S1AJERSKIGOSPODAR Erscheint ieden Samstag — Verlag u. Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse S — Rul 25-87 — Bezugspreise: In der Ostmark, Vierteljahr. SM 1.2« einschl. 9 Rpf Postgebühr; Im Altreich: RM 1.20 elnschL S Rpt Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Ir. 5 - IV. |ahrgang Marburg a. «L Drau, Samstag, 22. Januar 1944 Einzelpreis 10 Rpl Južna Kalija -- svarilo ia Evropo Gladovanje in beda v Krajin, hi so lih zasedli Anglo-Amerihanci — o prehrani sveta so „honierirali" in niti Sicilije ne morejo nasititi — Prodnitcija živeža se v Amerihi znižuje — Posledice prazn h obljub PK.-Kriegsber. Gräwe (PBZ — Sch) Eichenlaubträger Oberstleutnant Priller, Kommodore eines Jagdgeschwaders Er ist der erfolgreichste Jagdflieger am Kanal und fliegt stets an der Spitze seines Geschwaders. das einst der jetzige Inspekteur der Jagdflieger, Generai Galland, führte, unablässig gegen den Feind. Kdor je lansko leto pazljivo študiral potek političnih in vojaških dogodkov, se bo sigurno spomnil z barnumsko reklame napovedane »velike prehranjevalne svetovne konference v Hot Springsu v Zedinjenih državah«. V imenovanem mestu so se namreč sestali zastopniki Zedinjenih držav in Anglije ter njima pokornih vazalov, pri mizi so se pa znašli tudi zastopniki Sovjetije, ki so uporabili to priliko za postavljanje zahtev v pogledu preskrbe sovjetske vojske z živežem. Na omenjeni konferenci so na širokoustni način razpravljali o tem, kako bodo po svoji »zmagi« osigurali prehrano sveta, v prvi vrsti pa »okupirane« Evrope. Ko se tako oziramo po klavernih rezultatih konference ▼ Hot Springsu, niti najmanj nočemo podcenjevati ogromnih agrarnih produkcijskih možnosti Zedinjenih držav, Kanade, Južne Amerike itd. Povdariti hočemo le, da je bila konferenca v Hot Springsu velika prireditev reklame ali propagande v sovražnem taboru. V času, ko niso imeli pokazati nikakih vojaških rezultatov, so morali pokazati vsaj nekaj sklepov. Ker jim je pa zmanjkalo političnih in vojaških napovedi, so se pač lotili tudi gospodarstva. To je bil pravi smisel konference v Hot Springsu in nič drugega, kajti mero- PK-Kriegsber. Eitel Lange fSch). Reichsmarschall Göring bei seinen Fliegern. Reichsmaischal) Hermann Göring auf einer seiner letzten Besichtigungsreisen. Auf unserem Bild kommt so recht die Verbundenheit Hermann Görings mit seiner Luftwaffe zum Aus- dru'-1- dajni činitelji Anglije in Zedinjenih držav s« dobro zavedajo, da je bila zadovoljujoča prehrana sveta po tej vojni pri zeleni mizi na-čelno pač sklenjena, vendar pa praktično ni izvedljiva iz cele vrste razlogov, ki jih še bomo omenili. Ko so Anglo-Amerikanci lansko leto po hudih bojih zasedli Sicilijo in se v teku nadaljnjih borb pojavili tudi v Južni Italiji, je postala Evropa radovedna, kaj neki se bo zgodilo s prebivalstvom okupiranega področja > stališča preskrbe. Znano je, da je Nemčija zalagala Italijo v dnevih skupnega vojskovanja ne samo s premogom, ki ga Italiji primanjkuje na vseh koncih in krajih, nego tudi z dodatnim žitom iz vseh možnih evropskih žitnic. Sedaj je bila vrsta na Anglo-Ameri-kancih, da pokažejo v svojem okupiranem področju, kako neki je treba v smislu sklepov konference v Hot Springsu organizirati in zavarovati prehrano »osvobojenih Italijanov na tleh demokratične Italije«. Anglo-Amerikanci so postopali točno ▼ smislu sklepov konference v Hot Springsu. Najprej so zaplenili vse v Siciliji in v Južni Italiji se nahajajoče zaloge žita in drugega živeža. Kmetom so zaplenili živino, ovce itd. Izkazalo se je, da so bile vse obljube, ki so jih metali Anglo-Amerikanci na Južno Italijo v obliki vabljivih letakov, drzna in povsem gangsterska sleparija. Anglo-Amerikanci so namreč zamolčali, da imajo samo toliko prevoznih ladij, kolikor jih nujno rabijo za prevoz svojih čet in vojnega materijala. Na civilno prebivalstvo okupiranih krajev sploh niso mislili. Da, mislili so vsaj toliko, koliko mu bodo zaplenili in odvzeli. Ostalo pa ni samo pri zaplembah živeža, živine itd. Za okupirane kraje so določili tako zelo nesorazmerni menjalni tečaj dolar-funt:lira, da so že T prvem zamahu izropali premoženje prebivat cev Južne Italije. Pa tudi to še ni zadostovala. Kakor znano, imajo v Južni Italiji in na Siciliji na tisoče starinskih umetnin, čijih muzeal-na vrednost se niti ne da oceniti. Anglo-ame-riški gangsterji so se vrgli takoj po okupaciji na te predmete, ki so jih takoj poslali s ladjami v Anglijo in Ameriko. Osvobojenim Italijanom pa niso odvzeli potrebnega kruha samo iz žitnih skladišč, temveč tudi v gostilnah, pekarnah itd. Angleški in ameriški vojaki so si s svojimi bajnimi plačami lahko kupovali, kar jim je bilo drago. Po gostilnah in restavracijah so požrli kratkomalo vse, tako da domačini niso imeli nikjer ne prostora in ne prigrizka. Tako je izgledala slika okupacije Sicilije in Južne Italije. Blagoslov t« okupacije se je razlil na prebivalce Južne Italije tudi še v drugih oblikah. Tako na primer so Anglo-Amerikanci vzpostavili »demokratično svobodo«. To -»svobodo« so takoj izko» noskvo odklonim izjavo londonskih Poljakov Stalin se ne mara poaajatl z emigranti — Anglija in Ameriha sta pustili emigrlrane PolfaHe zopet na cfHiln ristili komunisti, ki so prišli b svojih mišjih lukenj na svetlo. Takoj se je pričelo preganjanje vseh nacionalno mislečih Italijanov. Anglo-Amerikanci so se porogljivo posmehovati nedolžnim žrtvam povampirjenega boljševizma, obnovljenega v sencf 'okupatorskih bajonetov. V času, ko so morali Južni Italijani na črni borzi plačevati 40kratni znesek normalne cena za kilogram kruha, v času, ko jim je anglo-ameriška organizacija Amgot dajala na dan in osebo samo 125 gramov kruha, ni bilo nič čud-neda, da se je v izstradanem in telesno neodpornem prebivalstvu začel mahoma pojavljati pegasti legar. Torej ne samo glad, temveč tudi nalezljive bolezni. In tudi tu se je izkazala vsa nezmožnost anglo-ameriške okupacije. Anglo-Amerikanci so prinesli čez veliko lužo medi-kamente in sanitetni materijal za svojo vojsko, niti najmanj pa niso mislili na potrebe prebivalstva, ki ga prepuščajo gladu in umiranju. To je posledica velikih obljub, ki so ostale do zadnje neizpolnjene. Južnoitalijansko prebivalstvo trpi sedaj pod anglo-ameriško okupacijo nepopisno bedo. Ljudje umirajo po mestih In na deželi na stotine in tisoče, okupacijske oblasti pa ne morejo pomagati, ker jim je vojskovanje in preskrba vojske nujnej-§e nego vsak ozir na prebivalstvo okupiranih področij. Južna Italija je torej po vsem tem, kar je doživela doslej v svojem »demokratičnem raju«, resno svarilo vsej Evropi. Nič čudnega torej ni, če ugotavlja dopisnik londonskega lista »Times«, da zavezniška organizacija Amgot kljub vsem naporom ne more osigurati prehrane Južne Italije. Ako februarja ne pridejo v Južno Italijo pošiljke živeža, se je po mnenju angleškega časnikarja bati katastrofe. V mučni situaciji, v kateri se sedaj nahajajo, bi hoteli Angleži zvaliti krivdo za gladovanje v Južni Italiji na druga ramena. V isti sapi namreč zatrjuje dopisnik »Times«, da bodo vladi maršala Badoglia poverili vse upravne posle, upajoč, da bo njen upravni stroj imel več sreče in uspeha pri obnovi gospodarskega življenja zasedene Italije kot pa organizacija Amgot. Angležem in Amerikancem se je sedaj, ko so Južno Italijo popolnoma izpljačkali, vendarle posrečilo, najti grešnika v osebi izdajalca Badoglia, ki bo nekako odgovarjal za celokupno katastrofo prebivalstva. To je tipičen angleški primer, kakor ga najdemo povsod v 3001etni zgodovini angleškega izrabljanja svetovnega bogastva. V najbolj drastični obliki se je to pokazalo v Indiji. Angleška demokracija se je tudi v Hot Springsu široko-ustila glede svojega prispevka k prehrani sveta, toda sama ne more prehranjevati niti pokrajin bogate Indiie. Spričo dejstva, da takozvani zavezniki prinašajo v okupirana področja samo glad in bedo, je povsem naravno, da se svet intere-sira za prehranjevalno stanje po tej vojni. Glasovi, ki prihajajo v tem oziru iz sovražnega tabora, niso nič razveseljivi in dokazujejo, da zlasti v bogati Ameriki nimajo ni-kakih predpogojev za preskrbo sveta. Veseli naj "bodo, ako jim bo uspelo nasititi svoje lastne narode. Tako piše severoameriški list »Saturday Evening Post« v članku, ki se bavi s prehrano sveta po vojni, da se znižuje agrarna produkcija kljub širokoustnim izjavam ameriške in angleške vlade vedno bolj in bolj. V Severni Ameriki so naželi pšenice komaj 20 odstotkov izpod povprečnosti, kar nikakor ne pospešuje upanja na izboljšanje splošnega položaja. Končno se list ie huduje nad posameznimi uradi in ministrstvi, ki s Svojimi večnimi spori onemogočajo izvedbo slehernega pametnega načrta. V Evropi vemo, da jamči Nemčija s svojo umno prehranjevalno politiko za prehrano vseh dežel, ki so posredno ali neposredno vključene v njenem obrambnem potencijalu. Te dni je sovjetska agencija Tass odgovorila na izjavo, ki so jo par dni poprej v Londonu objavili poljski emigrantje. V tej izjavi uradne agencije Tass, odklanja Moskva vsako debato s poljskimi emigranti v zadevi poljsko-sovjetskega spora kratkomalo z motivacijo, »da se Sovjetska Unija nikakor ne more začeti pogajati z vlado, s katero je prelomila diplomatske odnošaje«. Sovjetska vlada podtika nadalje poljski emigrantski vladi, »da nima želje po obnovi dobrih sosedskih odnošajev do Sovjetske Uni-j®< Iz vsega tega je razvidno, da se Moskva nikakor noče pogajati s poljsko emigrantsko kliko v Londonu. Sovjetska vlada je dala tem Poljakom razumeti z vso odkritostjo, da poljsko vprašanje zanjo ni nikak predmet razpravljanja. Kremlj je na ta način znova dokazal, da cinično zavrača vse poskuse, zo-perstaviti se boljševizaciji Evrope. V tem oziru je značilno, da je dobila poljska emigrantska klika — čeprav je pod anglo-ame-riškim pritiskom dala Moskvi obilne koncesije v smislu teheranske konference — gladko zaušnico sovjetov. Poljska emigrantska klika v Londonu si Nemški in evropski kmetje bodo tudi letos s trdim delom in z žilavo zagrizenostjo zavarovali našo prehrano. Južna Italija nam je tedaj svarilo in nauk, da Evropa nima od zunaj pričakovati nič drugega kot bedo in lakoto. Zmagovita Nemčija pa prinaša lastnemu narodu in ostalim Evropejcem vse tisto, kar potrebujejo za svoje dnevno življenje. je sedaj menda že na jasnem, da je pomoč Anglije in Zedinjenih držav, na kateri naj bi ■e bila nekoč zgradila bodočnost Poljske, popolnoma brezpomembna, ko* so vsi boljše-vHd za slučaj zavezniške zmage zagotovili s strani svojih anglo-ameriških zaveznikov svobodne roke v Evropi. Zlasti je za Poljake poučno, če bodo malce razmišljali o mesecih tik pred izbruhom vojne 1. 1939, ko so se dali nahujskati radi Anglije v vojno, ne da bi pomislili, v kakšno hazardno igro so se spustili. Takrat je šlo samo za vrnitev mesta-Danzig Reichu. To ni bil nikak razlog za vojno, in sicer tem manj, ker ta vrnitev niti najmanj ni tangirala suverenosti in integritete Poljske. Toda Anglija je hotela vojno, da bi lažje ribarila v kalnem, Poljska pa je morala dobaviti vzrok za vojskovanje. Najsi izpade poljsko-sovjetski spor tako ali tako: vojnih dogodkov nikakor ne bo pre-okrenil. Odločitev ne bo padla ne v Londonu in ne v Moskvi, padla bo samo na bojišču. Nemška vojska bo skrbela tudi za naprej, da poljski narod, ki živi mirno v generalnem guvernementu, ne bo doživel usode, kakor tnu jo je namenila Moskva ob Izrecni Drivolitvi Anglije in Ameri>° D r a e k ead V a r I a | Marburger Verlag» nad Drnckerei-Gaa. a k. H. - Verlagileitunf Egon Baum gartner: Haupt-•ckriftletter: Friedrich Golob ilia te MarbargiDrao Badgasse * Im ZaM Ml Anieigen die Preialieta Nr. J voa 10 April 1443 giltig. Aasfall der Lieferung daa Blatt e. bei Mberet Gewalf o4er BefcrickeetSiun; gibt kelaea Aaapraek aaf Rfickiahlung de» BexagageMee Deset iRinicRov Mrle? na aro Kako ($oo«eveit razmetava antensko ljudsko premoženje — leta 1943 ie izda več kot /ed nienr države v ISO >et;h Nemški tisk poroča preko Ženeve: Ameriški kongres je sprejel drugi stomilijardni budžet prezidenta Roosevelta z največjo kritiko. V kongresnih krogih želijo, da bi se zmanjšali vojni izdatki za 25%, splošni upravni stroški pa za 15%. Vodja večine re-prezentantske zbornice Max Cormick, je izjavil, da je izven dvoma, da bo kongres izglasoval za vojskovanje res potrebne kredite, toda demokratje in republikanci bodo vse izdatke nato strogo pregledali, da-li so upravičeni ali ne. Angleški list »News Chronicle« je izračunal, da je ameriška vlada v letu 1943 do 1. januarja 1944 izdala več denarja za vojne svrhe kot so izdale Zedinjene države Severne Amerike v prvih 150 letih po svoji ustanovitvi. V letu 1943 so znašali samo vojni stroški 83 milijard dolarjev. To je povprečno deset milijonov dolarjev na uro. Ameriško finančno ministrstvo pa je od ustanovitve leta 1789 do leta 1926 izdalo za vse upravne stroške komaj 87 milijard dolarjev. Kritika kongresa, ki se ima sedaj baviti s stomili-jardnim budžetom, je torej ne samo upravičena, temveč tudi razumljiva. Potresna kaiasirola v Aryenl n^i Iz Buenos Aires-a, glavnega mesta Argentin.je, je prispela 17. t. m vest o «trahoviti potresni katastrofi, ki je skoraj do 90 odstotkov porušila mesto San Juan, glavno mesto pokrajine istega imena. Po vesteh, ki so naknadno dosp le v Evropo, je nesreča mnogo večja, kot se |e domnevalo. Po uradnem poročilu je med drug m porušena vladna palača. Porušena je tud. katedrala in ostale cerkve. Uradi ne poslujejo več, mesto je brez električnega toka, plina in vode Listi od nedelje zvečer, ki so izšli v glavnem mestu Argentinije, pišejo, da so našteli okrog tisoč mrličev. »Critica« je zabeležila celo 3500 mrličev in 7000 ranjenih V posebnih vlakih so pripeljali v mesto Mendoza 2000 ranjenih. Potres je nastal v soboto ob 20.45, in je trajal do 20.55 ure. Odigrali so se trije silni sunki, od katerih je trajal vsak po eno minuto. Takoj ie nastala popolna tema. Na ce6tah so se pokazale prve velike razpokline in kmalu nato so izbruhnili» prvi požari. Najmanj poškodovana je bila vojašnica, zato je komandant polka lahko takoj začel z reševalnimi ukrepi. Medtem so improvizirali na trgih mesta lacarete, kjer so maloštevilni zdravniki, ki niso bili sami poškodovani, i nadčloveškimi napori ovijali rane itd V San Juan je prispelo ie več vlakov z medikamenti, obleko, šato-ri itd. Iz mesta Buenos Aires so odletela takoj letaki z zdravniki in bolniškimi sestrami. Vse bolnišnice Argentinije prispevajo medikamente, kirurške inštrumente itd. Argentinska vlada je odredila splošno narodno žalovanje. V to svrho je prepovedala vse gledališke predstave, predvajanje filmov in so zaprli tudi vsa ostala zabavišča. Argentinski radio prenaša samo resno glasbo. Prezident Ramirez je obenem otvoril veliko nacionalno denarno zbirko za po potresu prizadeto prebivalstvo mesta in pokrajine San Juan nještajercev, da tudi v zimsko-sportnem udej-stvovanju ne zaostajajo za svojimi tovariši v ostalih delih Reiclia. Rezultati so tudi tukaj dovolj zgovorljivi: Deutsche Jugend, razred A: 1. Moosham-mer Franz, LBA Ma- bürg, 80.11, 2. Kosci: etz Anton, Cilîi, 33.02.. Deutsche Jugend, razred E: 1. Tekautz- Raimund, Cittl, 74 10, 2. Prach Alex, Marburg-Land,' 81.05. Jungvolk) 1. Sevn.itsehar Johann, Marburs-Stadt, 55,17, 2. Tschetinär Hans, Cilli, 6107. M:'del: 1. Lisi Hofbauer, BJF Marburg, 88.09, 2. Frey Hilde, Marburg-Stadt, 117.09. Jungmädel:. 1. Doboczky Lisi, Marburg-Land, 141.04, 2. Malleck Inge, Cilli, 160.08. "V kombinaciji so si priborili v nižj« navedenih razredih prva mesta, in sicer: Deutsche Jugend, razred A : 1. Moosham-, mer Franz, LBA Marburg, 10.13.4, 2. Ko-schetz Anton, Cilli, 10.16.4. Deutsche Jugend, razred B: 1. Tekautz Raimund, Cilli,- 9.27.6, 2. Kantutschar Eduard, Cilli, 10.22.2. Jungvolk: 1. Sevnitschar Johann, Marburg-Stadt, 6.06.9, 2. Tekautz Eduard, Cilii, 7.03,4. Mädel: 1. Hofbauer Lisi, BJF Marburg, 8.16.8, 2. Haller Franzi, Praßberg, 10.48. Jungmädel: 1. Doboczky Lisi Marburg-Land, 13.25.8, 2. Malleck Inge, Cilli, 13.48.6. Slavnosten zaključek "" spodnještajerskih Aufnahme: Weißensteiner smuških tekem v Murau-u je tvorila počasti-, tev zmagovalcev v tekmi na Adolf-Hitler- Platz-u. Zaključne besede je govoril Bundes-jugendführer ter se predvsem zahvalil vsem službenim mestom v Murau-u in organizaciji Hitler Jugend za vzorno podporo pri organiziranju tekem. Razdelitev nagrad, med katerimi sta se nahajali tudi nagradi Kreisleiter-. ja in Landrata iz Murau-a, je mlade zmago- Letosnje smuske tekme organizacij« Deut- rauska mladina pokazala spodnještajerskim valce zelo razveselila. ^ g0f°m iZVleČke V^® OŽje domovine ter Tako so bile tudi letošnje smuške tekms . K , J ^ Začetek je bd dne 15. s tem ponovno potrdila povezanost Gornje organizacije Deutsche Jugend, ki so izvršil« Ï 3 v idealno ležečem meetu, ki štajerske s Spodnjo štajersko. tudi izbiro moštva za tekmo Gebietswett, iLJt * -u "L**' Drugi dan sP°rtne Prireditve se je začel kämpfe, ki se bo vršila v Schladmingu, po- tTl^S iln f / Ca J^i t 2ÏÎÏÏ5 Z jutranj° Proslavo na dvorišču grada 0ber- P°len usPeh- U«Peh je pa predvsem pokaži SJS^ t0m m dekletom vnriidlh Mur au, ki sta ji prisostvovala tudi Kreislei- dvoje. Prvič, da so doseženi uspehi brez prisrčen sprejem. , , . ter m Stabsleiter Skerbisch od urada Ge- predhodnega treniranja v nekaterih primerih Uvodoma je treba naglasiti, da so m «m- bietsfiihrung Steiermark. Jutranji proslavi je lanske prekosili, in drugič, da imajo tekmi vršile^etos brt^bil^hTeÄÄ^ ™ kot ^ključek tekem, ki prirejene v drugem okolfu/tudi marsikajd* v^k^iruBanna, kerjTpoman^'kan^ Ï5 * Ponovno pokazala znanje in voljo Spod- brega na sebi. Norbert Jeglit se h na Spodnjem Štajerskem to onemogočilo. ........ 11..............hw«m*........................ immiM^MH Radi tega je ceniti uspehe, ki jih Je naèa mladina dosegla v Murau-ff, še višje. Prireditev, ki sta jo mladina in prebivalstvo gostoljubnega gornještajerskega mesta z velikim zanimanjem pričakovala, so otvo-rili v soboto, dne 15. januarja, na slovesen način, in sicer na Adolf-Hitler-Platz-n, ki je Na dmcjem mestu poroôamo o odqovoru, ki g« bil ves v zastavah. Kreisleiter Amberger je ie bila dala moskovska agencija Tass na naslov pozdravil spodnještajerske goste, žele« jim lol}donske poljske emigrantske vlade. Sedaj po- KK-SchleOen der Deutschen Jugend fca Mam Spodnješiajerski spoHniki Lat gosije mesia Ifurau Lep potek imuškik tekem orqaniiadj« Deutsche lugend Stalin ima svobodne roke vTzfiodni Evropi Posledica odklonilnega odgovor« na nat ov londonskih Poljakov — Anglija in Amerika sta mnogo izgubili na ug edu pred svetom prijetno bivanje na Gornjem štajerskem "ter r°čl° ^rp^ai^,š,vedfkih 'istov 1\/Wfhm?1to,n*< „„„li____j „__..v___, __L da ]e surovo-odklonilm odgovor Moskve Polja- najboljše uspehe pri smučarskih tekmah. kom, napravil v ameriški prestolnici še jačji vtis, Nato je mladini spregovoril še Bannführer kator pa v Londonu. V Washingtonu — tako piie Schlicher ter otvoril tekmo. list »Stockholms Tidningen« — nikakor ne prikrt- Po zaobljubi tekmovalcev je na Frauen- vajo dejstva, da je položaj zelo resen. Sovjetski almu štartal odhodni tek ali Abfahrtslauf, odqovor ¡e vsekakor udarec za angleško politiko, ki je kljub neugodnih snežnih razmer dose- V WMl»ngtonu so iznenadeni, da Moskva ni po- gel lepe uspehe: Deutsche Jugend, razred v w. h tSV°' S°?led°7 A • 1 PVöhliVh Hp-hert T RA TLT.t-W«, Pol'6ko vprasame. V Washmgtonu nadalie prizn*- ««k,^ v . f . vai°' da more roditi zl°m sporazuma med Sov- 6.15.5, 2. Koschetz Anton, Cilli, 7.30. Klasse jeti in Poljaki v bodoče zelo usodne posledice. B: 1. Tekautz Raimund, Cilli, 6.57.6, 2. Prach Vsekakor da je prestiž ali ugled Zedinjenih dr- Alex, Marburg-Land, 7.01.8. Jungvolk: 1. žav ogrožen Sevlitschar Johann, Marburg-Stadt, 4.18,5, 2. Dopisnik omenjenega stockholmskega list« pci- Rungaldier Rainer, Marburg-Stadt, 4.34. Mä- znava nešminkano, da Anglo-Amerikanci sedaj ne del: 1. Hofbauer Lisi, BJF Marburg, 5.59, «ore,o izzvati nikakega pritiska na Stalina, ker 2. Haller Franz, Praßberg, 6.38. Mädelwerk: ll't.? 5 vprašanja 1 ___ cV__» t £ v. „, _ T brez vsakega vmesavania zapada. Sramotnega l. Hochfellner Stanzi, Luttenberg, 9.12 Jung- paf ne more biti s!ika po!oža1a| ki qa zaT^ madel: Malleck Inge, Cilli, 8.09, 2. Novotny majo Anglo-Amerikanci v taboru takozvanih uje- Jermilla, Marburg-Stadt, 8.17.2. dinjenih narodov Sedaj je odstranjen poslednji Prvi dan popoldne je imelo moštvo s itar- dvom. Sedaj je poučen tudi poslednji med tistimi tom na Bad-Wiese streljanje KK-Schießen, maloštevilneži, ki so le še verjeli, da se bosta pri katerem je moštvo Marburg-Land doseglo Anglija in Amerika, ki sta svoječasno pognali prvo nagrado. Drugo nagrado si je izboje- foIisko v vrtinec sedanje vojne, zavzeli za Po- val Trifail ljake. Anglo-Amerikanci ne samo, da ne morejo Zvečer so imeli udeleženci tekem sestanek ff^ spVS v dvorani gostilne »Zur Sonne«, kjer je mu- morejo pomagati Ameriška vlada je sicer »pre- jela vlogo posredovalke med Sovjetijo in . : londonsko poljsko emigrantsko skupino. Nastane torej vprašanje, ali bodo Amerikanci prejeli ta Moskve tudi tako^ odločno odklonilni odgovo«, kakor so ga v poljskem vprašanju prejeli Angleži. Morda bo Moskva napram Washingtonu nekoliko bolj vljudna. Toda o tem, da Moskva ne be napravila v pol)skem vprašanju niti najmenjie koncesije, menda ne more biti nikakega dvoma vei. To vedo danes v Londonu prav tako kakor v Washingtonu. Londonska poljska emigrantska skupina je v očeh Stalina zapreka na poti de ustanovitve boljševiške Poljske zato mora izginiti, Anglija in Amerika pa ji > morata obrniti hrbet. Sovjetom je pri tem popolnoma vseeno da-H izgubita Anglija in Amerika v svojih od-noiajšh do emigrantskih odborov svoj ugled aM presti*. Vsa nemoč Anglije in Amerike pa ve^e i« iz neke druge ugotovitve, ki jo objavlja »Svenska Dagbladet« z neko vestjo iz Amerik*. Po tej ugotovitvi se v Moskvi, Kairu in r Teheranu- si govorilo niti o Poljski, niti o vpraianj« Baltika. Amerikanci so smatrali ta molk napram sovjetom kot koncesijo. Od tistega časa dalje pa so začeli v Kremlju" sklepati takozvane enostranske pogodbe. Ameriška vlada ni hotela, ni« mogla preprečiti tak razvoj, toda upala je, da se bodo ti dogovori (med drugim Benešev pakt) »klonili v sporazumu z ostalimi zavezniki in v okviru splošne pogodbe. Končno sta tudi Anglija t« Amerika dovolili Sovjetiji soodločanje v vprašanjih sredozemskega prostora, čeprav je bil ta prostor doslej samo čisto angleška zadeva, i®- Nemčija brani svobodo Evrope PomeodMte besede, ki jih je spregovoril AHred R« Mernike pojmovanje politične svobode berg ▼ Pragi ■— Te dni j« imel Reichsleiter in Reichsminister Alfred Rosenberg v Pragi v okviru svečanosti NSDAP mnogo občudovano predavanje o nemški ta evropski svobodi. Obramba te svobode, tako >e dejal minister Roeenberg, ni samo Nemčije, temveč vseh evropskih narodov. Sovražniki Reicha obljubljajo v svoji agitaciji osvoboditev kontinenta od diktature. 7 nemške strani je k temu povedati odločilno sledeče: V političnem fcvljenju na zunaj ni absolutne svobode. Vsaka državna suverenost je omejena po "sosedih in nasprotnikih. Tudi najjačja vele-država mora računati s pravicami drugih velesil in občestev. V 19. stoletju so ravno tiste sile — tako je dejal Aired Rosenberg — ki so nas hotele »osvoboditi«, pogazile vse samo ob sebi razumljive pravice narodov potom združitve zlata in denarja, kakor Se nikdar prej v zgodovini. Nauk • svetovnem gospodarstvu z vrhovnim vodstvom pomeni načelno uničenje vseh narodnih gospodarstev. Zahteva po svetovni policiji, ki jo pov-darjata zlasti London in Washington, pomeni, da bi nekdo vodil to policijo. S tem, da hočejo na fromasonsko-humanistični podlagi ustanoviti neke vrste svetovno republiko s svetovnim preziden-tom, ne priznavajo svobode samo dragim narodom, temveč dokazujejo tudi stopnjevano, blazno potrebo osebnega zadovoljstva posameznih osebnosti, ki jih je eksponiral židovski .plutokratski •vet. Politične sile 19. stoletja evropskim narodom niso prinesle svobode, temveč razredno borbo in kapitalistično izžemanje. Odgovor je bil štrajk. To so bili kolektivni ali množinski pojavi, ki niso hneli nič skupnega s svobodo. Danes, ko je razdobje liberalizma za nami, lahko ugotovimo, da liberalna država sploh ne more jamčiti za svobodo narodov. Niti Zedinjene države niti Anglija nista dali svobodo svojim narodom. Trusti in kon-cerni so vladali nad narodi, trajna kriza brezposelnosti pa je dokazala, da niso imeli v teh državah niti svoboda pri delo. Da ja tudi komunizem samo mnoiinsko zasuženje in nekak kapitalizem od spodaj navzgor, je dokazala beda sovjetskih narodov. Vojna, ki so jo pričele kapitalistične države, je bila le nekak beg pred grozečim polomom. Kljub vsemu bogastvu Amerike je skupna moč tamkaj tako padla, da se ozirajo trusti ln koncerni po novih tržiščih. Tndi boljševizem hoče uničiti svobodo evropskih narodov, da bi se tako obdržal doma na krmilu. Svetovni kapitalizem in svetovni boljševizem nista nikaka svetovno-na-zorna nasprotnika, temveč konkurenta. O kaki svobodi ni govora ne v ptutokraciji in ne pod boljševizmom. Politična svoboda, kakor jo razumejo v Nemčiji — je dejal Rosenberg — odgovarja veličini in vpostavni moči posameznih narodov, duhovna svoboda pa pomeni šanso tudi za male narode, ker je svoboda zelo daleč neodvisna od množine Pojem nacionalizma je torej treba vrednotiti od znotraj in ga gledati kot moč, ki deluje na znotraj. Ako se torej Nemčija danes bori proti tem grozečim nevarnostim, s tem ne brani samo svobodo nemškega, temveč tndi evropskega duha. Šele sedaj, v uri največje nevarnosti, se zavedamo sočne veličine svobodnega evropskega duha. Mi ljubimo to staro, lepo Evropo tudi tam, kjer ljudje tega še niso zapopadli. Vsi vojaki Evrope držijo danes svoj častni ščit proti zločincem iz zapada in vzhoda, ki nas hočejo oropati svobode in nas gmotno iztrebiti. Za vse Nemce in Evropejce — tako je zaključil svoja izvajanja dr. Rosenberg —, ki se zavedajo usodne ure svoje svobode, velja samo eno pravilo: V prah z vsemi sovražniki našega ljubljenega, častitljivega evropskega kontinental« Usoda Francije povezana z usodo Evrope Nedavno je imel Reichspressechef dr. Dietrich kot odgovorni vodja celokupnega nemškega tiska pomemben govor pred francoskimi časnikarji v Parizu. Dr. Dietrich je govoril o zavezniških obljubah glede »osvoboditve Francije« in je dejal med drugim, da se je lažnjivost anglo-ameriške agitacije med Francozi in Italijani manifestirala pač najbolj v Južni Italiji in v Francoski Severni Franciji, kjer vladajo namesto* oblubljene svobode glad, beda, stiska, rušenje in teror. To je grozna stvarnost, ki grozi vsem tistim, ki verjamejo tej agitaciji. Reichspressechef dr. Dietrich je nato slikal francoskim časnikarjem sliko nove, velike, napredne in socialne ideje, ki je porojena iz evropskega duha — otvorila človeštvu pot v boljšo bodočnost. Ideje, ki jih izobešajo nasprotniki danes kot zastave neke boljše bodočnosti, so že davno dogospodarile. Ta stara in prestana zdravila danes niso nikaka medicina, pač pa strup za narode. Stari svet se pogreza pod težkimi stres-IJaji sedanje vojne Iz teh stresljajev pa se poraja nov svet, ki je ie odkazal socialnim in naprednim sahtevam človeštva pota skozi stoletja. Sele tedaj, ko bomo Izvojevali to zmago, bodo narodi Evrope deležni blagoslova tega razvoja v kakor se tedaj ni čoditi, da vlada v Londonu »rav tako kakor v Washingtonu zagrenjenost glede cinizma Moskve. Najbolj blamirana pa je vsekakor Anglija. Podoba je, ~da si Anglija ne bo več marala smoditi prstov v ognju poljskega vprašanja in da bo sedaj vse to popolnoma prepustila boljševikom. Odkar so Anglo-Amerikanai v Teheranu podpisa-B Staline blanko-menico, ki izroča Evropo za slučaj zavez^iiške zmage boljševikom, nimajo več besede soodločanja v evropskih zadevah. Anglija ta Amerika rabita krvavo Sovjetijo, zato morata storiti vse, da ohranita Stalina pri dobri volji. Poljsko-sovjetski konflikt je na klaverni način demonstriral odvisnost anglo-ameriških plutokratov ed boljševizma. Izkazalo 6e je, da se London in Washington treseta, kadar tolče Stalin po mizi ts kadar sporoča svoje želje v obliki diktats. smeri k nacionalnemu redu in socialni pravičnosti, za katero se morajo še danes tako težkebo-riti. Nikdo ne more pričakovati, da bomo ureshi-čili tako delo mini sredi vojne, saj so nam vojno vsilili samo radi tega, da bi preprečili takšen razvoj. Tudi bodočnost Francije — tako je nadaljeval dr. Dietrich — ni povezana s .preteklostjo*! tudi ne s silami, ki tele uničiti Evropo, temveč usoda Francije je neločljivo povedana z obnovo evropskega kontinenta. Nikakega dvoma ne more biti o tem, kaj bi isu»la Francija pričakovati od zmage protievropsks koalicije. Južnoafriški premijer general Smnts je nedavno povedal z njemu lastnim cinizmom, kaj mislijo v taboru zaveznikov o Franciji. Dejal je: »Francija je umrla in jo je treba smatrati ie dolgo časa kot odpravljeno«. To je sodba sovražnikov kotinenta o usodi Francije. Ta usoda M se sares izpolnila, ako moč našega meča tega ne M zamogla preprečiti. Sven H eSin o vlogi Hemči!e Veliki frvedski raziskovalec Sven Hedin |e imel te dni razgovor z urednikom berlinskega lista »Lokal-Anzeige*«. Ze uvodoma le izjavil Sven Hedin sledeče: »Nemčija j« edina sila, ki bo rešila ne samo Evropo, temveč celokupno človečan-stvo najstrašnejše sramote, ki jo je svet ke-dar koE doživel, namreč boljševizma«. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je Izrekel sivolasi učenjak proti skupnim uničevalnim načrtom Anglo-Amerikancev in sovjetov proti evropskemu kontinentu, pri tem pa povdarja, da bi utegnila postati Anglija v shičaju boljševizacije kontinenta zelo lahko plen boljševizma. Ako bi po njegovem mnenju uspelo Sovjetski Uniji razrušiti Nemčijo, bd se boljševikom odprla pot do Kanala, Atlantika in Sredozemskega morja. Sven Hedin je pa trdno prepričan, da bo slavna nemška vojska zajezila naval boljševizma ter tako rešila Evropo. Obenem je Sven Hedin opozoril na posledica, ki bi nastalo v slučaju boljševiske zmage za svet in za celokupno kulturo. Ne samo v Srednji Evropi, tudi na polotokih severa in na jugu bi pričela boljševlzacij« v nezaslišano fantastičnem obsega. Čeprav šteje Evropa dvakrat toliko prebivalcev kot Sovjetska Unija, ne bi visoka evropska kultura udarila svojega pečata Spodnještajerci V soboto, dne tt., in v nedeljo, dne iS. januarja 1944, *>o cestna zbirka ta Kriegs-Winterhilfswerk, Tci jo priredi Gau Steiermark. Kakor vedno, se bomo tudi tokrat postavili vsi ter prispevali v to plemenito in nad vse koristno svrho, da ne bomo zaostajati za drugimi Gaui. na boljševiške mase, temveč bi sama zdrknila 'na globoko raven mase zmagovalcev. Nešteti množinski grobovi in deportacije bi bile v tem slučaju geslo dneva. Zapadna kultura bi morala umreti, da bi živel bol i še viški režim. '•v Važno za delodajalce. Oblasti razglašajo, da 4norajo ob začetku koledarskega leta vsi delojemalci, to so delavci in nameščenci, kakor tudi ob začetku vsakega novega delovnega razmerja, svojim delodajalcem, to je voditeljrm podjetij, kjer so zaposleni, oddati svoje davčne karte ali Lohnsteuerkarte, ki jih dobijo od svojih davčnih uradov. Tistim, ki bi tega predpisa ne upoštevali, morajo delodajalci zaračunavati in odtegovati višje davke ter je v interesu vseh delojemalcev, da ne pozabijo to zadevo spraviti v red. * Razstava »Der Luitterror« v Marburgu. Dne 28. Januarja 1944 otvorijo v Marburgu v zboro-^ valni dvorani Orjsgruppe VI razstavo o letalskem terorju, ki bo trajala do 13. februarja 1944. Zahrbtni napadi anglo-ameriških zračnih banditov na naša mirna bivališča so vzdramili vse sile našega naroda. Ogled razstave bo nudil živo in stvarno sliko učinka sovražnega terorja, videlo se bo pa tudi sredstva, ki nam služijo na razpolago za uspešno obrambo in zoperstavljanje slepi' uničevalni besnosti naših sovražnikov. Obiskovalci bodo lahko videli veliko primerov o praktični gasitvi požarov, ki jih povzročijo zažigalne bom! e in to iz praktičnih primerov v področjih, k: so jih doživela. Obisk te razstave ni samo zanim .J r u u ü & Seite 5. Vsi sovjetski poskusi prodora izjalovljeni Zadnje dni je zopet oživel sever vzhodne fronte — Sovražnik tudi v preteklem tednu ni izvojeval nikakih strateških uspehov 13. januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se se severovzhodno öd Kerča izjalovili močni sovjetski napadi. Nemške čete so v •rditih bojih, trajajočih ves dan, odbile tudi napade, ki jih je naperil sovražnik proti nikopol-skemu mostišču. Krvavo so bili nadalie odbiti sovjetski napadi jugozapadno qd Dnjepropetrov-ska. Zapadno od Kirovograda je obnovil sovražnik 12. t m. svoje silovite napade z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami, vendar so bili vsi njeqovi napadi odbiti. Medtem so uspešno napredovali lastni nemški napadi v področju Pogre-bišča. Zapadno od Berdičeva so se zrušili obnovljeni sovjetski napadi. Zapadno od Novograda Volinskeqa in Sami j a so se nemške čete trdo borile s prodirajočimi sovražnimi silami. Pri Rečici so se medtem odigravali težki boji. S težiščem «everozapadno od mesta so se pri Vitebsku izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte. Močnejše napade sovjetov «o nemške čete odbile tudi pri Nevelu. - , 14. januar: Pri Kerču odbiti močni sovražni napadi. Na nikopolskem mostišču je sovražnik razširil svoje napade na druge odseke, toda nemške čete so jih odbile v težkih bojih Zapadno od Kirovograda so nemške čete razbile več sovjetskih skupin. V protinapadu je bila pri tem zamašena neka odprtina. Jugozapadno od Pogre-bišča so Nemci zavrnili sovj-ete v protinapadih na svoja izhodišča. Zapadno od Berdičeva je vdrla neka sovjetska skupina v nemško ozadje. Tu so jo Nemci, uničujoč 5 sovražnih tankov in na-skočnih topov, uničili. Jugozapadno in zapadno od Novograda Volinskega so se nemške čete žilavo upirale prodira jočemu sovražniku. Medtem, ko je sovražni pritisk pri Rečici 06tal neizpre-menjen, je ta pritisk popustil pri Vitebsku. Pri Nevelu je sovražnik hudo napadal tudi 13. t. m., toda njegove napade so odbile nemške čete v trd h bojih. 13. in 14. januarja so Nemci uničili 335 sovjetskih tankov. 15. januar- Izjalovljeni sovjetski napadi pri Kerču, na nikopolskem mostišču in pri Dnjepro-petrovsku. Ista slika je bila pri Kirovogradu in Saškovu. Uspešni protinapadi Nemcev so bili zabeleženi pri Pogrebišču. Pri Berdičevu sta bila uničena dva sovjetska polka. Pri Novogradu Vo-linskem in pri Sarniju je sovražnik še vedno močno pritiskal. Sovjetski napadi so se nadalje izjalovili pri Rečici in pri Vitebsku. Severno od Nevela, severno od jezera Ilmen in pri Oranien-baumu so pričeli sovjeti napadati z močnimi silami, toda brez uspeha. 16. januar: Poročila pravijo, da so se izjalovili «ovjetski napadi pri Kerču in Nikopolu. Pri Kirovogradu so nemške čete zaustavile sovražnika v srditih bojih. Uspešne operacije so Nemci izvedli pri Saškovu, istotako pri Pogrebišču, kjer so pridobili na terenu. Pri Berdičevu je sovražnik izgubil v dveh dneh 116 topov in mnogo ma-terijala. Zapadno od Rečic« so vrgli Nemci sovražne skupine preko reke Pripjet. Zapadno od Kričeva so se zrušili sovjetski napadi. Pri Vitebsku j« sovražnik zaman obnovil svoje močne napade. Sovražnik je ^nadaljeval svoje napade pri Nevelu in severno od jezera Ilmen. Kjer jt slučajno vdrl, je bil zopet zavrnjen. Južno od Leningrada j« sovražnik napadal z močnimi silami. Njegovi napadi so bili povsod odbitL istotako so bili odbiti sovjetski napadi pri Oranien-baumu. 17. januar: Boljševiki so pri Kerču in pri Kirovogradu obnavljali svoje silovite napade. Odredi nemške vojske in Waffen-ff so onemogočili vse sovražne poskuse prodora nemške fronte. V dveh dneh je bilo uničenih 81 sovjetskih tankov. Zapadno od Rečice je sovražnik ponovno napadal z močnimi silami. V trdih menjajočih se bojih so ostale nemške čete na svojih postojankah. Jugozapadno od Vitebska so se zrušili ponovni sovjetski napadi ob žilavem odporu naših čet. Pri Nevelu je vpoetavljal sovražnik nove rezerve, toda njegovi celodnevni napadi so se zrušili v nemškem ognju. Z rastočo silovitostjo je napadal sov- Archiv. ražnik severno od jezera Ilmen, južno od Leningrada in pri Oranienbaumu. Tudi t« «o bili v krvavih bojih odbiti vsi sovražni poskusi prodora sovražne fronte 18. januaj: Pri Kerču in Kirovogradu so se izjalovili sovjetski napadi. Pri Saškovu so nemške čete zavojevale več vasi. Zapadno od Rečice nar-daljujejo sovjeti svoje napade. Nemci so jih v težkih bojih odbili. Pri Nevelu je sovražni pritisk mimogrede popustil. Izredno težki boji so s» medtem razvijali severno od jezera Ilmen. Južne od Leningrada in južno od Oranienbauma so bili zavrnjeni vsi sovražni poskusi prodora nemška fronte. Sovražnik je izgubil tu 91 tankov. 19. januar: Slabotnejši sovražni napadi ob nikopolskem mostišču in pri Kirovogradu so ostali brez uspeha. Pri Saškovu in pri Pogrebišču ter pri Novogradu Volinskem so m zrušili številni sovražni napadi. Zapadno od Rečice so se razvijali boji z nezmanjšano silovitostjo. Obnovljeni napadi sovjetov pri Nevelu «o bili odbiti v trdih bojih. Severno od jezera Ilmen, južno od Lem»-grada in južno od Oranienbaoma »o sovjeti nadaljevali z rastočo silovitostjo «vo(« poskuse prodora nemške fronte. Nemci «o jih v «rditih bojih zaustavili ali pa odbili. _ O Uspehi" ene same nemška letalske divizije na vzhodni fronti. Neka nemška letalska dvizija, ki se bori na srednjem odseku vzhodne fronte, je v času od 5. julija 1943 do 5. januarja 1944 uničil* ali poškodovala 1270 sovjetskih tankov, 2700 tovornih automobilov in nad 130 artilerijskih postojank. Letalski odredi divizije ao v i«tem ra»-dobju zbili v letalskih bfojih 2030 letal Uničili a* razun tega skoraj 400 topov i* metalcev min. Novi boji m južni fronti Sovražnik je začel napadati z več divizijami zapadno kril« nemška fronte v Južni Italifi — Lepi uspehi nemških podmornic Kart*: Archiv. Sovražnik j* po poročilu z te* 13. L bl razširil svoj* napad* v zapadnem dal« jninoitalijan-ske front* tudi na odaek pri V «nafra. Napad, ki ga je sovražnik izvedel proti nemškim višinskim postojankam, j* bil odbit. Na ostaM fronti «o bili le boji lokalnega pomena. Iz poročila, izdanega dn* 14. t m. j* razvidno, da je sovražnik zapadno in severozapadno od Ve-nafra napadal z rastočo silovitostjo. Razvili so se težki boji. Na ostalih odsekih ni hUo nič bistveno yažnega. Sovražni ruiilci so s* pojavili pred mestom Civitanova ob jadranski ob ah, da bi ga obstreljevali. Obalna baterij* so naperil* na rušilce svoje topove. Več rniilcev 4* hilo zadetih, nato pa so jo v gorečem stanju j a damo odkurili. V noči na 14. januar ao zmetala angleška letala bombe na zapadno nemško ozemlja. V večernih urah 13. januarja so nemška letala napadla cilje v jugovzhodni Angliji Na južnoitalijanski fronti so ** nemške čete po uradnem poročita i dne 15. t m. po težkih, za sovražnika zelo krvavih bojih smaknlle v odseku Cervaro par kilometrov proti zapadu. Prodira jočega sovražnika «o Nemci odbáü. Na ostali fronti je bilo mirno. Močni angleški bombniški odredi so v noči na 15. januar napadli srednjo Nemčijo. Nemška letalska obramba j* onemogočila sklenjen napad. Po n«popolnih poročilih je bilo zhitih 40 aovrainSi bombnikov. 14 nadalj- njih letal je sovražnik izgubil nad zasedenim zapadnim ozemljem. Da bi potolažili ameriško javnost, izdajajo s strani ameriškega letalskega poveljstva bajeslovne številk* o zbijanju nemških letalcev. Tako zatrjujejo, da so zbili v več napadih na Nemčijo skupno 394 nemških letalcev. Nemško vrhovno poveljstvo pa ugotavlja, da j* bilo zbitih samo 98 nemških lovcev. Več kot tretjina posadk se je rešila ■ padobranom. 16. januar: Severno od Cervara so nemške čet* odbile več močnih sovražnih napadov. Par nemških letal je v večernih urah 15. januarja bombardiralo cilje v jugovzhodni Angliji. 17. januar: Zapadno in «everozapadno od Cervara je bojevniško delovanj« nekoliko popustilo. Odbiti so bili lokalni sovraini napadi. 16. januarja so ameriški bombniki napadli jnini del Reich-a. V Klagenfurt-u j« nastala škoda na poslopjih in so beležili i rtv*. Obramba j* pri tem napadu in nad italijanskim prostorom (bila lt sovražnih letal, večinoma bombnikov. Nemšk* podmornic* so v Severnem Atlantika, Sredozemskem in Črnem morju potopil* pet ladij « «kupno 36.500 brt., tri rušilo* ta dv* podmornici» Torpedirane so bil* razen teqa i* tri ladjo. 18.' januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da j* bilo na jutaoitahjanski fronti ▼ splošnem mirno. Beležili «o 1* izvidniško delovanje in nekaj brezuspešnih sovražnih tankov. 19. januar: Na južnoitalijanski fronti j« začel sovražnik vzhodno od gaetskega zaliva napadati po močni artilerijski pripravi z več divizijami. Napad velja našemu zapadnem« krita. Boji «o ta v polnem teku. Zatemnitev v času od 24. do 30. januarja od 17.45 do 6. zjutraj 6. »Štajerski gospodar« 22. Januar 1944. Temeljna pravila za vzgojo malih orfrolt Profesor dr. Frani Hamburger je t tednik« »Da« objavil članek, ki ga v nastopnem prinaia-' ▼ prevodu s priporočilom, da bi ga naii bralci, posebno pa naše bralke, temeljito ¿Hale. Z* j« bila, je in ostane pereča, dokler bo obstojalo človeštvo. Pod vzgojo otroka j« razumeti to, da tf mt-iao, ozirati se na svojo okolico Naravo« pod-lege vzgoje so čisto enostavne, ker slonijo na »euiletja starih izkušnjah. Človek je po rojstvu podedoval ne samo grehe, temveč tudi plemenitosti. V človeku so slaba in dobra, to m pravi, eodalna in asocialna nagnjen)» vzporedna, ta «I-mmr tadividuelno več ali manj že predpripravi jen«. T* nagnjenja so utemellena v živčnem sistemu, k sicer v njegovi anatomičnl strukturi in arhitekturi in so v največ primerih parno bipolarna, te ae pravi: da obstojajo nasprotujoča si nagnje-»1« v večini ljudeh vzporedno eno poleq drugega. Nagnjenj se ne da odpraviti, pač pa se Jih lahko potom vaje ojači, potom nevjje pa zane-laari, kar se zgodi z vzgojo. Tako so dobre matere vseh narodov že tisočletja vzgajale svojo otroke. Pri tem se ne sme pozabiti, da Ima mati laet-■oet in nagon, ki ga Je že Drummond označil za «ojstersko delo stvarstva, to Je, materinsko • ljubezen. Matere obvladajo biološko podlago vzgoje, ne da bi bile o tem poučene, matere so vzgojene vigojiteljice. Neravne podlage vzgoje so enostavne. Vzgojitelj mora imeti dve lastnosti, ki sta al medsebojno nasprotni in se Jih kljub temu more spraviti ▼ harmonijo. TI dve lastnosti sta n« eni stre-■I ljubezen, dobro hotenje in volja ter prtprav-IfoMost pomagati, na drugi strani pa neizprosna ■popustljivost. Otrok hoče ljubezen, hoče pa tudi krepko roko. Malo Je znano dejstvo, da otrok ■ter leto in pol, na krepak udarec lahko neod-kVmrtno reagira napram svojemu vzgojitelju. Izkušnje tudi učijo, da to v dobrih zavodih se engojo, dorasli vsakemu otrok«. Redke izjeme po-trteJeto samo pravilo. Take izleme ne prekoračile enega odstotka. Nastane pa vprašanje, kako doseže tako pokorščino. Od te sta dve vrsti, fea doni na prepovedi, druga pa na zapovedi. Jih Imenujemo tudi »pokorščino opusti fl-ln »pokorščino izpolnjevanja«, ali pe »ne pokorščina« in »bodi pokorščina«. 71 dve ■Mflti pokorščine se razlikujeta med seboj ta se )a mora doseči z nasprotujočimi metodami. Obe Metoda sta že stari in znani. Luther Jim Je dejal: »febolko in palica«. Obe metodi sta otroku v po-Tudi kazen Je otroku v pomoč za leiume »Je, k»J mora opustiti. Od vzgojiteljev, ki rigo-pii pisalnih mizah, Je izšel nasvet, de ee malega otroka ne sme udariti, ker ne razume, zakaj se ga tepe. In ravno udarec Je tisto, kar enoletni otrok raziume. Med najvažnejša vzgojna sredstva spada dejstvo, da se vzgojitelj ne jezi, in da se le na runa] pokaže nejevoljnega, če nanese potreba. To temeljno napako v vzgoji delajo najboljši starši, včasih tudi vzgojitelji, tu in tam pa tudi zdravniki. Človek, ki se jezi, nikdar ne postopa pravilno ali pametno. Jezen vzgojitelj razdraži otroški živčni sistem v popolnoma napačno smer, otroka pa napravi nervoznega. Vzgojitelj mora imeti samega sebe v oblasti, kar zahteva predhodne vaje v obvladanju samega sebe. Vzgojitelj mora imeti hladno glavo in toplo srce. Veliko je ležečega na tem, da spravi vzgojitelj otroka v položaj, v katerem se lahke nekaj nauči. Ako hoče, da se bo otrok izogibal vroče peči in je ne bo prijemal ga mora pustiti k peči, da jo potipa. Ce hoče nekdo, da bi otrok ne jemal igle ali škarij v roke, naj mu da iglo aH škarje mirno v roke in ostane pri njem, da si ne rani očesa, nakar bo otrok na drugih delih svojega telesa sam občutil, da mu igla ali škarje lahko povzročijo bolečino. Otrok se torej oči opuščati, kar naj ne počenja, in če se pri tem spomnimo »desetih zapovedi«, se iste začenjajo večinoma z »ne«i to se pravi, da opuščaj in šele pozneje sledi velik socialni zakon: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, to Je, postopaj z njim tako, kakor želiš, da bi on postopal s teboj. Zgodovina človeštva je dobila prav pozno k prepovedim »kar se ne sme«, še zapoved »kar se naj stori«. Pokorščino opustljivosti se doseže v prvem do drugega leta starosti. Kdor pravilno postopa, pri povprečnem otroku sploh ne bo imel težav. Otroka mu ne bo treba niti udariti več. Zadostoval bo prvi migljaj udarca kot grozilo, djrig roke, in ie to ne, temveč samo beseda, ki je spremljala prvi udarec. Medtem ko se pokorščino opustljivosti lahko doseže v čisto kratkem času, se pokorščino izpolnjevanj a doseže šele s 5—6 leti. Pri tem se pa mora postopati ravno nasprotno, kar se žal ne dogaja vedno. Navadno se sili otroka, da ponudi vstopiviemu gostu svojo roko. Ako otrok note, je ▼ hiši razburjenje in jeza. Otrok doživi p»i tem neprijetno izkušnjo, ki si jo zapomni in se zaveda, da mu povzroči obisk tuje osebe neprijetnost Kakor hitro vstopi tujec, si otrok že mlsH: »OJej, sedaj pa moram že zopet ponuditi roko. Je dvigniti, ali pa se pokloniti itd.« Odrasli pa ne vidijo teh okolnosti, in silijo . otroka k pozdravljanju. Namesto, da bi mu s pozdravljanjem omogočili kako prijetno izkušnjo, da bi mu pocdravljanje bilo nekaj razveseljivega, mu delajo istega žalostnega, povrh pa še tožijo o ne-pridnosti otroka. Kdor hoče otroku prezgodaj doprinesti oliko, škoduje njegovemu živčnemu sistemu Ako hočemo otroka pripraviti do izpolnitve naših želja in ukazov, ga moramo najprej spraviti v dobro voljo. Matere, ki niso mnogo študirale vzgojnih knjig, in imajo kljub temu dovolj materinskega humorja, pravijo o takih primerih: • Ravno sedaj ne gre«. »Stroj ne teče« trenutno, ker še ni dosežena harmonija moči. Kadar je otrok za to razpoložen, pa gre vse, in otrok celo prav rad pokaže, kaj vse zna. Otroci so izredno nadarjeni, pri tem pa hkrati brez zlobe in zelo prevračljivi. Dobrohotnost in ljubezen vzgojitelja do otroka rzbuja v slednjem dobro razpoloženje. Veselo razpoloženje razširjajo v otroku krvna telesca v njegovi muskulaturi, v koži in v srčnih mišicah. Pri neveselih občutkih je pa ravno nasprotno. Krvna telesca v srcu in mišičevju se zožijo, kar zmanjša storitvene zmožnosti. Tako je brez nadaljnjega razumljivo, zakaj si želijo In tudi zmorejo otroci, ki doživijo več razveseljivega, veliko več udejstvovanja z mišicami. Povečano delovanje mišic povzroča tudi večji apetit, globlje dihanje, pospešuje spreminjanje snovi, jači mišičevje in kosti ter boči in izoblikuje prsni koš. Ako otroci dnevno nekaj ur pridno delujejo s svojim mišičevjem, posta* nejo krepki Naravna pravila vzgoje niso težko razuml|iva, samo da Jih je v praktičnem Vživl jen ju težko upoštevati. Z dobro voljo in veselih misli pa uspe to vsaki materi, posebno tedaj, če ima več kakor enega otroka. Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 3. Ta vojna ]e obrambna vojna. Naši sovražniki ee nam Jo vsilili zato, da bi nam odrezali vsako možnost nacionalnega življenja in razvoja. Ako M Jim uspelo doseči ta svoj cilj, bi današnja ge- PK.-Kriegsber. Rehor (Seh). Am wftrmenden Feuer. Dicht hinter dem vordersten Graben in einem Wildchen, der Feindeansicht entzogen, haben die Männer ein kleines Feuer entfacht, um sich und ihre Speisen zu wärmen aerecija zaigrala vse to, kar Je nešteto nemških generacij v večtisočletni življenjski borbi pridobilo in z napori ter požrtvovalnostjo zgradilo. V zaključnem poglavju zgodovine našega naroda bi Mta tedaj zapisana samo sramota. Povsem pravilno ugotavlja mojster nemške propagande, da je sedanja vojna obrambna vojna. Nikjer se nam ta ugotovitev ne razodeva s toliko nazornostjo, kakor na vzhodni fronti, kjer brani z večno slavo ovenčana nemška vojska ne samo Nemčijo, nego sploh vso Evropo ter evropsko kulturo ln civilizacijo. Nemški narod je pod umnim nacicmalsocialističnim vodstvom dosegel pred Izbruhom vojne na vseh področjih udejstvovanja toliko uspehov, da ga je inozemstvo zasledovalo le z veliko nevoščljivostjo. Zlasti socialni vzpon nemškega naroda je bolel v oči plutokratski in bollševiško usmprjen svet To je bil povod vojne ln nič drugega Česar niso imeli dati lastnim narodom, niso privoščil' tudi Nemcem V tej gigantski borbi mora tedaj nemški narod zmaoaM aH pa' bi moral zakliučiti svoje zgodovino s poglavjem sramote Sleherni Nemec ve sedaj, da gre * z» biti ali ne biti To- je nauk ki ga *rpamo iz tretjega vojneoa člena za nemiki narod D 150 oboroževalnih industrij na Japonskem do polovice podržavljenih. V pondeljek so v Tok'}« proglasili v teku ukrepov za ojačeno kontrole vojno-važnih obratov 150 podjetij kot poldržavne družbe. Za vsako tako podjetje odgovarja ena osebnost □ Škandalozni prizori v Londonu. Kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Aftonbla-det«, je prišlo ob priliki enega izmed zadnjih nemških letalskih napadov na London do škandaloznih prizorov. Neka nemška bomba ie namreč poškodovala celo vrsto izložbenih oken. Ljudje — večinoma vojaki in ženske — so se kar tepli za obleke, klobuke, ročne torbice in druge predmete. ki tih je ZTačni pritisk vrgel na cesto. 0 nastanka Velike ientüfe Kratek pogicJ ▼ zgodovino nega A »ga naroda »d leta 1918 do leta 19» Povojna revolucija r Nemčiji leta 191»-19. )• rodna nekako začasno ali vmesno nemško državo, slonečo na takozvani weimarski ustavi, ki ac jo imenovali po kraju izglasovanja, Weimar, dna L avgusta 1919. Bila ja to zvezna republikanska ždva, sestoječa iz sledečih ustavnih organov: L. Iz državnega zbora ah Reichstag-a kot predstavnika samega «eb« vladajočega ljudstva, ki je izdajal zakona in nedzoroval vodstvo driavnih poslov. 2. Iz državnega predsednika, to ja Reich*-prasidenl-a izvoljenega posredno od ljudstva, pristojnega za zastopanja države v mednarodnih zadevah, pooblaščenega z vrhovnim poveljstvo» oborožene sile, nadalje s postavljanjem ministrov in uradnikov, s pravico pomilovanja in razpuščanja državnega zbora ter za izdajanje izrednih ša zasilnih odredb. 3. Iz driavne vlade, ki ji ja nače-loval državni kancelar ali Reichskanzler. Driav-nega kancelarja m po istem predložena driavn* ministre, to je Raichsministre, je imenoval državni predsednik. Državna vlada je driaveemu zboru lahko predlagala zakonske osnutka, bila ja pa seveda odvisna od zaupanja državnega zbor«, ki je odločal z nadpolovično večino glasov. 4. Iz državnega sveta ali Reichstag-a, kot zastopnika dežel zvezne država. 5 Iz takozvanega začasnega državnega gospodarskega sveta ali R«ichrwirt-schaftsrat-a, ki ni prišel nikdar do veljav«. Nezaslišno velika odcepitev področij u daleč preko mej možnosti segajoče obveznosti, ki jih je Nemčiji diktirala mirovna pogodba v Vemail-les-u, so to državo od vsega začetka obsodila na bedo in pogin. Temu se je pridružila še raz-krojitev naroda s strankarskimi sipori, nadalj« nezmožnost parlamentarnih ureditev in njenih voditeljev in končno stremljenja po razsulu, ki »o bila usmerjena v odcepitev posaznih dežel iz državna 6kupnosti. Razpad ce je razvijal z blazno brzino. V Avstriji je bil razvoj sličen. Narodna skupščina je izdala dna 30. oktobra 1918 začasno ustavo za Nemško Avstrijo. Dne 1. oktobra 1920 so izdali novo ustavo, po kateri je postala Nemška Avstrija zvezna država ali Bundesstaat z devetimi zveznimi deželami, in sicer kot parlamentarna republjka. V tej državi je bilo prvotno razmerja med deželami in zvezo nerazjasnjeno, kar so uredili potom reiorm šele L 1925. in 1929. Dne 1. maja 1934 je DolliuB izdal ustavo, ki je Avstrijo spremenila v avtoritativno, na stanovski podlagi zgrajeno zvezno državo, sesto-jeto iz zvezi neposredno podrejenega glavnega mesta Wien in osmih dežel. Vrhovni zakonodajni organ je bil zvezni zbor ali' Bundestag, sestavljen iz zastopnikov državnega sveta ali Staata-rat-a, zveznega kulturnega sveta ali Bundeskul-turrat-a m zveznega gospodarskega sveta ali Bundeswirtschaftsrat-a. Državna uprava ja bila v rokah zveznega kancelarja ali Bundeskacnzlar-j«, z zvezno vlado. Ta takozvana avstrijska ustava pa soveda nI predstavljala kakšno organično izoblikovane, tom-več zgolj na kompromisih zgrajeno rešitev. Ko je napočil trenutek, da so odpovedal« va« demokratične in parlamentarne ureditve, j« p« državni predsednik von Hindenburg imenoval voditelja nacionalsocialističnega gibanja, Adolf Hitler-j a, državnim kancelarjem. To s« J« zgodilo dne 30. januarja 1933. Bil je to zadnji dan Amo-kratične parlamentarne weimarske vmesna države ter rojstni dan nove velike enota« dr ta t« Tretjega Reich-a, današnje Velike Nem«K Abkehr (Ses deutschen Soldaten vom Rassenwahn Von Kriegsbericht«»- Herbert Stein«!. Daß Masse und Material wohl Augenblickserfolg« erringen können, Dauererfolge aber nur vom Geist des Kämpfers errungen werden, ist für den deutsche® Soldaten eine aus Erfahrungen erhärtet« Tatsache. Deshalb vermögen auch zeitliche Rückschläge, die hingenommen werden müssen, den Kampfgeist nicht » zermürben. Sie wirken in einer Form — gleich den Auswirkungen des Bombenterrors in der Heimat — die 6tarke männlich« Ch*raktere zeitigt. Dafür gibt gerade die unerhörte Wucht der sich auf stets neue Räume ausdehnenden Winterschlacht der Beispiele viele. Wie «ehr sich der deutsche Soldat instinktmäßig vom Massenwahn lossagte, zeigt eine Episode aus der harten Abwehrschlacht um Witebsk. Zum ersten Mal an der Pak — sechs Panze»-abschüsse. PK. Die Sowjets schießen an einem kaltem, grauen Wintermorgen mit allen Kalibern. Seit zwei Stunden. Trommelfeuer auf eine schmal« Rinne des Grabens. Krachen und Rauch, Feuer und rasendes Toben ist um die Grenadiere, An tausend Stellen birst die Erde. Auch die Stellung der Werferabteilung erfaßt die aus den Rohren vieler Batterien herübergeschleuderte Feuerwalze. Alles geht in die Brüche. Die Gräben, »- 5 cm od M» cm 5a,b 76,— 82.— 63 — 54,— 88,— 98,— 73.— 61 — Lee za celulozo (Faserholz) — sveže posekan s 4% nadmere —, ima sledeče cene: a) smrekov in jelov, brez luba, srednji premer 8—19 cm 18 RM za 1 m»; b) borov, brez luba, srednji premer 10—19 cm, 18 RM za 1 m»; c) bnkov, srednji premer od !0—19 cm, brez luba (entrindet), do 15 cm okroglice, nad 15 cm razklan, 15 RM za 1 m3, z lubom (un-entrindet) 13 RM za 1 m®. Jamski les (Grubenholz), srednji premer 8— 20 cm, ima dvojno ceno: les iglavec ali mehki jamski les 18 RM za 1 m3, b u k o v 13 RM. Rezan ali žagan les (Schnittholz) sme prodajati gozdni posestnik z lastno žago po sledečih cenah: Deske, vzporedno obrobljene, zdrave, smrel >ve, jelove in borov» • 50.— 65.— 75.— 45.— 50.— 65,— 42,— 46.— 56,— 30,— 35.— 45.— 39,— 48,— 57.— 29,— 37.— 44,— 56,— 73 — 84.— RM RM RM a) pri dobavi do 5 m3 RM širina 8—17 cm 60.85 59.05 51.75 51.75 širina od 18 cm dalje 64.70 62.85 57.50 55.20 b) pri dobavi 5—20 m3 širina 8—17 cm 57.15 55.45 48.60 48.60 širina od 18 cm dalje 60 75 59,— 54.— 51.85 c) pri dobavi nad 20 m3 širina 8—17 cm 52.90 51.35 45.— 45.— širina od 18 cm dalje 56.25 54.65 50.— 48.— Mecesnove deske so lahko do 20% dražje. Za deske in plohe drugih vrst lesa so posebne cene, približno toliko višje od cen okroglega lesa za dotično vrsto lesa, kot znaša razlika med ceno hlodov in ceno desk pri smrekovem lesu. Za neobrobljene deske se odbiie od gornjih cen 10%, za koničasto obrobljene 5%, za izpod treh metrov dolge deske 30 odstotkov. Letve (Latten), trimetereke in daljše, «me go-sdni posestnik zaračunati RM 57.50 za 1 m*, krajše pa RM 40.25. Drva (Brennholz) ime gozdni posestnik prodajati po sledečih cenah: a) Cepanice (Scheitholz oder Klobenholz), prodajajo se sedaj tudi po kubičnih metrih, prodaja na težo je prepovedana. Cepanice iz trdega lesa (bukev, hrast, jesen, javor, akacija, brest, domači letanj in sadno drevje) 9 RM za m'; cepanice iz mehkega, lesa (smreka, bor, jelka, jelša, macesen, topol in vrba (RM 7.50 za 1 m*. (Ponavljamo: 1 zloženi meter = 0 8 m'l) O k r o g 1 i c e (Prügelholz) so RM 2.— cenejše za vsak ms kot cepanice iz dotifcnega lesa. c) Drva lz krajnlkov (Spreißelbrennholz), naža-gana na 1 m dolžine, RM 4.50 za 1 m* na žagi. č) Butare (Bundholz), 20 cm dolge, 50 cm premera, RM 0.53 Tesan les (Hauholz), od 8X8 do 21X24 cm tesan, ter 4—6 m dolg, RM 28.— za 1 m'. Za daljše trame pribitek po RM 1.— za vsak nadaljnji meter dolžine pri 1 ms. Za gradbeni les (Bauholz), ki j« v to svrho obdelan n. pr. ostrorobo tesan (Kantholz), itd., veljajo posebne cene Nad 21X24 cm tesan les sme biti primerno dražji Les za celulozo (Zellulose-Spreißelholz), 1 m dolžine, najmanj 12 milimetrov debeline, povezan; za zloženi meter: a) z ličjem, a brez skorje RM 6.40, brez ličja, letna sečnja RM 7.40, zimska RM 8.80 4. Najvažnejša odredba o izboljšanju cen za drv? gozdnim posestnikom. Z odredbo z dne 21. decembra 1943 (Verordu.-u. Amtsblatt Nr. 37/1943), ki velja začasno od 1. Januarja do 31. marca 1944, so bile gozdnim posestnikom cene za drva izboljšane, kot 6ledi: Po novi odredbi znaša odslej cena za 1 zloženi meter (rm), torej ne za kubični meter (m*, fm) pri kmečkem gozdnem posestniku, za trgovca ali porabnika, pri cepanicah iz trdega lesa RM 8.50, pri cepanicah iz mehkega lesa RM 7.50, in sicer zloženo na tako mesto, odkoder je mogoč odvoz z vozom, voznimi sanmi ali z avtom. (Doslej so veljale cene za drva, naložena na vagon, oziroma na avto pri začetku dobre ceste.) Kljub temu, da velja izboljšana cena za cepanice odslej na mestu, odkoder je mogoč odvoz, je vendar vsak gozdni posestnik, v krajih, kjer je bil doslej običajen prevzem drv, položenih na vagon ali na avto, tudi za naprej dolžan postavljati drva na železniško postajo oziroma k cesti, in jih naložiti na vagon oziroma avto. Vendar si odslej lahko to vožnjo zaračuna po zakonitih določilih o zaslužku za kmečke voznike, (glej na-ilednje poglavje!), a za nakladanje drv na vagon ali na avto si lahko zaračuna do RM 0.50 za vsak zloženi meter. Enako si lahko odslej gozdni posestnik zara-funa na gornje cene ceipanic prevoznino od mesta mogočega odvoza do stanovanja kupca-porab-nika, ako dostavlja drva kupcu na dom. Za dostavo drv v okrožna mesta (Kreisstädte: Marburg, Cilli, Pettau, Rann, Trifail) si sme gozdni posestnik odslej priračunati še posebni pribitek v znesku RM 1.— za vsak zloženi meter Namen te nove odredbe je, vzpodbuditi kmečke gozdne posestnike, da bi napravljall In dova-lali v mesta več drv, katerih v mestih primanjkuje, že zdaj pozimi, ko je vendar za to delo več časa, kot ga bo poleti. Ker mora sečni predpis kmečki gospodar na vsak način izpolniti, je torej vsekakor bolje, da proda in izvozi drva te zdaj, r času. ko veljajo izboljšane čeme. L Zaslužek gozdnih delavcev in voznikov lesa. Da si bodo mogli kmečki gozdni posestniki vsaj približno sami izračunati, koliko smejo vsled gor-»|e nove odredbe o izboljšanju cen drvam zara-hinati za prevoz drv, objavljamo najvažnejše odlomke iz uredb o določitvi zaslužkov in cen z dne 9. maja 1941 (Verordn- u. Amtsblatt Nr. 13) oziroma z dne 16. decembra 1941) Verordn.-i. Amtsblatt Nr 581. 1. Delovni čas znaša najmanj 48. največ 60 ur tedensko, za ženske in mladoletne do 56 ur. V kmetijstvu stalno zaposleni delavci in posli pa morajo delati, kot je v kraju običaj. Vendar se |im mora pustiti dovolj prostega časa za počitek b hrano. 2. Za nadure se plača dninarjem 25 odst. poviš-ka na plačo od ure, ob nedeljah in praznikih 50 »dst. Enak povišek pripada delavcem tudi, če delajo nadure v akordu. V kmetijstvu zaposleni mm0sm>:f h > »:: - ~ , - . JHHHL~ j*? ■ v? - . 1 PK.-Krlegsber. Taureg (Schi. Lazarettschiff »Tübingen« in einem Trafen der Italienischen Westküste in Erwartung von Verwundeten von der italienischen Südfront. delavci dobe za nadure le navadno plačo, brez poviška. 3. Do polne plače imajo pravico le polnovredni delavci, manjvredni pa do plače po njihovi dela-zmožnosti. Ob- sporih se je obrniti na pristojni Arbeitspolitisches Amt. 4. Akordno delo je za delavce obvezno, če ga gospodar ukaže. Akordni normalni zaslužek naj znaša 15 odst. več kot pri plati od nre. 5. Delavcu zakonito pripadajoče dni dopusta mora gospodar plačati, prav tako tudi dneve, ki jih delavec zamudi vsled poziv« oblastev k zaslišanju. Tudi ob bolezenskih primerih mora gospodar prispevati delavcu zakoniti del plače (toliko, da dobi delavec skupno z boleznino 80 odst. dnevne plače). Podrobna določila lahko dobite pri Arbeitspol. Amt-u. 6. Plače sestoje iz plač v gotovini in lz dajatev v naravi. V zasebnih gozdarskih obratih morajo dobiti delavci na uro RM 0,48 in po vrsti dela — 10 do 50 odst. pribitka na ta osnovni zaslužek. Ce pa delajo v gozdu in pri lesu sicer stalno v domačem kmetijstvu zaposleni delavci in posli, se plača račun po določIHh e plačah za kmetijske posle In delavce: , a) Kmetijski posli: hlapci nad 18 1. RM 30.— do 50.— na mesec, hlapci izpod 18 L RM 20.— na mesec, dekle nad 18 1. RM 25.— na mesec, dekle izpod 18 1. RM 18.— ma mesec, ter hrano in stanovanje. a) enovprežni vozniki pri 8umem delavniku cel dan pol dne na uro RM 11.— RM 6.— RM 1.50 b) dvovprežni vozniki pri 8urnem delavniku cel dan pol dne na uro RM 17.50 RM 9 50 RM 2.50 * Četudi je mogoče, da se je prikradla v pred-stoječa pojasnila kakšna številčna ali smiselna pogreška, kar je pri tako obširnih in zamotanih predpisih vseh navedenih uredb — na podlagi katerih smo ta pojasnila sestavili —, kaj lahko mogoče, vendar upamo, da si bodo iz povedanega naši kmečki gozdni posestniki lahko ustvarili vsaj približno točno sliko o najvažnejših veljavnih odredbah glede prodaje in cene lesu Obenem prosimo, da se nam morebiti ugotovljene pogreške in pomote sporočijo, da Jih bomo mogli na tem mestu popraviti. GOSPODARSKI DROBIŽ b) Dninarji: 1. če «ve na kmet 2. če ne žive na kmet. moški nad 18 L, dnevno RM 2.50 RM 3.— moški izpod 18 L, dnevno RM 2.— RM 2.50 ženske nad 18 L, dnevno RM 1.80 RM 2.40 tenske izpod 18 L, dnevno RM 1.40 RM 2.— ter hrano t Potna oskrba se računa RM 1.85 na dan, same hrana 1.10 RM, samo prenočišče RM 0.22. Dajatve v naravi se zaračunavajo po zgoraj navedenih uredbah. Vsi kmetijski in gozdni delavci morajo biti seveda tudi socialno zavarovani (to je za slučaj bolezni, nesreče ali onemoglosti) in mora gospodar vračunati v svoje račune tudi zneske, ki jih mora plačevati za «rvoje delavce in posle v ta namen. Za voinjo lesa z lastno kon|sko vprego (dvo-vprežno) si sme gospodar zaračunati (po odredbi z dne 9 maja 1941) na dan pri Burni vožnji 16 RM, za pol dne (4 ure) 9 RM od ure (fte vozi vsaj tri ure) 2 RM Tujim voznikom (obrtna voinja) je treba plačati sledeče zaslužke (po isti odredbi): X Gradnja cest v madžarskih nižinah. Kljub vojnih težav so lani na Madžarskem nadaljevali z gradnjo cest v svojih nižinah. Tudi v tekočem letu se bo s temi deli nadaljevalo. Okraj Pešta namerava leta 1944 «graditi 12 manjših cestnih zvez, za kar bodo potrebovali 20.000 vagonov kamenja vseh vrst. X Nova ladjedelnica na vidiku. Romunski finančni krogi se bavijo z načrtom za ustanovitev družbe pod imenom »Dinamika«, ki naj bi v Braili uredila moderno ladjedelnico. V zamislih je prvotno samo gradnja manjših ladij do 2000 ton, medtem ko bi po vojni delavnice prešle tudi na gradnjo večjih ladij. Za izvedbo prvega dela zamišljenega načrta Je predvideno 287 milijonov lejev, ki jih hoče družba' vložiti, ne da bi potrebovala kakšne bančne kredite. X Turški pomorski prevozi naraščajo. Glasom izjave turškega prometnega ministra znašajo dohodki turškega pomorskega prevoza leta 1943 16 milijonov turških funtov Turške ladje pripisujejo svoj uspeh Izboljšanemu načinu tovarenja. X Ureditev delavskih plač v Bolgariji. Bolgarski ministrski svet je. izdal 126 tarifov, ki določajo plače raznim delavskim razredom Te nove mezde veljajo počenši z letom 1944 ter predstavljajo minimalno višino in so prilagodene cenam življenskih potrebščin. Delodajalci ne smejo teh mezd v nobenem primeru znižati. Istočasno Je ministrski svet izdal odlok, da se smatra vso delavstvo, ki ga je zajelo novo določilo minimalnih mezd, na svojih sedanjih delovnih mestih kot delovno obvezno. Vsa tozadevna določila so za enkrat v veljavi samo do 31. marca 1944, vendar se iih pa lahko podaljša. Seite 12. u u j r u u ji iv 22. Januar 1944. HRABRI SPODNJEŠTAJERCI * Spodnještajercem je junaštvo prirojeno. Franz Rantschigai iz Reifensteina pri Anderburgu, Kreis Cilli nam poroča, da ima na fronti tri s v« je sinove, ki so se vsi postavili kot dobri bojevniki. Medtem ko sta bila dva težko ranjena je sin Franz dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. Srečen oče junaških sinov je bil ▼ svetovni vojni trikrat odlikovan. Ker jabolko ne pade daleč od drevesa, ni drugače mogoče, kakor da so tudi njegovi sinovi hrabri vojaki. * Junaki iz Ortsgruppe Haslack. Eisernes Kreuz II. Klasse so dobili za na fronti izvršena junaška dela Grenadier-ja Johann Schmigotz in Franz Schmigotz in Jäger Leopold Wido witsch rodom iz Ortsgruppe Haslach, Kreis Rann. * Junaki iz Ortsgruppe Reichenstein. Za hrabrost, ki sta jo pokazala v bojih na fronti, sta dobila odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse Soldata Otto Supanz, doma iz Armeeberga štev. 67 in Johann Petan iz Grofisteinbacha ▼ Ortsgruppi Reichenstein Kreis Rann. * Število funakov Ortsgruppe Pöltschach narašča. Soldat Franz Stumberger iz Unterpöltscha-cha, Ortsgruppe Pöltschach, Kreis Marburg-Land, je bil odlikovan za hrabrost z odlikovanjem Eisernes Kreuz n. Klasse. To je sedaj ž« četrti junak te Ortsgruppe, ki je deležen vidnega znakä za izvršeno junaško delo. * Junaki Iz Krelsa CiUl. Eisernes Kreuz IL Klasse za hrabro zadržanje na fronti »ta dobila Gefreiter August Jursche iz Ortsgruppe Rohitsch-Sauerbrunn in Grenadier Franz Frischek iz Ortsgruppe Erlachstein v Kreis« Cilli. * Nova odlikovanja vojakov Iz Kreisa Pettau. V Ortsgruppi Mörtendorf, Kreis Pettau, so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse Gefreiter Alois Schwarz iz Steindorfa 79, nadalje Gefreiter Johann Jan-schekowitsch iz Bründia in Gefreiter Johann Win-zek iz Steindorfa 64. V Ortsgruppi Kaisersberg istega Kreisa sta dobila isto odlikovanje Ober-gefreiter Franz Polanetz in Gefreiter Stefan Pi-bertschaik. * Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabrost so dobili Anton Bobner iz Anderburga, Franz Flies iz Siebenecka, Josef Krtsch iz Högenberga, Anton Rantschigai iz Reifensteina, Anton Tschretnik iz Sengberga in Anton Wengust iz Lichtung. * Ortsgruppa Neukirchen Ima tudi junaka. Iz občine Neukirchen, Kreis Cilli smo prejeli dopis, da se nahaja na dopu»tu domačin Gefreiter Karl Schüich, ki je doma v Neunkirchenu številka 29 n je bil prvi vojak iz te občine, ki je dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. ü Nova odlikovanja. Za hrabro vedenje pred sovražnikom na fronti sta dobila Eisernes Kreuz rL Klasse Gefreiter Vinzenz Meglitsch in Reiter Alois Jesa, oba ix Ortafrupp* Zellnitz, Kreta Marburg-Land. _ MALE VESTI * Ljudsko gibanja t Marburgu. V prvi polovici januarja je bilo pri Standesamtu prijavljenih: 91 rojstev (zadnjič 102), od teh 38 dečko* (zadnjič 59) in 53 deklic (zadnjič 43)i dalje: 94 smrtnih slučajev (zadnjič 58), od teh 66 moških (zadnjič 29) in 28 žensk (zadnjič 29). Na Standesamtu sklenjenih porok je bilo 14 (zadnjič 45). * Zanimivosti ljudzkega gibanja v Marburgu. To pot je pač zelo zanimivo primerjati številke iz zgornjega poročila • ljudskem gibanju ▼ Marburgu. Pri rojstvih j« dosedaj skoraj re. pr. Alpe*- ta Domau- gaui sledeč* številke svojih Postkatbeza rk-ovr Gaul Wien, Niederdonau in Steiermark imaje skupno številko 12a, Gaui Kärnten, Oberdonau, Salzburg ter Tirol in Vorarlberg zopet skupne številko 12b, medtem ko ima meato Berlin št»-vilko 1. Protektorat Böhmen in Mähren nosi številko IIb, Ga« Sudetenland-West pa številko Ha. * Podaljšanje veljavnosti potniških 1* gostilniških markte. Reichsminister für Ernährung und Landwirtschaft j« odredil, da se podaljša do nadaljnjega veljavnost Reise- in Gaststättemarke* in ostalih Lebensmittelkarten, kl nosijo natis, da so veljavne do 6. februarja 1944. Cas, ko stopije te markice Iz veljave, se bo pravočasno uradne razglasit * Novi predpisi za izdelovanje čevljev. Gemeinschaft Schuhe Je izdala nove predpise za ta-delovanje čevljev, namenjenih za civilne potreb*. Gre predvsem za le nekoliko strožjo tipiziran}*, ne da bi se pri tem smelo zmanjšati kakovostne vrednost Odredba govori o nekaterih predpisih, ki bodo čevlje pe kakovosti celo izboljšali. Predpis zajema pet Trst čevljev. 1. Delovne ali poklicne. 2. Delovne čevlje z lesenimi podplati. 3. Cestne z usnjenimi gornjimi deli. 4. Letne cestn« čevlje. 5. Domače, telovadne in za bebice. • Ne govorit«, temveč molčltel D* je v vojnem času molčanje prva zapoved veeh ljudi, ne b* treba na dolgo razlagati. Tisk, radio in razna predavanj« ao e tem že dovolj povedaH. Kljuk temu se še p« najde posameznike, ki iz same želje po klepetanj« n* morejo držati svojih jezikov. S svojimi čenčarljaml škodujejo *ebi in narodni skupnosti. 2« star pregovor pravi, da je molčanj* zlato, govorjenje p« samo srebro, seveda eno kakor druge, ob pravem časa in na pravem kraj*. Najbolj zanimivo gradivo predstavljajo pač vojn* zadeve, ki jih naj razpravljajo tisti, ki so za ta poklicani. Vsak lajik in nepokllca* razširjevalec za vojskovanje važnih zadev lahko po svoji omejenosti ta nevednosti škodujs, ker ri Je treba imeti vedno pred očmi, da ima sovražno vohunstvo povsod svoj* kremplje vmes ta da posluša ta atyra vse. karkoli se nanaša n« narod, gospodarstvo, vojskovanje ta sploh vse, kar je povezan* z našim življenjem. Molčanje j* zadeva razuma, srca i« ljubezni do semena sebe, do domovine ta našega življenja. • Ga* Steiermark zbira za Krlegs-Winterhilf»-werk. V soboto, dne 22. in j nedeljo, dne 23. januarja 1944 bo zbirka za Kriegs-Wiaterhilfswe-k, ki ga priredi G«u Steiermark. Kakor vedno, opozarjamo tudi tokrat naše vrle Spodnještajerce. da gre pri tem sa najbolj humane ta aocialne namene, ki jih be vsak značajen ta pošten človek po svojih močeh podprl. Rane, ki Jih povzroča vojna, so občutne ta če pomislimo, da nam tukaj na Spodnjem Štajerskem še vedno ni tako hudo. kakor je trdo življenje naših hrabrih vojakov na Dr. F. J Lukas: Ausschneide»! hreseUI Deutsch liir Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktične.) 55. Stunde. 11. Ich lese — du liest ich sehe — du siehst ich trete — du trittst ich vergesse — du vergiBt ich befehle — du befiehlst ich erschrecke — du erschrickst ich helfe — du hilfst ich nehme — du nimmst ich spreche — du sprichst ch steche — du stichst Ich stehle — du stiehlst ich werfe — du wirfst ich sterbe '— du stirbst ich falle — du fällst ich fange —.du fängst ich löse — du löst ich schlafe — du schläfst ich fahre — du fährst __ ' ich trage — du trägst ich wasche — du wäschst ich wachse — du wächst 12. hergeben — gib herl vorlesen'— lies vorl nicht hinsehen — sieh nicht hinl vergessen — vergißl befehlen — befiehlt nicht erschrecken — erschrick nicht! mithelfen — hilf mit! nehmen — nimm! leise sprechen — sprich taisel , wegwerfen — wirf weg! 13. Die Burgen, die Schulen, die Hasen, dta Hallen, die Schützen, dis Volksgenossen, dl* R«4-sen, die Sammlungen, die Tafeta, die Burschen, die Eichen, die Haben, die Knaben, dis Sprachen, die Religion, die Gesellen, dl* Grenzen, die Klagen, dta Schrauben, dta Reden, die Inseln, die Ochsen, dis Fahnen. 14. Das Band — des Bandes das Buch — des Buches das Glas — des Glases das Haus — des Hauaas der Mann — des Mannes d^r Sohn — des Sohnes der Soldat — des Soldaten der Student — des Studenten der Teller — des Teiler« der Buchhalter — des Buchhalter« der Sjchlosser — des Schlossers die Kellnerin — der Kellnerin die Frau — der Frau die Tochter — der Tochtair die Mutter — der Mutter 15. Die Wurst — die Würste der Wurm — dta Würmer der Turm — die Türme • die Wunde — dta Wunde« die Wand — die Wind* der Traum — die Träum* das Maul — die Minier die Mauas — die Mauer* der Maurar — die Maurer die List* — «* Listen das Licht — dta Lichter da* Lied — dta Lieder die Linda — dta Linden das Kind — die Kinder da* Bild — die Bilder das Rind — die Rinder die Rinds — dis Rinde* die Brille — die Brille* die Doee — dta Dosen der Ochs* — dl« Ochsen das Dorf — dta Dörfer das Rohr — die Rohrs das Schlo* — die Schlösssr der Stoff — die Stoffe der Ton — die Töne • e sklical za dne 16. oktobra 1943 v glavnem me^tu Albanije v Tirani, v nekdanji kraljevi palači, sejo narodne skupščine, ki je izvolila, štiričlanski regentski svet. Na čelo regentskega sveta so postavili Mehdi Frasheri-ja, ki je kot albanski državnik znan izven ASbadlje Pod nekdanjo Turčijo je ta mož bil v shJfcl carigrajske vlade kot visoki komisar Egipta in guverner Palestine Nie-gova desna roka je bivši minister Fuad Dibra, znan po svoji veliki domoljubnosti. Ta dva moža predstavljata v albanskem re-gentskem svetu Albance muslimanske vere, ki znašajo 95 odst. vsega albanskega naroda, ki šteje okrog 1,900,000 prebivalcev Tretji član regentskega sveta je Lev Nosi ki ga Albanija šteje med svoje redke učenjake in zastopa pravoslavni del albanskega naroda, ki i1-vi bolj v južnem delu Albanije, zajemajoč 21 odstotkov celotnega prebivalstva. Ostalih 10 odst. Albancev je rimokatoliške vere in živi bolj na severu, okrog jezera in mesta Skadra in v okolici Prizrena. To skupino zastopa v regentskem odboru kot četrti član frančiškanski pater Anton Harapi Sestava regentskega sveta je upoštevala vse verske, narodnostne in plemenske samobitnosti albanskega naroda in ga tudi v pretežni večini zadovoljila. Nezadovoljne so edino male in neznatne politične skupine razpršenih pristašev komunistične ideologije, ki se po vzgledu drugih dežel skrivajo pod krinko demokracije in jih večina ljudstva odklanja in celo z orožjem preganja in uničuje. Narodna skupščina je sklenila samostojnost albanskega naroda in države. Velika Nemčija je Albanijo in njeno samostojnost takoj priznala in jo smatra kot državo, ki stoji izven sedanje vojne. Sredi meseca oktobra 1943 so Albanci sestavili svojo vlado, ki ji načeluje znani zgodovinar profesor Rekshep Metrovica. Notranji minister je Ksafer Deva, doma iz Kosovega polja, ki je bilo preje, kakor znano, pod bivšo Jugoslavijo. Ostala ministrstva niso v rokah politikov, temveč strokovnjakov. Zunanje ministrstvo upravlja Mehmed Konica, ministrstvo za sodstvo dr. Rrok Kolaj, finančno ministrstvo dr. Sokrat Dodbiba, javna dela Musa Gjy!begaj, kmetijstvo Ago Agaj ¡n naučno ministrstvo dr. Ekrem Cabej. V Albaniji so plemenska čustva prevzeta po davnih, zaostalih izročilih še vedno močnejša od nacionalnih interesov. Spori med poedinimi plemeni, zadrugami, družinami in poedinci, se kljub več desetletnemu prizadevanju oblasti raznih režimov niso mogli spraviti na reševanje pred oblastne forume, temveč se še dandanes v mnogih primerih rešujejo med ljudstvom na. lastno pest s takozvanim krvnim maščevanjem. Taki spori in maščevanja se vlečejo iz roda v rod in bo zdravljenje te rak-rane albanskega naroda ena najtežjih nalog sedanje vlade, ki Je svojega notranjega ministra pooblastila, da si je večino svojega orožništva rekrutiral iz področij svoje ožje domovine na Kosovem jjolju, ki se je že v nekdanji Jugoslaviji v orožniški in policijski službi obnesla. Tako plemenito in širokogrudno je postopala in postopa Velika Nemčija z albanskim narodom. C.e bi namesto nemške oborožene sile, ki samo čuva albansko obalo ter s ¡em vred življenje in premoženje albanskega naroda, stali v Albaniji Anglosasi ali boljševiki, bi bila Albanija danes to, kar so Sicilija, Sardinija in Južna Italija; dežela gladu in kužnih bolezni, oziroma to, kar so bile baltiške države, Bukovina in Beearabija, ko so za ktatko dobo padle pod Stalinovo pištolo. ff-PK.-Kriegsber. Mielke (Sch). Der GroBmuftl von Jerusalem bei den bosnischen Freiwilligen. Kürzlich besuchte der Großmufti die bosnischen Freiwilligen der Waffen-ff. — Unser Bild zeigt ihn bei der Besichtigung von Gebirgspakgeschützen der Freiwilligendi vision. TO IN ONO Severni |elen Lot domača žival Heinz Scheibenpflug je napisal v izdaji dnevnika »Völkischer Beobachter« članek o severnih jelenih, iz katerega posnemamo sledeče poučne zanimivosti. Mnogo pozneje kakor govedo, konj, svinja itd., je postal šele severni jelen domača žival. Ta žival je pa vse do danes ostala domača žival samo nomadskih ali pastirskih narodov, ker kdor goji 6everne jelene, mora potovati z njimi. Drugega izhoda namreč ni Pri tem določa smer potovanja žival, ki išče svo]o krmo, ljudje ji pa sledijo. Živinorejci stalnega bivališča se radi tega ne morejo pečati z rejo severnih ielenov. Kljub temu je razmerje med človekom in severnim jelenom veliko bolj iskreno, kakor je to pri nomadih drugače običajno. To ima svoj izvor v dejstvu, da nudi severni jelen Laponcem. Eskimom in raznim drugim plemenom v severnem delu Sibirije, ki ga gojijo, skoraj vse, kar jim je za življenje potrebno. Meso tvori podlago prehranjevanju v imenovanem področju, prebivalstvo uživa tudi jelenovo mleko, iz kožuhovine in kož obstojajo oblačila, iz žil izdelujejo sukanec, iz kosti pa igle in drugo orodje za svoje potrebe. Razen vseh potrebščin, ki jih gojitev severnih jelenov daje svojim relcem, bi reja teh živali evropskemu gospodarstvu lahko dobavljala še dragocene surovine. V prvi vrsti meso, katerega 6e lahko vzporedi z najboljšim govejim, v drugi vrsti kože za izdelovanje finega usnja za rokavice, za našive na jahalnih hlačah in podobne svrhe. Iz kožuhovine se pa izdeluje najboljše spalne vreče in potovalne odeje, ki se jih v severnih kralih prav težko pogreša. Pri vsem tem se ni čuditi, da je na dnevnem redu problem povečanja na evropskem prostoru živečih čred severnih jelenov, da bi se na ta način prostorno zelo razširjena področla pustinjske-qa ozemlja na nekakšen način vpostavilo v pre-ekrbovanje evropske celine. V tel zadevi je naj-zadnja delovala nemška raziskovalna skupina »Schulz-Kampfhenkel< in v severno-norveškem in »everno-finskem, prostoru proučeval« podlago za razmnožltev jelenov in povečanje čred severnih Ielenov. Da je možno v področjih, ki imajo razen čisto kratkega poletja, izraženega v luži in blatu, skoraj devet mesecev trajajočo hudo zimo, preživljati tako številne črede severnih jelenov, gre zahvala prav posebni vrsti rastline, ki raste v tem pasu. G se za takozvano pletenico ali pleter (v nemščini Flechte alf Renntierflechte), ki se jo najde tudi v naših krajih če 6e jo išče v borovju, v suhem resju ali v visoko ležečih planinskih gozdovih, in sicer kot nizko, travno-zeleno, popolnoma suho rastlino, izgledajočo kakor napolnjena blazinica, na tleh. V takozvanih tundrah, pokrajinah brest drevja ali pustinje v severnih krajih, obvlada pletenica na daleč okrog in to večinoma kot edina rastlina vso deželo. Botanika ali rastlinoznanstvo pozna pletenico kot svojevrstno živo bitje, ker je sestavljena iz dveh vret sta-ničevja, in sicer iz gobovega ali glivinega in iz alginega, ki ves svoj vek skupaj živita in skupaj delujeta. Kar ne zmore eno staničevje, opravi drugo. Kjer ne bi mogla sama uspevati niti goba, niti alga, tam raste pletenica. Radi tega se jih najde v najvišjem gorovju in celo na popolnoma golem skalovju. To je tudi edina rastlina,"ki kljubuje in premaguje tundro. Na njo je narava prilagodila aeveme jelene Pletenico iščejo severni jeleni na svoji paši in so vedno za njo. Pri tem je pa potreba upoštevati, da se na malih ploskvah ne more pasti poljubno število severnih jelenov, ker je ra»t pleten i ce prav počasna. V petnajstih do dvajsetih letih zraste komaj za pet do šest centimetrov visoke. Ploskev, ki jo zavzema severho-evropska tundra, ki ni za nobeno drugo uporabo, kakor za pašo severnih jelenov, meri tri milijone kvadratnih kilometrov Na vsak način je možno rediti večje črede eevernih jelenov, kakor jih gojijo 6edaj. To, kar je trenutno na razpolago, služi skoraj izključno le za samooskrbo prebivalstva. Če s« hoče za potrebe Evrope iz tega prostora dobivati od aevernih jelenov meso, koiuhovino m usnje, ae mora število živali znatno zvišati. Po izvršenih raziskovanjih je ugotovljeno, da je to potom skrbne zaščite in predvsem z izbiranjem plemenske pasme dobro izvedljivo. Od sto samic jih povrž* samo trideset do devetinštirideset, medtem ke maša to število v drugih deželah do 90 odst. S primerno plemensko izbiro je možno dvigniti teto iivah za dobrih 40 odstotkov. Severni jeleni iz Severne Evrope dajejo danes kakih 40 kg, oni iz Alaske pa. do 70 kg teže. Po vsem tem ima evropsko polarno ozemlje še lepe možnosti as svoj razvoj. Treba je problem pravilno načeti in ga dosledno rešiti, kar bo v korist prebivalstva imenovanega prostora In celemu našem« kontinentu. Yezuv zopet bruha Kot zemlja star Vezuv, se j* po Novem leto zopet predramil od svojega nepredolgega odpo-čitka. Po tvoji izredno zanimivi zemljepisni legi, še bolj pa po «vojih zgodovinsko katastrofalnih izbruhih je tirom «veta tako poznan, da vzbuja pri vsakokratnem novem bruhanju tudi na splot no največje zanimanje. Točasno nas najbolj zanV majo tri vprašanja In sicer: 1. ali je mogoča zanesljiva napoved vsakokratnega novega delovanja; 2 ali so znaki delovanja Vezuva tudi pd nas opazljivi in kakšni so ti znaki) 3. ali ima delovanje Vezuva kakšen vpliv tudi na naše krajeT Prvo vprašanje je lahko rešljivo z da. Na Vezuvu se nahaja moderno urejen observatorij {opazovalnica), ki služi obenem tudi za opazovanj« vremena in potresov Drugo vprašanje je empiričnega značaja, to s« pravi, da spada k izkušnjam m sklepanju iz osebnega opazovanja Letos majmka meseca bo že štirideset let, odkar je — vsaj v enem znanem slučaju — baš Vezuv dal priliko za začetek takega opazovanja tudi pri aas Znakov za tak« opazovanje je več: a najbolj vidni in zanesljivi so oni na nebu (svojevrstni oblaki) in v zvezi s tem je tudi smer vetra in posebno stanje toplote. Na tej podlagi je treba v vsakem kraj* opazovanja ugotoviti tudi še gotove točke smeti za lego ognjenika — za naše kraje posebno va*-no, ker so smeri treh naših južnih ognjenikov (Etna — Vezuv — Stromboli) precej blizu skupaj in pride Vezuv v sredino Pri daljših tozadevnih preizkušnjah iz vsakdanjih opazovanj je celo mogoče delovanje ognjenika ugotoviti prej, predn« pride do javnega sporočila o izbruhu. Tako je bfl tudi to pot izbruh Vezuva pričakovan že v decembru. Naenkrat pa so se pojavi "prekinili o» premestili v nasprotno smer. Obstoji namreč v medsebojni zvezi se nahajajoči ognjeniški triko* Italija—Južna Amerika—Japonska. S tem pa smo že prišli do odgovora k tretjem* vprašanju; namreč glede vpliva Vezuvovega i» bruha tudi na naše kraje. Ne le Vezuv, marveč vsak delujoči ognjenik ima in razširja «vof | vpHv neverjetno daieč po raznih krajih zemlj» Pri tem prihajajo predvsem v poštev dežele te kraji, katerih lega je posebno dostopna gotovi» ; vetrovom (Marburg šteje med vetrovno oz. kil- j matično prehodne kraje). Tudi si je (glede oma- I njene ognjeniške »trozveze«) treba predstavljati, 1 da podzemeljske sile skušajo zdaj tu, zdaj tam i priti do izbruha in z izhlapevanjem razgrete pam prečiščatl ozračje (orkani, znežni viharji itd). Nam n. pr. je za Novo leto In tja do Treh Kraljev ledeno mrzli zapadnik prinesel večinoma lzredn* vedro nebo in »rože« na okna. Naenkrat pa j« prišlo do prevrata. V boju za izbruh^je za enkrat zmagal — Vezuv. AH pa bo to pot tudi obdržd svojo nadvlado napram svojbn »tovarišem«, to j« v tem trenutku še zelo dvomljivo. 2e na več«t 10. L m so se namreč na jugozapada pojavil znaki izbruha tudi še drugega ognjenika. So + cer redki, toda niso izključeni «lučaji, da istočasno deluje več ognjenikov( navadno pa pridi končno do večjega, katastrofalnega izbruha 1* v enem «lučaju. In v takem izrednem položaj« «a nahajamo zdaj že od decembra dalje. V zimskem času delujoči Vezuv prinaša sa naše kraje nenaden prelom zime, torej prljetn« toplo južno vreme, ki se pa proti koncu kaj rado prevrže v snežne viharj*. Prinaša pa tod zanimive večerne in jutTanf« zarje, čez dan p* čudovito oblikovane oblake. Večji Vezuvovi t» bruhi so navadno v zveri tudi « potresi, ki «o katastrofalni zlasti za okolic* ognjenika. RAZNI VESTI □ Novi načrti za razdelitev Nemčije. Doslej ji bilo v sovražnem taboru ie vse polno načrte* za uničenje Nemčije. Sedaj servira list »Daily Mail« cvojim angleškim čitateljem nov tak načrt Omenjeni angleški list predlaga z neverjetni« cinizmom, da bi bilo treba odreči Nemčiji vsak* pravico do nacionalnega obstoja. V te svrho mJ bi ce Nemčijo razdelilo med tri velesile, ki M — vsaka za sebe — absorbirale ali vsesale pripadajoč del nemškega prebivalstva. Te posamezni dele bi upravljali v smislu mandatskih zakonov. Nobenega dvoma ne morebiti o tem, da gre ti za nov izdelek židovskega sovraštva. Predlog lista »Daily Mail« je povsem »enostaven«, k« vsebuj* kratkomalo razdelitev Nemčije. Koi Nemčije bi «i po tem načrt« vzeti Angleži, droql del bi dobili Amerikanci, tretjega pa bi «i »vre-zali« oblastniki Kremlja. »Daily Mail« samo noč« povedati, kdo neki bi si vzel največji kos. Ti bi bila menda- Sovjetija. V Londonu si naj le ni delajo nikakih skrbi. Odločilno besedo bo spregovoril nemški vojak. Nemška vojska bo odgovorila na vse te izliv* sovraštva jasno in nedvoumno. * __________ 22. Januar 1944. J V O >_i IV . ' .. . .uoi'UUAK GOSPODARSKE VESTI X Produkcija mangana. V Španiji so pridobivanje mangana dvignili na stopnjo, da svojo potrebo, ki znaša 11.000 ton, lahko krijejo iz lastnih rudnikov. V Egiptu so leta 1943 nakopali 190.000 ton manganove rude. Zaloge, ki so na razpolago; inašajo 20.000 ton. Rudnik mangana, ki leži v di-»triktu Postmasburg v Južni Afriki, je od aprila 1943 pa do marca 1944 v zakupu neke ameriške dražbe. Pridobivanje mangana v Britanski Indiji Je radi slabe prehrane indijskega delavstva znatno nazadovalo Zaloge, ki so na razpolago, cenijo na 100.000 ton. Zedinjene države Severne Amerike, ki so svoječasno bile navezane v glavnem na uvoz mangana iz Sovjetije in Indije, imajo sedaj na razpolago samo manjše količine, in sicer v ivezni državi Montana. Amerika kupuje mangan tudi v Sovjetiji, ki je pa radi prevoznih težav bolj težko dosegljiv. Ffy Madžarska in njeno kmetijsko delavstvo. Madžarska vlada je izdala odredbo, ki odreja za leto 1944 za kmetijsko delavstvo iste naturalne plače kakor so jih imeli doslej. Odredba je pa hkrati določila, da ostanejo za kmetijska dela določeni delavci tudi odslej v tem svojem delu, ki ga nikdo ne sme zapustiti. X Povečanje produkcije tekstilnih rastlin v Ro-.muniji. Romunsko kmetijsko ministrstvo je za leto 1944 predpisalo, da morajo kmetovalci širom države gojiti konopljo na 100.000, lan na 80.000 iD bombaž na 100.000 hektarjev velikih ploskvah. To pomeni povečanje vseh tozadevnih posevkov napram lanskemu letu. heißt andern nicht ins Auge leuchten. Der Rücksichtsvolle läßt das blau gedämpfte OSRAM-Licht der Taschenlampe senkrecht nach unten fallen — Immer nur zwei Schritt voraus, nicht weiter. OSRAM , Y^ftfiUKtMt^' Pferd schon von 2 Jahren aufw. zu kaufen gesucht — R. Lirzer, Marburg, Bubakgasse 36. 95-4 Stellengesuche lyviifC cuiiei tut neu rciXLJ wuchs ufi mi «le nastani! der Srtiweln* RhOi.X, in» var antičnem tnalu (CftiVQAi »««G«»!* trm im»» H r n " r ' Wprr^o^i»«, Gesucht wird Säger u. eine Frau zur Kistenerzeugung und Landwirtschaft nach Zellnitz/Dr. — Ausführl. Antr. an: Firma' Hans Göttlich, Marburg-Dr., Kärntnerstraße 128. 87-5 Müller, 43 Jahre alt, ledig, sucht sofortigen' Posten möglichst bei Walzsteinmühle, oder kleinen j Kunstmühle Jakob Sadrawetz — ! Saldenhofen 71. 83-5 j Offene Stellen Handelsgesciiältf zu pachten gesucht! Anträge miit Angaben unter »Landgeschäft 343« an die »M. Z.« — Marburg-Drau. 77 Brave Hausgehilfin, frischer und froher Natur, wenn möglich mit ! Kochkenntnissen, findet in einem ! Landhaushalt guten Dienstplatz. 1 Anzufr. bei Lesiak, Marburg/Dr., ; Badgasse 6. 96-6 Drei landwirtschaft. Arbeitskräfte (Winzer) gesucht. Anzufr.: Schil-lerstr. 8-1. — Marburg-Drau. 84-6 Verschiedenes Zu verkaufen Zwei Pulte mit Schiebetüren u. Fächern, ä 3.20 m lang, 72 cm breit, 1 m hoch, ä 85 RM-, Nachtkasten 18 RM, Schubladkasten 60 RM. zu verkaufen. Schillerstraße 8-1., Marburg Dr. 85-3 Hausmeister gesucht. Schillerstraße 16-1, von 14—16 Uhr. — Marburg-Dr. 78-6 Bandagen allei Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagisl. Marburg/Drau. Herrengasse 5. 237-14 Zu kaufen gesucht Abtälle! Altpapier Hadern, Schneider abschnitte lextilabtal-le Alteisen Metall, Glasscheiben Tierhdaie und Schafwolle kauft lautend jede Menge Alois Arbeitet Marburg-Drau. Drau-gasse 5 4 Briefmarkensammler sucht Marken sowie Sammlung zu kaufen. Auch Tausch erwünscht. Otto Ko-schull, Marburg-Drau, Herrengasse 46 II. 62-4 1 Paar kompl. Schistöcke -(Bambus, über 1,20 m hoch, zu kaufen gesucht. Antr. an: Mitja Groznik, Eichtal (Untereteierm.). 86-4 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE Z A SCITE I Prothesen jeder Art — Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopadi-sehe Apparate. Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und lieter' das führende Fachgeschäft F. EGGER. Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr 3. 14 Schleife Rasiermesser u. Scheren. Kaufe alte Schirme oder tausche gegen Messer! Zimmermann Georg, Schleifer u. Schirmrepara-teur, Viktringhofgasse 5 — Ma-burg-Di 88-14 Fachmann sucht Gut in jeder Größe zu kaufen. Bewilligung vorhanden. Angebote unter F. 7347 an ALA, München II. 71 Aucfi in der Unter Steiermark erfüllten Sie die guten miiTOOT smm 6ei den grösseren Kaufleuten FEIXnAWS SAMENHANDLUNG 0 r a l " Wir geben den geehrten Volksgenossen bekannt, daß wir ab 1. Februar 1944 in Polstrau neben der Pfarrkirche ein Fotoatelier u. Fotogeschäft eröffnen Wir photographieren, entwickeln, kopieren, vergrößern und verkaufen Rollfilme, Platten, Papier, Chemikalien, Albume, Fotoapparate asw. — Im Einzelverkauf! Im Großverkauf! Wir empfehlen uns! HOSIAN I. STEFAN, Fotobetrieb Friedau a. d. Drau 91 fftlESEURE, ACHTUNG! Dauerwellenpräparat und Komolhaarfarbe wieder erhältlich. DENK, Marburg Drau, Pettauerstr. 19. Bekanntmachung Alle Betriebsführer, die in der Zeit bis 1. August 1944 männliche oder weibliche Lehrlinge oder Anlernlinge einzustellen beabsichtigen, haben nach § 10 der 2. Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untereteiermark vom 1Z Februar 1942 (Verordn.- u. Amtsbl. 66, S. 474) die Lehrstellen bei dem fflr ihren Betrieb zuständigen Arbeitsamt bis spätestens 1. März 1944 anzumelden. 92 Gleichzeitig weise ich daraufhin, daß nach der genannten Verordnung die Einstellung von Lehrlingen oder Anlernlingen, auch auf Probe, ohne vorherige Zustimmung des Arbeitsamtes unzulässig und strafbar ist. Graz, den 5. Januar 1944. Der Che! der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Arbeitsfragen: DR. PFEIFER. Danksagung Plkr die Beweise herzlicher Anteilnahme anläßlich des schweren Verlustes meiner innigstge-liebten, unvergeßlichen Gattin, Frau JOSEFINE TAUSCHITSCH, Kassenverwaltersgattin, sowie für die ehrende Beteiligung am Leichenbegängnis, der Werkskapelle und die schönen Kranz- und Blumensipenden, 6agen wir allen Freunden und Bekannten innigsten Dank 94 Wöllan, den 18. Januar 1944. Die tieftrauernden Hinterbliebenen: Andreas TAUSCHITSCH u. Söhne. Seite 16. »Štajerski gospoda®« 22. Januar 1944. Tüchtiger Winzer mit 4-5 Arbeitskräften sofort qesucht. — Anzufr.: Pirich, Tegetthoffgasse 21, Marburg-Dr. . 79-6 Verkaufe Sitzbadewanne und klein. Fettkübel um 40 RM. — Ufergasse 23 — Marburq-Dr. 80-3 Wirtschafterin, ältere Person, j rein, fleißiq u. verläßlich, welche auch kochen kann, wird mit 1. Februar aufgenommen b. D. A. G. Wein-bauverwaltunq Alois Plaustei-ner, Ober-Su-schitz 19, Post Wisell b. Rann. 67-6 Staatsangestell-ter, 30 Jahre alt, wünscht Bekanntschaft mit qesundem Mädchen. 24—28 J. altl Auch Witwen sind nicht ausgeschlossen. Bildzuschriften unter »Stille Nacht« an die Verw. d. »Staj. Gosp.*r 66-12 Der am 7. No-vemb. 1943 entführte Hund »Eri«, 32 cm hoch, weißbraun und am lücken schwärzlich qefleckt, mit lanqem Schweif, ißt' noch immer ab-Oänqiq. Er wurde in Margarethen, Gemeinde Röraerbad, gesehen, worauf zu schließen wäre, daß der Hund infolge d. dortiqen Hundesperre irqend-wo festqehalten wird. Bitte, ge-qen Belohn unq d. Aufenthaltsort des Hundes an den Bahnhof Tüffer bekannt-zuqeben. 65-13 Übersetzungsbüro Dr. Mioo-lini - Graz, Gla- cisstraße f. alle fremdsprachig. Dokumente und Briefe., 72-14 Prima Harmonika oder Rundfunkempfänger tausche gegen Schuhmacherzylindermaschine. BTunndorf, Rudo lf-Bernrelter-Gasse 20. 76-14 Hart traf uns" die traurige Nachricht, daß uns unser lieber Sohn und Bruder JOHANN SCHRÄMEL Grenadier im Alter von 19 Jahren, am 31. Dezember 1943, bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront gefallen ist. Ruhe Lieber in fremder Erde, Du wirst in unseren Herzen weiterMjenl 90 Pragerhof, Schietnitz, den 19, Januar 1944. In tiefer Trauer. Maria und Stefan, Elterni Josef, Bartholomen und Stefan, Brüderi Aloisia, Paula und Amalie, Schwesterni Franz Neschmach, Schwager; Justine Schrämet, Schwägerin; Amalie, Nichte, und alle übrigen Verwandten. *In unfaßbarem Schmerz geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn und Bruder STANISLAUS JEWNISCHEK Gelreiter am 5. Dezember 1943, im Alter von 19 Jahren, aa der Ostfront den Heldentod fand. Lieber Stanislaus, ruhe sanft in fremder Erde, denn wir werden Dich nie vergessen I Wer unseren Stanislaus gekannt hat, weiß, was wir an ihm verloren haben. Obertal. Eichtal, Laibach, den 15. Januar 1944. 69 In tiefer Trauer: Johaun und Johanna Jewnischek, Eltern« Viktor, Bruder, und alle übrigen Verwandten. Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, * Jm. daß unser, inndgstgeliebter Sohn, Bruder und Onkel ALOIS URSCHITSCH Gefreitesr in einem Jäger-Reg., 21 Jahre alt, nie mehr zu uns zurückkehre® wird. Er fiel am 11. Dezember 1943 an der Ostfront. Lieber Alois, ruhe sanft In fremder Erdel 93 Lapriach, den 16. Januar 1944. In tiefster Trauer denken an sein Heldengrah: Josef und Rosalia Urschitsch, Eltern; Martin, Leopold, d. Zt in Wehrdienst, Anton und Josef, Brüder; Theresia, Angela und Erna, Schwestern, sowie alle übrigen Verwandten und Bekannten. Vom tiefsten Schmerze gebeugt, geben wir allen Verwandten und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder, Schwager und Onkel "" ; RUDOLF DORITSCH Grenadier im 22. Lebensjahre, am 1. September 1943, ac der Ostfront den Heldentod gefunden hat. Deine breiten Felder und stillen Wälder beweinen Dich in tiefster Trauer. 74 Vater und Mutter Dorltsch, Elterni Karl, Josef, Alois, Albert und Franz (d. Zt bei d. Wehrm.), Brüderi Mitzl und Luzia, Schwestern, und die übrigen Verwandten. Schwer traf uns die Nachricht, daß unser einziger Sohn JOHANN POGELSCHEK Unteroffizier im Alter von 17 Jahren am 21. Dezember 1943 an der Ostfront für Führer und Volk den Heldentod gefunden hat. Erlachstein, den 1Z Januar 1944. 70 In tiefer Trauer: Michael und Maria Wuga geb. Pogelschek, Elterni Ursula Jasbetz und Josefa Nadetotschin, Tanten. Anstatt eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die, für uns noch unfaßbare Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder, Neffe und Schwager OTTO FAKTOR Uffzn Oflz.-Anw. in einem G.-J.-Reg, Inhaber mehrerer Tapferkeitsauszeichnungen nie mehr zu uns zurückkehren wird. Im Alter von 23 Jahren hat er sein Leben bei den schweren Kämpfen aa der mittleren Ostfront im November 1943 für den Führer und Großdeutschland hingegeben. Ruhe, lieber, Otto, sanft in fremder Erdel Unser Schicksal legen wir in Gottes Hand. Du wirst in unserem Herzen weiterleben! 68 Cilli, Wien, im Felde, im Januar 1944 In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Josef und Angela Faktor, Elterni Finl Leskoschek, Erna Hagger, Olga, Schwesterni Rudolf, Bruder| Ludwig Leskoschek, Uffz., Alfons Hagger, dzt. im Felde, Schwager. Im Namen aller Verwandten. In unfaßbarem Schmerze geben wir die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter, einziger Sohn und Neffe OTMAR FRÖHLICH Panzergrenadier am 20. Dezember 1943, tm Alter von 19 Jahren, an der Ostfront sein junges, hoffnungsvolles Leben ließ und auf einem Heldenfriedhof begraben wurde. Wer unseren braven Otmar gekannt hat, weiß, was wir an ihm verloren haben. Lembach, Marburg-Dr., den Ii Januar 1944. M In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Michael Fröhlich und Maria geb. Wabitsch, Elterni Konrad und Else Baumann, Onkel und Tante, und alle fibiigea Verwandten und Kameraden. Hart traf uns (He traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Bruder LEOPOLD FRASS Grenadier ha 19. Lebensj ahre. am 15. November 1943, seiner schweren, an der Ostfront erhaltenen Verletzung erlegen ist Er opferte sein junges Leben für Führer und Vaterland. PettauetraB bei Oberradkersburg, den 10. Januar 1944. In tiefer Trauer: Pukschitsch Elisabeth geb. Fraß, Schwester; Pukschitsch Franz, Schwager) Franz, Max, d. Zt im Felde, Peter, Brüder, und Familie Wretscha. 75