37. Štev. v Murski Soboti, dne 27. novembra 1921. Poštnina plačana v gotovini. ӀӀ. leto. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOB0TI, Aleksandrova cesta 67. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50 Izhaja vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni. NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC — — — — — 7 K Granice Prekmurja so odločene. Konferencija antante v Parizi je odločila, ka se potrdijo zdajšnje granice v Prekmurji kak stálne, vekivečne granice naše držáve proti Madžarski. Vse prekmurske vesnice, kak dozdaj, ostánejo za vedno v Jugosláviji. Od toga je prišlo urádno potrdilo iz Pariza. Pozdravlamo to odločbo z iskrenov željov, ka bi ednok naše lüdstvo v etoj kraji ni najšlo mir, rédno živlenje i blájženstvo. V té cil pa moremo vsi delati ! Občinski tájniki. Gda smo se odslobodili Madžárov, so bili po sporazumnom sklepi upravnih oblásti i zastopnikov občin Prejšnji madžárski notárjušje odpüščeni. Vse občinsko poslovánje so prekvzéli županje i med njimi pa Vnogi nej znao, drügi pa nej ščeo oprávlati občinski poslov, tak ka je vládao na tom poli uprave strašen neréd. Pokazala se je potreba, dati občinam nekoga, šteri de namesto župana oprávlao občinske posle. Prišla je miseo, ka bi pri občinaj namestili tájnike. V Soboti se je po dugom nevolivanji, v križaj i težávaj rodio tájniški tečaj. Gda smo bilij na tečáji, nam je bilou obečano začasno (ponovim: začasno) 1000 kron mesečne pláče, prosto stanovánje, kürjávo in svečavo i vse pisárniške potrebščine. Na našo opombo, da je 1000 kron tüdi začasno premalo, smo dobili odgovor, da je na občini „kolosálno mnogo“ postranskoga zaslüžka (prošnje i drügo,) mesečno nájmenje 2000 kron in bo tájnik „pri tem sijajno živel“. To pa da je itak vse začasno, za pár tjédnov mo itak podržavljeni i te dobimo nájmenje 2500 kron pláče, „da se ne bo treba ubijati s postranskim zaslužkom“. Krátkomalo, dobili smo obečano vse, ka je potrebno za tou, ka eden občinski tájnik rédno oprávlati svoje delo i zadosti tistoj nálogi, pred štero je postávleni. Samo ftičjega mleka i na kokotovoj nogi se obráčejočega zlátoga gráda nam nišče nej obečo, drügo vse. Zdaj bi pa bilou prilično znati, kak tou delo v istini vövidi. Naš sestanek dne 20. novembra, v Narodni Čitalnici v Soboti je dao nájlepši kejp vsega dela. Továriš Horvat Pavel (Dobrovnik) je odpro sestanek, po tom se je včasi razvila debata. Hodimo po rédi ! Stanovánje i pisarniški prostori : Uboga tajniška para pride v vés k rihtari i se notripokáže, kak novi tájnik. Župan je že zvedo iz dopisa okr. glavárstva, ka pride „notároš“. Za to priliko si je župan vzeo svoj nájkisilejši obráz iz omára i ga je kázao notároši. Gdé je kvarteo i pisarna ? Tam, tá pa tá náj idejo prideš tá, tam pa nájdeš žandáre, pošto ali kakšega privátnika, šteri ti právijo, ka so tou njuvi prostori pa tájnik gor, tájnik dol tou njé nikaj ne briga! Dobro, zdaj drva i svečavo. Drv občina nema, moreš si je na račun občine küpiti ; spomniš se, ka je g. okrajni glavár pravo, ka je pitanje drv z agrarnov reformov že „réšil“. Prideš v grád i prosiš drva za sebé i zaj svoj urád i pri tom omejniš, da je g. glavár to vprašanje že „rešil“. Z velikim začüdenjom ti povejo, ka agr. reformi od toga nikaj nej znáno, nadale ka agrárna reforma nonč za drüge urade nema zadosta drv. Zdaj si lejko deneš svoje prste na vzkriž pa si iz 1000 kron mesečne pláče pod hrástom sküjaš nezabelene žgánike. Na prošnjo, naj ti dájo petrol. ti na občini právijo, ka da kmica, te more spát iti, nej pa petrol žgati. Da bi dobo pisárniške potrebščine, o tom nega govora. Pun britkosti i nevole ti pride na misel okrajni glavár, šteri ti je obečo svojo pomoč. Prideš k njemi, te sočutno poslüša i ti dá eden koš Iejpi návukov, občini pa namesto kategorične zapovedi pošle milo prošnjo, ka prej tajniki naj po možnosti dájo, ka njemi ide. To je ešče nej vse. Vnoga mesta so, gde tajnik more stanüvati, edno vöro daleč kraj od sedeža svojega uráda ; glede uradovanja smo dobili navodno, ka naj dvá ali tri dni delamo domá, te pa od vési do vési kak absurdum je to, káze nájlepše primer G. Petrovci ; dotično tajništvo šteje 8 občin, ki so edna od drüge več vör oddaljene. Ako jih ščé samo obhoditi, nüca za tou dvá dni. Slüžben delokrog je tüdi LISTEK. Žrtev ženske. Imela je ljubavno razmerje ; pripetilo se ji je, kar se deklicam v enakih s slučajih mnogokrat pripeti. Pogledati je bilo treba hitro za primernim ženinom, ker je njem ljubček ni mogel, pa tudi ni hotel poročni. Najdeni ženin je bil bogat posestnik, ona pa lepa in tudi bogata, zato se je poroka brez večjih zaprek na željo njene rodbine hitro izvršila. On je bil srečen z njo. Nesreča se je tam začela, ko je ona v sedmem mesecu zakona povila popolnoma razvitega otroka. Njenemu možu je postala cela zadeva takoj jasna. Ni rekel besedice ; ob porodu jo je oskrbel s vso skrbjo in ljubeznijo, kakor se srečnemu možu spodobi, ko se mu rodi, prvo dete. Ona se je prve dni ne koliko bala, pa se je kmalu pomirila, ker on sploh z ničemer ni pokazal, da se jasno zaveda, kaki brezstidni komediji je padel v žrtev. Ko je ona nekoliko okrevala, je mož napregel voz in jo je peljal v cerkev. On je pred- lagal, da se iz cerkve peljata k njenim starišem pokazat vnuka. Naravno je ona, nič sluteča in vsa srečna pritrdila. Ko sta se pripeljala v dvorišče, je mož obrnil konje proti izhodu, njena cela drüžina je pa vsa srečna pribežala k vozu. »Lepo, da ste prišli ! Kako lep otrok, lahko si ponosen na svoje dete«. Pobrali so materi otroka iz rok, njo so pa pomogli iz voza. Med tem časom je pa on pobral vajeti skupaj, si popravil klobuk na obraz in s krikom »Z Bogom ! Dji!« s vso močjo udani po konjah, ki so ga v besnem diru odnesli z dvorišča. . . . Konec?! Tak kot običajno povsod v podobnih slučajih. On je postal pijance in nereden človek. Zrak njegove domačije je postal pretežek njegovemu nesrečnemu srcu. Prodal je svoje starodavno posestvo in odselil nekam daleč v Nemce. Sračna bol ga je v dveh položila v naročje materi zemlji. Ona ?! Ona je ostala lahkomiselna, kot preje ; njena neukrotljiva kri jo je gnala v pustolovščine, ki so jo ugonobile. Sedaj že tudi ona spi . . . Chevalier d’Arnot. Velke strasti so glijne naturnim silam štera škodijo ali hasnijo, to je odvisno od smeri v šteroj se giblejo. * Živlenje bi bilou jáko prijétno, či bi sakši bar polovico toga napravo, ka želej od drügi Sakša vöra má svoje mantrnike, vöra v lüdij ji má nájveč. * Mála deca stoplejo materi na janko, velka pa na srcé. Sunce i zvejzde lejko pridejo pa minéjo, da pa nám zaide krátka svetlost, de večna noč, štero moremo nepretrgoma prespati. * Moč, na štero lüdjé nájveč dájo, je plačilna moč. * Svet je tak lejpi, gda ga človek zapüšča, ali bogše, gda svejt človeka zapüšča. Stran 2 PREKMURSKI GLASNIK 27. novembra 1921. tak netočno preciziran, ka ne vejmo ka pravzaprav za dela mámo, štero delo spáda v naš delokrog i štero nej. Da smo na menjeni kak za navadne lápce občini, vidimo iz toga, ka je g. glavár pravo, ka urádni pisem tajnik nesmi odpreti. Nit telko nej . . . ! Da se z 1000 kron mesečm pláče eden človek dnesdén niti trikrát na dén nemre najesti, toga ne bom tolmačo Postranskoga zaslüžka nega nikaj; znábit pride kakša dovica, šteroj delaš prošnjo za podporo. Moreš toj kaj računati ? ! . . . Drügoga pa nega. Naj bo, to so vse takše falinge, štere se s časoma lejko v réd de nejo ; ali z razdelitvijov tajniških okrožij si je uprava zaslüžila jako malo pohvále Edno okrožje má 2000 prebivalcov v dvema vesnicama, drügo okrožje do 6000 lüdi v 5—8 vesnicaj, pa to spokrpano i za vlasé vküper privlečeno. Z edne fare vesnico so odtrgnoli od sedeža tajništva pri fari, kama lüdjé hodijo sakšo nedelo i so vés pridelili k takšoj občini, kama so lüdjé nikdar nej hodili. Te so prikapčili takše vesi vküper, med šterimi ob deževnom vremeni stojijo morji podobne mlake, prek šteri nemre hoditi, tajnika bi pa človek nücao včási te tüdi, gda dešč ide. Škoda je naštevati nadeine nevole; edno je gotovo, da je misel občinskih tájnikov bila jáko dobra, izvršitev té misli se je pa naprávila z jáko málov skrbnostjov i brez razumevanja razmer in istinski potreb. Uveditev tajnikov v Prekmurji dozdaj ešče nikomi drügomi nej hasnila, kak tistomi, što v Ljubljano piše poročilo od toga : kak bi občinski tajniki mogli biti. Pokrajinski namestnik je daleč i ne vidi, kak v istini to delo izgleda. Dozdajšnje napáke i pogreške bi se lejko popravile tak, ka bi celo delo napravili znova, brez ozira na zdajšnje; organizacijo bi izvršila mešana komisija iz zastopnikov upravne oblásti, občin i tájniške organizácije, štera se zdaj ustanávle. Toj komisiji bi pa priporočali vnogo široko -poteznosti i obširnoga obzorja, predvsém pa vole do dela i sicer resnoga i temeljitoga dela. NOVICE Železnica Sobota-D. Lendava. Preminočo soboto so prišli esi inženirji, šteri do merili za povanje železnice v enem meseca kak se obeča. Svojecajtno se je gučalo, ka de se gradila poljska železnica, v takšo formo se je odločil ministerium, zdaj pa čujemo, ka de se gorzidala normalna, velka železnica. To obljubo radi čujemo, a fali nam zavüpanje. Pa ne ka bi se s tem štelo v kraj potisniti preveč potrebno in za Prekmurje najbogšo zvezo M. Sobota—Ormož? Proti temu protestiramo. Tudi železnica do Lendave že preveč potrejbna, a glavni cilj Prekmurja ni je. V Lendavo naj se zgradi Poljska, štera se friško lejko vöspova, o povanjem železnice v Ormož naj se ne odláša. Občinsko sodišče za pobijanje draginje v M. Soboti se je ustanovilo. Člani so : od obč. tanača imenüvana gg. dr. Černe, fiškališ in Horvat, mehanikar, od državnih ustavljencev g. Stare, davčni upravitelj in od delavcev g. Dittrich. Ti štirje so izbrali petega v osebi ga. birova Levec. Za predsednika je bio g. birov Levec, za njegovoga namestnika g. dr. Černe, kak referent g. Stare. S poslovanjem de včasi začnola. Občinski tájniki v Prekmurji lekaj, kak smo zvedli, ščéjo štrajkati. Ka pa to pomejni? V »Jutru« čtemo, ka se je v Velki Planini v Srbiji obdržo kongres Zemljoradničke partaje. Ta partaja je partaja srbskih kmečkih bogatcev. Na tom kongresu je bio tudi — Božidar Sever, iz Dolnje Lendave kak zavüpnik slovenskega tala Zemljoradničke partaje. Nika smo ešče nej čüli o toj partáji v Sloveniji, naj menje med nami Prekmurci. Či g. Sever moč za sébe v toj partáji išče, je to njegovo delo, po svojem bogastvu v to partaju sliši, no kmet je nej. Kak piše »Jutro«, je gučo na tem gyülejši g. Sever, ka je SKS Slovencem drugo ne dala kak »Kreaturo na namestniško mesto v Ljubljani« Ta guč g. Sever-ja nas je trnok začüdio, ar znamo, ka se dnes tak ravna v Prekmurji, kak želej g. namestnik sam, on pa je velki prijateo ga. Severja, pa g. Sever njemi tanáčiva pri tom ravnanji vküpno z g., glavarjem v M. Soboti. Ka se je naednok to prijateljstvo spotrlo ? Ka lejko vüpamo, ka de se od zdaj zavolo eto naše krajne v Ljubljani slušalo tudi drüge, za splošni blagor razmete lüdi med nami, nej pa samo dva? Čas bi že bil. Dosta smo že dozdaj za toga volo trpeli, pa ne želejmo, ka bi ešče ednok lüdstvo samo vöpokázalo, ka je cejlo ravnüvanje z našo Krajno brez glave in želejlo odpomoči: Abcug ! Ustanovna seja organizacije občinskih tajnikov v Prekmurju. V nedelo dne 20, t m. je bio sklicani sestanek občinskih tajnikov. Prišlo je samo desét tovarišov, zavolo toga se je nej moglo nikaj končnoga sklenoti ; delo je pa jako važno in naš položaj že nevzdržen, prosimo gg. tovariše, ka naj brepogojno i v vsakšem vremeni pridejo na novi sestanek, šteri se vrši v nedelo, dne 4.XII.1921 ob 10. vöri vprostoraj Narodne čitalnice v M. Soboti (Hotel Dobray I. nadstop levo). Ponovno pozávlamo vse tovariše, ka se naj odzovejo temu vabilu. Dnevni réd : 1.) Organizacija občinskis tajnikov. 2.) Ureditev gospodarskih vprašanj Pripravljeni odbor. Mejniki. Trbej kamenje za držávne mejnike. Pozivljajo se vsi, šteri s tem pečajo, ka se za ofert zanimajo in stavijo svoje ponüdbe. „ Vlada, kje si ? Oderuh !“. Z ozirom na to notico v zadnji številki »Glasnika« smatram, da sem v interesu ugleda nas slovenskih odvetnikov v Murski Soboti upravičen prositi za pojasnilo, kedo je bil listi odvetnik, ki je računal za pogodbo ogromno svoto 18000 K. Dr. Igo Janc. (Na to notico odgovarjamo, da je bil dotični odvetnik po nam poslanih informacijah eden od takozvanih domačih gg. odvetnikov, to je onih, ki so že pod Madžari tu bili kot fiškališi. — Uredništvo.) Afrikanske razmere vladajo v naši državi po mnenju odvetnika ga. dr. Černeta v M. Soboti. Tako se je ne davno izrazil v družbi odvetnika ga. dr. Šömena. Vsega tega da šo krivi ti preklicani demokrati, vsled česar je vskliknil dr. Sömen, da ne bo nikdar demokrat. To slednje radi verujemo, ker zahteva demokratska stranka od svojih pristašev pravo demokratsko prepričanje in delovanje, po katerem imajo vsi ljudje pravico do dobrega življenja, ne pa samo nekateri. Ta program pa seveda mnogim nekdanjim mogotcem ne diši. Dr. Černe pa ima glede afrikanskih razmer deloma prav : vidimo jih v tem, da še sedaj sedi kot državni nadzornik nad obema madžarskima denarnima zavodoma in vleče zato na mesec borih 4000 K, dasiravno bi lahko bilo to nadzorstvo že zdavnaj končano in banke rešene nepotrebnih izdatkov, ki jih morajo trpeti akcijonarji. Da se to godi z vednostjo vlade, na stvari nič ne premeni, v Ljubljani žalibog še precej zaležejo sorodniške ali prijatejske vezi, ki jim bo kakor tudi gotovim protektorjem napravil konec »afrikanski« Beograd. Einundzwanzig. Kolomana Vaš je poslao njegov oča zamenjat 1000 dinárov. Gda je prišeo mimo hiše Adolfa Lenger v Fokovcih, ga jé té pozvao v hišo, gde so začnoli špilati znani hazárdni špil »edendvajsti«, odzgoraj navedniva, Jožef Lenger i Franc Vidmayer, pri šterom špili je Koloman Vaš zašpilao 4060 K ; zdaj se je pa bojao povedati svojemi oči, ka je na edendvajsti (v istina na dvádvajsti pá na tridvajsti) zašpilao njegove, peneze, je celo delo naznáno žandárom, šteri so zaplenili Vidmayeri 762 K, Jožefi Lenger 800 K i Adolfi Lenger 2498 K. Sobočka birovija je obsodila Vidnayera i Adolfa Lenger na 200 K, Jožefá Lenger pa na 100 K štrofa, Koloman Vaš pa, kak gorzglasiteo, nej bio štrofani. Personálna unija med Romunijov i Madžarskov. Madžarski i Erdéljski grofovje bi jáko radi napravili personálno unijo (ka bi obe držávi meli Romunskoga kralá za vládara) med Romunijov i Madžarskov. Demokratične plasti romunskoga lüdstva jáko ostro pišejo proti toj zvézi. Po nájnovejši novicaj se čüje, ka s toga nikaj nede i pride na madžarski tronuš člán bolgarske dinastije z imenom Ciril, šteromi so prej ponüdili tronuš, pa je proso pár dnévov za premislek. Pevsko drüštvo Sobočko protestira proti tomi, ka eti v našoj cerkvi sakšo nedelo nešterni pevec najbole nove i sakšo nedelo drüge popevke poje, pa nanč nešče k Sobočkomi pevskomi drüštvi coj stopiti. G. Lendava. Podružnica »Jugoslovenske Matice« v Gornji Lendavi je priredila dne 13. XI. 1921 svojo prvo veselico v gostilni Sommer. Potek imeniten, izboren. Dobiček znese 3397·36 K Murska Sobota. Pošta v M. Soboti se seli. Da pa so že dugo seli, zato ka se more seliti, ar je za toga volo že dugo dobila nalog od ravnatelstva pošte. Okolik se guči, ka jim ešče drogov fali, pa za toga volo nemrejo dela skončati. Sto je kriv, ka se Sobočka posta ešče nej preselila iz tej tesni prostorov na svoje novo mesto ta ge je zaj Brumen ; Kredit je tü, Prostori so tü, preselitev dovoljena, zakaj se pa te ne preselijo ? So korenjé püstili pa zaj nemrejo oditi ? Smo se informirali že pri vsej inštancaj, pa se edne. z ovof vö guči. Dolžnost pristojne oblásti bi bila nájti, ge spi tá preselitev i jo zbiditi, ovači de ešče duže spála ! Darilo. Gosp. Fabru in Dražnid v Ljubljani sta o priliki večernic »pri Fajmoštru« v prleško prekmurski družbi darovala za »Prekmurski Glasnik« 30 K, za kar jima lepa hvala ! Murska Sobota. V nedelo v gojdno bi me v Sodni ulici na kükli skoro zasipalo. Če to, ka je letelo po meni ne bi bili čiki i pepel, te bi me gvüšno zaklalo. Lehko ka so gg. Brumen čemerni na mene. Pozor ! Vojaška oblást má odrédbo, ka náj ostro pázi na telegrafske i telefonske drote ; koga patrulja nájde pri droti, ga slobodno na mesti strli. Zato pazite da ne pridete po ne dužnem v nevoló ! Rop v Adrijanci. K Danijel Obranu so prišli večer klunkat nekši lüdje, ka rekši ščéjo gučati z njim ; On je s posvetom šo odpirat, pa so njemi posvet pijnoli, Šteli so meti dolare. On je šou iskat klüče i odbežao. Té čas so ravbarje odnesli s kleti kufer z 1060 dolari (okoli 400.000 K ); kufer so püstili v logi, s penezi so pa odišli. Ka je pa to ? Eden slovenski trgovec iz Maribora se je pogodo z posestnicov hišna štev. 29 na Lendavskoj cesti za prostore za tgovino na 5 let. Stanovanjska oblast je to pogodbo potrdila. Zavolo neprevideni ovir pa dozdaj arendaš nej mogo prostorov prekvzeti. Naednok njemi pa stanovanjsko oblástvo v Soboti dá odlok, da tisto s kem je oblást pogodbo potrdila, ne valá, záto ka árendáš dozdaj ešče nej prekzéo prostorov. To se je zgodilo, nej da bi njega poslühnoli, či de on meo iz toga kvár ali nej. j vzrok toga od- 27. novembra 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. loka (šteri je perse nej po zakoni) ? Podružnica edne banke te prostore nüca ! Dozdaj smo ešče nej znali, ka májo banke pravico preci privatnik ! V Ljubljani so se cilou tak daleč spozábili, ka so zapovedali bankam, ka náj zidajo svoje hrame, či ščéjo meti mesto za sébe, v Soboti pa modrejše glavé delajo »lörvécy«. Banka naj dobi s árende, trgovec si ga pa naj zozida ! Eden gospod na glavárstvi je bio celo tak odkritosrčen, ka je pri pri toj banki prej zainteresiran g. pokrajinski namestnik. Tak je tou ? Ka pravi k temi g. Lipovšek, vodja okr. glavarstva i g. Sever, šteri je lekaj pri toj banki tüdi zainteresirani. Ja, ja, . . . tej nesrečni »interesi« . . . Roparski napád. Dne 18. t. m. oko.i 8 do pol 9 vöre sta dvá civilista 25 stopajov od špitála napadnola v Soboti dobro poznanoga Hoffmann Mano-ja; vrgla sta ga dol i medtem ka ga je eden držo za lampe ka naj nej ne krči, njemi je drügi iz žepa vö zeo bankaš s penezi. Kak se čüje, so roparom že na sledi. Nekaj osumIjencov je žandermerija že zaprla. Domačini ! Edini list kateri prinaša novice iz celega Prekmurja ter Vas tako informira o vseh zadevah katere se godijo v Prekmurju samem, ter tudi v ostali državi, je »Prekmurski Glasnik«. Toraj je tudi dolžnost, da se tega našega edinega glasila, kateri zagovarja Vaše interese ter Vas poučijo v tem in onem, trdno oklenete, ga pridno berete in razširjate. Posebno sedaj, ko se bliža zimski čas, čas čitanja, uporabite ga. Naročite »Prekmurski Glasnik«, razširjajte ga pri svojih znancih, sosedih in prijateljih, ter nam skupno Pomagajte premagovati težave, katere imamo pri izdajanju listu. Agitirajte za list, da bode imel to zimo in prihodnjo leto dvakrat, trikrat ali pa še več naročnikov, kakor jih ima sedaj. Kmetje, naročite si ga, berite ga, ker za tak denar, kakor dobite »Prekmurski Glasnik«, ne dobite dandanes nič, in ako pa si naročite »Prekmurski Glasnik«, veste Vsaj kaj se godi po svetu. Inteligenca, učiteljstvo, uradništvo, kateri razumete moč časopisja, naročite si ga vsi, razširjajte ga in pošiljajte nam vse važnejše novice, katere se godijo v Vaši bližini, da na tak način pomagate listu do večje moči in veljave. Še enkrat ! Cela prekmurska javnost, agitirajte povsod in ob vsaki priliki za obilno naročitev edinega branilca prekmurskih pravic, »Prekmurskega Glasnika« Lübezen 93 letnoga starca. Pred pár tjednami je 93 let star Franc Cvetkov iz Subotice bujo z sekirov svojo priležnico Marico Madjer iz ljubosumnosti. Potem je pobegno, pred pár dnévami se je pa zglaso na zagrabečkoj sodniji, ár je ta — kak je on pravo — najsmilenejša. Vseedno ga je pa zaprla tüdi ta smilena Sodnija i ga drži ešče zdaj zapretoga. Darovi Jugoslovenski Matici. Za srečov lov so darovali : Gustav Dittrich 3 dobitke ; Boroš Beno, kavarnar 2 ; Prekmurska tiskarna 2 ; Ketnény, kavarnar 5 ; Brata Brumen 4 ; Kolbl & Smodiš, 2 J Fürst & in Sin, 3 ; Josip Turk, gostilničar, 5 ; Heimer Samuel, 5 ; Hartman Ana, 1 ; Cerkevnik Rado, 4 ; Franjo Jelovšek, 9 ; Ljudmila Počkaj, 2 ; Babič 1; Dr. Vesnik 1 ; Franica Novak 2 ; Kristi David 2; Gilka Bergant l ; Joža Samec 3 ; Kaušek Karl 3 ; Jožef Rožič l ; Englsberger l ; Stare Janko l ; Karl Hirschl l ; Nemec Janoš 10 ; Benko 10 ; dr. Böles lekarnar 7 ; Rudolf Habjan 1 ; Čeh 8: Gašpar 2 ; Janko Jonaš 1 ; Cipoth Josip 5 ; Nadai 5 ; Emilija Sokal 4 ; Kardoš 5 ; Sečko Ivan 2 ; Sagadin, major 2. Vsi iz murske Sobote. Žiga Rozenberger, gostilničar Tropovci; Rehn Ivan, trgovec ; Zöks Julija, gostilničarka ; Felkeš Andrej, nadučitelj, Antauer Evgen, Roza Pavličeva, vsi iz Tišine skupaj 8 dobitkov. Ahčin Kristina, Puconci 4 ; Helena Horvat 2 steklenici slivovke; učitelj Mirko Dujc Krog 1 ; Avgust Kompara iz Dolnje Lendave poslal nabiralno polo z 202 kronami· Po j 20 kron so darovali : Ljudmila Počkaj, Čuš Jakob, Josip Tratnik, dr, Franjo Strižič, dr. Bratina, Rado i Jurko, Korže Janko, Šauta Josip, nadkomisar Puš, dr. Svetelj, Malašič Matija 4 ; gg. častniki : Malka j Osterc, Joško Trobej, Zinka Pečirer, Mlinar Anton, Svetina Anton, Čeh & Gašpar, Bernik, Puhan, j Justi Pilih, Prelog, Štefan Šiftar, profesor Orožen, t Šavelj, Boroš kavarnar, Novak oficijal, Črnko učiteli, Marič, Pozvek, Heimer Oskar, Evgen in Antal in Samuel Fridrich. Vsi iz Murske Sobote. (Dalje prih.) Ceste in ulice po Soboti. Zdaj, ka je bilou malo božnejše vrejmen, je po Soboti bilou v ništerni mestaj takše Velikansko blato, ka je bio Človik večkrat v nevarnosti ka se v topi. Dobili smo no novi občinski odbor i bi dobro bilo, či bi nam dao popraviti ceste, nasiplje náj konči trotoára, ka do bár peški lüdje brez nevarnosti za svoje dragoceno življenje po kmici hodili po cesti' Zakaj kričijo ništerni lüdjé za autonomijo ? Záto, ka so v Sloveniji do nedávnoga časa na vládi sedeli lüdjé, šteri so si na račun lüdstva napunili žepe i nábrali špej, izcecávali lüdstvo i kričali živijo bojna (záto ka je njim nosila lepe milijone). Zdaj so pa zavolo centrálne vláde od korita kraj spadnoli. To se se zná, ka njim je žao za njuve zláte čase i je tak mislijo dobiti, ka kričijo za autonomijo i lüdstvo zapelávlejo v takše delo, štero či bi se zgodilo po voli zapelávcov, bila nesreča za lüdstvo. Pazite se tej, v ovčeče kože oblečeni vukov ! ŠOLSTVO. Usposobljenostim izpit je položil g. Čižek Gustav, okr. šol. nadzorništvu prideljeni učitelj. Čestitamo za njegovo uspešno delovanje na polju šolstva mu je Prekmurje dolžno mnogo hvaležnosti. Ustanovitev šolskega odbora v Prekmurju. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za Prosveto in vere v Ljubljani je odredila, da se za Prekmurje v Murski Soboti osnuje šolski odbor. Novi odbor nima oblastnega značaja, niti pravice šolskega oblastva ter bo obstojal le do uveljavljenega državnega šolskega zakona. Člani šolskega odbora so : a) dva duhovnika rimskokatoliškega veroizpovedanja, b) en duhovnik evangeličanskega in c) pet zastopnikov staršev. Imenovanje. Rebolj Fran, za učitelja v Turnišču ; Herman Viktorija, za učitelico v Turnišču ; Kukovčeva Terezija, za učiteljico v Gančanih. Razširitev drž. ljudske šole v gančanih. Višji šolski svet je razširil državno ljudsko šolo v Gančanih v trorazrednico. Usposobljeni izpiti v Mariboru. Zglasilo se je v k izpitu 65 učiteljev ; izpit so napravili : Čižek Gustav, prideljeni učitelj okr. šol. nadzornika v M. Soboti ; Zorko Eduard, učitelj v Beltincih ; Benkovič Árpád, učitelj v Bogojini ; Kočar Karol, nadučitelj v Cankovi ; Luthar Štefan, nadučitelj v Črensovcih ; Grašanovič Olga, učiteljica v Črensovcih ; Benkovič Ivan, nadučitelj v Dokležovju ; Flisar Nikola, učitelj vodja v Gaberju ; Sombathely Ana, učiteljica Gaberju ; Kallaí Angela, učiteljica v Gederovcih ; Šimon Marija, učteljica v Gerlincih ; Tomori Ludovik, učitelj vodja v Gor. Lendavi ; Šömen Janez, učitelj vodja v Gornjem Lakošu ; Benkovič Ladislav, učitelj vodja v Ivancih ; Černi Viktor, nadučitelj pri Sv. Jurju ; Ranteš Melhior, učitelj vodja v Kapci ; Dšuban Josip, nadučitelj v Križevcih; Titan Ivan, nadučitelj v Kupšincih ; Titan Josip, učitelj v Kupšincih ; Filo Blaž, učitelj vodja v Markovcih ; Čepregi Dragotin, učitelj vodja v Martjancih ; Pavlik Ivan, učitelj v Moravcih ; Preininger Janez, učitelj vodja v M. Soboti ; Kreps Arnold nadučitelj v Odrancih; Berdon Karol, učitelj vodja v Pečarovcih ; Kolarič Rihard, učitelj vodja v Petišovcih ; Lipai Venoel, učitelj vodja v Prosenjakovcih ; Kollars Leopold, učitelj vodja v Serdici ; Kurc Aleksander, učitelj vodja v Stanjovcih ; Telkeš Andrej, učitelj vodja v Tišini Antauer Evgen, učitelj v Tišini ; Chrihst Ivan, učitelj vodja v Trnju ; Poredoš Štefan, učitelj v Vadarcih ; Kontler Julij, učitelj vodja v Vidoncih Kavčič Toroš, Amalija, učiteljica v Šulincih. Maturo je napravila : Kühar Helena, učiteljica v Krogu. POLITIČNI PREGLÉD Jugoslávlja. Vojna z Albanci je končana, naše trupe se potegnejo nazáj na našo mejo. — Predsednik demokrátskega kluba g. Ljuba Davidovič je prekdao ministerskomi predsedniki Pašiči pismo, da demokrátska stranka ne prevzeme na sébe odgovornosti zavolo nedelavnosti parlamenta. Pašič ščé odstopiti. — V Dolnjo Lendavo je prišeo major Goldoui i se pogájao za mejne kamle za Prekmurje, pravo, je, ka za toga volo pride tüdi v Soboto. — Iz Subotice poročajo, ka so madžarske trupe prestopile našo mejo. Naša vláda je proti tomi protestirala. Madžarska. Po poročilaj madžarskih novin ščé Horthy parlament razpüstiti i vzét vládo ščista v svoje roke. V Budapešti je gospodár Gömböš z oroženim drüštvom, »Ébredő magyar«-ji s trupami, štere so prišle iz Burgenlanda (Nyugat-magyarország). Károlyi-jova stránka se tüdi priprávla. ANGLEŠKA. Angleži i Japani ščéjo sklenoti pogodbo ; ostrica tega dogovori bi bila obrnjena proti Amerikiki. K ODAJI vancarija blüzik Kapele : hram z 2 sobi, 1 kuhinja, 1 štala, gümla, 3 svinski hlevi, gvölbana peovnica, vse z ciglom pokrito; 3 plüge grünta, polovica ograd, polovica gorice z šmarnicov in modrinov zasajene, se takoj odá za 170.000 kron. Pozvediti je pri Vijktor Cipoth trgovci v Murski Soboti. Poslano. •• ------- Prosilcu prošnje za sobočko gimnazijo v „Novinah“. Ne vtikajte se v čisto notranje zadeve naše gimnazije in ne vlačite je v politiko in telovadne organizacije, kjer je niti najmanj ni treba. Odklanjam mešanicö Vaših napadov in poklonov. V dosego dobrega in koristnega za gimnazijo mi ni treba javnosti po Vašem zgledu, poznam pot do uradov. Če sem imel toliko sile, da sem dosegel, da se je iz one podrtije pri katoliški cerkvi pripravila prijetna streha za I. razred, ki se je mogel otvoriti z malenkostno zakesnitvijo (N. B. Objave o vpisovanju in pričetku šol. leta »Novine« kljub dvakratnem dopisu niso hotele prinesti), vedite, da bi brez Vašega politiziranja dosegel, ako bi uvideval neobhodno potrebo za gimnazijo, da bi se rekviriralo privatno stanovanje, ki ga omenjate, katero bi g. davčni upravitelj Prelog že davno rad zapustil in ki je brez prezidave za dva razreda pramajhno. Zberite raje nekaj tisoč dinarjev za temeljni kamen nove gimnazijske stavbe, ne spletkarite s politiziranjem. Le spraviti gimnazijo v strankarski politični vrtinec in odpihnil Vam jo bo, preden se boste zavedli. In Vaše Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 27. novembra 1921. delo bo v duhu madžaronstva ! Če hočete gimna- o ziji koristiti, raje nasvetujte prihodnjič v časopisu, naj ji bodo prekmurski kmetje naklonjenejši s tem, da bodo kako prošnjo njenega vodje uslišali in mi ne bo treba beračiti za voznike in za dovoz enega voza drv plačevati 800 K. Taka je hvaležnost do šole med Vami, da ji niti eden oče onih dijakov, ki imajo konje domá, ne pripelje za visoko plačilo drv. Z gnusom pa zavračati, da se na koncu oglašate kot bi bil jaz strahopetec Vaš klijent. V politiko in stranke me ne vlačite, gnusna in umazana mi je. Ne iščite, gospodje, gnilega samo pri nas, ki smo prišli ! G. uredniku bi pa prisojal pač toliko razsodnosti, da bi »poročila« svojega sobočkega dopisnika dajal pred tiskom pod kritično steklo. Tako pisarjenje se že slehernemu studi. Namestnik ravnatelja Dr. Svetelj. * Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorno koliko to določa zakon. Uredništvo. Naročili ste si že nas domáči list Naročnina na celo leto 80 K, na pol 40 K JINI TERPETINSKI krem za elegantni svet. Dobi se povsédi ! Izdeluje: „SLAVIA“ fabrika kemični izdelkov d. d., Zagreb, llica 2/3. Pohištvo ! Proda se novo Pohištvo za 6 sob, med šterim je edna garnitura za edno sobo „antik“ i pohištvo edne künje. Naslov (adres) se zve v upravi Prekmurskega Glasnika. SENO prvovrstno, sladko, v bale prešano ima več vagonov na odajo Czipoth Viktor, trgovec v Murski Soboti. Prekmurci, čitajte naš domači list: „Prekmurski Glasnik“. (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci. SPECIALNO IZDELANJE OCELNI ROLET (Stahlrollbalken) „PRVA V JUGOSLAVIJI“ Prevzeme izdelanje vseh vrst ocelni rolet za nove zgradbe, baute, auzloge i okna. Vsaka naročba se izvršüje na lástni mašinaj v pár dnévaj. Popravila hitro i po ceni. Stavbeniki, trgovci i májstri dobijo znaten popüst. :: :: Zahtevajte cene z označbov mere ! CERBERUS patent Iakat za ocelne rolete. Či máte cerberus Iakati na svojih roletaj, ste gvüšni proti vlomi i lehko mirno spite. :: :: Mirko Benič, Zagreb, Opatovina br. 11. — Telefon 9—98. Pozvánje na podpis. Dovolüjemo si Vam naznaniti da je občni zbor naše banke 30. oktobra 1921 skleno, da zviša delniška glávnica od K 10.OOO.OOO1- na K 30.000.000 z izdajov 50.000 novi delnic (akcij) po K 400· nominale. Podpišüvanje novi delnice se vršijo pod sledéčimi pogoji : 1. Delničarje majo v smisli pravil pravico opcije na nove delnice v razmeli dve novivi na edno stáro po kurzuši K 600·— za falat, prištevši 5% intereša od 1. julija t. l. do dnéva, gda notri pláča. Za volo izvršenja práva opcije se morejo predložiti plašči stárih delnic. 2. Delnice štere pa so više, se pa priporáčajo nedelničarom v podpisanje po kurzuši K 700 za falat, prištevši 5%-ni intereš od 1. julija t. l. do dnéva, gda se notri pláča. 3. Nove delnice do opremlene s polovičnim kuponom (szelvény) za leto 1921. 4. Podpisovanje, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančni podrüžnicaj v Gornji Radgoni, Kranji, Ljubljani, Murskoj Soboti in Velikovci v časi od 10. do 30. novembra t. l. 5. Reparticijo neoptirani delnic si pridrži upravni svet. Z odličnim spoštüvanjem Jugoslovanska Union - banka prvle Mariborska eskomptna banka. Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“