SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 6 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de febrero - 26. februarja 2004 NEVIDNI RAČUN Bo referendum o džamiji? DR. MATIJA OGRIN Čudo prečudno, tu bo nekaj posredi, si misli normalen človek, če vladajoča politična elita, ki srborito zagovarja pornografijo, prostitucijo, istospolne poroke in prisega na moralni relativizem, začne v isti sapi zagovarjati versko skupnost s tako ostrimi in zunanje fiksiranimi moralnimi merili, kakor je muslimanska. In če hočejo takšni ljudje muslimanom po vsej sili omogočiti gradnjo velikega versko-političnega centra, se sproži vrsta misli o njihovih namerah. Pomisliti velja, da so slovenski liberalci že v Avstriji hlepeli po državni skupnosti s Srbi tudi zategadelj, ker so upali, da bo pravoslavje ošibilo slovensko katoliško kulturo; starega liberalnega jugoslovanstva se je pogosto držala simpatija do popa in hlad do „farja”. Med svetovnima vojnama se je ta up izkazal prazen, a nekateri liberalci so našli torišče za opozicijo katolištvu v t. i. Starokatoliški cerkvi, kjer so se po civilni ločitvi lahko znova poročili. Komunizem je vse to zatrl, a že proti njegovemu koncu in pozneje je poskušala komunistična elita prikazati evangeličane kot dokaz, da so katoličani v Sloveniji le ena izmed mnogih verskih skupin, Trubarja in protestante pa uporabljajo kot emblem kulturnega boja proti katolištvu. Skratka, liberalna in komunistična politika sta katolištvu pri nas vedno nasprotovali ne le s svojim ,,laicizmom”, ampak tudi s tem, da sta skušali mobilizirati druge verske skupine. Podpora, ki jo daje sedanja vladna elita islamu, je istega protikatoliškega rodu, vendar mnogo radikalnejša. Ti ljudje muslimanom ne delajo usluge, ampak jih uporabljajo kot akterje v svojem računu. Vsak katoličan bi spoštoval versko dejavnost muslimanov v manjših molilnicah - in Bogu bodi potoženo, da smo tudi Slovenci imeli dolga stoletja le majhne cerkvice, preden smo naposled dobili tri stolnice in eno bogoslovje. Kulturni in pravno-politični vplivi islama pa so nekaj drugega: ti vodijo bolj ali manj naravnost k zanikanju nekaterih temeljnih človekovih pravic. Slovenska politična elita pa hoče prav v imenu splošnih človekovih pravic spodbuditi - ne verski, ta jim je figo mar - pač pa kulturno-politični pojav islamizma, ki bo svojim članom v prihodnosti odrekal prav te človekove pravice, na katere se liberalni advokati sklicujejo. Vpliv družbeno prebujene muslimanske skupnosti v slovenski javnosti bodo ti ljudje skušali spet na nov način usmeriti proti katoličanom, z istim zamahom pa zadeti še druge cilje, zlasti nasprotovati politiki ZDA in Natu. Dobro bi bilo, če bi se muslimani tega zavedali. In dvomljivo je, ali je zanje dolgoročno pametno, da se tako tesno povežejo s to politično skupino. Družina Dosedanji ljubljanski nadškof Rode na zasebni avdienci pri papežu Papež Janez Pavel II. je v torek, 24. februarja pa zasebni avdienci sprejel dosedanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta, ki je bil pred kratkim imenovan za prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Dosedanji ljubljanski nadškof in metropolit Rode se je svetemu očetu zahvalil za imenovanje, nato pa ob tej priložnosti obiskal jregacijo, ki jo bo i^beli nedelji, 18. aji prefekt kon- gregacije, španski kardinal Eduardo Martinez Somalo, se je mestu prefekta odpovedal zaradi dopolnjene starosti 75 let. Somalo je bil v duhovnika posvečen 19. marca 1950, leta 1953 je doktoriral iz kanonskega prava. 12. novembra 1975 je bil imenovan za apostolskega nuncija v Kolumbiji, istočasno pa še za nadškofa Taragore. Za kardinala ga je 28. junija 1988 imenoval papež Janez Pavel II., 1. julija 1988 pa je postal prefekt kongregacije posvečenega življenja in apostolskega življenja. Naknadni referendum o gradnji islamskega verskega in kulturnega centra na območju Ob cesti dveh cesarjev naj bi bil 4. aprila. Tako je namreč v maratonskem nadaljevanju izredne seje odločil ljubljanski mestni svet, ki je sprejel sklep o razpisu referenduma, ob tem pa županji Danici Simšič med drugim naložil, naj pred objavo sklepa preveri možnost njegove ustavne presoje. Svetniška skupina SDS je menila, da je bil dodatni sklep o ustavni presoji razpisa referenduma in zakona o lokalni samoupravi, ki sta ga svetniški skupini LDS in ZLSD podali ob koncu seje, vložen prepozno in da svetniki niso imeli možnosti razprave o njem, zato je Simšičeva „odprla" tudi razpravo o tem sklepu. Opozicija je bila do dodatnega sklepa precej kritična, me- nila pa je tudi, da ne temelji na določilih statuta. Po predstavitvi se je razvila živahna in burna razprava, ki jo je županja Danica Simšič kot predsedujoča na trenutke še komaj obvladovala. Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) je menil, da bodo tisti svetniki, ki ne bodo glasovali o sklepu, kratili pravice podpisnikov pobude do referenduma. Glede na politično strukturo v Ljubljani bo lahko izid tudi pozitiven za džamijo, je menil, približno 12.000 podpisov pa je bilo zbranih tudi zato, ker je „mes-tna oblast napovedovala neko čudno pot glede izvedbe oz. neizvedbe referenduma." Ob koncu razprave se je oglasila tudi Simšičeva, ki je med drugim dejala, da skrb zbuja dejstvo, da bo o pravicah izrazite manjšine odločala izra- zita večina. Po zakonu mestni svet sedaj nima druge možnosti, kot da sprejme sklep o razpisu referenduma, vendar še vedno želi, da o ustavnosti referenduma presodi ustavno sodišče, je dodala. Mestni svet je sicer spremembe prostorskega akta za območje, kjer naj bi stala mošeja, sprejel na seji 8. decembra, ki se je prav tako zavlekla pozno v noč. Skupina volivcev s prvopodpisanim Mihaelom Jarcem, ljubljanskim mestnim svetnikom, je Simšičevi 23. decembra izročila 226 veljavnih podpisov volivcev, županja pa je rok za zbiranje podpisov v podporo pobudi določila v obdobju od 6. januarja do 6. februarja. V tem času so pobudniki zbrali nekaj manj kot 12.000 podpisov, kar je dovolj za razpis referenduma. Mihael Jarc za Mladino Mihael Jarc, predsednik Liste za čisto vodo in ljubljanski mestni svetnik, je v pogovoru za tednik Mladina pojasnil dogodke v zvezi z zbiranjem podpisov, ki naj bi pripeljalo do referenduma o gradnji džamije v Ljubljani, in ocenil odnos ljubljanske županje Danice Simšič do te pereče teme. Jarc meni, da je akt o razpisu referenduma, katerega naj bi ljubljanski mestni svetniki obravnavali ta teden, posamični akt, za katerega ustavno sodišče ni pristojno, ker lahko obravnava le splošne akte oz. presoja, ali so v skladu s slovensko zakonodajo in z mednarodnimi akti. „Pravni interes, da gre na ustavno sodišče, bo težko našla," Zveza evropskih konferenc V zavodu sv. Stanislava, kjer poteka 11. generalna skupščina zveze evropskih konferenc višjih redovnih predstojnikov in predstojnic (UCESM), so izvolili novega predsednika, patra Augusta Huelsmanna iz Nemčije, ki bo v naslednjih štirih letih vodil zvezo. Ob tem so delegati, ki prihajajo iz 24 evropskih držav, izvolili tudi novo podpredsednico zveze Adrien Peko iz Madžarske in svetovalko zveze Barbaro Šelih iz Slovenije. Delegati so na skupščini razpravljali tudi o dosedanjem delovanju zveze in vlogi redovnega življenja pri vzgoji etične zavesti v večkulturni Evropi, je na novinarski konferenci povedal predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije pater Slavko Stermšek. Kot je povedal Stermšek, se na generalni skupščine zveze zberejo predsedniki in generalni tajniki nacionalnih konferenc, ki na vsakem drugem zasedanju izberejo novo vodstvo. Mandat izvršnega odbora, v katerem so predsednik, podpredsednik in dva svetovalca, namreč traja štiri leta. Medtem se zasedanja generalne skupščine vrstijo na vsaki dve leti. Generalna skupščina UCESM se je sicer začela s pozdravnim govorom sedaj že nekdanjega predsednika zveze Jesusa Lecea, sledilo pa je osrednje predavanje z naslovom Prispevek redovnikov k oblikovanju etičnega čuta v večkulturni Evropi, ki ga je pripravil dominikanski pater Timothy Rad-cliffe. Radcliffe je na predavanju poudaril, da je namen redovnega življenja pomoč pri oblikovanju etičnega čuta v večkulturni Evropi. Zveza evropskih konferenc višjih redovnih predstojnikov in predstojnic je bila ustanovljena leta 1981. Glavne naloge zveze so med drugim poživljati redovno življenje v Evropi, omogočati stike konferenc z evropskimi cerkvenimi ustanovami in z ustanovami redovnega življenja izven Evrope. Hkrati pa zveza predstavlja redovnike iz Evrope v stikih z drugimi evropskimi civilnimi ustanovami. UCESM si še prizadeva, da bi se med redovniki razvijala skupna zavest pripadnosti Evropi in odgovornost pri njeni izgradnji. komentira Jarc napoved županje, da bo odlok o razpisu referenduma dala v presojo na ustavno sodišče. Sicer pa ljubljanskemu mestnemu svetniku, ki zanika, da bi bil nestrpen, ne bi bilo vseeno, če bi se njegova hči poročila z muslimanom. Jarc ocenjuje, da se ljubljanska županja Danica Simšič na začetku, ko je bila vložena pobuda za referendum, ne bi smela opredeljevati do teh zadev, dokler ji ne bi prinesli še ostalih 10.780 podpisov. Zanj pomeni to kršenje demokratičnih pravil, Simšičeva pa je govorila le iz strankarsko-političnih nagibov. Vendar je nato postala v svojih izjavah bolj previdna. Meščanom pa je bila odtujena pravica, da bi odgovorno sodelovali pri prostorsko-urbanističnem aktu. „Gospa županja po moje nima tistega potenciala, ki bi ga župan moral imeti, kar se tiče duhovne podstati in svetovljanstva," pravi Jarc. Sicer pa Jarc nasprotuje temu, da bi se muslimanom v Ljubljani kratile pravice do združevanja in izražanja verskih čustev. Prepričali so ga arhitekti in urbanisti, ki so nasprotovali gradnji džamije na Cesti dveh cesarjev, saj se ne bi ujemala preveč s krajino. „V tej hiši, ki se imenuje samostojna država Slovenija, nas je 1.963.000 prebivalcev, od tega nas je več kot 90 odstotkov slovenske in drugih narodnosti, ogromna večina krščanske vere. In mi, ki smo večinski lastniki te hiše, imamo pravico drugim našim sodržavljanom drugih ver, druge pripadnosti, pa naj bodo to bahajci, Jehove priče ali budisti, dati v vednost, da lahko opravljajo svoje postave, ampak na način, da bo slovenskim zakonom, ustavi in deklaraciji o človekovih pravicah popolnoma zadoščeno in da ti v ničemer niti po črki niti po duhu ne bodo kršeni." Jarc je zavrnil namigovanja, da je nestrpen. Vendar Slovenija je majhna država, Slovencev je le dva milijona. „Kaj lahko pomeni tako velik islamski center v Ljubljani, Sarajevu, kamor muftiluk na Slovenskem spada, ugotovilo, da so se muslimani v Sloveniji preveč inkulturirali v slovensko skupnost in jim mora zato vodstvo zapovedati remuslimanizacijo, kot piše na njihovi spletni strani?," se sprašuje Jarc. Sicer pa je povedal, da se je napovedana površina za izgradnjo islamskega centra vse bolj povečevala: maja 2001 je imel center v dokumentaciji predvidenih 2300 kvadratnih metrov, minuli december pa 4000 kvadratnih metrov. Jarc je za to, da se človekove pravice, med katere sodi tudi pravica do drugačne spolne usmerjenosti, ne kršijo. Vendar ni za to, da bi se takšne zveze poveličevale s pompom in da bi se sprejemal ustrezen zakon. GLEJ... CERKEV PROTESTIRA 2 LANUŠČANI V SLOVENIJI.... 3 NOVI SVETOVNI RED 3-4 OB BRIDKIH IZGUBAH -POKLON JANEZU MENARTU4 OBISK VELEPOSLANIKA V MENDOZO...............6 Cerkev protestira proti davčnim obremenitvam družin z več otroki Pismo iz Slovenije /Z ŽIVLJENJA Komisija pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je opozorila na predvidene spremembe davčne zakonodaje, ki bo po mnenju komisije močno poslabšala položaj družin z več otroki. ,/Sporočilo takšne zakonske ureditve je, da so v naši družbi zaželene družine brez otrok ali le z enim otrokom. To ni pravično do tistih družin, ki imajo pogum sprejeti več otrok. Hkrati pa bi to imelo katastrofalne posledice za nadaljnji obstoj našega naroda in naše narodnostne identitete." Komisija zato poziva vlado, pristojna ministrstva in poslance, da spremenijo sedanji predlog zakona o dohodnini, tako da bo bolj pravičen in prijazen do družin z več otroki. Komisija tudi poziva „odgovorne in vplivne" posameznike ter organizacije civilne družbe, da se javno zavzamejo za izrazitejšo podporo družinam z več otroki in tako „podpre-jo prihodnost slovenskega naroda in slovenske države". Vladni predlog zakona o dohodnini po mnenju komisije z vidika pravičnosti in narodnega vidika ni sprejemljiv v tistem delu, kjer določa davčne olajšave. V obrazložitvi zakona je zapisano, da bo posebna olajšava za otroke pomembno povečana. Dejansko pa bi bila v primerjavi s sedanjo ureditvijo povečana le olajšava za prvega otroka (z 10 odstotkov povprečne plače na 13,8 odstotka), za vse naslednje otroke pa bi se glede na sedanjo ureditev znižala, in to progresivno glede na število otrok v družini, je zapisano v sporočilu. Tako so najbolj razbremenjeni davčni zavezanci z najvišjimi dohodki brez otrok in z enim otrokom, najbolj pa se povečuje davčna obremenitev družin z več kot tremi otroki. "Zastavlja se vprašanje, kako si je vlada dovolila sprejeti tako nerazumno davčno zakonodajo, ko imamo že danes močno zaskrbljujočo nizko rodnost. Res je, da davčna politika ne more nadomestiti socialne, zaposlitvene, družinske, stanovanjske in drugih politik, ki pomembno opredeljujejo položaj družin in otrok v neki družbi, lahko pa jih podpira in jih tudi mora podpirati, ne pa ravnati proti njim," svoj protest utemeljujejo v komisiji, ki jo vodi mariborski pomožni škof Anton Stres. V Delu je bila objavljena anketa,ki jo vsak mesec opravi Fakulteta za družbene vede (sicer pa komunistično gnezdo) o tem, koga bi volili, kakšna je vaša podpora vladi itd. TONE MIZERIT Kakšna demografska politika? V zadnjem članku v Dnrvniku (20. 2. 2004) Drago K Ocvirk omenja tudi demgrafsko politiko slovenske vlade in med drugim pravi: Čeprav je Slovenija po ustavi socialna država, pa zaradi prevlade liberalizma povsod krči socialo in solidarnost. V tem duhu je zasnovan tudi predlog zakona o dohodnini, in to vsaj v tistem delu, ki se nanaša na družine z več otroki. Komisija pravičnost in mir pri Škofovski konferenci pravi v zvezi s tem predlogom, da „z vidika pravičnosti in narodnega vidika ni sprejemljiv v tistem delu, kjer določa davčne olajšave." Zakaj? „V obrazložitvi k zakonu je zapisano, da bo posebna olajšava za otroke pomembno povečana, dejansko pa bi bila v primerjavi s sedanjo ureditvijo povečana le olajšava za prvega otroka (od 10 odstotkov povprečne plače na 13,8 odstotka), za vse naslednje otroke pa bi se glede na sedanjo ureditev znižala, in to progresivno glede na število otrok v družini. Po predlogu zakona so najbolj razbremenjeni davčni zavezanci z najvišjimi dohodki brez otrok in z enim otrokom, najbolj pa se povečuje davčna obremenitev družin z več kot tremi otroki. Predlog zakona jemlje denar staršem, ki imajo tri otroke ali več, gmotni položaj pa izboljšuje predvsem osebam brez otrok in staršem z enim otrokom." Gledano z vidika liberalnega kapitalizma je res ceneje uvažati „delovno silo", kot pa imeti pametno družinsko politiko in rodnost doma, saj otrok od spočetja do delovne usposobljenosti stane. Toda če bomo gledali le skozi računico, ne bomo ne človeški ne socialni in tudi kot narod ne bomo preživeli. Brez skrbi za ,,živahne otroške oči" smo človeško in biološko mrtvi. Zato velja podpreti poziv komisije vsem družbeno pomembnim ustanovam in posameznikom, da se „v javnosti zavzamejo za izrazitejšo podporo družinam z več otroki in s tem podprejo prihodnost slovenskega naroda in slovenske države!" PETERLE NA INTERNETU Nosilec liste NSi za junijske evropske volitve in predsednik parlamentarne komisije za evropske zadeve Alojz Peterle je odprl osebno spletno stran www.peterle.si. Na predstavitvi v Ljubljani je poudaril, da je med poslanci v Evropskem parlamentu uporaba osebnih spletnih strani zelo razširjena, v omenjeni praksi pa vidi predvsem preprosto in hitro komuniciranje ter neposreden stik politikov z najširšim krogom volivk in volivcev. rra vladi je padla na 43 %, pri strankah pa je takole : stranka dec jan feb LDS 25 21 17 (v septembru je imela 35 % podporo) SDS 11 15 16 (septembra menda le 9 %) ZLSD 6 6 6 SLS 6 4 5 SNS 4 6 4 Nsi 5 3 2 SMS 2 2 2 DESUS 2 1 1 ostali 1 2 1 neopredeljeni 37 41 46 Ta anketa je doživela veliko pozornosti v vseh medijih. Komentarji pa so različni, s priznanjem LDS, je stanje kritično. Velika arogantnost te stranke, korupcija in finančni škandali brez epiloga sodnega ali drugače, izbrisani, nerazumljive kadrovske zamenjave, vse to stranki škodi. Bomo videli, če se bo trend nadaljeval. Bilo bi zelo lepo. Lep pozdrav in lepo poletje. Poklon samospevom Klasični koncert Marko Fink, basbariton Nataša Valant, klavir, Dobrovo, Hitove muze 16.1.2004 Priznana in do slovenske glasbene dediščine prefinjeno občutljivi glasbeniki, basbaritonist Marko Fink, sopranistka Andreja Zakonjšek in pianistka Nataša Valant so v programu Hitovih muz prispevali izviren poklon skladateljema, ki sta vsak po svoje prisegala na ustvarjanje brez intelektualnega nadzora. Nekatere podrobnosti v življenjskih zgodbah Josipa Ipavca, zadnjega (in manj ovrednotenega) v generaciji skladateljev Ipavcev, in Huga Wol-fa, ki ob Schubertu in Schu-mmanu sodi v trojico največjih ustvarjalcev samospeva, pa se ob poslušanju njunih stvaritev preoblikujejo v profilaciji nezdržljiv-ega. Preproste pesmi J. Ipavca zazvenijo še bolj kot či-ste romantične drobne umetnine, fantastična izvirnost pesmi VVolfa pa pridobiva kompleksnost in motivično- tematsko izdelavo. Izmed 42 samospevov J. Ipavca sta koncertanta izbrala 12, ki so v novejših prepesnitvah Igorja Grdine in Pavla Oblaka dobili drugačne intertpretacije. Ipavec ni vešče izbiral svojih pesnitev in v njegovo prevladujoče temno in baladno atmosfero sta se pevca podajalo zadržano. M. Fink je s kultiviranostjo in eleganco zablestel v dveh, že preverjenih samospevih: globoko občuteni Kraljično in v pesmi Na križpotju, ki predstavlja vrhunec Ipavčevega snovanja samospevov - po gradnji sicer pravoverna romantična skladba, a preseneča po trdni zgradnji harmonsko in melodično. Odklon od prevladujočih romantičnih elementov z uporabo bolj modernističnih prijemov pa je Ipavec razkril v klavirskih spremljavah. Sopranistka A. Zakonjšek je v Ipavčevih samospevih ostajala peveč „zvesta" trpkemu in. bolečemu izrazu in je s tankim glasom brez ustrezne voluminoz-nosti še potencirala skladateljevo skromnost. Nespro-ščenost in manjša gotovost sta se pokazali v zadnji pesmi Ciganka, kjer nismo prezrli težav z nastavki in intonančno manj natančnih začetkov. Zato pa je intelektualna kontrola pri pevcih popustila v drugem delu koncerta. Z dobro vokalno tehniko, lepo oblikovanima glasovoma, presunljivimi interpretacijami in vrhunsko klavirsko spremljavo so nas obdarili z izborom Wolfovih samospevov, ki je nastajal v obdobju skladateljeve ustvarjalne eksplozije. Strastno, tehnično in muzikalično perfektno so zazvenele 3 Morikove pesmi, 3 Michelanhelove pesmi, 3 pesmi iz Italijanske pesmarice ter 3 pesmi iz Španske pesmarice. Koncertanti so se prepričljivo in čustveno intenzivno predajali načelom absolutnega zagovornika izvirne nadarjenosti in glasnika intuitivnega. Tatjana Gregorič Delo Čeprav je vprašanje zunanjega dolga vedno prisotno na prvih straneh časopisov, tudi ne manjka drugih važnih zadev v notranjem delovanju države na političnem, socialnem in gospodarskem področju. Važen obisk. Ta teden se mudi v Buenos Airesu delegacija strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada (FMI). Prvotni namen obiska je, da pregledajo državne račune tega trimes-tra in potrdijo, da je država dosegla cilje, v katere se je obvezala ob zadnji pogodbi s tem mednarodnim finančnim organizmom. Na podlagi tega poročila bo potem direktorij FMI potrdil delovanje argentinske vlade. Ob tem je seveda več zapletov. Eden je razmerje med Argentino in privatnimi upniki. Drugi pa je odplačilo dolga, ki ga mora država poslati prav FMIju. Letos mora Argentina odplačati mednarodnim finančnim organizmom 6.043 milijone dolarjev. Od teh jih mora do 9. marca plačati polovico: točno 3.100 milijonov. Denar je v državni blagajni, saj devizni fond dosega 15.000 milijonov. A vlada noče seči po teh rezervah, dokler nima vsaj namiga s strani fonda, da bo delovanje v trimestru potrjeno. Pogajanja se pričenjajo. Omenili smo zunanji dolg s privatnimi ustanovami, bankami in posamezniki. V tem oziru bo ta teden tudi važen, ker naj bi se začeli prvi direktni stiki, ki bodo vodili do nadaljnjih pogajanj. Vlada (zlasti predsednik Kirchner) vztrajno trdi, da se ne bo premaknila od ponudbe plačila samo 25% glavnice. Medtem iščejo razne alternativne rešitve, ki bi nekoliko posladkale ta grenki grižljaj za upnike. Pretekli teden pa je vlada prejela tudi javno podporo nekaterih škofov. Sploh je mnenje dela cerkvene hierarhije in mnogih katoliških organizacij, da je velik del zunanjega dolga nelegitimen, in da ga država ne sme plačati za ceno socialnega zapostavljanja in lastne gospodarske rasti. Rekordi - le zakaj? Zadnje uradne štatistike nam povedo, da je gospodarska rast Argentine v letu 2003 dosegla 8,4 %, kar je svetovni rekord. To nas spominja, ko smo imeli leta 1989 rekord inflacije, za tem rekord stabilnosti, sedaj pa smo država, ki je v preteklem letu gospodarsko najbolj zrastla. Kaj nam vse to služi, če je stanje vsekakor pod nivojem vsake normalne države? Tudi kar se rasti tiče, moramo ponovno opozoriti, da kljub lanskemu uspehu in letošnjim napovedim (dodatni 6% skok) še daleč ne dosežemo nivoja gospodarstva leta 1997, leto po katerem smo nenehno padali in se je gospodarstvo države skrčilo kar za 20%, medtem ko je ostali svet rasteI. Gospodar- ska rast sloni po eni strani na močnem izvozu, delno pa tudi na notranji potrošnji, ki se je lanskega leta dvignila za 6%. Obetajoče številke, ki pa same po sebi niso zagotovilo svetle prihodnosti. Kdo bo omagal? Pretekli teden se je tudi nadaljevala ofenziva piketerov, ki so v sredo uprizorili pocestne blokade. Posledice so bile zelo vidne, vendar vladni strategi ugotavljajo, da se piketersko gibanje krha. Število ljudi, ki se je blokad udeležilo je silno upadlo in na mnogih krajih, kjer so napovedali blokade, jih niti niso mogli izvesti. Vlada po eni strani izrablja rastoče nezadovoljstvo družbe do tega gibanja, po drugi skuša zanetiti spor med posemez-nimi skupinami, pritiska pa tudi nanje s tem, da jim manjša število socialnih planov, ki jih te skupine upravljajo. To še posebej neti jezo voditeljev. Vendar je vprašanje, v koliko bo ta vladna strategija res uspela. Posebno važnost pa vsi polagajo tudi na sodnijske odloke, ki od vlade zahtevajo, naj z uporabo javne sile zagotovi prosto gibanje po ulicah in cestah, kar je temeljna ustavna pravica. Brez izgledov. Zanimiv je tudi razvoj odnosov do Anglije v zvezi z Malvinski-mi otoki (Falklands). Anglija pritiska, da bi argentinska vlada dovolila pomnožitev poletov iz Čila na otoke. Pred vojno leta 1982 je bil stik reden iz kontinentalne Argentine. Po vojni, ko se je razmerje nekoliko pomirilo, so pričeli redni poleti iz Čila preko argentinskega zračnega območja. Potem je Argentina običajno dala dovoljenje za dodatne polete, lanskega decembra je pa vse zadevne prošnje zavrgla. Zahteva, naj se vzpostavijo redni stiki iz Argentinskega ozemlja. Tega pa prebivalci Malvin nočejo. Vojna je le še preveč zasidrana v njihovem spominu. Zadevo je skušal urediti podmi-nister Bill Rammell preteli teden, ko je bil na obisku v Buenos Airesu. Vendar argentinska vlada noče dati dodatnih dovoljenj, dokler se zadeva argentinskih poletov ne premakne z mrtve točke. To je v nekem oziru prav; Angleži so argentinsko diplomacijo že tolikokrat izigrali, da jim ni zaupati ne od njih kaj pričakovati. Grajski gospodje. Končno omenimo na kratko, da se zapleta položaj v provinci Santiago del Estero. To je eno področij Argentine, ki še vedno živi v nekem fevdalnem sistemu, kjer krajevni kaudižo (Carlos Juarez) odloča o življenju in delovanju prebivalstva. Guverner je njegova žena Nina, ki ima sedaj rastoče težave s sodišči in ji grozi sodba. Kot nekoč Catamarca danes tudi Santiago prestaja krizo prehoda iz tega stanja v bolj moderno in demokratično ' družbo. SLOVENCI V ARGENTINI daj smo bili končno vsi skupaj) in ogledu Ljubljane in nekaterih dvoran, v katerih smo imeli programirane predstave. V soboto 31. smo pa napravili odhod v Gorico. Po kosilu v Dijaškem domu v Novi Gorici smo šli čez mejo v Staro Gorico (Italija), proti dovrani A. Gregorčiča v Standrežu, kjer se je vršila prva predstava naše igre. Najprej je del skupine šel na ogled okraja, medtem ko so drugi pripravili oder. Ob šestih so nas pogostili z večerjo, ob pol devetih se je pa pričelo igranje. Ne bi rekel, da smo igralci imeli izredno tremo, vedeli smo namreč,, kaj lahko storimo. Res pa je, da nas je v notranjosti žgala radovednost: Kako bo slovenska publika sprejela naš nastop, naše igranje, naš naglas, besedilo igre? In reči moramo, da so Slovenci v Stari Gorici - Slovenci v zamejstvu - ki so v številnem občinstvu napolnili dvorano, z navdušenjem in pozornostjo spremljali nastop, ob koncu ga pa božali s toplim in iskrenim aplavzom ter čestitkami. Tedaj smo spoznali, da če storimo to, za kar smo bili vadili in se pripravili, bo stvar lahko šla v redu naprej. Naslovi krajevnih glasov so pisali „Gledališka skupina Slovenske vasi z uspešnim nastopom očarala publiko" in „Svetal sij ljubezni v igri Barka brez ribiča". Po predstavi je igralce nagovoril predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Damjan Paulin, od katerega smo prejeli zahvalo za lep umetniški večer poleg knjižnih darov, akvarela Andreja Kosiča in slovenskega šopka. Večer se je nadaljeval v spodnjih prostorih dvorane ob prijateljskem klepetu in prigrizku. Za tem nas je tudi župnik v Štandrežu povabil v cerkev in nam malo povedal o njenih posebnostih. Pozno smo prišli nazaj v Dijaški dom, nasledni dan smo pa že ob desetih bili pri sveti maši na Sveti Gori v Novi Gorici, kjer smo tudi imeli možnost kratkega pogovora s frančiškanom, ki nas je poučil o zgodovini te božje poti. Popoldne nas je pa čakala čudovita dvorana Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, tretja najvažnejša dvorana v Sloveniji. Presenetili so nas 24 metrov globok oder, 340 refle- Gledališka skupina Slovenske vasi v Sloveniji Ko smo meseca maja 2002 pričeli z vajajmi igre Barka brez ribiča španskega avtorja Alejandra Casone v prevodu Marije Kutnar z namenom, da bi jo predstavili v dvorani Hladnikovega doma za 50. obletnico Društva Slovenska vas, si člani Gledališke skupine Slovenske vasi nismo predstavljali, da bo ta naša Barka priplula tako daleč kot dejansko je. Po premieri v Slovenski vasi meseca avgusta smo igro ponovili v Slovenski hiši meseca decembra, meseca aprila 2003 pa z njo nastopili tudi v Mendozi. A potovanje Barke se ni končalo tam. Rodile so se sanje, da bi skupina z igro potovala tudi v Slovenijo. In sanje so se končno uresničile. Po navodilih takratnega predsednika Zedinjene Slovenije Toneta Mizerita smo pričeli pismen stik s predsednikom izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem in končno so naše želje potovanja prišle do realnosti. 27. januarja je Gledališka skupina Slovenske vasi (GSSV) odšla iz Ezeize proti Madridu, od tam v Barcelono, iz Barcelone pa v Benetke, kjer nas je čakal Kocmur skupaj s prijatelji, da bi nas z avtobusom spremljali do Slovenije. Tako se je torej pričela ta nepozabljiva turneja BARKA BREZ RIBIČA -SLOVENIJA 2004. Potovalo nas je devet igralcev (Rotija in Pa-vlinka Grbec, Lučka Mehle, Veronika in Boris Rot, Marko Pallo-tta, Martin Sušnik, Damian in Andrej Črnak) in trije tehnični pomočniki (Cecilia Stanovnik, Tomi Sušnik in Jože Mehle, ki so skrbeli za sceno, ozvočenje in osvetljavo v tem redu). V sredo 28. smo tako prišli v zavod Sv. Stanislava v Šentvidu, kjer so nas s kepami snega, a vseeno toplo sprejeli še drugi prijatelji in sorodniki. V zavodu se nam je pa pridružil še Marko Kocjančič, ki je predstavljal igro z nami v Argentini, pred devetimi meseci pa se je preselil v Slovenijo. Prva dva dneva sta bila posvečena predvsem vajam (šele se- ktorjev, ki smo jih imeli na razpolago (od katerih smo uporabili manj kot 50), izredna tehnična oprema za zvok, ogrevanje in hlajenje dvorane skozi podnožje stolov, možnost slediti igro po televizorju za igralce, ki so trenutno izven odra, prav tako kot preprostost in razpoloženje tehničnih mojstrov te komaj desetletne moderne dvorane. Ko smo prvič stopili na oder, nismo mogli verjeti, da nas je na tem odru čez nekaj ur čakal nastop. Bali smo se, da ne bi bilo kaj ljudi, kajti istočasno je slovenska rokometna reprezentanca igrala final evropskega prvenstva, a vseeno se je nabralo okoli 350 gledalcev, kar pomeni, da je bila dvorana skoraj „pokrita". Tudi s to predstavo smo dobili topel aplavz (zaradi katerega vztrajnosti smo zopet odprli zastor in se ponovno s pozdravom zahvalili publiki) in uspešne komentarje. Po predstavi nas je čakala večerja in pogovor z direktorjem Gledališča Sergijem Pelhanom. Nato smo pa odšli nazaj v Škofove zavode v Šentvid. Nasledni dan smo izrabili za prosti počitek. Nekateri smo zjutraj imeli intervju za Radio Ognjišče in Radio Slovenija. Popoldne smo se zopet zedinili skupaj pri maši za svečnico pri Uršulinkah v Ljubljani. Po maši smo pa prisostvovali nastopu Cyraneau de Bergeraca v Mestnem Gledališču Ljubljana. V torek 3. februarja smo v Šentjakobu bili pri maši, ki jo je imel „Lanuščan" lazarist Toni Burja, nato se pa pridružili srečanju s slovensko mladino. Marsikoga smo že poznali, ker so s skupino Slovenske vasi bili v Rimu I. 2000 za jubilej mladih, nato so pa bili na obisku med nami v Slovenski vasi I. 2002. Bili so tudi prisotni nekateri drugi Argentinci, ki sedaj živijo v Sloveniji. Za tem smo zopet prespali v zavodu in se pripravili na pravi gle-d a I i š k i maraton,: deset zaporednih predstav v devetih dneh. Nadalje- vanje prihodnjič Martin Sušnik NOVI SVETOVNI RED! DR. ALOJZIJ KUKOVIČA DJ (L) Že nekaj časa se govori o nekem „Novem svetovnem redu". Človeštvo naj bi se končno zavedlo, da smo vsi ljudje na zemlji kot ena samo velika družina, ki naj bi zato imela tudi eno samo svetovno vlado. Da bi se to moglo uresničiti, bi se med drugim posamezne države morale do neke mere odpovedati svoji suverenosti in posamezni narodi celo nekaterim svojim posebnostim. Drugače povedano, države naj bi postale v tem Novem svetovnem redu kot nekakšne province ene velike svetovne države, ki bi imele še svoje vlade za urejanje manj važnih notranjih zadev, v vseh važnejših rečeh bi bile pa podložne svetovni vladi. Nekateri ta sistem svetovne vlade imenujejo »integralni imperializem". Imperializem, ker bi njegovi zakoni obvezovali ves svet; integralni, ker bi se raztezal na vsa življenska področja. KAKO JE PRIŠLO DO TE ZAMISLI? Zamisel se je porodila v Združenih državah Amerike (ZDA). Seveda kot vse velike zamisli se je tudi ta porajala postopoma. Prvi njeni začetki segajo neposredno v čas po drugi svetovni vojni. Tedaj je bila ameriška diplomacija prisiljena, da je posvečala svojo posebno pozornost vprašanju dveh blokov, v katera se je razdelila tedanja Evropa, kar je imelo za posledico tako imenovano »mrzlo vojno" med sovjetskim in zahodnim blokom. Ko je pa leta 1973 izbruhnila svetovna petrolejska kriza, so ZDA postale pozorne na še drugo delitev sveta, namreč delitev med Severom in Jugom. Nekatere države tretjega sveta, lastnice velikega dela svetovnega petroleja, so zahtevale neki nov red v svetu, v katerem bi tudi one imele možnost odločanja. Zahtevale so, da se jih resno upošteva pri urejanju sveta. Petrolejska kriza je namreč tedanjemu svetu jasno pokazala, kako se tudi proizvajalci petroleja lahko med seboj organizirajo in v določenih okoliščinah tudi resno ogrožajo ekonomijo bogatih industrijskih držav, za katero je petrolej bistvenega pomena. S to krizo v zvezi je pa nastalo še novo vprašanje: Kaj pa, če se tudi kakšne druge države, lastnice za svetovno ekonomijo važnih surovin iz tako imenovanega Tretjega sveta, med seboj organizirajo za zaščito svojih koristi naproti bogatim industrijskim deželam? Pod vplivom te konkretne nevarnosti so se mogočni finančni krogi v ZDA začeli prebujati. Velikanska ekonomska nadmoč ZDA in drugih bogatih dežel, zlasti evropskih in Japonske, je na mah začutila, na kako slabotnih nogah stoji. Kajti revne države lahko resno ogrožajo njihovo ekonomijo, če sklenejo, da jim ne prodajajo več potrebnih surovin pod istimi pogoji kot do tedaj. Kako reagirati proti tej potencialni nevarnosti s strani revnega Tretjega sveta? ZDA so v imenu interesov velikih gospodarskih in finančnih središč organizirale najprej tako imenovano Tristransko Komisijo (Comision Trilateral) in pozneje v isti namen še druge komisije, klube in združenja. Nato so ZDA v ta gospodarski obrambni sistem povabile še Japonsko in Zahodno Evropo, katerih ekonomije so kazale vedno večjo moč, a so se nahajale pred isto nevarnostjo, prihajajočo s strani dobaviteljev surovin. Gospodarsko močni svet se je zavedel, da bo samo enotna politka res učinkovita obramba njihovih gospodarskih interesov. Pa še nekaj so bogate države spoznale in sprejele, namreč da ne smejo med seboj trgovsko tekmovati. Nasprotno, pomagati si morajo med seboj, ker bodo samo tako svoj skupni privilegirani gospodarski položaj lahko ohranjale in si ga po možnosti še povečevale. V ta namen da morajo uporabljati vsa razpoložljiva sredstva brez posebnega ozira na njih moralno vrednotenje. Posluževale naj bi se, na primer, »multinacionalnih podjetij", ki naj v interesu bogatih držav, od koder ta podjetja izhajajo, nadzirajo gospodarsko življenje tretjega sveta: kadar je primerno, naj ga pospešujejo, drugič naj ga pa spet ovirajo. Multinacionalna podjetja lahko vplivajo na gospodarstvo tretjega sveta s politiko plač svojih uslužbencev. Te ne smejo biti previsoke. Če bi zahtevali višje plače, kot pa je v interesu matičnih bogatih držav, jim je to treba preprečevati z grožnjo, da se bodo podjetja izselila v druge države, v katerih bodo z manjšimi stroški in večjim dobičkom obratovale naprej. Tako in podobno že sama multinacionalna podjetja lahko pomagajo svojim bogatim lastnikom ohranjati njihov privilegiran položaj, revne dežele pa ohranjati v primerni revščini, da ne bodo za bogate nikoli predstavljale kakšne resne nevarnosti. V isti skrbi, kako ohranjati in povečevati svoje bogastvo, naj bi bogate države posebej skrbele za moderniziranje svojih ekonomij. Na tem področju naj bi bile vedno za velik korak pred manj razvitimi deželami. Zato naj bi tudi svojo visoko tehnologijo le zelo previdno in skopo prodajale drugim državam, zlasti seveda revnejšim, s čimer bi bila tem zadnjim onemogočena vsaka resna kompetenca na tem tako občutljivem področju. "MULTIMILI JON ARJI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!" V današnjem svetu so države med seboj vedno bolj povezane. Temu se danes nobena država ne more ogniti. V urejenih razmerah je to gotovo zdravo, obstoji pa nevarnost za gospodarsko slabotnejše dežele, da postanejo nevarno odvisne od bogatejših. To je skoro nemogoče preprečiti, ker nimajo vse dežele enako visoko razvitega gospodarstva in je zatorej naravno, da so revnejše naproti bogatejšim na slabšem položaju. Tako se ZDA dobro zavedajo svoje izredno gospodarske moči in si zato - po njihovem - po pravici lastijo neke vrste gospodarsko, v neki meri pa tudi politično vodstvo celega sveta. Svojo moč so ZDA se povečale, ko so se gospodarsko tesno povezale z Japonsko in Zahodno Evropo. Še več, njihov interes je povezati se ne samo z bogatimi državami, ampak sploh z bogatimi ljudmi in sloji v katerem koli kraju sveta, celo v deželah tretjega sveta. Vse to seveda v interesu večje lastne varnosti in ohranitve svojega priviligiranega gospodarskega položaja. Nič zato, če imajo na drugih področjih različna mnenja in poglede, glavno je, da na gospodarskem področju delujejo čim bolj skladno in vzajemno. Skupnost teh bogatih dežel, seveda vedno pod vodstvom ZDA, naj bi si zastavila kot eno prvenstvenih nalog, kako preprečiti preveliko množenje svetovnega prebivalstva. Če bo namreč človeštvo naraščalo kot narašča sedaj, potem je priviligirani Nad. na 4. str. SLOVENSKE JEDI Omlete in palačinke V Sloveniji radi pečemo palačinke. Poleg predhodne zelenjavne juhe imamo hitro pripravljeno kosilo ali večerjo. Nadev je lahko slan (razne zelenjave, skuta s sirom, sesekljano meso, itd.) ali pa sladek (naši otroci jih najraje polnijo z „duice de leche" in mendikrimom). Recepti so mnogoteri in skoraj vsaka gospodinja ima svojega. Navedli bomo nekaj poceni načinov priprave teh slastnih jedi po navodilih Marije Remec. Palačinke z mezgo. Napravi in speci tenke jajčne krpe iz 1 jajca, 1/4 I nezav-retega mleka, nekoliko soli in 4 žlice moke. Vsako palačinko pomaži z mezgo in jo zvij skupaj kakor štruklje. Palačinke postavi s sladkorjem potresene na mizo. Riževe palačinke. Napravi tenke jajčne krpe iz 1 jajca, 1/4 I mleka in 15 dkg moke. V mleku skuhaj 2 pesti riža in ko se ohladi, mu prideni za oreh surovega masla, 1 jajce, žlico sladkorja in vanilije ali drobno zrezano limonino lupino. S tem namaži jajčne krpe in deni v vsako 5 rozin; zvij jih skupaj kakor štruklje in položi na pomazano pekačo; nato raz-motaj v lončku 1 jajce in 1/ 8 I mleka ter jih s tem nadevom polij. Palačinke postavi v pečico in jih speci, pečene pa daj k sladki solati. Špinačne palačinke. Ubij v lonec 1 jajce, ga osoli, prilij 1/4 I nezavretega mleka, 2 žlici kuhane, ožete in drobno sesekljane špinače in 2 polni žlici moke. Zajemalko tega mešanja vlij v mastno vročo ponev (za palačinke), razravnaj testo in pusti da najprej po eni in potem še po drugi strani zarumeni. Vsako palačinko potresi z nastrganim sirom, jo zvij ka- kor štruklje in postavi kot samostojno jed s kislo solato na mizo. Pečene špinačne palačinke , zvitki ali klobasice. Napravi iz jajca, 1/4 I mleka, 18 dkg moke in s ščepcem soli 6-8 jajčnih krp. Zmešaj 2 žlici kisle smetane z enim jajcem, prideni 2-3 žlice kuhane, odcejene in drobno sesekljane špinače, žličico drobno zrezanega zelenega peteršilja in ščep soli. Vse dobro zmešaj in nadevaj s tem enakomerno jajčne krpe, ki jih vsako posebej zvij in naloži eno poleg druge v namazano pekačo. Nato jih zalij z žlico kisle smetane, ki si ji pridala štiri žlice mleka in jih postavi za četrt ure v srednje vročo pečico, da nekoliko zarume-ne. Končno jih zreži na kose in daj h krompirju v papriki. Hitro pripravljena omleta. Napravi sneg dveh beljakov, primešaj polagoma dva rumenjaka, žlico sladkorja, 2 žlici vode in 2 žlici moke. Testo razmaži na pekačo, ki si jo dobro namazala z maslom in peci v precej vroči pečici 10-15 minut. Pečeno pomaži z mezgo in zapogni čez polovico. Jabolčna omleta. Mešaj v skledi 2 rumenjaka, 1 žlico sladkorja, drobno zrezano li- Ob bridkih izgubah... (poklon Janezu Menartu) Pred leti (1986) je umrl v Ženevi velik argentinski pisatelj Jorge Luis Borges. Jaz sem se takrat ravno z njim veliko ukvarjal in me je ta smrt prizadela, kot če bi izgubil prijatelja ali celo sorodnika. Takrat sem napisal „Capricho Borgeano", pesem ki je nekaj let kasneje (1992) dobila pomembno nagrado in bila tudi prevedena v slovenščino: CAPRICHO BORGEANO (Lovro Štrukelj) Me han dicho, Jorge Luis, que te has marchado Y es bue-no que yo sepa que no es cierto; Morar en otro mundo con los dioses, no puede ser lo mismo que estar muerto. El ostracismo estaba ya en tu mente Cual rara pero firme vocacion; ^Por que afanarnos, pues, inutilmente Buscando a tu destierro explicacion? Hoy sabes ya quien fue tu tercer hombre, Vagando por las ruinas circulares; Hoy sabes de los numeros, los nombres, Las tierras misteriosas y los mares. Has muerto y sin embargo sigues vivo; Te fuiste y sin embargo estas aquf... Sera que vida y muerte son lo mismo? Curiosa ubicuidad la del morir! BORGESOVE IGRARIJE (prevod: Tine Debeljak) Rekli so mi, Jorge Luis, da si odšel, jaz pa vendar dobro vem, da to ni res; bivati na drugem svetu skupaj z bogovi ne pomeni isto kakor biti mrtev. Ostracizem je v tebi vedno bil prisoten je kot redek, a zate mamljiv poklic. Zakaj naj trudimo se zdaj zaman in iščemo izgonu tvojemu razlag? Zdaj že veš, kdo bil je tretji človek, ki je blodil monino lupino, 3 kavne žlice mleka in nekaj soli. Dodaj sneg 2 beljakov in nazadnje dve žlici moke, vse narahlo pomešaj in stresi v dobro pomazano ponev za palačinke, razravnaj enakomerno in postavi v precej hudo pečico 10-15 minut. Pečeno namaži z dušenimi jabolki, zapogni čez pol in potresi s sladkorjem. Šato. Mešaj 2 rumenjaka in 2 žlici sladkorja 1 minuto, prilij 8 žlic vina in vse raz-motaj na ognju, da naraste. Slovenska „hitra kuhinja - dobra in poceni, po domačih receptih" pa ima sledeči recept: Testo: 3 jajca, 30 gr sladkorja, ščepec soli mešamo toliko časa, da postane testo popolnoma gladko, nazadnje prilijemo malo sifona ali piva, 4 dl mleka in 200 gr moke. Palačinke pečemo v ponvi in sicer na olju, maslu ali margarini. Polijemo jih z limono ali čokolado, ali napolnimo z raznimi nadevi. Poiskala D-ova po okroglih razvalinah, zdaj poznaš gotovo imena vseh števil, tajinstvena ozemlja in široka morja. Umrl si, a si ostal še vedno živ, odšel si, a vseeno tukaj si pri nas. Mar sta življenje in smrt res isto? Čudna vseprisotnost smrti! In zakaj prinesem na dan in citiram danes te besede? -Ker je ta teden umrl slovenski pesnik in pisatelj Janez Menart, in me obsegajo popolnoma ista čustva kot takrat. Obenem je pa -o, slučajnost!- en stavek moje pesmi o Borgesu dobesedno enak pesmi, v kateri Menart razmišlja o lastni bodoči smrti (preko knjig in pesmi ostal bo živ, tudi če mrtev, in deležen ljubezni „post mortem"). In ker tudi jaz trdno verjamem, da bo Menart vedno bolj živ. Ko sem se lotil prevajanja slovenskih pesnikov v španščino, je bil moj prvi prevod prav „Croquis" od Menarta. Preko prevajanja sem prišel v stik z njim in sem imel priliko uživati kratek a bogat in nepozaben stik. Bil je topel in preprost, kot so lahko samo veliki ljudje. Hvala Bogu za to življensko priložnost! Sedaj pa kot poklon, še spomin na tisto pesem in na tisti prevod: CROQU1S Janez Menart Kavarna. Miza: marmor, mrzel, siv - Življenja otipljiva prispodoba -. V kozarčku konjak; nizko izpod roba; In lužica tam, kjer se je polil. Prst čopič je in lužica paleta; Lenobno rišem: hišica, drevo, Nad hišo sonce, klopica pred njo. In roža, ki ob roži se razcveta. In še stezica, ki drži od hiše, In lepa žena, ki med rože leže. A v tem natakar vljudno predme seže, Pobere vse in mizico pobriše. In gledam ga, kako svoj pladenj nosi, Kako opleta sem in tja s prtičem In skoraj žalostno za njim zakličem: „Gospod natakar, še en konjak, prosim!". CROQUIS Traduccion de Lorenzo Štrukelj Un bar. La mesa. El marmol gris, helado, Espejo de la vida monocorde; La copa de cognac casi hasta el borde Y un charco donde aquel se ha derramado. Pincel el dedo, el charco es la paleta; Dibujo con des-gano: una casa, un pino, Šobre la casa el sol,- un banco en el camino; Y una flor bella, que a otra flor inquieta. Un sendero que se aleja en un recodo Y una mujer, jar-dinera diligente! De pronto, el mozo se acerca gentilmente, Limpia la mesa; desaparece todo. Observo al mozo: su inmaculada ropa, La gracia de una sena de su mano. Y suena triste mi lugubre reclamo: „Por favor, mozo, sfrvame otra copa!". Cerklje na Gorenjskem, 24. januar 2004. Lovro Štrukelj Novi svetovni... Nad. s 3. str. položaj bogatih na svetu v resni nevarnosti, ker bodo vedno več svojega denarja morali namenjati v pomoč stradajočih v revnem Tretjem svetu. Tega pa bogate dežele niso pripravljene. Cenejše in preprostejše sredstvo je poskrbeti, da ne bo raslo 'število gostov pri skupni mizi, kot pa skrbeti, da bi bila ta vedno bogateje obložena za vedno več gostov. To seveda ne bo edina skrb bogatih. Še na mnoge druge načine bodo morali bogati posegati v življenje sveta, da bodo budno odstranjali vsako nevarnost izgubiti svoj „status bogatih". Tudi komunistične države bodo udeležene pri tem načrtu „globalne varnosti", kot se pogosto naziva. Tako bo na primer Kitajski treba posvečati posebno pozornost zaradi tako imenovane „rumene nevarnosti", nevarnosti namreč, da bi se Kitajska ne množila prehitro in potem kdaj zahtevala zase večji „življenski prostor", kot ga je nekoč zahteval Hitler za Nemce, in ker ga ni dobil na miren način, ga je hotel dobiti z vojno. V tem pogledu je zanimivo dejstvo, da so tako ameriški kot evropski ekonomisti močno podpirali kitajsko politiko „enega otroka na družino". Gre torej za tako imenovano „globalno varnost": treba je ustaviti sedanje množenje svetovnega prebivalstva, če naj bogate države ohranjajo svoj priviligirani gospodarski položaj. In to za vsako ceno tudi hočejo. Dežele tretjega sveta bodo morale sprejeti posledice te „globalni varnosti. Tako bogate države vršijo neke vrste ,,svetno mesijanstvo" v svetu. Njihova naloga je med drugim prepričati revne dežele, da je njihova revščina nekaj naravnega in da jo bodo mogli premagati le, če bodo z vso doslednostjo žačeli omejevati število svojega prebivalstva. Bogati svet jim bo pomagal dosegati ta cilj. Učil jih bo in po potrebi pomagal tudi z denarjem, kako omejevati število njihovega prebivalstva. S tem seveda ne bo odpravljena vsaka nevarnost za bogate dežele s strani revnih, kajti lačen človek je sposoben tudi najhujšega. Zato ZDA vabijo vse bogate dežele in ljudi, naj pod njihovim vodstvom ustanovijo neke vrste „sveto alianso", katere namen naj bi sicer bil tudi pospeševati gospodarski razvoj revnih dežel, a vedno v pravi meri in na prave načine, zlasti z omejevanjem množitve prebivalstva. Odtod klic: „Milijonarji vseh dežel, združite se!" MEDNARODNA ELITA Kot smo videli, je prva naloga in skrb načrtovalcev Novega reda njihova lastna varnost. Novi svetovni red se ne bo ustvaril čez noč, temveč le postopoma. Prvi korak na tej poti mora biti skrb, da se ustavi rast svetovnega prebivalstva. Za dosego tega je treba uporabiti vsa učinkovita sredstva. Poglejmo si, na primer, kako naj znanstvene ustanove prispevajo k „demografski varnosti" in tako k postopnemu ustvarjanju Novega svetovnega reda. Njih prvenstvena naloga je raziskovati, kakšna nova sredstva bodo mogli iznajti za še bolj učinkovito in cenejše omejevanje rojstev na svetu. Tem ustanovam bo pritekal denar od bogatih, a zato bodo njih raziskavanja morala odgovarjati njih interesom. Revnejše dežele bodo morale prepričevati o pravilnosti Malthusove teorije, po kateri se prebivalstvo sveta množi mnogo hitreje, kot pa je možno množiti prehrano za njega preživljanje. To seveda ni res, a bogatih dežel to ne zanima. Njihov interes je le, da se svetovno prebivalstvo dejansko ne množi več. Tudi bodo te ustanove morale lažno prepričevati revne dežele in sloje, kako bo kmalu začelo primanjkovati surovin in kako je vsak dan bolj neugodno in nezdravo okolje, v katerem mora človeštvo živeti. Vse to bo prikazovano kot zahteva narave, katero da morajo revne dežele upoštevati in sprejeti. Na te in druge načine bo „bogata manjšina" dajala navodila človeštvu. Kdo pa je ta manjšina? Teh v večini svet ne bo poznal po imenu, ker namenoma hočejo ostati v senci in nepoznani. Tako jih nihče ne bo mogel klicati pred svoj sodni stol. Samo to se bo vedelo, da so to „združeni milijonarji vseh dežel". OD DRŽAVE DO TOTALITARNEGA GOSPOSTVA Gospostvo nad svetom, ki ga ,,klub multimiljonarjev" skuša danes uresničiti, nima primere v zgodovini. Sicer smo imeli zglede totalitarnih držav in sistemov in to še pred kratkim. Takšna sta bila zlasti nacizem in komunizem. Tudi imperialistični načrt ,,manjšine bogatih", ki se ga pred našimi osuplimi očmi skusa uresničevati, je totalitaren. Pri tem totalitarizmu ne gre zato, da bi ena država zagospodovala nad drugo. Imperij, ki se gradi danes, je imperij ne ene države nad drugimi, ampak enega razreda nad drugimi razredi. Razreda bogatašev, pa naj bodo ti državljani te ali one države, nad razredom revežev. Razredu bogatašev je skupna skrb, kako za vsako ceno svoje bogastvo ohraniti in ga po možnosti še povečati. Zato novi totalitaristični imperij lahko imenujemo „lnternacionalo bogatašev". Ta Internacionala se torej ne enači z nobeno konkretno državo, čeprav vemo, da ima svoj nevidni sedež v ZDA. Nihče tudi ne ve, kdo je član te Internacionale, še manj se ve, kdo v njej odloča in kdo je torej zadnji odgovoren za njene smernice in njeno delovanje. Potrebno je, da tisti, od katerega prihajajo navodila, ostane nepoznan, skrivnosten, nedosegljiv. Samo to naj bi bilo sprejemnikom jasno, da navodila prihajajo od visoko kompetentnih strokovnjakov, ki da imajo edini dostop do skrivnostnega ključa, ki da bo odprl pot do končne sreče človeštva. Meje tega novega imperializma že niso več fizične, kajti ta deluje povsod in vodi ves svet. Njegovo gospostvo hoče seveda doseči vsega človeka. Ustvariti hoče nekega novega človeka, osvobojenega vseh njegovih dosedanjih skrbi. Pri srcu ji bo bolj zdravje in sreča človeške družbe, kot pa življenje in zdravje posameznikov. Zdravniška veda bo obstajala v tem, da bodo upravljali človeško življenje, kot se upravlja kakšna surovina, ki se je naroči toliko, kolikor se je za določen namen potrebuje. Porušiti bodo morali tradicionalno pojmovanje zakona in družine s tem, da bodo strogo ločili ljubezensko od prokrea-tivne razsežnosti človeške spolnosti. Oni bodo tudi odgovorni za upravljanje človeškega življenja od spočetja do smrti. V ta namen bodo morali izvajati strogo izbiro tistih, ki bodo edini smeli rojevati novo življenje; rlrugim bo to prepovedano ali drugače onemogočeno. Ti bodo tudi določali, koliko ljudi bo smelo biti na svetu. Posameznik tega ne more vedeti, to bodo določali „uradniki" novega totalitarnega imperializma. Ker so razpoložljiva življenska sredstva omejena, bo zato neobhodno potrebno dobro premišljeno in učinkovito načrtovanje rojstev. To je se posebej važno v Tretjem svetu, v katerem je opazno neko tragično nesorazmerje med življenskimi sredstvi in rastjo prebivalstva. Konec prihodnjič ■MHBMMBMBii mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmwmmmmmmmmmmaKmmKxmmm MMMNNMMB BNHMMWIRMMSI NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MOJA DEŽELA ESLOVENIA„ Ml TIERRA DAN MATERNEGA JEZIKA V Sloveniji 21. februarja praznujejo dan maternega jezika. Na nekaterih področjih, kot sta leposlovje in molitve, se je slovenščina uveljavljala sorazmerno hitro že v prejšnjih stoletjih, na nekaterih, v vojski, zelo pozno, na vseh področjih javne rabe pa šele po osamosvojitvi leta 1991. Kljub temu ni bilo zaznati v javnosti kakih večjih slovesnosti (res pa je, da je bila sobota in da imajo šolarji zimske počitnice). KOLIKO JE STAL ZAKON??? Pri oblikovanju predloga zakona o registrirani istospolni skupnosti je z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve sodelovala tudi odvetniška pisarna Senica. Za pomoč zunanjega izvajalca so se na ministrstvu odločili zaradi obsežnosti sistemskih nalog na področju družine in specifične vsebine orpenjenega zakona. Odvetniška pisarna Senica je bila za to nalogo izbrana na podlagi postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, ministrstvo za delo pa jim je za njihove storitve plačalo 3,42 milijona tolarjev (200.000 dolarjev). Konec komunizma in Jugoslavije La polftica antes de la Primera guerra PO SVE VOJNE ŠE NI KONEC Rusija je uspešno preizkusila nov prototip orožja, s katerim bi bilo mogoče predreti morebitni protiraketni ščit, je v Moskvi povedal visok ruski general. Šlo naj bi za plovilo, ki lahko leti v Zemljini orbiti z večkratno hitrostjo zvoka ter še vedno manevrira. V IRANU ZMAGLI KONSERVATIVCI Po skoraj 60 odstotkih preštetih glasov po parlamentarnih volitvah v Iranu najbolj kaže konservativ- cem. Kot je sporočilo iransko notranje ministrstvo, so ti doslej dobili 110 sedežev, tako da jih potrebujejo le še 35, da bi imeli v 290-članskem parlamentu večino. Reformisti so doslej osvojili 49 poslanskih mest, neodvisni kandidati pa deset. Vodja glavne reformistične stranke Mostafa Tadž-zadeh je že priznal poraz reformistov, ob tem pa poudaril, da so bile volitve nepravične, saj je ajatola podprl zavrnitev več tisoč reformističnih kandidatur za te volitve. SLOVENCI SVETOVNO PRVENSTVO V PLANICI Norvežan Roar Ljoekelsoey je novi svetovni prvak v smučarskih poletih. Na drugi tekmi v Planici je Ljoekelsoey skočil 222 in 210,5 metra, skupno pa je v štirih serijah zbral 832,1 točke. Najboljši Slovenec je bil Robert Kranjec (216,0, 182,0 m) na 12. mestu, zbral je 773,7 točke (Prvi dan je skakal boljše in se uvrstil na osmo mesto). Drugi slovenski finalist Rok Benkovič (189,5, 127,0 m; 609,9) je zasedel 20. mesto. - Tudi druga zlata medalja je odšla na Norveško. Na prvi ekipni tekmi za naslove svetovnih prvakov v zgodovini poletov so norveški skakalci v postavi Bjoeren Einar Romoe-ren, Sigurd Pettersen, Tommy Ingebrigtsen in Roar Ljoekelsoey v ogorčenem boju za 7,7 točke premagali Fince, tretje mesto pa je že z velikim zaostankom zasedla Avstrija. Četrti so bili Nemci, peti Japonci in šesti Slovenci, ki so skakali v postavi Primož Peterka, Bine Zupan, Rok Benkovič in Robert Kranjec. VELIKANKO BODO POPRAVILI Stara 120-metrska podrta Bloudkova velikanka v Planici bo obnovljena po željah skakalcev. Župan občine Kranjska Gora in član organizacijskega komiteja Planica Jure Žerjav je potrdil, da se podrta skakalnica ne bo obnavljala po doslej znanih načrtih, ampak po željah strokovnjakov iz Smučarske zveze Slovenije. Trenutno se še dokončujejo načrti, spomladi (aprila) pa bo stekla obnova. SLOVENSKI NOGOMETAŠI IZGUBILI S POLJAKI Slovenska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi v španskem San Fernandu-izgubila s Poljsko z 0:2. Pred 200 gledalci so' igrali: Simeunovič (od 46. Mavrič), Vugdalič, Knavs (od 64. Cipot), Cesar, Karič (od 67. Kokot), Šukalo (od 82. Rakovič), Pavlin, Ačimovič (od 64. Kapič), Zahovič (od 67. Koren), Čeh (od 86. Filekovič), Šiljak. Slovenski nogometaši so v španski Andaluziji morali priznati premoč Poljakov. Taktični »eksperiment" selektorja Bojana Prašnikarja, ki je tekmo odigral brez klasičnega mesta prostega branilca, se ni najbolje obnesel. Poljaki so že prvo priložnost spremenili v zadetek, slovenski nogometaši pa si v prvem polčasu niso priigrali izrazite priložnosti za gol. Še najbližji zadetku je bil Ermin Šiljak, a je strel z glavo končal mimo vrat. V prvem polčasu so več energije in želje po zmagi na igrišču pokazali Poljaki, v slovenski ekipi pa je bil nekoliko bolj razpoložen le Miran Pavlin. V drugem polčasu sta oba selektorja priložnost za igro ponudila še rezervistom, v teh razmerah pa so bili konkretnejši Poljaki. V nadaljevanju so se slovenski nogometaši trudili po najboljših močeh in skušali doseči vsaj časten zadetek, vendar so bile njihove akcije premalo povezane. Ko je leta 1980 Tito umrl, se je pokazalo, da se je druga Jugoslavija mogla vzdržati toliko let samo zaradi trdne diktature partije oziroma samega Tita. Po njegovi smrti (dejansko že malo prej) so uveljavili ro-tativni sistem predsedstva Jugoslavije, tako da se je obdržala vloga posameznih republik. Ko je ta 1990 prišla vrsta na predsednika iz Slovenije, je partija postavila za kandidata starega zadrtega Bulca ter mladega, nepoznanega, ampak dobro pripravljenega Drnovška, ki je seveda zmagal. Zelo verjetno je bilo, da so se po Titovi smrti v CK ZK Slovenije pripravili na razbitje Jugoslavije (oziroma tudi partije). Počasi so dajali več pravic državljanom, vrnili so Božička, v Jugoslaviji pa so zastopali čedalje bolj demokratična stališča, tako da je prišlo v Beogradu do „noči dolgih nožev", ko so slovenski delegati zagrozili z izstopom Slovencev iz CK Zveze komunistov Jugoslavije. Dejansko pa je vojska obdržala glavno besedo. Medtem je vojska vprizori-la sodni postopek proti šti- rim, to so Janša, Tasič, Bor-štner in Zavrl, in jih obsodila, kar je med ljudmi vzbudilo veliko negovanje in javni protest. Končno je na repubiških volitvah zmagal DEMOS, več ali manj demokratična opzicija, Predsedstvo je dobila stranka z največ glasovi med opozicijo, to je mlada Krščanska demokracija, ki jo je vodil Lojze Peterle. Vsi so vzeli ta pojav kot konec komunizma in Jugoslavije. Partija se je (začasno) razdelila na več strank, da bi videla, katera bo najbolje prenesla sestop. V parlamentu so začeli razmišljati o legalnih potezah izstopa iz Jugoslavije.. Zato so sklicali konec leta 1990 plebiscit o izstopu, ki so se z veliko večino volilci izjavili za samostojno Slovenijo. (Pri tem smo simbolično volili tudi Slovenci po svetu). Tako so res 25. junija 1991 v parlamentu razglasili samostojno Slovenijo in uvedli ustavni zakon o samostojnosti. Prihodnji dan se je pričela agresija jugoslovanske armade na Slovenijo, da jo spet privede v skupno državo nazaj. PISALI SMO P RIGLERJEV UČBENIK Jože Krivec Osega 242 strani, Ilustriral Ciril Skebe, izdalo Društvo Slovencev v Nuenos Airesu, prvi del Namenjen je predvsem samoukom, ki se bodo oklepali pisateljevega vodstva, in jim hoče nuditi temeljito znanje kasteljanskega jezika. Rigler jpelje po srednji poti, posamezne lekcije vsebu-jejp veliko besednega zaklada. Potrebna slovnica je posameznim lekcijam dodana v preprosti in pregledni obliki. Seveda je v tem prvem delu marsikaj izostalo, kar pride na vrsto v nadaljevanju. Učbenik je razdeljen na 15 skupin, katera vsaka vsebuje 5 učnih ur, katerim je dodana ena ponavljalna. Učna ura obsega razlago besed in slovnice, skupino novih besed in vaje. Vrsta primerov kaže praktične vaje, npr. Pogovor po telefonu, in druge, ki jih bo začetnik uporabljal vsak dan. Učbenik krasi jasnost izražanja in čistost jezika. Redke napake in nedoslednosti bomo mirno prešli (npr. naslovi Tretja ura - Leccion cuarta) Nekateri med nami mislijo, da jezik dobro obvladajo, ker lahko berejo časopise. Vzemite v roke ta učbenik, ki vam bo najboljši prijatelj v tem tujem svetu. Ne bo vam žal za kovače, ki jih boste dali za to knjigo. Saj je to ena najpotrebnejših in dragocenih knjig v zamejstvu. KNJIGE IN LJUDJE Ruda Jurčec Lansko leto je v Ljubljani izšla Dedijerjeva knjiga Josip Broz Tito - prospevki za življenj’epis. V uvodu prosi čitatelje, naj mu še naprej pošiljajo podatke o Titu. Prd kratkim se je Dedijer postavil na stran svojega prijatelja Djilasa in to ga je postavilo v partiji v slabo luč. Knjigo preveva več kot prijateljstvo, prava vdanost in ljubezen. Najprej navaja Dedijer rodovnik Brozov, ki En las elecciones del ano 1897 el Partido Popular Esloveno SLS obtuvo la mayona con 16 diputados, los liberales 9, el partido aleman en su circunscripcion y en la zona de Kočevje 11. Los dos ultimos partidos formaron una coalicion que dirigio los destinos de Kranjska durante 10 anos, hasta 1908. El pueblo no vefa con buenos ojos esta union. El partido aleman trato de mantener lo conquis-tado, mientras que los liberales se olvidaron de su radica-lismo. En 1908 cambio la historia. El SLS obtuvo la mayona absoluta: 26 diputados y los liberales 12. Los de origen aleman mantuvieron las 11 bancas. EL mandatario regional fue Fran Šuklje. Cuando renun-cio, fue su sucesor el lider del SLS, Ivan Šušteršič. Al resultar vencedores tambien en los comicios de Štajerska y Gorenjska, los partidos de ideologia catolica se unificaron en el Partido Popular de todos los Eslovenos. Se realizaron importantes obras de infraestructura y de electrificacion. Se desarrollo el cooperativismo y se le dio impulso a la educacion. A pesar de todo, los dos partidos mayoritarios trabaja-ron en conjunto, p. ej. en el terremoto en Ljubljana en 1895, o en el mitin que tuvo lugar en Ljubljana en 1897, donde propusieron el programa nacional de Eslovenia Unida. Algo similar ocurrfa en el parlamenta vienes. La coalicion entre el partido aleman y los liberales se disolvio. Los diputados eslovenos formaban un bloque con los diputados dalmatas de Istria y, ocasionalmente, con los checos. De esta manera pudieron conseguir algunas concesio-nes: mas vfas ferreas, mas derechos en el area de la educacion (el colegio secundario en Gorica, la reactiva-cion del de Kranj, la creacion de una division eslovena en el secundario de Celje. Por apoyar la iniciativa de la creacion de estos colegios cayo el gobierno vienes en 1895). Šušteršič fue un gran estadista y lider parlamentario de la epoca. Se lo consideraba como uno de los mas importantes conductores de la oposicion parlamentaria. OSEBNE Družinska sreča. V četrtek, 15. januarja se je rodil Martin Godec, sin dr. Štefana in ge. Danijele Avguštin. V Barilochah se je dne 5. februarja rodila Alenka Marija Bertoncelj hčerka inž. Bogdana in prof. Veronike Vivod. Srečnim staršem naše čestitke! Novi diplomanti. Meseca decembra je na policijski Univerzi v Buenos Airesu dokončal študije Franci Dolinar ml. in postal izvedenec v balistiki (perito en balfstica). Na »Instituta Nacional del Arte" je dokončala študije Marta Monika Krajnik in prejela naslov »Profesora Nacional de Pintura". Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče! Smrt. Umrl je v San Martinu Jože Smole. Naj počiva v miru! prihajajo nekje izmed Bosne in Dalmacije, Njegova mati, Slovenka Marija Javoršek iz Podsrede, je z možem Franjom imela 15 otrok, Josip naj bi bil 7. Rojstni datum ni točno dognan. Tito si je prevzel datum 23. maja 1892. Tito sam ni vedel, koliko bratov in sestra je imel. . Po končani ljudski šoli se je šel učit za natakarja v Sisek. Postal je član socialistične stranke leta 1910. Odšel je v Kamnik, kjer je postal član sokolske organizacije. Nato je odšel na Češko in potem na Dunaj. V prvi svetovni vojski je odšel na rusko fronto, kjer je bil kmalu zajet. V bolnišnici je skoraj umrl, kot ujetnik je nato delal na Uralu. Revolucionarnih borb se ni kaj prida udeleževal. Odšel je domov leta 1920 že kot odločen komunist. Svobodna Slovenija št. 8; 28. februarja 1954 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sincctis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Martin Sušnik, Pavlina Dobovšek, Lovro Štrukelj, Alojzij Kukoviča, Milena Ahčin. Mediji: STA, Družina, Delo, Dnevnik. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime,.Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1 lOiAAl Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar ima o 8 -E ^ FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 O s 8 (j ■< R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O ^<3 jimm TURIZEM Letalske karte, rezerva ^ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic®cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com .ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 Srečanje za odbornike SDO-SFZ Zaradi nepremostljivih težav je odpadlo taborenje za preučitev mladinskih organizacij, napovedano za 5. marca. Namesto tega pripravljamo srečanje za soboto, 20. marca. Ponovno lepo vabimo vse krajevne odbornike! Obisk veleposlanika in konzularni dan v Mendozi Veleposlaništvo Republike Slovenije sporoča, da bo veleposlanik R Slovenije v Argentini, mag. Bojan Grobovšek, v petek in soboto, 12. in 13. marca 2004 obiskal slovensko skupnost v Mendozi. V soboto, 13. marca 2004 bo v Slovenskem domu v Mendozi od 10.00 do 12.00 dopoldan in zvečer od 18.00 do 20.00 ure organiziran konzularni dan. Ob 20.00 uri bo sledil razgovor in srečanje rojakov z veleposlanikom. Veleposlanik mag. Bojan Grobovšek bo slovensko skupnost v Mendozi obiskal v okviru razstave „Slovenski priseljenci v Argentini", ki bo odprta v petek, 12. marca 2004 ob 20. uri na Ministrstvu za kulturo in turizem v Mendozi in bo potekala do 31. marca 2004. Svojo pot bo razstava nadaljevala v Malargue, kjer bo odprta od 16. do 30. aprila 2004. Jana Strgar, svetovalka VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 24. februarja 2004 1 EURO 236,69SIT 1 U$S dolar 185,51 SIT DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! OBVESTILA PETEK, 27. februarja: Začetek duhovnih vaj za dekleta. PETEK, 5. marca: Začetek pevskih vaj Mešanega pevskega zbora San Justo ob 20.30 v San Justu. SOBOTA, 6. marca: Sprejemni izpiti na Srednješolskem tečaju RMB ob 9.00 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 7. marca: Tombola na Pristavi. PETEK, 12. marca: Začetek duhovnih vaj za fante. SOBOTA, 13. marca: Popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. maša na Srednješolskem tečaju RMB v Slovenski hiši. NEDELJA, 14. marca: Otvoritev slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši. ČETRTEK, 18. marca: Sestanek zveze žena-mati iz San Martina, ob 16. uri v domu. PETEK, 19. marca: Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 20. marca Celodnevno srečanje za odbornike SDO-SFZ. SOBOTA, 27. marca: Pričetek pouka na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši. Začetek slovenskih osnovnih šol bo v nedeljo, 14. marca, ob 16. uri v Slovenski hiši. ob. 16. uri: sv. maša ob 17. uri: v dvorani škofa Rožmana igra Kirkinčo Tinčo Avtor: Nani Šušteršič Rezelj - režija: Andrejka Vombergar Štrfiček v izvedbi Slomškove šole Vstopnina za odrasle $ 3.- za otroke $ 1,- Vsi prav lepo vabljeni! 35. TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI v nedeljo, 7. marca 2004, ob 15.30 uri. 1. dobitek: hladilnik s zmrzlovalno skrinjo 2. dobitek: televizijski sprejemnik 20" Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar - 4483-4528 Z veseljem Vas pričakujemo! Umrla dramska igralka Vera Per VIRUSI NA MEDMREŽJU Spletni virus Mydoom, ki je v prvi polovici februarja razsajal po svetovnem spletu, je opazno obremenil tudi slovenski del spleta. V Siolu so pojasnili, da je Mydoom v dneh svoje največje razširjenosti povzročil velike obremenitve vseh sistemov na Siolu, saj se je količina elektronske pošte v tem času praktično podvojila. Dnevno je sicer Siolov protivirusni sistem uspešno očistil tudi do 300.000 okuženih sporočil oziroma 10 do 20 odstotkov vse pošte, ki je v teh dneh potovala prek Sio-lovih poštnih strežnikov. SREBRNI BRODAR Slovenski smučarski tekač Nejc Brodar je na svetovnem prvenstvu za mlajše člane do 23 let v ameriškem Soldier Hollovvu na 30 km v prosti tehniki osvojil srebrno odličje. Brodar je za zmagovalcem Morigglom zaostal 27 sekund. ZLATI DAMJAN Slovenski smučarski skakalec Jernej Damjan je zmagovalec druge tekme smučarskih skakalcev za celinski pokal v ameriškem mestu Westby. Lep uspeh je s šestim mestom dopolnil Damjan Fras, Gorazd Robnik je bil deveti. DAROVALI SO Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: gdč. Zorka in Janez Gris 200 pesov v spomin pokojnega očeta Janeza Grisa; Družina Čampa 100 pesov, namesto cvetja na grob pok. Ludvika Šmalca. Bog povrni! V Ljubljani je po hudi bolezni ponoči umrla dramska igralka Vera Per, dolgoletna članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega- Vera Eržen Per se je rodila 28. januarja leta 1934 v Ljubljani. Prvi stalni angažma je dobila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, katerega članica je bila v letih 1957-1962. Kar poltretje desetletje svoje umetniške poti - od leta 1962 do leta 1997 - pa je prehodila v ljubljanskemu mestnemu teatru. V 90-ih letih je nekajkrat sodelovala pri Koreodrami. Snemala je tudi za film in televizijo. Njeno igralsko kariero so zaznamovale vloge v modernih evropskih, ameriških in slovenskih dramah. Na odrskih deskah je izoblikovala več kot petdeset vlog; med drugim je bila Julija v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija, Estelle v Anouilhovem Valčku torea-dorjev in druge. Vera Eržen Per je prejela študentovsko Prešernovo nagrado za Ofelijo, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Marlene v Fassbinderjevi drami Grenke solze Petre von Kant in leta 1996 priznanje za življenjsko delo. V utemeljitvi za to priznanje so kolegi med drugim zapisali, da je v paleti njenih umetniških stvaritev „vedno navzoča poglobljena razčlenitev vlog, neverjetni igralski žar in zavidljivi, mnogokrat nedosegljivi ustvarjalni naboj". Dvakrat je bila v Argentini. Prvič kot lutkarica pred desetletji, drugič pa v Cordobi z dramo Benetke in je bila prisotna v Slovenski hiši pri igri Županova Micka skupine iz Kranja. VODORAVNO: 1. nasprotno od desnega; 5. jugozahodno; 7. moderno vozilo; 11. božja pot na Hrvaškem; 14. svinja; 16. vas pri Domžalah; 17. grški bog ljubezni; 19. oslovski glas; 20. fizikalna enota; 22. eden od znakov mladosti; 24. kemični znak za barij; 25. mehka glasbena lestvica; 27. središče vrtenja (množina); 29. ženski glas; 30. oni, ki so v tem času; 32. raztegnjena; 34. osebni zaimek; 35. nerazpoloženje; 37. veznik; 39. izliv iz ognjenika; 41. popolnoma napolnjen; 42. državljani južnoameriške države; 47. ljudje visoke starosti; 48. odločnost. NAVPIČNO: 2. koroška svetnica; 3. radostna; 4. dvignjen del dvorane; 5. Žid; 6. se požge; 7. ploščinska mera; 8. ugrabljen; 9. veznik; 10. počiva ponoči; 12. ta in oni; 13. bodeč plevel; 15. zgornji del trupla; 18. nagrmadena vlaga v zraku; 21. učenec v zavodu;23. zlito, združeno; 26. pokrivat z odejo; 28. meglene barve; 29. srebro; 30. samospev; 31. neznanec; 32. desetina litra; 33. šesta nota v lestvici; 36. bodica; 38. napotiti se; 40. predplačilo; 41. blesk; 43. Gašper Ramovž; 44. nikalnica; 45. rimska štirica; 46. stotina litra. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 jVU RANCHn ^asa domacua. Skupni družinski in prijateljski "ASA DO" Ob popoldanskih urah "MINI-BINGO". Vsi prisrčno vabljeni! Prijave pri: Alenki Zupanc-Urbančič 4484-1258, Ani Croz-nik-Puntar 4691-1440 in Marjanu Grilju 4441-7294. zaključuje svojo poletno sezono 2003-2004, v nedeljo, 7, marca ob 13. uri.