ČRNO « E LEM
vestnik sindikalne podružnice št.1 »ltudska pravica«
Armada - ljudsko dete
Branko čopič
Cul to povest som že prej:
strašen orjak
bil je Antej,
vedno krepak,
hiter in čil,
nepremagljiv.
Vsa njega pa tajna sila. v tem le, tovariš, je bila: ko le dotaknil je grudo, sil vanj se vlilo je čudo.
In armada naša je dična temu orjaku zdaj slična.
Srce jekleno, moč tajno, udarno silo sijajno, ki lomi vse položaje, to le ljudstvo ji daje.
Ko prišel boja je čas, mesto poslalo je, vas, le najsrčnejše može: kar je junaka, vse v boj koraka, šleva pa z njimi ne sme.
Svoje sinove izbrane, svojo najboljšo mladino, davek krvav, ljudstvo je za domovino armadi dalo.
Dala edina je mati, sestra na pot je šla z brati, spremil 1 oče je sina:
— Idi,
kliče te domovina!
In kmet,
delavcu drug,
šel je in pustil je plug.
Zapustil je čredo ovčar, dijak je dal knjigi slovo.
Čas je prišel In zato zajel je vsa srca požar in vse je v borbo odšlo.
Srce je vseli spregovorilo
in armadi dalo je silo,
skovalo
jekleno
in eno,
zato pa je nepremagljiva, ne klone in se ne boji,
ker izza nje ljudstvo stoji.
Vse ljudstvo, mati prava,
vojsko — dete vzdrzava pomaga ji, nadnjo bedi.
ker rodna kri — voda ni.
Predsedstvo vlade FLRJ je na predlog komandanta Jugoslovanske ljudske afmade podelilo večje število odliko-V£>nj narodnega heroja.
Med novimi narodnimi heroji je
tudi
JOŽE MOŠKRIČ.
Narodni heroj Jože Moškrič je bil y.rsto let pred vojno uslužben v naši tiskarni.
Najvišje odlikovanje, ki ga je pre-pt Jože Moškrič, je pozdravilo vse statično delavstvo.
NAŠIM JUBILANTOM - ZDRAVO
Petdesetletnico dela sta praznovala tov. Krašovic Franc in Borštnar Jože; štiridesetletnico dela so praznovali tov. Ježek Rudolf, Maver Ivan, Šturm Rado, Urbančič Jože In Magolič Lado
Letošnje leto je leto jubilejev v strojni stavnici tiskarne »Ljudske pravice«. Dne 1. sept. je praznoval 50-let-nico aktivnega delovanja pri poklicu strojni stavec tov. Franc Krašovic. V dec. je tov. Krašovic prejel od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ visoko priznanje za svoje požrtvovalno delo. Odlikovan je bil z redom dela II. stopnje. To odlikovanje mu je bilo izročeno v Filharmonični dvorani. — v mesecu novembru pa smo združili proslavo kar štirih jubilantov, ki so pri svojem poklicu že nad 40 let. Kdor pozna naše slavljence — in v veliki družini grafičnega delavstva jih poznamo skoraj vsi — ta ve, da so bili vedno zgled v borbi za pravice vsega grafičnega delavstva in da so prav tako tudi danes zgled vztrajnega in požrtvovalnega dela pri graditvi našega socializma.
Najstarejši po letih življenja in dela v poklicu je tov. Ježek Rudolf, ki opravlja svoj poklic že nad 44 let, Izučil se je leta 1911 v takratni tiskarni Kleinmayr & Bamberg. Leta 1912 -je odšel, kot je bila takrat navada pri tiskarjih, v svet, da se strokovno izpopolni. Pot ga je vodila — seveda peš — skozi Avstrijo, Nemčijo, Švico, Francijo, Luxemburg, Belgijo, Nizozemsko, pa zopet v Nemčijo, kjer je v Diissel-dorfu dobil zaposlitev in ostal tam 1 leto. Služboval pa je še v Hannovru, Munchenu. Tam ga je doletela prva svetovna vojna in moral je domov. Na fronti je bil kmalu ujet in preživel v Rusiji 6 let. Po revoluciji se je vrnil v domovino in nastopil službo v takratni Delniški tiskarni, kjer se je leta 1921 izučil za strojnega stavca. V tem podjetju je delal do druge svetovne vojne. Tov. Ježek pa je bil prizadet tudi med okupacijo. Italijani so ga zaprli in prišel je pred vojaško sodišče, kjer pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Po vojni je vstopil v današnjo tiskarno »Ljudske pravice«, kjer dela še kot upokojenec v splošno zadovoljstvo podjetja, posebno še kot strokovnjak za ruski jezik.
Drugi jubilant je tovariš Maver Ivan. Šestnajst let starega je pot pripeljala v tiskarno »Edinost« v Trstu, kjer se je izučil grafične stroke. Toda komaj nekaj mesecev po oprostitvi je izbruhnila prva svetovna vojna, oblekli so ga v vojaško suknjo in moral je na fronto. Bil je kmalu ujet in odpeljan v Rusijo, kjer je nato delal v raznih tiskarnah. Po vrnitvi iz vojske leta 1918 je šel najprej v svoj rojstni kraj Trst, kjer se je izučil za strojnega stavca v tiskarni »Edinost«. Ker je imel veselje do mehanizma stavnega stroja, mu delo ni delalo posebnih preglavic. V Trstu je bil tudi priča fašističnemu divjanju in bil vedno v nevarnosti za svoje življenje. Zaradi nenehnih napadov in groženj tržaške fašistične drhali je bil slovenski dnevnik »Edinost«
ustavljen in pot je zanesla tov. Mavra letu 1929 v Ljubljano, kjer je nastopil službo v takratni Delniški tiskarni. Po stavki tiskarskega delavstva leta 1935 je delal v tiskarnah po raznih krajih Slovenije, nato v Ljubljani v Delniški, Narodni, Učiteljski in Ljudski tiskarni. Že od osvoboditve pa dela v tiskarni »Ljudske pravice«, kjer danes praznuje tudi svoj jubilej. Tov. Maver je bil vedno vesten in dober delavec, rad je pomagal z nasveti in še danes kot upokojenec redno opravlja svojo službo.
Šturm Rado, naš tretji jubilant, se je izučil leta 1910 v takratni Narodni tiskarni in delal tam nepretrgoma do leta 1922 kot ročni stavec. Istega leta se je izučil tudi za strojnega stavca. Pot tov. Šturma kot delavca grafičarja ni bila lahka. V prejšnji, skrajno reakcionarni in grafičnemu delavstvu sovražni tiskarni, kjer je vladala klika »Jutrovcev«, je imelo delavstvo nenehne spore. Tov. Šturm je bil kot zaupnik izpostavljen preganjanju in nasprotovanju. Pri enem takih sporov, ki mu je sledila nato velika stavka grafičnega delavstva, je bilo celotno osebje tiskarne izprto. Od takrat naprej je tovariš Šturm kot dosleden borec za pravice grafičnega delavstva hodil pot preganjanca, ki se je vlekla vse do leta 1940, ko je vstopil v sedanjo tiskarno »Ljudske pravice«. Tov. Šturm je kot dober tovariš in vesten delavec priljubljen pri vsem delavnem kolektivu tiskarne »Ljudske pravice«.
Naš četrti jubilant pa je tovariš Urbančič Jože. Črne umetnosti se je izučil leta 1911 v takratni tiskarni Pavliček v Kočevju. Po izučitvi je bil takoj mobiliziran in bil v vojski vse do leta 1919. V Rusiji je bil ujet 2 leti. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in vstopil v takratno Zvezno tiskarno, pozneje pa je delal v Zadružni tiskarni, kjer se je leta 1923 izučil za strojnega stavca in tam deloval do leta 1927. Od tega leta do 1935 je bil v takratni Narodni tiskarni, nato pa v Jugoslovanski, t. j. današnji tiskarni »Ljudske pravice«, kjer je še danes. Tov. Urbančič je strokovnjak v svojem poklicu in kot tak nudi pomoč mlajšemu kadru, katerega danes zelo primanjkuje. Tudi njemu ni druga svetovna vojna prizanesla in je bil zaradi politične aktivnosti dolga leta interniran. Po vojni je bil tudi predsednik sindikalne podružnice tiskarne »Ljudske pravice«.
Takšnih jubilantov pa nimamo samo v strojni stavnici.
Leta 1904, to je pred polnimi 47 leti, je namreč vstopil v Uk v Bambergovo tiskarno knjigovez Borštnar Jože. Pri Bambergu je bil do 1. 1908, nato pa do leta 1909 v Nemčiji v Kolnu na Renu. Leta 1909 je šel k vojakom, po vrnitvi 1912. leta pa v Italijo. Od leta (Nadaljevanje na 2. strani)
PREHODNA ZASTAVA ZVEZNE VLADE JE ZOPET V NAŠEM panje, da bi tako naš tisk dosegel
se višjo kakovostno stopnjo.
*	PODJETJU	H koncu svečanosti je predsednik
upravnega odbora tov. Vrhovnik Lado
Za svoje uspešno in kvalitetno delo pri izpolnjevanju planskih nalog v prvem polletju 1951 je sprejel naš kolektiv že tretjič najvišje priznanje: prehodno zastavo Zvezne vlade in naziv »najboljši kolektiv grafične stroke v državi«.
Na slavnostno izročitev zastave, ki bi morala biti dne 14. IX. 1951, so prispeli zastopniki: za CK KPS tovariš Bole Dušan, predsednik C. U. Sindikata grafičarjev tov. Ljubomir Čvarkovič, za AOR tov. Majda Bojčeva, za R. O. gra-f ičar jev tov. Strekelj in Pelicon ter zastopniki vseh ljubljanskih tiskarn in sindikalnih podružnic. Tudi naše članstvo se je zavedalo pomena sprejema že tretjič priborjene prehodne zastave, zato je do zadnjega kotička napolnilo našo sindikalno dvorano, ki je bila v ta namen res slavnostno okrašena. Žal pa se izročitev zastave ni mogla izvršiti, ker najavljeni zastopnik Sveta za znanost in kulturo pri vladi FLRJ iz naknadno opravičljivih razlogov ni prišel.
Zato je bila slavnostna izročitev preložena na 21. IX. 1951. Udeležba članstva in zastopnikov je bila nekoliko manjša. Svet za znanost in kulturo pri vladi FLRJ je zastopal tov. Viljem Kunst. Po državni himni, ki jo je odigral naš sindikalni orkester, je predsednik sindikalne podružnice pričel s slavnostno izročitvijo zastave. V svojih uvodnih besedah je podčrtal uspeh našega delovnega kolektiva, ki je predvsem pomemben v kvalitetni izdelavi naših izdelkov. Nato je direktor podjetja podal poročilo o doseženih uspehih v proizvodnji v prvem polletju 1951.
Posnemajte jih!
V Jetu 1951 smo razglasili skupno 36 udarnikov in 1 racionaliizator j a. Udar-ništvo so dosegli večinoma po normah, več zaslužnih strokovnjakov pa je bilo razglašenih zaradi posebne kvalitete svojega dela. Naj te zaslužne naše tovariše po vrsti naštejemo. •
Udamištvo so dosegli:
Ivančič Vladimir, osemikrait; Urbančič Jože, petkrat; Povše Marija, Leskovic Rudolf, Korenčan Janko, Jerič Ivan in Poženel Franc, dvakrat. Enkrat pa so bili razglašeni: Dir j ec Janez, Hvastija Franc, Mainitinger Leopold, Kolarič Evgen, Skalar Marjan, Accetto Dušan, Sitrban Maks, Jereb Franc, Hrovat Albin, Krašovic Franc in Fink Joža. Vrhovnik Lado pa je letos postal racionaliizator, ker je dal idejo za izdelavo naprave za klejanje hrbtov našitih knjig.
Naj se ta dolga vrsta v letu 1952 še pomnoži!
(Nadaljevanje s 1. strani)
1914 do 1918 je bil na fronti. Leta 1918 je stopil v službo pri Bonaču, od leta 1921 pa je v službi v naši tiskarni.
Tov. Borštnar je znan kot eden najboljših knjigovezov v naši državi. Dragocena izkustva, ki si jih je pridobil v tujini, nesebično prenaša na naš mlajši kader, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Tov. Borštnerju želimo pri njegovem delu še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
Zadnji naš jubilant pa je tov. Magdič Lado. 27. X. 1911 je stopil v uk v Hribarjevo tiskarno (današnja
V svojem poročilu je predvsem nakazal velike naloge, ki čakajo jiaš kolektiv zaradi uvedbe novega načina gospodarjenja v podjetju. H koncu je izrazil upanje, da se bosta v novem načinu gospodarjenja storilnost in kvaliteta izdelkov še zboljšala.
Za nagovorom tov. direktorja je zastopnik Sveta za znanost in kulturo pri vladi FLRJ tov. V. Kunst izročil prehodno zastavo predsedniku tekmovalne komisije pri sindikalni podružnici tovarišu Kelherju. Poudaril je, da je kolektiv Ljudske pravice v resnici lahko ponosen na priznanje, ki ga sprejema že tretjič. Ko je izrazil čestitke k doseženemu uspehu in priznanju, je tovariš Kunst pozval vse navzoče, da še z večjo vztrajnostjo izpopolnjujejo svoje
Sindikalne orgnnizacije
V izvlečku prinašamo sklepe II. kongresa ZSJ in glavne naloge, ki čakajo vse sindikalne podružnice, torej tudi našo, da v sedanjem važnem obdobju graditve socializma v naši deželi, vsestransko organizira ves naš kolektiv za uspešno izpolnitev naslednjih nalog:
Da z dajanjem pomoči delavskemu svetu in upravnemu odboru podjetja doprinese k uspešnemu vodenju podjetja, izpolnjevanju gospodarskih nalog in zavesti ter prostovoljni gospodarski aktivizaciji delovnih ljudi.
Da razvija mnogo širšo in raznovrstno ekonomsko izobraževanje, da posveča večjo pozornost tolmačenju osnovnih vprašanj politične ekonomije, načela socialističnega gospodarstva, tekočih problemov naše gospodarske izgradnje in organizacij sko-gospodarskih načel in predpisov.
Da zagotovi množično sodelovanje delavcev in uslužbencev pri izdelavi družbenega in samostojnega plana, pri razdelitvi akumulacije in zgraditvi plačnega sistema.
Tudi v pogojih upravljanja z gospodarstvom po delovnih ljudeh je sindikat dolžan skrbeti za pravilno reševanje ekonomskih in socialnih vprašanj delavcev in uslužbencev, tako je tudi njihova dolžnost delati na iskanju možnosti in razvijanju samoiniciative delovnih ljudi za splošen dvig življenjskega standarda.
Neprestano je treba sodelovati pri izvajanju novega plačnega sistema za pravilno reguliranje materialnega položaja delavcev in uslužbencev, v pravilnem določanju delovnih mest in razponov med plačami in s tem zagotoviti določanje višine plač glede na uspeh celotnega gospodarjenja in glede na dejanske sposobnosti in delo vsa-
tiskarna Umetniškega zavoda), kjer se je izučil za stavca. Od 1. 1915 pa je zaposlen v našem podjetju, najprej kot stavec, od avg. 1924 do stavke 1935. 1. kot korektor, po stavki pa do danes kot revizor. Tov. Magolič je znan kot zelo marljiv, v dolgi službeni dobi si je pridobil precej znanja v drugih jezikih in s tem dvignil svojo kvalifikacijo na zelo visoko stopnjo. Kakor vsem drugim jubilantom, želimo tudi tovarišu Magoliču, da bi še mnogo let v sreči in zadovoljstvu opravljal svojo službo tako vestno in marljivo, kakor jo je do danes.
prečital spisek denarno nagrajenih tovarišev in tovarišic, ki jih je vodstvo podjetja nagradilo za njihovo požrtvovalno in kvalitetno delo, s čemer so največ pripomogli k uspešnemu izpolnjevanju postavljenih nalog v prvem polletju 1951.
Zares smo lahko ponosni, da smo si že tretjič priborili prehodno zastavo Zvezne vlade in naslov: najboljši kolektiv grafične stroke v državi. S tem smo izpolnili tudi svojo obljubo, da se mora prehodna zastava, ki nam je bila v drugem polletju 1950 odvzeta, znova vrniti v naš kolektiv. Za nadalje pa naj bo naša obljuba: še boljša kakovost in še večja storilnost, da bo tako prehodna zastava Zvezne vlade ostala za vselej v našem podjetju.
po II. kongresu ZSJ
kega posameznika, pomagati delavskemu svetu v borbi za boljšo kvaliteto proizvodov, za pravilno oceno tržnih potreb, da bi podjetje čim uspešneje poslovalo in s tem ostvarilo potrebne plačne fonde in sredstva zo povečanje plač.
Da s političnim in vzgojnim delom pobija pojave partikularizma in pri tem razvija v kolektivu zavest o skupnih interesih in enotnosti našega celotnega socialističnega gospodarstva.
V	novih pogojih naj sindikat posveča posebno skrb pri prosvetljevanju, vzgajanju in kulturnem dviganju delavcev, ker je to zelo važna pot za usposabljanje delavskega razreda za upravljanje, za njegovo vsestransko sodelovanje v državnem, gospodarskem, kulturnem in družbenem življenju države.
Izjemno vlogo kakor za politično tako tudi za moralno utrjevanje delovnih kolektivov ima razvijanje kulturno-zabavnega in družbenega življenja v delovnih kolektivih v glavnem z organiziranjem prireditev, družabnih večerov, športnega življenja, izletov in podobno.
V	zvezi z vse samostojnejšim izkoriščanjem materialnih sredstev in ostvarjanjem dobička v podjetjih je sindikalna organizacija dolžna pravilno razporediti denarna sredstva, katera so jim na razpolago, da jih racionalno in uspešno izkoriščajo za razvoj kultur-noprosvetnega in družbenega življenja.
V	kulturnoumetniškem delu moramo še naprej težiti, da se dvigne kvaliteta dela, poveča število članstva in umetniških društev ter skupin, v prvi plan postaviti borbo za odpravljanje enoličnosti v umetniškem delu in za raznovrstne programe ter nove oblike umetniškega dela.
Posvetiti je treba posebno pozornost tolmačenju socialističnega razvoja naše države in podobnih dogajanj v svetu, z vzgojo množic v duhu obrambe in neodvisnosti naše socialistične domo-vfhe, mednarodne proletarske solidarnosti in borbe proti agresiji, za mir na svetu.
Za dvig zdravstvenega stanja in fizičnih sposobnosti delovnih ljudi si J® treba nadalje prizadevati za množičnos športnih in fizkulturnih organizacij, za pritegovanje čimvečjega števila delavcev in uslužbencev v fizkulturno gina'
n^e"	(Nadaljevanje na 3. strani)
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH AKTIVISTOV
V letni sezoni sta bila prirejena samo dva množična skupinska izleta. Prvega, ki je bil dne 22. julija ob priliki državnega praznika »Dneva vstaje« LRS se je udeležilo nad 100 tovarišev in tovarišic. Ogledali so si partizansko bolnišnico v Cerknem. Izlet je v vsem popolnoma uspel, tako da so bili vsi udeleženci prav zadovoljni.
Drugi skupinski izlet je bil bolj za razvedrilo. Bil je nekak kopalni izlet ~v našo Istro, kjer so se udeleženci, ki jih je bilo tudi nad 100, razdelili v tri skupine. Prva je ostala na Reki, druga je šla v Opatijo, tretja pa v Lovran.
Zimsko sezono pa je oživelo kulturno prosvetno in fizkulturno delovanje v naši podružnici.
15. XI. se je pričelo v Rdečem kotičku šahovsko tekmovanje za prvenstvo tiskarne »Ljudske pravice«. Za tekmovanje se je prijavilo 14 tovarišev in 1 tovarišica. Zapazilo se je, da se za tekmovanje ni prijavilo več dobrih šahistov, ki so člani našega kolektiva, zato bi želeli, da se jih v bodoče čim več vključi v našo šahovsko ekipo. Sindikalna podružnica je pripravila 6 nagrad za prvih 6 tovarišev. Tekmovanje je potekalo v tovariškem duhu. Končalo se je 28. XI., kakor je bilo predvideno. To tekmovanje pa ni imelo samo značaj prvenstva tiskarne »Ljudske pravice«, temveč je bilo odigrano tudi v čast »dneva republike«. Udeleženci turnirja so pokazali vzorno disciplino, saj so vsi natančno ob uri prihajali na odigravanje partij, kar je hvale vredno. Rezultat tekmovanja je razviden iz tabele. Tekmovanje je vodil tov. Hren Lado. Po končanem tekmovanju je predsednik sindikalne podružnice čestital udeležencem turnirja k doseženemu uspehu ter nagrajencem razdelil nagrade.
19. t. m. se je pričel v naši podružnici tečaj nemškega jezika (začetni). Prijavilo se je 24 tovarišev in tovarišic. Želimo, da bi vsi udeleženci tečaja vztrajali do konca, kajti le tako uspeh ne bo izostal.
Istega dne je pričel tudi angleški (nadaljevalni) tečaj, katerega se udeležuje 12 tovarišev in tovarišic.
8. novembra so se naši fizkulturniki, kegljači, šahisti in namizno-teniški igralci odzvali pozivu sindikalne podružnice »Gradisa« na prijateljsko tekmovanje v omenjenih disciplinah. Tek-
(Nadaljevanje z 2. strani)
Sindikalna organizacija naj posebno vpliva na delavska upravna organa, da svojo dejavnost ne omejita samo na gospodarske probleme, temveč da zajame vsa vprašanja, od katerih so odvisni življenjski delovni pogoji delovnih ljudi. Nuditi je treba pomoč delavskemu svetu in upravnemu odboru podjetja pri reševanju takih vprašanj, podkrepiti njuno iniciativo, dajati jima podporo in organizirati množično podporo izvajanja njunih odločb.
Posvetiti je treba največjo pozornost higiensko tehnični zaščiti v podjetju, zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se vsi delavci, posebno novodošli, seznanijo z nevarnostmi pri delu, z upravljanjem strojev in uporabo zaščitnih sredstev, da bi se preprečilo čim več nezgod in obolenj pri delu, dajati pomoč gospodarskemu vodstvu pri izvajanju predpisov o higiensko tehnični zaščiti in zavarovanju zaščitnih sredstev.
Večjo pozornost moramo posvečati reševanju stanovanjskih vprašanj ter
movanja so bila izvedena v krasnih sindikalnih prostorih »Gradisa«. Uspeh je bil prav zadovoljiv.
Namizno-teniški igralci so premagali svoje nasprotnike z rezultatom 6:4. Za nas so bili uspešni tov. Potočnik in Hočevar po dvakrat, tov. Burkeljc M. enkrat, ter dvojica Potočnik-Hočevar enkrat.
Šahisti so tekmovanje zaradi pomanjkanja treninga tesno izgubili, in sicer z rezultatom 6:4. Uspešni za nas so bili: tov. Pančur F., Podlesnik F., Fiker A., neodločeno sta igrala tovariša Hren L. in Remškar J., izgubili pa so: tov. Fink Jožica, Hvale M., Uršič F. in Apfel V. Igrali so na desetih ploščah. Tov. Hren in Remškar sta igrala na prvih dveh deskah. Imela sta najmoč-
nejša nasprotnika, zato je njun rezultat prav dober, zlasti če pomislimo, da je na prvi deski s tov. Hrenom igral mojstrski kandidat tov. Mlinar.
Tudi naši kegljači so srečanje izgubili in to samo s štirimi keglji razlike, kar pomeni, da sta si bila nasprotnika popolnoma enakovredna, saj se do zadnjega lučaja ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Za naš kolektiv so nastopili kegljači: tov. Ilovar, Leskovic, Skalar,
aktivno sodelovati pri izvajanju predpisov, s katerimi se delavcem in uslužbencem omogoča gradnja lastnih zgradb pod ugodnimi pogoji brezobrestnega posojila in nakupa gradbenega materiala.
Ko bo usmerjala vso potrebno pozornost na te osnovne naloge naj naša sindikalna organizacija z vsestranskim razvijanjem svoje dejavnosti, s širokim in raznovrstnim vzgojnim in kulturnim delom, zavestno gospodarsko aktiviza-cijo naših delovnih ljudi, z usposabljanjem delavskega razreda za opravljanje in skrb za materialne in življenjske pogoje delovnih ljudi, delajo za okrepitev enotnosti delovnega ljudstva pri gospodarskem razvoju države in razširjanju naše socialistične demokracije.
Kakor vidimo, so naloge tako obsežne, da bomo morali po svojih najboljših močeh prav vsi sodelovati, če hočemo, da bomo storili dolžnost, ki nam jo nalaga naša državljanska in delavska zavest.
Metlar, Kern, Burkeljc, Zupan, Buko-vac in Brumen.
Organizacija vsega tekmovanja je bila brezhibno izvedena, za kar gre Gradisovemu kolektivu prisrčna zahvala.
Po končanem tekmovanju se je v Gradisovih sindikalnih prostorih ob sodelovanju domačega orkestra razvila prijetna zabava s plesom, ki je trajala čez polnoč. Razen tekmovalcev je prisostvovalo prireditvi več naših in »Gradisovih« članov. Takšnih srečanj si v tekoči sezoni želimo še čim več.
12. decembra 1951 se je vršilo re-vanžno tekmovanje vseh itrtih sindikalnih aktivov.
Namizno teniško tekmovanje je bilo na igrišču Gradisa. Končalo se je neodločeno 5:5.
Kegljači so se na kegljišču Slovenskega poročevalca revanžirali za svoj
poraz in so tekmovanj e odločili v svojo korist s 23 keglji razlike. Ekipo Ljudske pravice so sestavljali tovariši: Leskovic, Ilovar, Metlar, Bukovac, Gašperlin, Kem, Zupan, Kolarič, Burkeljc in Gale.
Šahisti pa so v naši dvorani premagali svoje sindikalne tovariše z rezultatom 6:4. Uspešni za šahovsko ekipo Ljudske pravice so bili tovariši: Pavlin, Brumen, Krajnc, Novak in Medved. Neodločen usipeh so dosegli tovariši: Pančur in Fink, zguibili pa so tovariši: Hren, Popovič in Fiker.
Po tekmovanju so se tekmovalci s svojimi simpatizerji zbrali v vrtnem salonu »Pri Frlincu«, kjer so ob zvokih domačega orkestra in prijetni zabavi zaključili revanžno tekmovanje med sindikalnimi aktivi Gradisa in Ljudske pravice.
Dne 16. decembra 1951 je v čast 10. obletnice Jugoslovanske ljudske armade priredila sindikalna podružnica Tiskarne Jožeta Moškrica turnir v namizno teniškem in strelskem tekmovanju, član našega namizno teniškega aktiva tov. Potočnik Miro si je na tem tekmovanju priboril prvo mesto, Hočevar Matija četrto mesto, Burkeljc Marko peto mesto in Suhar Jože osmo mesto od 25 tekmovalcev, kolikor jih je bilo skupno. To je vsekakor lep uspeh našega namiznoteniškega aktiva.
Za strelsko tekmovanje nismo prijavili svoje vrste, kljub temu pa so nas zastopali v streljanju namiznoteniški igralci. Če bi bila strelska ekipa v svojem popolnem sestavu, bi si lahko priborili lep pdkal, saj nam je manjkala samo ena točka.
PRVENSTVO 1051 ..LJUDSKE PRAVICE": 1. 2.				3.	4.	5.	6.	7,	8.	9.	10.	11.	12.	13.	14.	15.	TOČKE
1,	HREN Lado fH 1			1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	14-
2.	PANČUR Franc	0 g		1	1	1	1	1	1	1	1	o	1	1	1	1	12
3.	PAVLIN Dane.	o	0		o	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	11
4.	POPOVIČ Ras to	o	o	1	Ho		1	1	1	1	1	o	1	1	1	1	io
5.	BRUMEN Maks	0	0 o		Ti		0	o	1	1	1	1	1	1	1	1	9
6.	ZUPAN .IGOR	0	0	o	o	1		o	1	1	0	i	1	1	1	1	It
7.	PODLESNIKFran	o	o	o	o	1	1		i	O	1	i	0	1	i	1	6i
8.	NOVAK Janez	0	o	0	o	o	o	i		1	1	0	1	i	1	1	6
9.	MEDVED CiriI	0	0	o	o	O	0	1	O		1	1	1	1	1	O	6
10.	FIKERAvčust	O	0	o	0	0	1	0	o	0		1	1	1	1	1	6
11.	PRIVŠEK sen	O	1	0	1	0	i	I	1	0	X)		0	i	O	1	5z
12.	BRECELJ HeImu	0	O	0	0	o	o	1	0	0	0	1		1	O	1	4
13.	PRIVSEK jun.	o	o	0	o	o	'o	0	z	0	o	i	0		1	1	3
14.	HVALE Maks	0	O	0	o	o	0	J	O	o	o	1	1	O		0	U
15.	FINK Jožica	0	o	o	0	0	o	o	o	1	0	0	0	O	1		2
KULTURNO DELO V NAŠI PODRUŽNICI
Po izročitvi podjetij v upravljanje delavskim svetom morajo sindikalne organizacije še z večjo odgovornostjo voditi kulturno-prosvetno delo v podružnici.
Od tedaj so naloge kulturno-pro-svetne komisije še obsežnejše in če hočemo, da bomo te naloge uspešno izvedli, moramo delo dobro organizirati in skrbno pripraviti. To pa zmore le dobra in agilna kulturno - prosvetna komisija, ki si delo porazdeli po posameznih področjih. Pred kratkim je bila za to sezono izbrana komisija, ki je v zvezi z mladinskim komitejem sestavila načrt kulturno-prosvetnega dela za letošnjo zimo. Ta načrt obsega naslednje točke:
1.	Po oddelkih se organizirajo politični in gospodarski sestanki. Pisarniška grupa organizira sestanke v obliki seminarja, ki bi bil vsakih 14 dni. Na teh sestankih naj se članstvo seznani z vsemi našimi gospodarskimi vprašanji
Proizvodni sestanek
V tehnični pisarni je bil po sklepu IX. zasedanja delavskega sveta sestanek mojstrov iz klišarne in fotografije skupno s tehničnim vodstvom. Na sestanku se je razpravljalo o ukrepih za izboljšanje organizacije dela, za večjo storilnost in boljšo kakovost izdelkov.
Sestanek je bil uspešen, saj so tovariši marsikaj predlagali, kar bo precej odpravilo sedanje napake in izboljšalo dosedanji način dela. Sprejeti so bili naslednji predlogi:
1.	da se v oddelku uvede novo delovno mesto retuše originalov, negativov in pozitivov;
2.	da v dosego večje storilnosti ko-pist pripravi kopijo do jedkanja;
3.	da zaradi boljšega izkoriščanja časa nastavimo posebnega odtiskovalca;
Grupa litografije je imela v začetku oktobra proizvodni sestanek, na katerem so se pomenili o vseh proizvodnih vprašanjih, predvsem pa o izpolnjevanju plana in kakovostne izdelave v oddelku litografije. Na sestanku je bilo navzočih tudi nekaj članov upravnega odbora in delavskega sveta.
V uvodu je grupni poverjenik omenil, da se po podjetju precej razpravlja o tem, kako bo padla proizvodnost in kakovost, ker sta bila odstranjena Možina in Beranek. Prav zaradi tega je grupni poverjenik pozval vse navzoče, da še z večjo voljo pospešijo delo,
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor je na svoji seji dne 8. novembra 1951 sklenil, da bo do nadaljnjega, t. j., dokler ne dobimo primernih sindikalnih prostorov, izposojali članstvu oba radijska aparata, ki sta last naše sindikalne podružnice.
Upravni odbor sindikalne podružnice je na svoji seji dne 8. X. 1951 sklenil predlagati R. O. grafičarjev za izključitev iz članstva podružnice Možino Marijana in Beraneka Henrika zaradi kaznivega dejanja, ki sta ga izvršila v podjetju.
in novim finančnim načinom gospodarstva.
2.	Komisija naj organizira obisk vseh važnih razstav v Moderni in Narodni galeriji.
3.	V zvezi z upravo podjetja naj se organizirajo strokovna predavanja, predvsem za učence.
4.	Komisija naj pravočasno obvešča članstvo o predavanjih Centralne ljudske univerze.
5.	Časopis »Črno na belem« naj izhaja pogosteje.
6.	Dramatska skupina pripravi spored za 29. november.
7.	Organizirajo naj se tečaji za tuje jezike (nemščino in angleščino).
Delo komisije bo le ob podpori kulturno prosvetnih referentov lahko uspešno. Sodelovanje čim večjega števila članstva pri kulturno-prosvetnem delu pa bo najlepše priznanje naši kulturno-prosvetni komisiji.
za večjo storilnost
4.	da se nabavi nekaj novih tehničnih pripomočkov, kakor obločnice, kolor-projektorje i. dr., s čimer bi se storilnost in kvaliteta precej dvignili.
Upamo, da se bo delo v oddelku klišarne po izvedbi gornjih sklepov dokaj spremenilo.
Na sestanku se je načelo tudi vprašanje klišarne v celoti. Njeni prostori sploh ne ustrezajo. Ves prostor bi moral biti četverokoten ne pa podolgovat.
Prav isto velja tudi za celoten bakro-tisk. Predlogi za popolnejšo organizacijo bakrotiska bodo izvedljivi le, če popolnoma preuredimo in združimo vse oddelke bakroretuše. Ob predlogih za preureditev obeh oddelkov bomo še razpravljali.
obenem pa skrbe, da bo kakovost dela ostala najmanj na dosedanji višini.
Tov. Neuman je nato poročal, da je proizvodnja v litografiji bila do 1. oktobra okoli 3 % pod planom, kar da 10 delovnih dni. Dalje je tovariš Neuman poudaril, da je bila storilnost vse leto 1951 mnogo manjša kot v letu 1950. Vzrokov za to je bilo več. Pri razpravljanju o zastojih v produkciji so strojniki povedali, da večkrat ne dobe pravočasno papirja, dostikrat je ta tudi slabo porezan, predvsem pa kvari dobro kvaliteto tiska neenakomerna zgramatura papirja. Drugi so omenili, da manjše naklade zahtevajo več plošč, s čemer se poveča število ur za pomožna dela, kar manjša proizvodnost. Na to vpliva precej tudi često menjavanje pomožnih delavcev.
Nato je sledila živahna razprava o raznih izboljšavah pri delu.
Na koncu smo se na predlog novega oddelkovodje tov. Gašperlina zavezali, da bomo letni plan izpolnili do 25. decembra.
Po vseh dosedanjih podatkih je razvidno, da bomo to svojo obveznost dosegli še predčasno, kvaliteta dela pa ni prav nič zaostala.
To je najboljši odgovor vsem tistim izven podjetja, pa tudi v podjetju, ki so napovedovali nazadovanje v proizvodnji litografije zaradi zgoraj omenjenih dveh tovarišev.
Tolmačenje novih gospodarskih: ukrepov v našem kolektivu
Ko je Zvezna vlada objavila osnutke novih gospodarskih odredb in finančnega sistema, je sindikalna podružnica, izvedla sestanke, na katerih je članom, tolmačila pomen novih uredb. Prvi sestanek je bil namenjen sindikalnemu aktivu in članom delavskega sveta,, udeležilo pa se ga je lepo število. Na tem sestanku je predsednik RO tovariš, Jurač podal poročilo in tolmačil nove gospodarske ukrepe in finančni sistem-Po poročilu tov. Jurača se je razvila daljša razprava.
Da bi se sleherni član našega kolektiva seznanil z novimi smernicami naše nove gospodarske in finančne politike, so bili nato izvedeni sestanki po sindikalnih grupah, in to v grupah ročne stavnice, klišarne, litografije, bakrotiska, knjigo tiska in pom. delavnic. Članstvo, ki je z velikim zanimanjem in polnoštevilno prisostvovalo sestankom, je v razpravi, kar je razumljivo, največ razpravljalo o novem načinu nagrajevanja. Važno je pripomniti, da so člani kolektiva pravilno razumevali nove ukrepe, v katerih vidijo, da bo njihov zaslužek odvisen predvsem od njihovega prizadevanja in discipliniranosti pri delu, to je od večje storilnosti in boljše kakovosti izdelkov, kakor tudi od racionalnega izkoriščanja obstoječih naprav in varčevanja z materialom.
Odšli so,
da odslužijo kadrovski rok
Pred .tremi meseci si 1 ahko videl po oddelkih tiskarne, (kako se mladi fantje pogovarjajo. Pa to so bila vprašanja in ugibanja tovarišev, ki so pričakovali poziva za odsluženje kadrovskega, roka v JLA, češ kdaj, kam bom šel.
Pa je prišel; dan, ko je prvi rekel: .Poziv sem že dobil!« In itako so v nekaj dneh dobili pozive vsi!
Sindikalna podružnica je skupaj s kolektivom priredila odhajajočim .tovarišem pri »Frlincu« skromen, a vendar prisrčen poslovilni večer. Od odhajajočih tovarišev se je poslovil v imenu podružnice tov. Brumen, ,ki je v klenih besedah, želel tovarišem veliko- uspeha v JLA.
Po njegovih besed-ah se je razvila prisrčna zaključna zabava s plesom.
Vse graje pa je vredno, da se nihče ni poslovil od tovarišev v imenu podjetja in mladinske organizacije.
Prva pisma tovarišev, ki- so odšli k vojakom, so že prišla. Polna so novih vtisov j n popisov drugačne vsebine življenja. Tovariši so raztreseni širom po Jugoslaviji, kjer se učijo spoznavati tehniko in bojno opremo JLA.
Na kraju, v imenu mladinske organizacije vsem, ki so pripomogli k uspelemu večeru — hvala!
Za n Oskar Janez
OBVESTILO
Državna založba Slovenije ima na zalogi knjižico:
Albert Kolman:
LINOTVPE ZA ZAČETNIKE IN STROJNE STAVCE
Knjižica je izšla leta 1948 in obsega 56 strani s slikami. Cena vezani knjižici je 45 din. Toplo priporočamo vsem interesentom, da si to potrebno knjižico čimprej nabavijo.
Proizvodni sestanek v litografiji