Štev. 14.
Leto 2.
1	številka stane	vin.
J ugoslovenski
KOROT
Uredništvo ih upravništvo v Velikovcu, Glavni trg štev. 141.
List izhaja vsako soboto z datumom prihodnjega dne. Naročnina stane četrtletno 4 K, polletno 8 K, celoletno 15 K.
-Velikovec, 27. aprila 1919.
Urejuje Srečko Puncer. Izdaja Franjo Malgaj.
Cene inseratom so: cela stran 100 K, pol strani 60 K, 7a strani 40 K, 'U strani 35 K, l/5 Strahi 30 K, V6 strani 25 K, V strani 18 K, yi0 strani 16 K, 112 strani 14 K. — Popusti: pri 2—5 kratni objavi 15 %, pri 6—10 kratni 25 %, pri 11—20 kratni 35 °/0, pri 21—50 kratni 50 °/0.
Celovec in Velikovec naša. Jugoslovenske shod v Doberli vasi.
Naša severna meja določena.
„Murska Straža" piše, da je član naše jugoslovenske delegacije profesor dr. Slavič poročal iz Pariza: Naše severne meje so določene. Dosegli smo vse, kar smo zahtevali. Sv. Gotthard. Lendava, Radgona, Maribor, Celovec, pripadajo nam.
Na belo nedeljo 27. aprila se vrši v Doberli vasi velik
manifestacijski shod.
Na shoda govorita člana narodnega predstavništva, Franjo Smodej, 'in Franjo Grafenauer, urednik Franj o Žebot in zastopnik obmejnega poveljstva nadp dr. Grabiovič. Pred mašo in med govori igra vojaška godba generala Maistra iz Maribora. Sodelujeta tudi šmihelski in kapeljski pevski zbor. Ob 3 uri pop. se vrši koncert vojaške godbe na vrla Bruggerjeve gostilne, ako bo lepo vreme.
Slovenski Korošci, pridite vsi na ta važen shod. Zavedna Podjuna pokaži se!
SHS gerenistvo obč.K Doberla vas.
Kaj bo?
1 M. D. Stoiljkovič.
Pet mesecev je že, kar je ita bojnih poljih evropskega bojišča prestala ljuta bitka bojujočih še narodov. Celih pet mesecev je, kar se je borba z bajonetom zamenjala z borbo s peresom, in od tega časa so prevzeli od vojaških general-štablerjev politični generalštablerji dolžnost, da dovršijo, kar ne spada v delokrog vojaških oblasti. Od tega časa pa vse do danes je borba z evropskih polj prenesena v Pariz za zeleno mizo, kjer se še danes bije ljut diplomatski boj. Borba je ljuta in ogorčena, ako prav se zdi tako tiha. Kdo bo izšel kot zmagovalec, bomo šele videli.
Kaj se vse sedaj tam dogaja, kaj se bo zgodilo, je nam smrtnikom nemogoče doznati. Kar mi o delu konference znamo, je toliko ko nič. Uradno ne izdaja ni-
kakih poročil, a ona, ki prihajajo zasebno, imajo po navadi to srečo, da jih v dveh dneh uradno prekličejo. Popolnoma demokratski! Kaj se koga tiče, kakšne iz-premembe vse bo izvedla na evropskem zemljevidu? Konferenca se drži načel samoodločbe narodov na najdemokratič-nejši način, — kar bo rešila, mora se sprejeti brez ugovora. Povsem umestno. Zakaj tu ustvarjati odvišne posle in ob-teževati utrujene diplomatske glave s takimi malenkostim! ? Vsakemu se odkaže, kje mora živeti, pod katero ozemeljsko oblast pripade, pa — mirna Bačka! Ali ni to, recite mi, demokratizacija narodnih množic?
Torej kakor smo rekli, za nas je delo pariške konference španska vas. Mi ne smemo vedeti nič več, kakor da konferenca v Parizu obstoji; dela se, rešava se, a njeni odloki se nam bodo priobčili svoječasno. Popolnoma logično. Ljudi treba pustiti delati v miru, a kadar bo vse gotovo, se nam bode priobčilo — in tedaj bomo doznali, kaj se je tako dolgo v tem čarovniškem loncu kuhalo. Samo ob sebi se razume, da bomo šele tudi tedaj videli, kedo bo pokušal, kar bo tam skuhano — a dotlej potrpljenje.
Ali, ako se že toliko govori o konferenci, mogli bi se malo, tako radi športa pozabavati tudi mi o tem, kar smo zaključili o tej pariška konferenci, pa naravno tudi o ljudeh, ki v njej sede. Ako pravim, „radi športa" mislim na to, da vseh teh, vseh teh naših žalosti n k ne bo niti videla, niti slišala gospoda v Parizu. A tudi kljub temu imamo mi iz Korotana pravo, da rečemo kojo besedo, pa čuli oni ali ne, ker smo i mi dober broj, ko ji se je opajal z Wil-sonovimi načeli o samoodločbi.
Predvsem se nam vsiljuje vprašanje, ali' so predstavniki evropske politike še vedno solidarni z Wi!sonom, tako kakor so se v početku izrazili, ali ne?
Sodeč po počasnosti, s katero dela mirovna konferenca, izgleda, da ne. Zdi se, da je samoodločba narodov za konferenco kamen, izpodtikanja, ki se ne da ne obiti, ne preskočiti. Italija zahteva Gorico, Trst, Dalmacijo, Reko in pravi, da so to njeni živi jenski interesi. Jugo-slovenski narod protestuje proti takemu nasilnemu odvzemanju jugoslovenske zemlje in opirajoč se na izneto načelo
i	>
samoodločbe, zahteva, da se izvrši ljudsko glasovanje. Poizkuša se napraviti kompromis med Jugoslavijo in Ita-ljani, ki se je pa že koj v začetku izkazal neizvedljivim. Zdi se, da Wilson stoji čvrstvo pri svojih nazorih —brez aneksije. Clemenceau in Lloyd George, gresta molče preko tega in poizkušata, da se odpravljajo posli drugotnega pomena, — a Orlando je z udaril na vse zvonove, da morajo koristi Italije biti zaščiteni.
Po vsemu sodeč, se plebiscit za Gorico in Trst z Istro ne bo vršil, temveč se bodo ti kraji dodelili Italiji. V slučaju takega rešenja, bi pomenilo, da je Wilson izgubil igro in da sta se Clemenceau in Lloyd George kompromitirala. To je jasno ko beli dan.
Jugosloveni se moramo vprašati: Kaj bo ?
Kar se tiče nas iz Korotana, ako bi kedo želel dobiti odgovora, moremo mu povedati, da so naše granice že davno obeležene, in da je pariški konferenci dobro znano do kam sežejo te meje. Nijedne grude naše zemlje ne bomo prepustili neprijatelju, niti svojih bratov in sester; nikdar ne bomo pustiii, da se naš istokrvni narod oslobodi jednega robskega jarma, da se ga upreže v drugi še mnogo težji.
Držimo se trdno načela, ki so ga sprejele vse antantine vlade — načela samoodločbe. Za to načelo borili smo se i Slovenci i Hrvati, zlasti pa naši bratje Srbi. Ostati mu hočemo verni, in ako bode treba, šli bomo še enkrat zanj v boj.Raje izginemo vsi, kakor da se igrajo z našimi ideali.
Ne sme biti več solz, ki so kvarile slovenskim devojkam lepoto in jasnost oči, temveč pesem, slovenska pesem, — pesem slobode mora se oriti preko go-riških in koroških brd. Zastava slobode, ali zastava smrti bo vihrala tam; katera je lepša, naj reši pariška konferenca.
-------------------s-------------------
Protestni shod v Mozirju.
Na velikonočni pondeljek, 21. aprila, vršil se je v Mozirju velik protestni shod, katerega je vodil starosta sokola Ivan L i p o 1 d, posestnik v Mozirju. Na shodu so govorili
inženir Viktor Turnšek, beogradski žur-nalist M. D. Stoiljkovič, bivši urednik „Straže“ Kemperle in urednik „Korotana“ Srečko Puncer."
' Govorniki so bili oduševljeno pozdravljeni, zlasti brat Srbin je bil opetovano burno pozdravljen od navdušene množice. Po shodu je g. Stanka Pepelnak podala g. Stoiljko-viču v imenu mozirskih deklet diven šopek cvetja, g. dr. Goričarjeva pa v imenu gospa šopek vijolic, z izjavo, da so slovenske žene in dekleta vsak trenutek pripravljene i same se žrtvovati zk jugoslovenske narodne ideale.
Shod je bil odlično posečen. Zlasti so se ga v velikem številu udeležili goriški begunci, ki so tisti dan prisegli, da ne bodo nikdar prepustili Gorice in Trsta Italijanom, temveč da bodo uporabili vse sile, da bo Primorje slobodno. Na tem shodu je bila jedno-dušno sprejeta resolucija na kralj vlado SHS v Beogradu, ki jo je predlagal S. Puncer.
Resolucija.
1.	Najodločneje protestujemo proti italijanski okupaciji jugo slovenskih krajev Goriške Trsta, Istre, Reke in Dalmacije, kakor tudi proti zasedanju slovenskega dela Korotana po Nemcih.
2.	Zahtevamo pravično rešenje naših narodnih vprašanj na način kakor ga je predlagal Wilson, — s samoodločbo naroda v zasedenem ozemlju.
3.	Vprašanje zgoraj omenjenega ozemlja ne sme biti rešeno brez naroda, ki na tem ozemlju živi, ker vsako tako rešenje more imeti velikanske zle posledice.
4.	Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se naproša, da sporoči pravočasno mirovni konferenci v Parizu, da je jugoslovenski narod odločen do konca izpolniti svoj cilj: Oslobojenje jugoslovenskega naroda od vseh tujincev. Morje krvi, ki ga je prelila jugoslovenska omladina po goriških brdih ni prelivala za obrano interesov bivše avstro-ogerske monarhije, temveč, za. obrano svojega naroda, ki živi v teh krajih, ker ni hotela pustiti, da pride biser slovenskega naroda pod italijanski jarem. Naj bo vsakdo uverjen, da je jugoslovenski narod še vsak trenutek v zaščito narodnih koristi pripravljen prinesti nove žrtve na zrtvenik narodne slobode. Narod jugoslovenski ne bo vprašal, „kolik je neprijatelj, temveč, kje je neprijatelj“, vodil bo sveto borbo do končnega oslobojenja, ali do končnega uničenja svojega.
5.	Pričakujemo, da se bo mirovna konferenca pri rešavanju teh vprašanj ozirala na naše želje, ako se pa to ne bo zgodilo, jih bo rešil narod sam.
B
LISTEK
Sanje.
M. D. Stoiljkovič.
Noč je. Povsod nema tišina. Mesec vstaja na obzorju in s svojimi bledimi žarki obseva zaspani svet. Vse spi. Vse je mirno in tiho, samo tu in tam kaka nočna ptica s svojim vzklikom pretrga to divno nočno tišino. V sredi zapuščene šume stojim in se divim lepoti Prirode po noči. Lahek vetrič tiho šumi in me uspava v mislih. Dolgo sem stal tako sredi šume v tihi noči, a misli so mi blodile v daljinah. Na enkrat prekine nočno tišino bolestno plakanje, ki je prihajalo iz daljine k meni. Planim iz misli in grem tja, odkoder prihaja glas.
Sloboda ali smrt, to je naša klic! Zvečer je bila družabna zabava pri Puncerju v „Iliriji“, ki se je v najboljšem razpoloženju , končala pozna v noč. Tudi na tej zabavi je govoril naš brat g. Stoiljkovič in improvizio-niranp predaval svoj ,,San“, ki ga objavljamo v današnjem broju.
Sreča mu je zaspala!
Siromak, jezen na svojo usodo, gre nekoč iskat sreče. Na poti zapazi lepo mlado devojko, lepo oblečeno, ki stoji na posestvu njegovega brata in prede. Siromak jo vpraša: „Kdo si, devojka?" Odgovtiri mu: „Jaz sem sreča tvojega brata.“ Na to siromak znova vpraša: „A kje je moja sreča?“ — „Tvoja sreča spi tam, v tem velikem gozdu!" mp odgovori ona.
Tedaj se siromak napoti v gozd. Dospe vši v šumo, zapazi pod velikim drevesom gorečo grmado, a poleg nje spi dekle, vse razmršeno in raztrgano. Sune jo z nogo in vpraša: „Kaka mora si ti?“ Dekle se leno okrene in odgovori skozi pol odprta usta: „Jaz sem tvoja sreča!“ Človek se razsrdi in jo začne biti in grdititi, kako more spati, ako je njegova sreča. Dekle mu nato reče<; ,,Boga zahvali, da sem spala, drugače bi niti teh copat ne imel na nogi.“ Človek se razsrdi. , Da bi jej dokazal, da se to ne bo nikdar zgodilo, sezuje copate in jih vrže v ogenj . .
Kakor ta siromak, videli so Nemci lepo mlado jugoslovansko srečo, pa so tudi odšli iz Celovca, da poiščejo srečo. Dojdejo v gozdove blizu Velikovca in jb najdejo kjer spi, in je kakor ona siromakova, vsa raztrgana in razmršena. Nemci, ljuti na svojo srečo, začnejo jo biti in buditi: „Stehe auf, du abscheulicher Faulpelz; siehest du nicht, daB dir schon ganz Deutschosterreich zum Teufel geht!“ — (Vstani gnjusna lenoba, ali ne vidiš, da ti gre že vsa Nemška Avstrija k vragu!). Nato se njihova sreča prebudi in reče: „Schreit nicht so hlod; wenn die Jugo-slaven es horen, wird noch das BiBchen, vvas von Deutschosterreich geblieben ist, zum Teufel gehen!-‘ — (Ne kričite tako neumno, ako vas slišijo Jugosloveni, bo še to malo, kar je ostalo od Nemške Avstrije, šlo kvragu !). ......Tableaux!..........
jugoslovansko dekle!
Ti si jugoslovenska deklica! Tega se veseli! Kajti veliko in pridno ter bogato je jugoslovensko ljudstvo, h kateremu
Na prevrnjeni bukvi sredi te velike šume sedi mlada devojčica in gorko ječi. Pridem bliže, polahko spustim roko na nesrečnico in vprašam :' „Kdo si, o deklica, ki si drzneš rušiti nočno tišino in kaj te tako boli, da pretakaš gorke solze?" Presenečena radi nepričakovanega prihoda, dvigne bedna prikazen svoje objokane oči k meni in reče: „Naj sem, kdor sem, pusti me pri miru in ne vznemirjaj me v moji tugi!“ Glas, s katerim je govorilo nesrečno dete prebudi v meni sočutje in rečem: „Milo dete, reci mi, kaj te dela tako nesrečno in kaj ti zadaje toliko boli, da ti morem pomagati ? Kdo si, povej!" „Moje bolečine so velike," odgovori in glas jej drhti ko zveneča struna na harfi pod udarom svi-rača, „moje nade so izgubljene, moji ideali porušeni. Moje življenje je prazno in polno trpkosti — robkinja sem iz Gorice." Prša so mi zadrhtela od silne
Ti pripadaš! Poln moči in lepote, narod najbolj plemenit. Tvoj lepi slovenski jezik se govori po celem svetu. Prava lepota in plemenitost je, ostati zvest slovenskemu jeziku. Tvoja lepa slovenska pesem je polna svetlobe in življenja, ter je ogledalo Tvoje duše in Tvojega naroda, jugoslovensko dekle! Ljubi svoj narod, ljubi svoj materni jezik iz celega srca. Ljubi ga zvesto in udano do svoje smrti. Brani svoj slovenski narod, svoj jezik in slovenske navade, in stori vse, kar jugoslovenskemu narodu koristi in mu k blagostanju in časti pripomore.
Naroči in čitaj slovenske časopise, pridobivaj naročnike, pristopi k narodnim slovenskim društvom, in dopisuj jugo-slovenskim listom.
Jugoslovenska mladenka! Okrasi svoje sobe in stanovanje z podobami velikih slovenskih mož, ki so z trpljenjem, učeno besedo in lepo pesmijo in kot vojaki ter poslanci delali za naš mili slovenski narod in za Jugoslavijo.
Kupuj Ti in uplivaj na svoje tovarišice in stariše, da bodo podpirali vedno le slovenske trgovce in obrtnike, da se bo povsod-uveljavilo geslo: Svoji k svojim!
Ne žabi nikdar in nikjer, da si po-- nosno jugoslovensko dekle! Mara Oset.
Slovenski javnosti.
Ljubljanski dopisni urad je izvedel, da Italijani te dni po brzojavil in telefonu, s tiskom in z ustnim obveščanjem med nami trosijo skrajno neugodne vesti o baje že izvršeni določitvi naše zapadne meje in o pripadnosti naših obmejnih krajev in naše obmejne zemlje. To de-1 lajo za to, da bi v nas izzvali demonstracije in nemire, kar bi jih upravičilo zasesti našo zemljo vse do Zidanega mostu. Tak pohod je zanje nujna potreba, ako naj se jim posreči odtegniti italijansko vojaštvo pogibelnim vplivom, kjer dobivajo komunisti od dne do dne večjo moč. Spričo vsega tega pozivamo slovensko javnost, naj si ohrani mirno kri, pa naj se glase vesti tako ali tako. Dobro naj si obdrži v spominu, da vsem vestem ni verjeti, ker jih v svojo korist v svet trosi neprijatelj. Ali se je sploh že kaj odločilo, o tem bo javnost brez odloga in brez olepšavanja obvestil naš obveščevalni urad.
razburjenosti, ki jo je napravil vtis grenkih besed žalostne prikazni. Stopim bliže, nežno dvignem njeno glavico in zagledam se v objokane oči, v kojih sem ob mesečni svetlobi ugledal globoko neizmerno tugo. Sestra iz Gorice, pa tako tužna?!" „ S estra!" reče tedaj.1 „Ne obupuj, sestra! Tam preko onih globokih gor, za onimi visokimi modrimi višinami, ki se vidijo v daljini, nahajajo se tvoje sestre in bratje, ki .so slobodni; tam je slobodna mati Jugoslavija, ki bo tudi tebe, ubogo dete, sprejela v svoje okrilje. Pojdi z menoj, voditi te hočem k njim. Tedaj boš srečna in ne bo ti treba obupavati! Pogleda me s globokim, tužnim pogledom in ne reče ničesar. Razumel sem ga; razumel sem ta tužni pogled, v katerem sem čital dušo njeno; še vedno je molčala. „Razumem te, sestra," pravim. „Razumem tvoj molk, ki mi pove vse. Ti ne moreš zapustiti
Slava našim mučenicima!
30. travnja 1919.
Zatočnik slobode našega troimenog naroda pogubio je 30. travnja 1671 pohornike naše narodne slobode svojim krvničkirn mačem na stratištu v Wiener Neustadtu. Pale su glave bana Petra Zrinjskega i sure mu Franjo Krste Frankopana.
Skršeni je bio njihov život, ali nije njihova velika ideja slobode i oslobodjenja. Ova velika njihova ideja živila je u srcu naroda i narod se dovinuo žudjene slatke slobode. 1 sad u prvim časovima slobode i narodnega ujedinje-nja moramo se sjetiti žrtava naše slobode.
Zrinjski i Frankopan počivaju u tudjini, a sad evo kuca več sat, da se vrate u domo-vinu, u domovinu slobodnu kako su ju želili i za koju su poginuli.
Tu su preteče i prvaci svojih slijedbenika boraca za narodnu slobodu.
Hrvati! Slovenci 1 Srbi! Svi osječamo, da su to naši velikani, naši narodni mučenici. — Svi smo se danas okupili u kolo^ da slavimo svoje velikane. Svi radimo, da ih častno od-premimo u domovinu, da im pripravimo sladku koljevku počinka u njihovoj rodjenoj grudi.
Nakup dakle zborom i tvorom! Da ne bude ni jednoga od nas koji nebi za časno narodno djelo, za izražaj rodoljubnega osječaja svoje duše, doprinjeo svoj oboi, i radosnim srcem pozdravio povratak njihovog praha u domovinu. Kosti su to samo njihove, nu kosti, koje zaodjeva velik njihov duh, duh koji našim dušama šapče: Hrvati, Slovenci i Srbi, mi smo za slobodu Vašu izginuli, i sami ste za nju izgibali i dovinuli se slobode
Budite jaki i složni. Neprijatelje ste slomiii, svoji ste u sretnoj, slobodnoj domovini našoj.
Ustrajte u ljubavi prema domovini, dra-goj našoj majki! Mi to osječamo i zato slavimo dostojno 3U. travnja 1919. — prvi u slobodnoj Jugoslaviji.
Diljem domovine neka ' bude taj dan elanom slave: narodni blagdan. Okupimo se svi u Zagrebu gdje čemo naše svete kosti Zrinjskega i Frankopana polagiti u domovinski grob.
Sabiremo doprinose, da im grob uredimo dostojnim njihovome radu i slavnoj smrti za/ slobodu. Kosti njihove moramo dočekati i pokapati kraljevski — jer su obojica doista kraljevi pobornika naše slobode:
Slavlje mora da je veličanstveno i dostojno. Zato na okup svi, da dokažemo i time svetu, da smo vrijedni slobode i našega imena!
Slava Zrinjskemu i Frankopanu, kojih kosti su simbolom borbe protiv silničtvu i himbenosti Habsburških tirana!
„Odbor za svečanu prosi a v u i prenos kos ti ju Zrinjskog i Frankopana".
grude zemlje, na kateri si prvi pot ugledala solnce in kjer si prvokrat spoznala življenje, ne moreš zapustiti mesta, kjer si prvokrat občutila bratsko in se-stersko ljubezen, kjer si prvokrat čula pesem veselih ptičic in kjer si prvokrat počela upati; ne moreš zapustiti teh brd, po katerih si se veselo igrala in pevala sanjajoč o slobodi; želiš ostati tu z njimi, s temi brcii in dolinami svoje Gorice, s svojimi pticami v njih, ki so vsi tako tužni kakor si ti ! — Razumem te, sestra, a vendar te prosim ne obupavaj; ne boš dolgo tužna; tvoji bratje, ki žive daleč tam v divni in slobodni Jugoslaviji, mislijo na tebe, na tvoja omiljena brda in na tvoje cvetne poljane; pride dan, ko se vzdigne jugoslovenski orel na bregovih Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gori v in Dalmacije, Kranjske in slovenske Štajerske, ter iz ravnin Srema Banate in Bačke in spusti na tvoja brda
Nemške nasilnosti v Korotanu.
Vovbre. Včeraj 22. aprila so nemški vojaki aretirali Ivana Švarca, doma iz ! Hudega kraja obč. Vovbre, ker je pobiral podpise z a J u g o sl a v i j o. (Od doma kjer -j so ga prijeli, so ga gnali k Špajzarju, kjer so j ga pustili cel dan brez hrane. Od tu so ga odgnali v Celovec. Nemški vojaki so pravi-li, da bo obešen kot veleizdajalec. Pri aretaciji so ga hudo pretepavali. Isti dan so aretirali tudi Matijo Slamenika iz Djekš, ker je baje rekel Švarcu ; j,Dal Ti bom pol birna (2 mernika) rži, ker se tako trudiš s podpisi za Jugoslavijo. Tudi njega so zaprli k Špajzerju. Tudi Lobnika iz Djekš so hoteli aretirati, pa jim je ušel v Velikovec.
Št. Lipš. Ob cesti v Št. Lipšu je nalepljen sledeči letak (v nemškem jeziku): Pazite! —
,,Povratek hujskajočih duhovnikov mora ljudstvo prepovedati, ali pa jih pobiti. Največji hujskači v okolici so bili tinjski prošt (Ein-spiler), capin iz Šmarjete (Dolinar), capin iz Slov. Mihela (Malej) in naš capin (Razgoršek). Ti hujskači so krivi, da moramo sedaj mi delavci in kmetje tako trpeti in še sedaj krvaveti." — Kulturni slepci!
Št. Lipš. 30. marca, o polnoči so vdrli tatje v farovžko klet in ukradli tri koštrune in eno ovco. Zadaj za hlevom1 so jih zaklali in odpeljali. Sploh v okolici Št. Lipša zelo kradejo. Zato domače patrulje sploh po cela 1 noči okrog pošiljamo. Ker so nam skoro vso živino pobrali, ne.moremo opravljati dela na polju.
Slov. Mihel. Iz nekega nemškega pisma iz Slov. Mihela povzamemo: „Ich muB jetzt beinahe jede Nacht Dieiist halten. Es wird ja a 11 e s gestolilen. Oft gibt es ganze Gefechte mit den Dieben," ,,Skoro vsako noč moram imeti službo. Saj vse pokradejo. Cesto imamo cele bitke s tatovi."
Sv. Martin pri Rudi. Včeraj 16. aprila so odgnali kmetu N—u iz Ribnice pri Rudi kravo, mu niso ne plačali ne dali potrdila, da so živino rekvirirali.
Ker ni hotel konja posoditi brez plačila nemškim vojakom, so aretirali K—a in ga odgnali neznanokam ; d’o/ danes se ni še vrnil.
V Haberspergu so pri nekem bolnem kmetu zvezali gospodinjo in odgnali vso živino, kar je bilo v hlevu proti Labudski dolini. Te dni so rekvirirali v ruški občini krompir in ga niso pustili ljudem niti za sem e.
Za celi mesec so dobili ljudje na osebo y4 kg ržene moke. Ljudje lakote umirajo.
ter s teboj zapoje pesem slobode; dolgo ne bo, — idi in čakaj! ne tuguj več, da ne bo tvoja tu ga tudi nam preveč boli zadala, — bodi vesela, ker dan slobode je blizu!"
Ne morem dalje. Solze so mi udarile na oči in neizmerna bol mi je trgala grudi. Ona je molčala, molčala in pla-kala. Nagnil sem se, poljubil objokane oči nesrečne sestre in . . . in se prebudil. Bil je velik dan. Pogledal sem skozi šipe mojega okna in ugledal divne so-lnčne žarke, ki mi jih je solce z našega slobodnega neba pošiljalo kot pozdrav novega dneva v slobodi. Hotel sem biti vesel, a spomnil sem se tužnega sna; okrenil sem glavo na stran, zaril sem jo v posteljo in zaječal tako tužno, kakor sem slišal v snu svojo goriško sestro. Da, Gorica je tužna, njena deca plaka, plaka in čaka.
Ako se vojaku poljubi vzame kmetu konja in voz ter dirja po cele ure in dneve okoli, tako da je nevarnost, da bodo vsi konji uničeni.
Kjer dobe svinjsko mast in meso vzamejo vse do zadnjega koščka, ravnotako tudi kruh.
Vojaki kradejo vse, kar jim pride pod roke, tudi denar. Kmetje se ne upajo pritožiti, vkljub temu, da lahko dokažejo, da so tatje vojaki.
Ljudstvo v strahu za življenje in imetje, je popolnoma obupano in težko pričakuje rešitve od strani Jugoslovenov. Ako bo trajal ta žalostni položaj še nekaj časa in ne pride kmalu rešitev, bodo kmetje gospodarsko uničeni.
Vojaki pripovednjejo, da dobe l.majnika iz Dunaja 2000 komunistov v pomoč proti Jugoslovenom.
Tedenske novice.
Prevoz nacionalnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana. Ban Peter Zrinjski in Kosto Frankopan sta bila 30. aprila 1671 v Dunajskem Novem mestu usmrčena kot veleizdajnika in zarotnika proti Habsburžanu Leopoldu I. Zagrebškemu društvu ,,Brači hrvatskega Zmaja", ki ima namen gojiti in hraniti zgodovinske spomine, se je pred leti posrečilo, najti in primerno shraniti smrtne ostanke teh borcev za jugoslovensko svobodo. Habsburžani niso dovolili njih prevoza v domovino. Zdaj je prišel čas za to. Akcijo so pokrenili „Bratje hrv. Zmaja" in zagrebški vseučiliščniki. Zastopniki vseh akademskih dluštev v Zagrebu so enoglasno sklenili, odposlati Narodnemu Predstavništvu spomenico, naj se pri avstijski vladi izposluje prevoz Zrinjskega (n Frankopana v domovino, da bi že letos njun 'spomin mogli slaviti doma ter pri tem iznova svetu dokumentirati svoje današnje ideale nacionalne slobode in ujedinjenja. — Pozivajo se s tem tudi vsa slovenska društva da se pridružijo akciji Her svoje rezoiucije o tej stvari pošljejo v Zagreb na naslov ,,Brače hrv. Zmaja" in to čim prej, ker je 30. april blizu.
Pliberk. Na kolodvorskej restavraciji v Pliberku še vedno mislijo, da jih bo prišel odrešit Hindenburg, Wilhelm, ali kateri drugi nemški Mihel, ker sicer bi se ne upali tako drzno obnašati. V gostilni se od mlade natakarice ne sliši druzega kot hujskanje in zabavljanje čez Slovence in čez Jugoslavijo ter čez odredbe' naših oblasti. Človek, ki pride v to gostilno res misli da je v kakem agitatorskem lokalu v Berlinu ne pa v slovenski gostilni v Jugoslaviji. Taki otroci kot je tisto dekle v gostilni pri Plavcu naj se ne igra, ker sicer se ji lahko zgodi da se jo pošlje v poboljševalnico, gostilničar Miha Plave pa naj take natakarice iz hiše napodi, ako je sam res kaj boljši, ako pa ne, se bo tudi ž njim obračunalo in napravilo red kakoršnega hočemo imeti v Jugoslaviji. Toliko v vednosto. g. Plavcu in oblastim. —
Guštanj. Čisto novorojeni se čutimo, odkar spadamo pod Jugoslavijo. Imamo slovensko učiteljstvo, slovenske železniške uradnike ter slovenske pošte. Kajti sedaj se lahko, še tako stara slovenska žena sama pogovori na poštah o raznih zadevah. Med tem, ko prej brez „švabskega“- tolmača ni ničesar opravila. Tudi imamo sedaj dovolj živeža, da naši deci in nam vsem ni treba tako stradati. V šolah otroci vsaj razumejo, kar se učijo in se veliko lažje učijo, ker v maternem jeziku vse razumejo. Tembolj pa to jezi še nekatere naše nemčurčke, ker baje njih otroci ne razumejo slovensko. Sedaj bi že bili zado-
voljni, da bi bilo polovico slovenskega in polovico nemškega pouka. Vprašamo Vas, kakšna šola pa je bila prej ? Še tako oddaljeni otroci, ki niso niti besedice znali nemško so prišli v trdo nemške šole. Kakor smo se mi morali podati Vam, tako se morate sedaj Vi nam. ,,Abgekehit ist auch was wert“ pravi Nemec.
Guštanj. Kako hrepeni slovensko ljudstvo po dobrem čosopisu. Edini naš slovenski list ,,Mir“, ki je prej izhajal na Koroškem, so nam za nekaj časa takorekoč požrli Nemci. Bojijo se menita, da bi izven Koroškega zvedelo ljudstvo njih nesramno postopanje proti nam. Saj je te trmoglavce tudi lahko sram. In kaj naj čitamo sedaj,? Ka^or je bil dosedaj naš ljubimec list „Mir“ tako postani zanaprej ti, dragi „Korotan“. Vsaka slovenska hiša vsak prejšnji naročnik „Mira“ naj si naroči ,,Korotana“, ki bo, upamo, prinašal naše domače novice. Bog živi „Korotana“!
Korotanka.
Kotlje. V torek dne 15. 4. popoldne je pogorelo poslopje posestniku Pušniku v Podkraju občina Prevalje.Ubogi posestnik bode imel žalostne praznike.
Libeliče. Včeraj na velikonočni pondeljek se je vršil pod milim nebom jugoslovenski shod v Libeličah pri Labodu. Mnogoštevilna množica je protestirala proti nemški in italjanski grabežljivosti ter zahtevala, da se naše brate reši izpod nemškega jarma. Govorili so poslanec Smodej, nadporočnik dr. Grablovič, Rebek iz Celja, goriški vojak Pavlica in Andrej Oset in Guštanja. Popoldne je bila v šoli gledališka i 'a kjer sta govorila in podrobno pojasnila p.... ,.ii položaj vojak Pavlica in Andrej Oset predsednik Narodnega sveta.
Doslednost koroških Nemcev. Geslo, s katerim lovijo koroški nemški voditelji Slovence je: „Koroška Korošcem! Mi Nemci želimo živeti tudi zanaprej V istih „dobrih odnošajih“ s koroškimi Slovenci kot smo do sedaj! Da bi Nemci še zanaprej živeli v ,,dobrih odnošajih“ z nami jim prav radi verjamemo. Vprašanje pa je, če hočemo mi živeti z njimi v ^dobrih odnošajih“, katerih grenko kupo smo žalibog predolgo morali okušati. Hvala Bogu so nas ravno Ti „dobri odnošaji" izpametovali in ravno radi njih si želimo čim dalje stran od koroških jodlerjev. Kako si Nemci predstavljajo življenje v „do-brih odnošajih“ so pa temeljito dokazali s tem, da so spodili vso slovensko inteligenco iz dežele. Zbog „dobrih odnošajev“ so vrgli v koš celo svoje geslo „Koroška Korošcem ‘ ter odpustili iz službe vse slovenske uradnike, celo take, ki so bili nastavljeni samo kot pisalne moči, četudi so rojeni Korošci.
Koroški Slovenci! Evo Vam najboljši dokaz, kako bi se vam godilo, ako bi dosegli Nemci svoj cilj: nerazdeljeno Koroško. Noben Slovenec bi ne prišel do boljšega kruha; nad vami pa bi zopet paševali nemški uradniki, ki bi si polnili kakor pod staro Avstrijo' svoje žepe z delom vaših žuljev.
Začne se promet. Novinski odsek poroča, da je Cunardova črta s 15. t. m. o tvorila novo progo z Jadranskim morjem, zlasti z Reko. 15. t. m. je odplul prvi parnik, ki ima na krovu več sto ton modre galice ter drugega blaga za Srbijo.
Važno za one, ki potujejo v Nemško Avstrijo. Naš papirnati denar zamenjava na kolodvoru v Špilju z dovoljenjem vlade, kakor pravi nekdo, ki zaračuna za to 50 odstotkov, eskomptna banka v Gradcu menjava brez odbitka. Ta privatna uredba menjave v Spilju se nam ne zdi najumestnejša, upamo pa vsaj, da je dotičnik, ki uživa ta privilegij, invalid ali kak bivši legijonar!
V odvetniško listo je vpisan gosp. dr. Rudolf Ravnik, doma iz Glinj pri Borovljah na Koroškem. Svojo pisarno otvori v Mariboru.
Upokojeni železničarji. Ker je Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani prejela z Dunaja seznam železničarjev, ki so prejemali dosedaj nezgodne rente, se izvrši tekom prihodnjega tedna nakazilo rent potom tukajšnjega čekovnega urada. Samo oni, ki do 1. maja še nebi prejeli rente, naj se zglasijo pismeno ali ustmeno pri Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, Šolski drevored 2 kresija.
Na Djekšah so prostovoljno nabrali 230 glasov za Jugoslavijo; če bi nabiralce ne bili nemški orožniki zasačili, bi najmanj 1000 ljudi glasovalo za Jugoslavijo.
Tovarišem akademikom, bogoslovcem in abiturijentom! ker se ima poživiti podružnica ,,Slovenske dijaške zveze“ za Koroško, prosim vse tovariše — Korošce, da sporočijo v svrho informacij svoje naslove podpisanemu. Franjo Sušnik stud. phil. t. č. Preva-1 j e—K o r o š k o.
Politične vesti.
Izjava grškega poslanika.
„Polet“ javlja, da je grški poslanik v Beogradu Kunduriotis dospel v Solun. Izjavil je, da se v kratkem sklene zveza med Grško in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Italijani popuščajo. Vprašanje Dalmacije stoji ugodno.
Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča : Italijani v Parizu popuščajo izza včeraj-
šnjega dne pod Wilsonovim pritiskom, Izključeno je, da bi se zedinili do 25. aprila. Vprašanje Dalmacije stoji ugodno.
Dalmatinsko vprašanje nerešeno.
Svet osmerice namreč VVilson, Lloyd George. Clemenceau, Orlando, Sonnino, Balfour, Pidion in Lansing so razpravljali o dalmatinskem vprašanju, našli niso pa nobene rešitve.
Zveza narodov naj bo sod šče nemškemu c sa>ju in njegovim prijateljem.
Pariška izdaja „Chicago Tribune“ doznava iz zanesljivega vira, da bo sodišče, pred katerim se bodo morali zagovarjati nemški cesar, Hindenburg, Ludendorff, Tirpitz in drugi vodje Nemčije v svetovni vojni, sestavila zveza narodov. Pravijo, da je to sodišče pooblaščeno razglasiti nad krivci, če treba tudi smrtno kazen.
V Italiji vre.
Položaj v gornje italijanskih industrijalnih krajih je zelo resen. V Comu je bilo razglašeno obsedno stanje, v Bergamu, Sieni in Monzi pa splošna stavka. 40.000 mož vojaštva so iz juga poslali na sever.
Ujedinjenje Črnegore z državo SHS.
Črnogorska velika skupščina je popolnoma izvedla svojo narodno nalogo in je razpuščena. Ž njo je preneha! tudi izvrševalni narodni odbor. Včeraj je prevzel eksekutivno oblast v Črnigori poverjenik Ivan Pavičevič. Na ta način je izvršeno popolno m definitivno ujedinjenje Črnegore z državo SHS. Poverjenik se je vrnil danes na Cetinje. Jutri^ in pojutrišnjem se vrnejo tja tudi ostali oddelki pokrajinske vlade, ki so bili do sedaj v Podgorici. Tako postane Cetinje zopet središče te jugoslovenske pokrajine.
Spor za Reko.
Italijani zahtevajo neomejeno pravico do največjega dela reškega mesta in luke. Zadar, Šibenik in Split naj tvorijo nekako italijansko hanzaško zvezo. Jugoslovani se sklicujejo na to, da je okolica in zaledje Reke slovensko in zahtevajo zato luko.
Za našo armado.
Beograd, 23. aprila. „Jugoslavija“ poroča: Regent je podpisal ukaz, s katerim je imenovanjih okoli 500 narednikov za aktivne in rezervne podporočnike. Istočasno izide trtdi ukaz o avanzmaju nižjih častnikov. Avanzma višjih častnikov se objavi še tekom 'tedna. Fin. ministrstvo je odobrilo za ta imenovanja kredit 2. milijonov.
Slovenski gostilničarji, trgovci in obrtniki inserirajte y Jugoslovenski Korotan! Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
-------- — uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in -------—-------——
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Posestniki!
Dolžnost vsakega kmetovalca in Jugoslovena je, da obvaruje sebe škode in da zavaruje svoje poslopje, premičnino in življenje pri slovenskih zavodih.
Kdor se hoče dati zavarovati ali pridobivati oglasila za zavarovalnico „Slavija“ naj se obrne na
Andrej Oset, p. Guštanj.
VINO
◄sadjevec in kislo vodo
razpošilja po Jugoslaviji
ANDREJ OSET
[0] Tolsti Vrh (Guštanj). ^
:-<«<---- :: ------------------
Kdo bi dal za par kil finega kristal-sladkorja, masti, svežega Špeha, surovega masla ali masla?
Ponudbe naj se pošljejo na Uredništvo „Jugoslovenskega Korotana4' v Velikovcu pod šifro „sladkor za mast44.
:_««-------—h—«dHŠlte— ........
Tiskarna M. Zmuegg, Velikovec.