li spodobi, da s tako krono ovenčate konec svojih dni? — je dejal Konon očetu. — Kaj meniš s tem? — je vprašal ta. — Ta svatba, oprostite . . . — Čuj me, — je odgovoril sedemdesetletni oče: — njegovega carskega veličanstva ne smem razjeziti; toliko oblek je že i are jenih za svatbo in izbrani so že zame starešine . . ., ne megrem . . . — A soproga ... saj je čisto nora! — Lažeš, mladenič, primerna mi je po letih, — srednjih let je. Ako boš poskušal kaj zaprečiti, posadim ti na vrat tako hudičevo babo, da ne boš vesel življenja svojega. Rajši misli sam nase. Svatba kneza — pape se je vršila z vsemi ceremonijami. Peli so določene nore pesmi. Neki pevec je pričel: "Bodi s tabo pijanstvo Bakhovo, potemnjujoče, po tleh valjajoče in z uma spravljajoče." Drugi je povzel: "Veseli se v imenu vseh pijancev . . . Naj se ti vrti pogled in um ter noč in dan se ti tresi roka" . . . Prestolica je oddala lep davek Ivaški in Jefemki,. veselju in vinu. Edini sin kneza-pape je bil žalosten ter ni vedel, kam bi se dejal od sramote in jeze. — Kaj povešaš nos? — je vprašal oče Konona, ko se je bil vrnil od poroke. — Kaj zevaš ti sam ? — Ne umejem, batjuška . . . — Razložim ti. Tudi zate je že davno čas, da si poiščeš dobro ženico. Bi li na primer ne bila zate kakor nalašč naša ino-stranska krasotica? — Katera? — No, Dunja v samostanu. Ali ti je znano kaj o njeni glavnici ? Ako ne, poslušaj. Starec pripoveduje sinu o letnih prejemkih carjeve gojenke. "Dota ni slaba" — si misli Konon, poslušaje otca. "Poleg tega je Dunja več vredna, nego li vsak dohodek. Kako to, da do danes nisem niti mislil nanjo?- Treba bo kaj napraviti carju, da se mu posebno prikupim." Konon je še pred odhodom v Petrograd mislil na neko uslugo, katero bi izkazal carju. Malo prej je umrl kralj Ljudevit XIV. in Francijo je upravljal kot reget v imenu njegovega sedemletnega sina Lju-devita XV. — vojvoda Orleanski. Zotov je namerjal doseči drug zakon ovdovelega carjeviča Alekseja Petroviča s katero izmed hčera vojvode Orleanskega in predstavljal si je v duhu, da mu je pričakovati, ako se mu posreči ta važni naplek, od carja velike pohvale in nagrade. (Dalje prih.) S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši Človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES! VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) ogledat zločince, obešene na travniku zraven mesta." Tudi jaz sem šla, da bi videla, kaj se tam godi. Malo je manjkalo, da nisem omedlela. Kakšnih šestdeset kmetov je viselo na vejah v drevesih, spodaj pa so stražili vstaši. Obesili so jih, ker so po-žigali žito na poljih. Kmetje so s solzami v očeh hodili na njive in podtikali ogenj z besedami: "Če ni za mene, potem tudi za t« satane ne bo/' Ko pridem do Dr-nja, ki ni daleč proč od Koprivnice, vprašam prvega vstaša, kako bi dala možu zavoj s hrano. Pomeri me od nog do glave in vpraša: "Kaj je v zavoju?" "Hrana," pravim. "In zame?", vpraša in pomolim mu petdeset dinarjev. "Ta zavoj je malo težji," pravi vstaš dvomiselno in stisnem mu še petdeset dinarjev v roko. Dejal mi je, naj zavoj pustim v gostilni kraj pota, da ga bo že on potem odnesel mojemu možu. Res je tako storil . . . Jaz pa sem hrano bratsko razdelil z ostalimi, kakor smo vsi napravili, če smo dobili zavoj "Kaj pa denar?", vprašam. — "Kakšen denar, prosim vas!" pravi gospa. Vedela sem, da je to prevara in ga še omenjala nisem pred vstaši. Ko sem drugič prišla z zavojem hrane, je bilo tam nekaj žena in deklet, ki so prišle s košaricami. Iz gostilne se je privalil vstaš, pijan kot go- ba in nam začel groziti: "Marš proč od tukaj, golazen! Nobene hrane za Vlahe in 'čifute'! S pota, gadja zalega!" In potegnil je revolver in nam začel streljati mimo glav. Ko sem v tretje prišla, zadnjič, je poveljnik straže vprašal neko gospo, kaj je njen mož po poklicu. Povedala je, da je zlatar in urar. "Prav, kakšen lep prstan bi potreboval," pravi 'poštenjak'. "Dobili ga boste," odvrne gospa. Niso pretekli trije dnevi, že je bil v Zagrebu. Iz trgovine je odnesel ne samo prstan, temveč še "malo več". Cez nekaj dni so trgovino zaprli in gospo pognali na cesto. Zakaj pa so tega zlatarja spravili v taborišče, sem vprašal kar tako, mimogrede.^ Zapisali so ga v črno knjigo, ker je dajal velike vsote za Rdeči križ, to je bila vsa njegova krivda, odgovori gospa. Res, velika krivda, strašen zločin in neoprostljiv greh ... -o- "Širite amer. slovenca* Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Masne zveze za Afriko". Člana rina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. A, St. Louis, Mo. mEDNA^mUK^ za ljubitelje lepega po vestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strpni, ki vsebuje krasno povest Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois w J. M. Trunk i Videl sem poročilo, kako je bilo ob zarji Jugoslavije v Brežicah, danes V Frasslau. Vse le srbsko je bilo, ko so pričakovali, da bo slovensko. Posebno "hudo je moralo biti in še huje, l^akor je bilo menda prej, ko "so v šoli začeli učiti — cirilico". Bes naj rinene te grde Srbe s cirilico vred. Saj je moralo res biti od sile, ko st človek komaj v kakem tednu nauči tistih cirilicarskih krvant, ir. potrebuje še dalj časa za srbščino, in se pritožujejo nad /njo še Hrvati, dasi pri govo-, rici ni ne cirilice, ne bolj kulturne latinice. Hudo je bilo pač. Well, danes je vsaj te hdo-te konec, ko so Brežice le Frasslau. Bodimo malo bolj resni, saj hudi so suženjski o-kovi in 'resni so dnovi". Ali naj ostanejo Slovani sužnji? Upajmo, da ne. Ampak že danes je treba misliti na to, kar se mora izpremeniti, ako naj izginejo okovi in dnovi. Izpremeniti se mora mentali-teta na dve strani. Prva stran je, da Srbi ne smejo narediti vse srbsko, ako kam pridejo, Rusi ne vse le rusko. Poljaki ne vse le poljsko, Cehi ne vse češko, Hrvati ne vse hrvaško in celo slovenski palčki ne vse le slovensko, kakor megalomanijsko menda delajo ali so vsaj hoteli narediti neki profesorji med Slovenci, ki še ni bilo tam Hitlere-vega in Mussolinijevega son-cat?), da se mora nad tako megalomanijo slovenskih palčkov na svoja visoka leta še Et-bin Kristan pojeziti v klafter-skih kolonah, ker taka roba hudo škoduje prihodnji demokratični Evropi, in naj bi bila ta demokracija le nemška ma-ža. Druga stran pa je: ako na prodaj — hiša dveh stanovanj po štiri sobe; klet. Cena $3,500; — stanovanjska hiša osem ^ sob, zidana, centralna kurja- { va. Cena $3,200; — hiša dveh stanovanj po 1 pet sob; centralna kurjava. ! Stara 14 let^ Cena $4.500; — hiša z desetimi stanova- I nji, 12 let stara; donaša na i mesec $435. Cena $18,000; — še več drugih, raznih vrst | hiš, kakor tudi farm. anton jordan, 2622 So. Harding ave. Chicago | Tel. LAWndale 7182 ^ogig^^dovičn^eno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz'domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so: "MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni šoli .............................................. 30c "CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice................ 40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva faijiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič _______________________________________________________ 30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)___________ 50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)__________________ 50c "TARZANOV.POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga).... 45c "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje______________________ 50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) _________________________ 25c Prodajna vrednost____________$3.20 Zdaj dobite te knjige, dokler ^ J*lft zaloga ne poide za- SAMO.^m | ^^pwy Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Nemci hočejo narediti vse le nemško, se mora pojaviti med Slovani najbolj odločen odpor, ako pa bi razmere privedle do tega, da bi se n. pr. pri Slovencih, Hrvatih, Čehih in Poljakih prikazala kako cirilica, srbska, bolgarska ali celo ruska, in bi &e skušalo priučevanje ruskega jezika med mladino najprej, da bi bila ruščina, kar je pri nas v Ameriki angleščina, in kar bi bila brezdvomno v "demokratični Evropi" nemščina, potem ni treba skakati nobenemu Slovanu, kakor bi mu kdo ricinovo olje vlival v grlo. Tako govori slovanski Zara-trustra, ker le tako bi utegnil priti dan, ko v časti bo Slovan. -o- židje v odesi proti nazijem Stockholm, Svedsk. (ONA.) — Berlinski dopisnik lista "Dagensnyhterer" poroča, da naziji obtožujejo žide, da se tj udejstvujejo v guerila bojih in v sabotažnih činih. Pravijo, da židje nadaljujejo z boji proti četam, ki so vdrle v mesto in so se borili tudi še potem, ko so rumunske čete že mesto ^asedle. Neki židovski ženski sevje posrečilo, da je zažgala velik ladijski tovor dragocenega krzna, neka druga je pa bila prijeta, ko je hotela pognati v zrak tržnico. — Kakor se nadalje poroča, je bilo poslano iz okolice Odese 12.000 Židov v koncentracijska taborišča. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 8817 CHICAGO. ILL. DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 1 Uradne ure: vsak dan od 9. \ zjutraj do 8:30 zvečer. ' PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CH3CAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepno oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno--$] 50 Broširan mehko.......| 25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois