7. Jtevilka.	Ljubljana,	13.	februarja.	II.	leto,	1874.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List veljd za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-
I	gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov.	karni“	v	Tavčar-jevi	hiši	„Hotel Europa.“
Domače stvari.
— (Z Dolenjskega) se nam piše: „Iz prav gotovega vira izvemo, da nameravajo kmečki volilci krškega okraja pismeno od svojega poslanca g. Pfeiferja zahtevati, da se v državnem zboru vsigdar odločno drži svobodomiselnih verskih načel. Naš vrli Pfeifer bode gotovo z veseljem ustrezal želji svojih mandatarjev1'.
— (Kranjska trgovinska in obrt-nijska zbornica) je izvolila v predvčerajšnji seji dosedanjega prrosednika V. C. Supana in podpredsednika J. N. H o raka zopet. Prvosednik S up a n predlaga, naj trgovinska zbornica sklene sledeče: 1. Naj se vloži na c. kr. ministerstvo prošnja, c. k. vlada naj glede na uže večkrat ponavljano potrebo železnice iz Ljubljane skozi Dolenjsko v Karlovec, dotične izdelane in sl. kup-čijskemu ministerstvu uže predložene podrobne projekte sl. državnemu zboru takoj predloži in prouzroČi, da se oziroma na veliko siro-mašnost na Dolenjskem izvrševaje dovoljeno postavo o državni pomoči zidanje te železnice začne in ob enem dovoli dovoljno državno podporo blizu 2 do 3 milijonov iz izredne državne zaloge za zidanje železnic. 2, G. kr. kupčijsko ministerstvo se naprosi, naj stori potrebne korake, da se direktna, od južne železnice popolnem neodvisna proga kot nadaljevanje Rudolfove železnice do Trsta brž ko mogoče izvrši, katero potrebo se je pri zboru avstrijskih kupČijskih zbornic izreklo 15 kupčijskih komor, in za katero so se v plenarni seji 15. jul. pr. 1. izrekle. Ta dva predloga sta bila enoglasno sprejeta.
—	(Iz Kostanjevice) na Krasu se nam piše: Tako lepe dneve uživamo letos pri nas, da bi človek mislil, da je umrla kraška burja, snega nijsmo še videli, solnce nam tako pripeka kakor spomladi. Ali — akopram nam daje narava tako lepe dneve, vendar socijalno živenje je kaljeno. Kali ga vikar in njegova stranka. Naš vikar, Jakob Vincentini, je prišel v Kontanje-vico o Taborski dobi, nezmožen slovenščine, tako da je človeka jezilo, ko je na prižnici slovenščino lomil. Mešal se je vedno v politiko namesto da bi se pečal z verskimi stvarmi, kar je njegova dolžnost, s takimi pridigami je onečastil marsikoga, tako so so nastale tožbe na tožbe, da je bilo strah. Dve stranki ste nastali v tej majhenej kraš-ki vasi, večja vikarjeva, manjša županova. Ali naš vikar, namesto da bi mir napravljal, le večje in večje sovraštvo je po d piha* val, da bi le nasprotno stranko ponižal in v prah vrgel, kar se mu nij posrečilo, nego ravno nasprotno. Naj omenim le dogodke zadnje nedelje, ker mi nij mogoče pripovedovati drugih vikarjevih škandalov. Zadnjo nedeljo je hotel izpustiti vso svojo jezo na svoje politične nasprotnike. Namesto da bi bil pridigoval o dolžnostih katoliškega kristjana je — preklinjal tisto nesrečno dekle, katero je uže v listih omenjeno, otroka novorojenca, župana tako da je tako preklinjevanje škandalozno še v krčmi ne pa v veži božji! „0 pojte iz svetišča, sram vas bodi.“ Ali to nij še zadosti, nekateri so omenjeno nesrečno dekle suvali, ter ven segnali, drugi nasprotne stranke pa
bo morali pete pobrati ter se poskriti, če nijso hoteli biti tepeni. Kaj nij to največji škandal, kateri se zgodi v majhenej vasi? Zdaj pri nas nij človek gotov živijenja še v cerkvi ne. „Ljubezen Krist učil je — vi sovraštvo0, kako hočemo biti pobožni, ker nas le sovražiti učite, kako ne bomo vaši nasprotniki? Odgovorite! Zdaj bomo videli ali bo še naše milostljivo goriško škofijstvo molčalo, ker uže na toliko pritožeb je bilo vse bob v steno.
-- (Iz Višnje gore) se nam piše: Bearem dostekrat v „Slavenskem Tednik(x“ dapise ad vseh krajev, kaku se l’dje prtažlijeja. Pa sem djav sam pr seab’ in sčm rjeku: zakaj b’ pa še jast kakove nea povejdav in za kakšen duobr svet na vprašav. Misliv sem, bub mi grejhje adpiisti, de se bua kmeat pr nas vundr ankrat spa-metvav, pa sea šea zdaj nej. Vsea t’ ba skaraj vrjev, čea mu šea taku kaj naumnega pavejš. Pastavim: tiikaje akuli sa pa kmjeteh zaČjeli vse vprejk gavuort, de v Višji gor’ u nejevjero zapisiijeja, de buo vsak dnarja dabiv, kdur se paneveri, de je dan dnašji vira u navarnasti, de tu pridgvaja vsi de-hovni vsaka nedejlja v Višji gor, v Stični, na Karki, v Zagraci, v Ambriisi, prav pavsod zdaj ne vejdeja driizga pavejdat, kakor de se cerku pregaja, kar vse vkup neč rejs nej, pa kmetje — pasjebnu nehteri, vendar ver-jemuč. Gavari se mej kmjeti, de je tam nuotr na Dltnaji žje taku hudu za včro, de s’ na-beden dehoven žje na upa s svjetem abha-jilam it’, ampčk ga pad slikja skrije, drgač bi ga Dttnajčanje kar preteapli. Takje suorte l’žij je vsea pounu, lehku bi vam jih šea dost’ naštu, pa saj s’ jih lehku sami mislite. — Jast pa uprašam dehovne: ka-e trejba zmi-ram zdehvat, da j’ vira v navarnast’ — kir samu iz tega zdihvaja izhajaja une l’ži o zapisvaji v kriva vira, Ankristu in drugje naumuasti. De bi vas buh patipal s ta debelim parstam!	Na	Dalenskim.
P. P.
Cea s’m kakova čarka naruobe pastavu, pa papravte, gaspiid urednik, za tu ste, bi djav, ka-li?
—	(V Domžale) blizu Ljubljane, kjer takor znano izdelavajo mnogo tisočev slamnikov, je trgovinsko ministerstvo poslalo strokovnjaka, rojenega Švicarja, kateri ima naše imeta podučevati po najnovejši in najboljši sistemi slamnike plesti. Prebivalci teh kra-ev se prav marljivo poduka udeležujejo in učitelj je se svojimi učenci, ki ga prav hitro razumejo, jako zadovoljen. G. Zupančič, dubučar v Ljubljani in posestnik fabrike za slamnike v Domžalah, neutrudljiv pospešva-telj naše domače obrtnije, bode letošnjo spomlad prvič poskusil našo domačo slamo, na isti način porabiti, kakor florentinsko, ki je za naše kraje predraga. Poželi bodo namreč žito prej, ko bode dozorelo, katero se bo dalo potem lepo beliti in se bodo iz take domače slame delali najlepši beli slamniki. Mi g. Zupančiču želimo prav dober vspeh.
— (Z a o v č a r j e.) Iz Prestraneka na Notranjskem se nam piše 10. febr.: V Kočah, četrt ure od nas, je nocoj ena ovca imela tri mlade. Vse so žive in jako krepke. Ovčar trdi, da ostanejo vse tri pri žive nji.
— (Iz Krškega) se nam piše:	Bivši nemškutarski komisar pl. Budkovski je, da se na blag način maščuje, pred odhodom v Planino, pri oo. kapucinih 5 gld. in pri vikarju 8 gld. za maše plačal, da se za dušni in telesni blagor onih ber6, ki se srčno njegovega odhoda vesele!
— (Naivno kmetsko narodno gospodarstvo.) Poroča nam prijatelj: Te dni sem spremljal znanega mi kmetskega korenjaka, ki iz daljnih dolenjskih hribov doma, nij bil še nikdar v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani. Ogledovala sva ljubljanski južni kolodvor. Ko je mož razgledal veliki prostor, ki ga ves kolodvor zavzame, izrekel je svojo sodbo resno in lakonično": Škoda za to zemljo , koliko bi se na tem prostoru pšenice pridelalo!!
— (Ušel) je iz Ljubljane davkarski uradnik B., ker je bil tako v dolgove zabredel, da nij mogel več braniti se pred nadležnimi „manikejciu. A že v Zagrebu se je oglasil na magistratu, ker nij mogel dalje.
— (Kako se goriške Furlanke rade može), kaže sledeča povest v „SoČi“: Komaj 1 leto množeni ženi v Cervinjanu na Furlanskem zboli mož; ker je bila bolezen dolga, se preseli mož v bolnico v Gorico. Eno noč poči prav močno v sobi žene, katera se prestraši in drugi dan po celem Cervinjanu oznanja, da je dobila ponoči opomin, da je njen mož v Gorici umrl. — Žena je bila tako gotova smrti moža, da se nij prav Čisto nič več zanj brigala; tako preidejo meseci, žena žaluje in v znamenje žalosti nosi črno ruto za vratom; vendar pa nij bila žalost tako globoka, da ne bi se zmenila za nobenega možkega več. — Seznani se z mladeničem in to znanost zmirom bolj goji, dokler se ne vname v srcih obeb znancev plamteči zubelj ljubezni. — Po celem Cervinjanu babe govore, da se bo vdova omožila z onim fantom in v resnici se podata oba ljubljenca eno nedeljo h g. župniku červinjanskemu, da zapišeta oklice; a gospod župnik zahteva od vdove, da mora poprej prinesti mrtvaški list od ranjcega moža. Misleča se vdova naprosi svojega očeta, ker je ravno v Gorico šel, da priskrbi mrtvaški list; oče pride v Gorico, se poda v bolnico po mrtvaški list; a kako se zavzame, ko mu prvi nasproti pride svoj zet in ga prosi eno pipo tobaka. Oče misli na prvi pogled, da ima duh zeta pred soboj, ko ga pa natanjko pogleda in pretiplje, se prepriča, da je njegov zet z dušo in telom pred njim. — Morete si misliti, kako sta se prestrašila oba ljubljenca, ko po očetu zvesta, da mož neveste še živi. — Zbrisala sta hitro oklice in ker bo ječen mož težko zopet ozdravel, sklenila sta, da preložita ženitev na kesneji čas, ko namreč mož umre. — Ta dogodek je, kakor se vidi, nasledek vraž in tako gotovo resničen, ker ga nam je sam oče omenjene ženske povedal.
— (Pes.) Andrej Pertot čevljarski mojster, v Rojanu, ima velicega psa, kateri je lepo mlado deklico, 19 letno perico, 31. jan. napal in skoro bi jo bil vso raztrgal, da nij prišel na pomoč mimogredoči berač.
— (Graje vredna nepazljivost.) Pripoveduje nam prijatelj, da je te dni srečal dva otroka iz dobre hiše, ki sta ravno od sv. Krištofa iz mrtvašnice šla pomenko-vaje se, kako je ta in oni kozavi mrlič grd. Povedala sta mu na njegovo vprašanje, da sta res v mrtvašnici bila. — Ali nij to velika nemarnost mežnarjeva, da je kaj tacega mogoče!
— (Andrej D o m eni k) bivši „bankir“ ljubljanski je te dni v ječarni na ljubljanskem gradu umrl. Obsojen je bil pred kakima dvema letoma na 7 let teške ječe za-rad goljufije. Bil je v zvezi se znano sle-parico bivšo baronico Aichelburg, ki je ranjkega radovljiškega dekana gosp. Volka skoraj za vse premoženje, znašajoče mnogo tisoč, ogoljufala. Tudi mnogo drugih je za lepe novce osleparil. Svoje čase je bil Do-menik mož, ki se je mnogo širokoustil proti narodni stranki, ter je v nasprotnem taboru mnogo veljal. Zavarovan je bil Domenik pri zavarovalnem društvu „Gi'esham“ za mnogo tisoč goldinarjev.
— (Pošten jetnik.) Piše se nam:
V	Litiji je pred dobrim tednom iz ječe ušel neki zločinec. Cez nekaj časa pride sam nazaj, in ko ga sodnik vpraša zakaj je ušel, odgovori, da se je šel domov prebleč, ker je ves —- ušij gomezljal. Zdaj ima frišno perilo, bo uže nekaj časa zopet prebil, pravi.
— (Homeopat.) V najbližnji okolici ljubljanski pri št. Vidu je nek bivši hlapec Simen, ki je — zdravnik homeopat! Babe in dedci pravijo: če Šimen ne pomaga, nihče ne pomaga, pa ne hodijo niti po druge zdravnika. Koliko bedarij je še med ljudmi! Proti tem naj bi se pridigovalo.
— (Tatvina). Iz Gorice se nam piše : Minolo noč so neznani tatovi ulomili v sto-prv pred mesecem otvoreno mesnico necega nepremožnega mesarja v stranski ulici sv. Janeza. Pobrali so vse, kar so našli: nekaj čez 30 funt. klobas, več kosov mesa in teletine in okolo 7 for. denarja. Pust je, in o pustu si vsak kaj masnejega privošči, nego suho — polento!
— (Tatvina?) V c. kr. magazinu za tabak v Ljubljani, kjer ima finančni svetovalec, g. Ertl nadzorstvo, resp. dolžnost vednega nadzorovanja, je izginilo obolo 20.000 cigar viržinij in okolo 14.000 kratkih. Gotovo je, da te nijso naenkrat proč prišle, temuč so se počasi „pogubljale“. Tat je v osobi nekega služabnika Mohorja, ki se je sam vdal, uže dobljen
— (Mlad tat.) Te dni so iz ene ljubljanskih srednjih šol izključili učenca, ki je tatvinsko vlomil v tuje stanovanje. Videl je v neki hiši v Gradišči skozi okno pet šestič na mi^i, ulomil šipe in zlezel po denar. — Kaj bo še to mlado seme postalo!
— (Po nesreči ustreljen). Piše se nam: Nedeljo 1. febr. so pili v krčmi blizu Kanala pri Gorici 4 prijatelji „financarji“. Eden vstane od mize, gre v kuhinjo , kjer so imeli puške, vzeme svojo, jej odvzeme kapselj in se vrne ž njo k vinskim bratcem. Kar na mah strašno poči v sobi, domači ljudje dero v sobo; strašen prizor! V svoji krvi leži na tleh eden nesrečnih prijateljev, katerega je njegov iskreni prijatelj, nehote, igraje se s puško po nesreči ustrelil. — Najbrže je ostal na „petelinu“ užigalni prah, kateri je zaključil prijateljevo smrt, in če ne bi bili branili okolo stoječi ubijalca, iskal bi bil on vsled desperacije tega strašnega slučaja, baš z isto nesrečno puško — smrti! Tekoj v pondeljek so se vsi trije pripeljali prostovoljno h goriški sodniji. Ustreljeni je bil Ljubljančan!
— (Poskus samomora). Slepi berač Vrečar je poskusil predvčerajšnjem pri mesarskem mostu s tem, da je skočil v Ljubljanico, svoje življenje končati. Izvlekla sta ga iz vode dva policaja in ga pripeljala v norišnico. Povprašan, zakaj se je hotel usmrtiti, je rekel, da z obupnosti, ker nij imel več od česa živeti.
— (Umrl) je župnik v Središči, gosp. Vrbnjak, menda na kozah, kakor se nam od tam piše. Bil je dober narodnjak.
— (K o z 6) so tudi uže v ljutomerski fari, namreč na Kamenščaku, Grizovščaku in Bra-noslavcih.
— (Morilec) Matije Murnika, po domače Blekmanovega iz Tupalič, je najbrže Auton Završek, izslužen vojak, kakor to po-izveda deželna sodnija v Ljubljani. Klati se zdaj po Koroškem, in je ravno tak, kakor ga popisujejo, samo brado si je dal obriti, in nosi samo pod nosom in pred ušesi še ločine.
— (Unesr eč en j e.) Piše se nam 8. feb.: Včeraj so našli v Soči poleg Standrža mrtvo truplo nepoznate stare žene. Ljudje sicer pravijo, ka je bila nekoliko blazna beračica s Krasa. Si je li nesrečnica prostovoljno ali po nesreči življenje končala, to nij še znano. Sklepati bi se sicer dalo, ka je čez strman Sočiu breg po nesreči v vodo pala, ker je imela v obeh ročih polno drobnega kamenja, po katerim je menda grabila, hoteča se oteti. Prenesli so jo od tam v kapelo standržkega mirodvora, kjer jo bodo zakopali, ne da bi se bilo ondasoje županstvo potrudilo na mesto, kjer se je nesreča godila, komisijo zahtevati. Ali se moida slavnemu županstvu ne zdi truda vredno v takih slučajih pravici sporočiti, kali? Ali nij to njegova dolžnost?
— (Najden mrtvec.) V Trstu so 29. jan. na morski obali našli mrtvo truplo moža, ki je od Postojne doma, kakor se je iz potnega lista videlo.
— (Na ulici porodila) je v Ljubljani soboto večer neka ženska, ki je mislila še o pravem času v porodnišnico priti. — Prenesla se je potem v porodnišnico.
— (Iz vlaka) je v Ljubljani v petek padel neki kondukter, ter se je strašno ranil.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V budgetnem odseku državnega zbora je bila sprejeta resolucija, da se ima jezuitovska bogoslovska šola v Ins-bruku z julijem mesecem odpraviti. Minister Stremayer je hotel jezuite zagovarjati, češ, da so na ustavo prisegli. Prof. Sues je pa dokazal iz pravil jezuitovskega reda, da so jezuiti državi nevarni. Tudi to je mnogo po-moglo k sklepu, da se odpravi to jezuitovslso gnezdo, ker je med slušatelji večina tujcev, torej naša država za tujce denar proč meče.
Konfesijonelni odsek pak je sklenil, da bo tajne seje imel in svoja sklepanja in posvetovanja skrival.
O državnem zboru pripoveduje „N. fr. Pr.“, da utegne biti 28. marca odložen, ker bodo 20. aprila delegacije sklicane.
Klerikalno-nemški dunajski „ Volks-freundnazuanja, da bodo tačas vsi škoije v gosposki zbornici navzočni, ko bo treba proti konfesijonelnim postavam glasovati.
Uradna Wiener Zeituny prinaša cesarjevo pismo od 8. februarija na mini8terskega predsednika Auersperga, v katerem hvali ministerstvo, da tako pazi na pomanjkanje, ki se kaže v več delili cesarstva. Dalje pravi, naj se delajo poslopja, ki so v gospodarstvenem obziru potrebna, da pridne roke dobodo dela.
Orjerski politiki na vladnem krmilu so uže mislili, da bi zbor razpustili in nove volitve razpisali. A za zdaj je ta misel zopet opuščena in vlada hoče čakati izdelka 22ter-nega odseka. — Tudi ogerska gospodska zbornica je sprejela postavo o vzhodni železnici.
Vnanje države.
Srbski ministerski predsednik je na neko interpelacijo odgovarjaje rekel, da bo vlada v prihodnji sesiji predložila predlage tikoma razširjenja tiskovne svobode, minister-ske odgovornosti, in občinske avtonomije. Tudi administracija se bo reorganizirala. Vojni eksminister se zagovarja pred skupščino.
Zadnja izpoved ftutncosketja predsednika, da hoče septenat vzdržati, je pobožne ligitimiste strašno osupnila. Skrajna desnica se je uže posvetovala, da-li bi vlado zaradi te Mac-Mahonove izjave interpelirala. Od republikanske strani pa se zagotavlja, da Mac Mahon v razgovarjanji s prezidentom republike še omenil nij. Viceprezident kabineta je dal govor naenkrat po vseh depar-tementih telegrafirati z ukazom, naj se po oglih nabije. Prefekti so uže sporočili, da je imel povsod ugoden utis.
Pri ljudskem glasovanji v kantonu St. Galu je več ko polovico katoličanov bilo za postavo, ki duhovnom prepoveduje, na prižnici politizirati proti kazni enoletnega zapora. Liberalci so imeli večino 4000 glasov.
Španjslei krvavi pretendent Don Karl o s pravi v neki proklamaciji na prebivalce mesta Bilbao: „Denes vlada v Madridu družba, obstoječa iz zaletelih ljudih, ki nemajo kredita, niti zastave, niti podpore, niti enega evropskih dvorov za se. Vi ste v Bilbau, zapuščeni, sami, in se bijete za vam
neznano stvar. Vsa biskajska mesta oblegajo
uže več mesecev moji vojaki, nikogar nijsmo preganjali zaradi njegovega političnega mišljenja. Ako nočete posnemati izgleda drugih mest, ako se mi še naprej upirate, naj se Bilbao v podrtine zruši, kakor Portuga-lete, in vsa kri, ki bo po nepotrebnem tekla, naj pade na vašo vest.“ Take krvave vrste more pisati le tak izvržek, ki ga jezuitovski bratje priporočajo.
Kralj slšantijev je sprejel od Angležev ponujani mir, in dal jim bo 200.000 funtov štrlingov in vse bele vjetnike.
Pazite, kranjski posestniki!
Deželni zbor kranjski je našim kmetom naklonil veliko dobroto, ko je pred več leti dokazal, da se kranjskej deželi preveč naklada gruntnega davka; ker so bili pri zadnjej cenitvi vsi pridelki previsoko cenjeni, veliko višje, nego po druzih rodovit-nejših deželah. Sklenil in predložil je bil tedaj prošnjo do cesarja, da bi se deželi nekaj gruntnega davka odpustilo, ker je ž njim preobložena.
Cesar je to prošnjo uslišal in dovolil sč sklepom od 31. decembra 1864. leta, da se odsehmal vsako leto odpisuje gruntnega davka po 70.000 goldinarjev, deželnih pri-klad 22.000 gl. in okrajnih priklad 4000 gl., kar skupaj znaša lepo številko 96.000 gld.!
—	A zdaj se uže bliža čas, da kranjska dežela ne bode več dobivala tako lepih odpustkov!
Državni zbor na Dunaji je namreč sklenil dne 24. maja 1869. 1. postavo, katero je cesar potrdil, po katerej se imajo vsa zemljišča po vseh deželah na novo premeriti in preceniti, da se potem uravna gruntni davek in se vsacemu postavi po pravici. Kadar se dovrši ta uravnava, ne bode več imela naša dežela onih odpustkov.
Omenjena postava zaukazuje, da se morajo vsa zemljišča samo v te-le klase uvrstiti : 1. njive, 2. travnike, 3. vrte, 4. vinograde, 5. pašnike, 6. planine, 7. gozde, in 8. jezera, močvirje in bajarje.
Precej leta 1869. go bila vsa zemljišča po teh vrstah premerjena in potem so bile postavljene okrajne komisije, da so precenile
pridelke za 1 oral (ali „joh“) vsake vrste zemljišč. Sestavile so se potem cene pridelkov od zadnjih 15 lčt in preračunilo se je potem počez ali povprek, kolika cena pride na eno leto za en oral, da bi se po tej ceni davek postavil.
Ker pa nijso vse njive, vsi travniki itd. enako dobri ter ne dadč enači h pridelkov, ampak se razlikujejo med soboj po legi, po zemlji ali prsti in drugih okolnostih; ker je v nekaterih krajih gorko, v drugih mrazno, suho ali mokrotno, ker je tu ali tam prst dobra, debela, ali plitva ali peščena in vsled tega nij zemlja po vseh krajih enako rodovitna; zatorej ukazuje postava, da se mora vsak okraj na take odseke predeliti, kjer se nahajajo enaka zemljišča in se mora potem vsaka vrsta k večj emu na 8 razredov razdeliti po dobrosti, da se n. pr. postavijo najboljše njive v prvi, slabejše v drugi razred itd.
Potem se postavi za vsak razred posebe tarifa čistega pridelka za en oral. Cisti pridelek se pa imenuje ta, če se preračuni, koliko da je v denarji vreden pridelek enega orala in odbijejo vsi stroški, katere prizadeva obdelovanje, kar pak ostane, je čisti dohodek ter se postavi za vsak okrajni odsek in za vsak razred kot tarifa, po ka-terej se bode postavil davek za vsako zemljišče.
Vse okrajne komisije so uže izdelale to tarifo in poslale deželnej komisiji v Ljubljano, katera je vse pregledala in popravila, potem jo je dala natisniti za vse ckraje cele dežele. Bazposlala jo je komisija 23. januarja vsem okrajnim komisijam in vsem županom, da jo vsak kmetovalec lebko pregleda in se prepriča, ali jeza-nj po pravici izdelano ali ne.
Kmetovalci! zdaj je za vas nastopil jako važen čaB! Pozorni bodite in nikdar ne zamudite časa, ampak združite se, kar vas je razumnejših, pojdite k županu, da vam pokaže tarito, dobro jo pregledajte in na tanko preudarjajte, da se vam ne bode godila krivica! Primerjajte jo s tarifo drugih vam znanih krajev in ako najdete,
daje previsoka, poiščite si izvedenega človeka, da vam spiše vse vaše ugovore proti tej tarifi in predložite jih gotovo pred 31. marcem mesecem 1874. 1. svojej okrajnej komisiji; kajti to si zapomnite, da komisije bodo spisane ugovore sprejemale samo od 15. februarja (lo 13. marca t. 1., pozneje i»e več!
Če pa nem ate tacega moža, kateri bi vam mogel spisati ugovore, si tako pomagajte, da greste h komisiji in tam zahtevate, da se vam ugovori v protokol zapišejo. Ozir se jemlje po postavi samo na spisane ugovore, da se potem pošljejo deželnej komisiji, katera jih mora pretehtati, in ako so resnični, tudi uslišati.
Kdor pravi obrok zamudi ali molči, imel bode le sebi pripisati, da tarifa ostane taka, kakor je narejena.
Potem ne pomaga nič več, po tej tarifi se vam bode davek odmeril in veljal celih 15 let; kajti po postavi se imajo še-le čez vsakih 15 1 et vsa zemljišča vnovič pregledati in davek zopet popraviti. — Pozorni torej bodite kmetovalci, in pomagajte si, dokler je še čas!
Gospodarske stvari.
0 krompirji.
Sledeča pravila, ki sicer nijso nova, bodo morebiti malo pripomogla, da se pri tej v kmetijstvu tako važni rastlini marsikaj nepač-nega opusti in zboljšim, novejšim nadomesti.
1. S eme. Droben in nezrel krompir se ne sme saditi, kajti tako seme daje kali kakor tudi rastline v prvem času premalo živeža, in šibka, slabo rejena rastlina pogine lahko zaradi slabega vremena, med tem ko je krepka rastlina porok za dobro prihodnost krompirja. Debele krompirje z veliko očesi cele saditi, to se pa tudi ne more priporočati, ker je potlej le slame veliko, sadja pa ne. Edino pravo pri tem je. da se srednje debeli, dobro zreli krompirji razrežejo, tako da imajo 3, k večjemu 4 oke. Ako se 2 oki ozelenite, je za razvoj rastline zadosti, več bil kakor dve pa je za sadje bolj škodljivo, kakor koristno. Narezati se more seme preden začne poganjati, v kleti. Ako pa se to prekmalu zgodi, obrezki ne zmrznejo lebko.
2, Sajenje. Po vrtih, kjer sneg kmalu skopni, in je zemlja gorka in rahla, se sadi
lehko uže jeseni. Pridelek je potem zelo zgoden. Po navadnih njivah, posebno ako so tla mrzla, je prekmalo sajenje škodljivo. Ulažnost, ki je še v zemlji, kali žejo škoduje, in rastlina pride bolna na svet. Se le ko so tla popolnem, 3 do 4 palce globoko suha, naj se začne krompir saditi; ako vreme dopušča v teku aprila. Pri nas še zdaj navadno podoravanje krompirja nij dobro, kakor je to uže večkrat skušnja dokazala.
Naše kmete pri tem le to tolaži, da je tako počejanje uže staro. Toda to nij pravi uzrok. Ko bi mi vsako stvar zato obrajtali, ker je stara, kam bi pa prišli. Prvi pogoj, da krompir dobro raste, je to, da se spomladi tla dobro prerahljajo. Drugim rastlinam tekne trda sesedena zemlja, krompir pa hoče rahlo zračno, če ne pa ne stori. To je uže njegova natura tako; ako se mu to ne zgodi, ga ne pridelaš dosti. Ako se krompir podorje, se tla le za 3 do 4 palce zrahljajo, kar je nižje, ostane tako in se še od ljudi in živine prav pohodi in rastlini nič ne koristi. Se več, neprerahljana tla nabirajo vodo še ko krompir kali; ako pa je zemlja dosti zrahljana, zleze voda v tla in rastlini, ki je nad njo, prav nič ne škoduje. Pa ne le ulaga, ampak tudi prevelika suša škoduje veliko bolj, ako je zemlja samo površno premetana.
Pisalec teh vrstic je uže več let sledeče ravnanje z uspehom rabil:	Kadar	je	njiva
suha, se gnoj napelje; potem se zemlja globoko zorje, dobro pobrani in poravna; potem se z lopatičarjem plitve brazde narede, na nje se polože obrezki, in se zopet z lopati-častim plugom zaorjo. Za kaljenje potrebna ulažnost se prihrani in ako gre dež, se odteče voda po narejenih brazdah.
Sajenje z lopatami v rahli in poravnani zemlji se seveda more priporočati tam, kjer je malo živine, pa dosti delavnih rok.
Tudi je napačno, ako se krompir preveč skupaj sadi. Krompirjev sad ne raste na koreninah, ampak na postranskih steblih, ki se v sredi poletja narede. Tedaj je zelo dobro, da je med stebli več prostora, da posamezni sad dobiva več hrane, in se la-gljeje debeli. Tudi zato se ne sme preveč skupaj saditi, da se lagljeje okopava. V onih krajih, kjer se krompirja veliko za prodaj prideluje, je redko sajenje v navadi.
3.	Kavnanje s krompirjem. Tukaj je glavno pravilo: Zgodaj noter, pozno ven; da se njiva večkrat skoplje, ko krompir raste, je zelo treba; samo eno okopanje spomladi, kakor je v nekaterih krajih v navadi, ne zadostuje.
(Dalje prih.)
Razne stvari.
* (Revolucija v bogoslovnici). V Klausenburgu na Sedmograškem so se teologi proti direktorjem nspuntali“, ker so jim le-ti hišni red strogo prenaredili. Rabijatni bogoslovci so zvečer direktorja s svečniki in drugim orodjem ometali. Zdaj bode večina študentov seminar zapustila.
* (To bo bolelo!) Dunajski župan Felder je dobil pismo, da bodo delavci njega in vse občinske svetovalce „žive polovili“ in „žive spekli", in da bodo ves občinski svčt v zrak spustili.
* (Pravdo izgubil.) Neka budala-sta tercijalka je škofu iz Nimesa na Francoskem zapustila vse premoženje. Unuk one pobožne ženske toži škofa, in najvišja sod- N nija je vzela temu oporoko, češ, da jo je presleparil.
* (Mlada mati). Dr. M. v „Indian Medical Gazette“ pripoveduje, da je bil k 9 tednov staremu otroku pozvan, kojega mati je 10 in pol leta stara bila. — Nadalje pripoveduje, da je v hiši te mlade matere živela familija, obstoječa iz 5 zavodov po številu 107 os ob.
* (Zarubljen minister.) Med mnogimi hišnimi gospodarji, ki nijso hišnega davka plačali in so bili zato te dni zarubljeni, je bil tudi bivši ogerski finančni minister Kerkapoly.
* (Nesreča.) Vlak na žakanjski železnici je povozil hrvatskega kmeta iz Vrbovca tako, da je prec mrtev obležal.
* (Krava okrala tatu.) 20. pretečenega meseca je neki kmet blizu Brna pogrešil kravo v štali, — bila je ukradena. Na vse kraje lete ljudje, da bi kravjega tatu došli, ker nij mogel še daleč biti. Cez nekoliko ur pride krava z raztrgano vrvjo sama, pa star plašč nosi na hrbtu. Tatovu se je bila iztrgala in mu še plašč odnešla, v katerem je bilo precej denarja. Tat se za denar še nij oglasil.
* (Prebivalcev) je v Cislajtaniji po računu centralne statistične komisije bilo konec 1873. leta 20,974.645 in sicer 10,208.184 možkih a 10,771.461 ženskih.
* (Ruskih časopisov) je bilo leta 1873 skupaj 309. Zraven teh izhaja še v Rusiji 45 poljskih, 32 nemških, 6 francoskih, 5 estskih, 4 latinski, 3 hebrejski in 2 finska časopisa.
* (23 otrok je utonilo) v Kodlombu na Poljskem. Iz šole so šli na led na jezero. Led se udere in vsi dečki in deklice se utope.
* (Zanimiva sodba.) V Berlinu je bil mož pred sodnijo, ki je bil dvakrat ubijalec, enkrat pak je ubiti poskušal. Zavoljo dveb ubojev je bil obsojen na smrt, zavoljo tega pa, ker je že druzega človeka ubiti poskušal, pa je obsojen na 10 let ječe. A žalibog so sodniki menda opustili povedati, ali ima obsojenec najprej obešen biti, potlej bo se le 10 let sedel, ali narobe. Sodnija se sklicuje na §. 47 nemškega kazenskega zakonika, ki tacih slučajev nij pred očmi imel.
* (Hotel vse soboj vzeti.) Češki listi pripovedujejo, da je v čeških Toplicah umrl mizarski mojsier, ki se je vse življenje s svojo ženo kregal in se hotel se po smrti nad njo maščevati hotel. Naredil si je trugo in zglavje v trugi. Ko umrje, ga denejo v to trugo. Ravno ko mrtveca hočejo zabiti, pove mizarski učenec, da je mojster pred smrtjo skrivaj nekaj v to trugo pod zglavje dejal. Pogledajo in najdejo ves denar, kar ga je rajni imel.
* (Janez Plaht,) ki je ljudi za več milijonov „oplahtal“ je zarad zločina goljufije na šest let težke ječe, vsak mesec s hudim postom, obsojen.
* (Nekaj od bolh.) Na Nemškem so ljudje, ki naučene bolhe nosijo okoli kazati. Taki bolharji pa ne hodijo kar tja med proste ljudi, ampak med imenitne, se celo na kraljeve dvore. Te dui je bil neki bolhar na nekem kneževskem dvoru v južni Nemčiji. Ko bolhe spusti na mizo, mu najbolj učena uide po stanici. Naenkrat princeza nekaj začuti in teče v stransko sobo. Nij preteklo pet minut, pa prinese hišiua malo živalico bolharju nazaj, in za hišiao pride priuceza. „Lepa hvala, prevzvišena gospa* reče bolhar, „toda ta bolha nij moja“.
Tržna poročila.
Z Dunaja 7. febr. Pšenice se je komaj 20.000 vaganov prodalo. Cene se proti onemu tednu nijso dosti spremenile. Prodajali so ogersko po 8 gl. 20 kr. do 8 gl. 25 kr., slovaška je bila po 7 gl. 70 kr. Rež je poČetkom tedna pala, pa se je potlej zopet opomogla. Vendar so se po starih cenah le najboljše sorte plačevale. Plačevalo se je galicijsko blago po 4 gl. 80 kr. do 4 gl. 95 kr., varšavska pa po 4 gl. 50 kr. Ječmen se je po starih , nekatere sorte pa še po višjih cenah plačeval. Bil je najboljši po 5 gld. 35 kr., najslabši pa po 4 gld. 90 kr. Koruza brez sejma. Oves se drži, in se pla-
čuje po 4 gld. 95 kr. do 5 gld. 15 kr. Po moki se malo poprašuje.
Iz Budapešte 7. febr. Ta teden so prvič mlinarji tožili, da moke ne morejo prodati, iz tujih dežel se je signaliziralo padanje cen, zraven tega se je malo blaga pripeljalo, magacini se pa vedno bolj praznijo. Pšenice se je malo ponujalo, in akoravno malini nijso hoteli nič kaj kupovati, so se vendar takoj od začetka obdržale cene preteklega tedna; v sredi tedna je bil sejm pač malo mirnejši, toda cene so se še vedno držale. Prodalo se je pšenice kakih 80.000 centov. Z rež j o še vedno nič nij. Ječmena magacini nemajo, in kar ga je na trg prišlo, se je urno po 10 kr. dražje prodal; pokupili so ga 10.000 centov. Koruze se je prodalo 12.000 eentov, in so cene za 2—3 kr. poskočile. Tudi ovsa magacini uže nemajo veliko; bil je za 2—3 kr. dražji in prodalo se ga je 15.000 vaganov. Sočivje ima še vedne slab sejm. Ravno tako Špeh in mast.
Tržne cene.
V Ljubljani 11. februarja 1874.
Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rež 4 gl. 90 kr.; — ječmen 4 gld. 30 kr.; — oves 2 gl. 40 kr.; — ajda 4 gl. 20 kr.; — prosd 4 gl. 80 kr.; — koruza 4 gl. 90 kr.; — krompir 3 gl. — kr.; — fižol 6 gl. 60 kr.
— masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 42 kr.;
— Špeh frišen — gl. 35 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletina funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 28 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 8 gld.
— kr.; — mehka 5 gl. 50 kr.
V G r a d c i 11. februarja: Pšenica 8 gld.; 80 k.;
— rež 5 gld. 80 kr.; — oves 2 gld. 20 kr.; — koruza 4 gld. — kr.; — ajda 3 gld. 65 kr.; ječmen
2	gld. 10 kr.
V Mariboru 11. februarja: Pšenica po 7 gld.; 70 kr.; — rež po 4 gld. 76 kr.; — ječmen po 0 gld.
— kr.; — oves po 2 gld. 20 kr.; — koruza 4 gld. 50 kr.; — pšeno 6 gld. 46 kr.; — ajda 3 gld. 70 kr.; proso 4 gld. 40 kr.; — krompir 1 gold. 80 kr.
Iz Ptuja 11. februarja: Pšenica 7 gld. 10 kr.; rež 5 gld. — kr.; ječmen 4 gld. 50 kr.; oves 2 gld. 15 kr; koruza 4 gld. 40 kr.; ajda 3 gld. 30 kr.. proso 4 gld. — kr.; krompir 1 gid 80 kr.; seno 1 gld. 90 kr. cent; slama 1 gld. 15 kr.
Loterij ne srečke:
Na Dunaji 7. febr. 87. 41. 37. 58.	1.
V	Gradci 7. febr. 56. 67. 66. 79. 45.
Eu sreberui goldinar velja 1 gold. 6 kr. v bankovcih.
Listnica opravništva: Gg. J. N. v M.; M.
M. v H.; A. J. v V; A. P. v D. in M. M. v G; J. S. v D. P.: Starih številk je nam zmanjkalo, zato pa velja naročnina en mesec dalje.
Opravništvo „Slov Tednika."
Lsdatejj in za uredništvo odgovoren Matej Stergar.	Tisk	„Narodue	tiskarne“	v	Ljubljani.