:y- -
- - v ' ,.
t
POGAJANJA MED
FRANCIJO IN ANGLIJO
Brez dvoma se bo pojavilo mrtvilo v pogajanjih glede francoskega dolga v Angliji. — Anglija noče sprejeti od Francije slabših pogojev kot jih nudijo Združene države. — Caillaux je še vedno v Londonu.—Francoski finančni minister se pritožuje nad Dawesovim načrtom.
Poroča John Balderston.
LONDON, Anglija, 25. avgusta. — Privatni pogovori, ki so trajali tri ure, so se vršili včeraj med Caillauxom in Chamberlainom, francoskim in angleškim finančnim ministrom. Vsled teh pogovorov sta prišla oba državnika do prepričanja, da ni nikake možnosti definitivne uravnave francosko-angleskega dolga na tej konferenci, čeprav se bo-do vršili nadaljni sestanki še dva ali tri dni.
Včerajšnja pogajanja niso dospela tako daleč, da bi razpravljali glede francoskih plačil. Francosko naziranje, da ne sme maksimalna svota, katero <naj bi plačevala Francija vsako leto, presegati devetih milijonov funtov, in angleško stališče, da ne bo Anglija sprejela manj kot osemnajst milijonov iuntov, je ostalo neizpremenjeno. Argumenti so se sukali v glavnem krog vprašanja, kakšno obliko naj zavzamejo odplačila.
Churchill je povedal Caillauxu, da želi Anglija da plača Francija dve tretini v funtih in da je pri- | pravljena sprejeti le eno tretino v nemških mar- j kah, kot del francoskih prejemkov iz -Dawesove-! ^a načrta. Caillaux pa hoče plačati dve tretini iz ! nemških reparacij, eno tretino pa iz francoske zakladnice.
Vrjetno je, da se bo pojavilo več zadreg glede te točke kot pa glede skupne svote, ker je javna tajnost, da bi bila Anglija pripravljena sprejeti po petnajst milijonov funtov na leto ali še manj, pod pogojem, da dobi "resničen denar'* in da ne skušajo Združene države dobiti od Francije sorazmerno več.
Usodepolna ovira k definitivnemu dogovoru še; tekom tekočega tedna, tudi če bi Francozi želeli j skleniti dogovor, je sklep Anglije, storjen iz poli- \ tičnih razlogov, da ne sprejme nobenih slabših pogojev kot pa jih bodo nudile Franciji Združene države ker so ameriški pogoji še vedno neznani, ima sedanja konferenca le poizvedovalen značaj.
Caillaux se je v teku svoje konference s Churchillom pritožil, da mora Francija na temelju Dawe-sovega dogovora sprejeti dve tretini svojih reparacij v blagu. Povedal je Churchillu, da Francija tega najbrž ne bo mogla storiti in da se bodo potem francoski krediti v Berlinu grorrmdili, dokler ne bo-oo na temelju Dawesovega dogovora nadaljna plači la za Francijo kancelirana, ko bodo francoski krediti v nemški državni banki presegali svoto pe-tih tisoč milijonov zlatih mark.
Drugi argument Caillauxa se je glasil, da bo mo-»ala Francija v slučaju, da bodo zahtevale Združene države od nje večja plačila, vzeti na posodo denar na londonskem denarnem trgu ter ga poslati v New York, kar bo mogoče učinkovalo na valuto angleškega funta.
Churchill ni mogel razumeti natančnega razloga teh migljajev, in izvedenci zakladnice so trdili zvečer, da ne razumejo, kam meri Caillaux, ker ni podrobnejše razložil pomena svojih izvajanj.
Caillaux je sprejel zvečer v francoskem posla- ■ ništvu časnikarske poročevalce ter kramljal žnji- , mi, a ni dal nikakih važnejših informacij.
Drzen napad na San Diego express.
; Diego brzovlak so oro-i pali drzni roparji. — ' Uradnika v poštnem vozu so našli težko ranjenega. — Banditi so izginili z velikim plenom.
SANTA ANA. Cal.. 25. avgust a. ; Ko .;(■• dospel včera j zvy eer scm-I kaj S:hi I)ie<r<> brzmlak. se je iz-j\ed •'<>■. <la ^o tekom vožnje vdrli ; v ek-presni i.n poštni voz ba.ndi-jti. da >o obttlrelili tam naliajajo-j <V«_':t ve eksipresne<?a -la. Elmer;. ('amj iRk«]la t r nato izginili s petnimi vrečami in eks-presnim b!a<roni. koje^a vrednosti se ni še ugotovilo. Kii .je dospel vlak sem-l:n ] vT-eraj oh truVtrt na devet. j.-ležal ('ampbell nezavest n na tlih va.froin. Prevedli so <ra v bolnico, kjer se zdravniki boje. da bo podlegel svojim ranam v srlavi.
Blagajna eik^presne kompanije je bila razstreljeiia, vsebina ji- i/ ♦rinila.
Poštne vreee so bile prerezane, nekatere so sploh manjkale: pi-Miia in paketi so ležali razmetani uaokrofr. Uradniki šerifa, ki so tn-■ ko j nv/ »11 i prei>ikavo. so mnenja, j da s«, bili trije ali Štiri ljudje ude-Jleženi pri ropu in da so najbrž pri-jšli na vlak na posiaji Oeeanside. j Z vlaka pa so po-.kakali v bližin: San Juan Ga.pi.-itrano, kjer je vlak radi ovinkov počasi voabl.
Oči vj d no so .splezali roparji na Mtreho rkspresnejra voza ter pričeli streljati na OampsbeMa skoz: ventilator. Xnto so razibili vrata ter do ne^avMsti pretepli Camp-bella. nakar so lahko povsem mirno izvedli svoj rop.
Roparji so l»ili oči vidno zelo do-1 ro informirani, da je v^ ekspre>-V.em vozu starejši mož. "Morale jim je biti tudi znano, da se ne |l.o na vožnji iz San Diejro v Santa j Ana nikdo približal vnpronu in da i j bodo imeli celih 4"» minut časa v.-\ i>.v< d-n;) svojega ropa. ki jo nin-ral biti kij skrbno zasnovan. S ;vtri"]ie vasrona je visela vrv. Med
r
potre sa m; n i postnimi vrečami se nahaja tudi vreča zračne pošte, ki je najbrž vsebovala dragocenosti.
Velikanski požar je divjal v Montrealu.
(V Montrealu v Canadi je divjal velik pbžar, ki je uničil cel blok. — Ogenj se je razširil z
nevrjetno naglico.
j ___
MONTREAL. Canada. 25. av~ Eden največjih požarov tekom zadnjih par let je včeraj ponoči obiskat Montreal. Opnstožen je l il e«d blok in povzročene škode dosediaj še ni bilo mojroče oceniti.: Požar je izbruhnil kroj; »ni v.' site
ure ter se razširil z nevrjetno naglico <proko bloka med Sa-mrui-noit in Emery St. Nad dvajset poslopij je bilo vpopeJ jenih, med temi velika apartment hiša. Si^tde-' set družin je brez strehe. Števil-1 ;»e člane požarne hrambe je orna-' mil dun ali pa so jih ranili kosi' želela. Ena ženska si je zlomila i roko a sicer je bilo le malo ljudi j poškodovanih. Glavni vzrok, da! ni morila požarna hramba hitro opraviti ojrnja pod kontrolo, je j l il s'ab priti.sk vode in vsled te-' <*a se je morala delavnost požar-! ne hrambe omejiti na io. da za-j varuje sosednja poslopja. Kil juh <rmu pa se je širil požar z veliko: natjkieo in malo je manjkalo, daj ni bila vpepeljena polovica mesta.
DOBER PLEN

| POLOŽAJ V ANTRACIT. INDUSTRIJI
Mezdni komitej premolarjev, kateremu bodo sledili delodajalci, bo zaslišan pred komitejem državljanov. — Lewis za splošno publiciteto. — Voditelji v Wilkesbarre se bodo lotili vprašanja mezd.
PHILADELPHA, Pa., 25. avgusta— Antra-j citni premogarji in delodajalci so pristali včeraj, j da se ločeno sestaneio s skupino državljanov v pre-jmogarskih okrajih, da čujejo naziranja slednjih, | zakaj naj bi 158,000 premogarjev v antracitni in-j dustriji nadaljevalo z delom v slučaju, da bi do | 1 • septembra ne sklenili novega mezdnega dogovora.
John H. Uhl, proizvajalec tobaka in načelnik ! komiteja državljanov, ki deluje proti izbruhu stav-i ke, je predložil tozadevno prošnjo Johnu Lewisu, i mednarodnemu predsedniku United Mine Worlc-; ers.
j Lewis je prošnji ugodil, da bo zaslišavanje j 'avno za časnikarske poročevalce ter stavil predlog, naj se vrsi konferenca danes v Hazelton, v Al-tamont hotelu. Mr. .Uhl je bil zadovoljen.
Lewis je nato zagotovil, da se bo udeležil sestan-^ka ves unijski mezdni komitej, ki ima nekako šti-i i ideset članov.
Med tem časom pa je W. \V. Inglis, predsednik mezdnega komiteja delodajalcev, istotako u-godno odgovoril na predlog meščanskega komiteja, s katerim se bodo sestali zastopniki delodajalcev v Wilkesbarre v sredo.
! Mr. Ukl je pojasnil Lewisu, da je meščanski , komitej popolnoma nevtralen v svojem stališču.
—	le en namen, — je rekel Uhl, — nam-
reč služiti vsem prebivalcem okrajev, ki proizvajajo antracitni premog v namenu na ta način, da i 2 spravi skupaj nasprotujoči^si stranki.
Nadaljna konferenca bo najbrž preprečila pre-| kmjenje obratovanja ter dovedla do pravične u-ravnave.
Niti Inglis, niti Lewis nista hotela razpravlja-| i o predlogu meščanskega komiteja, naj se obno-| vi pogajanja, ki so bila prekinjena dne 4. avgusta I v Atlantic City.
v Lewis je skušal izvedeti od Uhla, kakšno stališče zavzema komitej napram povišanju plač kot -a zahtevajo premogarji. Mr. Uhl je odgovoril, cia ne more ničesar izjaviti v imenu ostalih članov komiteja. Osebno pa ne nasprotuje tej zahtevi premogarjev.
Okajeni morajo plačati za prenočišče.
PAišSA I«'. X. J.. -av-iLsta. Šo lnik I)a\ • iv!i:i j- izjav! .lanes. «ia iiotio ni(.:a!i {>1 ič.iti	pj.
jaiu'ki. ki ostanejo pr«»k.> n.«'i v j^ri. od pet do	dolarjev več.
\ >>!<•«[ te$ra ^o morali thuies plavuti nekateri ponočnjaki posebnih v-k>arjev za stanovanj- in ko'to v polici jskih zaporih.
' Sedem Egipčanov obešenih.
K Al KO. Ejript, 24. avjruJta. — Danes je bilo tukaj obfcsenih #>e-deni rnoiž, kirso jim dokafzali, da fio se udt/ežjli aiteivrata na sm^le-ške-ga fr»inera*:!i«»«ra povemerja Sir Staoka. F*len izmel obsojencev j h pred fn-oijo smrtjo izjavil: titva-r sean vtoril v božjem rmenn. Kdraofe Bog ve, kdo je kriv in kdo je nedolžen.
Komunisti protestirajo proti vojni v Maroku.
MARSEILLE, Francija, 24. av-STibUa. — Xa tukajšnjem konnmi-siičnemi	je ve črva j go-
vorijo t roje uniformiranih mornarjev. .ki so pritoževali nad razmexanii. ki prmilaKliiji jo na •bojnih ladjaii v Sredozesrn^kem morju. Zatf-in je kongres tiprejed rcsohiciijo, ki poziva vlado, naj takoj konča vojno z M&rocaui.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. _ $19.00 2000 Din. — $37.80 5000 Din. — $94.00
Tri nakazilih, lu znašajo manj hot en tisoč dinarjev računamo posrbt j la centov z;» poštnino in dru^e stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izp'.aeuje "Poštni čehovni urad'.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ g 70	500 lir..........$20.75
300 lir .......... $12 75 1000 lir..........$4(^50
Tri naročilih, hi znašajo manj kot 200 lir. računamo po 13 centov za poštnino in dru^e stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje ljubljanska kreditna bank* x Trstu.
Za pošilja t ve ki preselijo PF.TTISOC DINARJEV ali Pa DVATISOČ
r.IK dovoljujemo ihi moRofuosti se poset>en popust Vrednost Dinarjem in Liram *edaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz tec a razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej: računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠITJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1—
£r vsrčrszk"1}bo*90 Dome8tic p°stai Money ord- ^ p«
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland t Street	NeW York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687

• iv i; .. ' .,.____••• 1' ' I: H S §
sf"N.jT.ejijznzn	T A n TWT:4 tiat\ A	f^™™—
! v Združenih državah |	■ " ■ /m ^^^ |%| /m	■ ■ ■ M /1	| The largest Slovenian Dafly Ic# I
Velja za vse leto - - - $6.00 lil	M TT^ ■ t t ^^ j W /-1 || ■ ■ ■ ■ / 1	|J|	the United States.
S Zl RewYork" Roleto.' ff.OO I	^^ K^ A ^ A* JL JL WV^ JLJ JLMl	P ^everyday except Sundays 9
W 2a inozemstvo celo leto $7,00 l!i	jI	ana le«al Hobdays.
IL,. —„-.^^np^ge^l	List slovenskih delavcev v Amerikf.	75,ooo Readers. r I
lISLlfiFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post effco ut New York, N. Y., un.er Acc of Ooagre« of March 3. !«■/>»-
7TT «irn*T „«„	--—------—-	_________lijUiir uW. LUKILANCT 28<6
NO. 200. — STEV. 200.	NEW YORK. WEDNESDAY, AUGUST 23. 1325. — SREDI AVGUSTA 1025	-----
__•______________________——_______;_____________ ' iiVOQ^lA lv^D.__VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIII.
.	x ii^jtms**^ ^	S5S
1>NO£R«VOOO S UNOfBwoOD. N. »
X<-\vy,-.i-.ski l'»«'-'->bifij.-.ii u	!, nil i rJl.i k- ... p;l.:i:jvU:
yMao Loi::- ■■• m i.n,-.	ri-tn.-a A,,.;.	%a.iija. •
/".alji.'ji -f> 'I li jK'ikrit.i	j ___________
Morilka matere socijalni problem.
Porota, ki ja spoznala Dorothy Ellingson krivo uboja matere, j e smatrala morilko za so-cijalen problem. — Družba naj rajše zdravi kot pa kaznuje.
i_1
SAX FRAXrlS- o. (•;,] o- av. piKla.— IVt'pri.'-unj«', da l)o-rr.lhy Biiiir'scwn. i.s uiomnaj-t vtarii morfika la.-»l m- inai.Tc. la!i-j ko poaoljša. je vo-liio j» kroto, k., is,' odločila zi\ u!> j in<'Sir> i; in or.
ženske, ki 1)1".* <>l:i.nio • poru-itr t<• t* Sc-iiii- matere in", ra. >.■:> i/.j.i-vile	da :ii I)or<n!iy uhiia
svojt' ni fit j »n' i/ /lolmosti. I i i" t • so lr.nenjc. da n«'* - /<• «"lovt'š.k.a i 1)1 >t I Jo t;:.kih -.kraj-::i!i nujn.
-Mr-'. Iliirri.i. eksni^a |M»: nl j.-I rekla :
—	Ko o	!i d•> udi zaključkov. j.- le .šf nr».hlt'iii. I
• • 1
kako	; i l>cj-«»;liy j,-r izve-
sti njeno ]n.S»oljšanjt'. dolini na.;
l>i si* i>a <lrn«ri -'."sni Š-' v.uir » zavarovalo iniervs" d:-n«žko. C* >?ijo
hote i vni;.:i Dorotl.v po.šteni in , i do to;:.l dru>. o. iiisaio a.ot'l;
izrf>("i:i dol'^i /.:.p rui kazni, ki bi jo «|>ravi!:i v >;lk z z^krkujminil zlovmkaini. Xa r• n• ■! i.i vor«— ka mi a.	pra pft^la t i
,;o v kako poholjvaini.-o.
-Min. Ilarf. ki v,, j,, i/prva za vama!;' za pravoivk. *ula ni kriva radi Mazno-;':' . je izjavila: ,
—	(' i^i-av il;-:.io niutrli smatrati lV»rothy popolnoma neodgovorne pii uboju, tudi nismo li.ouli na dni^ri vlraid trditi, da je popolnoma uomud.ia. \'>'c,l tejra smo se o.Močili za sr.(Iu\» pot, ki d;o\«.'iia'. di ><• j■ > zdr:ivi k«'»t !ic-norma.lno d< k'i -o
Mr. (Vltiu. n. nadaljni porotnik. j( izjavil;
—	Postopanje z zloeinei .i«' rr-s»-n 7%rol>lein. — katm-n.u sr> je ])•<!•< ve "al o dosedaj prrtmalo po^eor-to-Nti. Zdravlj<?nje dekln-e 1:-t • Dorcitliv EKinL-son, je luvz dvoma še resnejši pr^alem. 0:ia ni kriml-'!::ilk:i. Ona ni normalna.
Hoteli v Lipskem ce-• ^
nejsi.
__ j
LIPSKO. Xeineija. 2."",. nv<rustn.| Amerik uiei, kojih namen je obiskati veliki sejm v Lipskem, bo-, do 'Z \) seljem euli novico da so
i
bile hoteJMke pris'lojhine v lioteliii izdatno zmanjšane.
V1 Jed odred'be državnega zbora, ki i*' odpravil stanovanjski daveJ: v znesku desetih odstotkov, so; odpravili tudi visoki občinski da-' vek na stanovanja.	j]
Nemški predsednik ^ na počitnicah.
Stari predsednik nemške republike vstane ob pol* osmih zjutraj ter dela neumorno do kosila.— Popoldne se izprehaja cele ure po bavarskem gozdu. — Tudi na lov gre sem pa tam.
-- i
, 1)1 KTRAMŠIIELL. Bavarska.
-t. avjr.rsta., — Politiejii nasprot-! •i;--i n;i -.• • i Ili.i-.lruburira. ki <n -'I 'V -lali t-'hsni pn!om stareir^ ; boje ika. ko je prieid s kanipa-i ;o za ]■.:■-.: > preds« dnika neinšk;» j ' i:'ib ik<\ 1 i v.. vami l < težavo ' '•rž;::i -! •o-o. l-iitine kateri -ledi1
' n 11 ! -VOjem po'.e, Drill i/]ct
1	in i k v-»t a.: n? ob po'osmi!i
" i '• ' ' dvana jstih, nak.ir ima J I--"" ■ družino S dtibdier. ko.; > ■ ' .{<■. P > i:o^ilu o:! '!-' :i:i izpro-1 i o !. L' 'oifla ,'. v dnižbi sv »j:t«fa i ^ na ai: pa Kranz K iterja. 1 ki s■' niu .;<■ zlo prii.vibi!. j ^empa:a.m o li b- 11'mdenbiinr na ! v a <kii tra;ajori b.v na divje : ••• •> • yht:-' •.! ni p.r'veb-1 - b<« • , : !>' 1 *• : 1:1!.i svoj.h lastnih pvov ter i>;- p^s'i' nje baver-kih krvnih . i - so v. k. juu z-'!o lvrajaio.	j'
r.t i • ill ;.' J wis) 1 prvie v ] j I : a:;;-.1!! ]' b fi lf)L>i\ ko je " "•-•■aanil - lin' -.r;omi vrni Š-Jiil. ( '"'"•r 7 •• p >-'a' n jc^ov	Eno
.'.-i" po,".:-;,, je bi! zup.M tam in r -	Š< liiTe!i.-r mri. It eni
..'• s< daj prost njegove mlove. . 1 Y ('••Mž .i pr.-1-e f'tuka ve miinja ^ ".i* l -v • ii major 11 indenbu.'jr in ' !.;••.•. zet. \: • * i M tudtrelsren. s f-tni i n •! •!•/'!!•> Schiieh-r ve ii prrd Mlnik r.em"'ke ripublrke pr in ro. 1 '.«• ž v	v mirni in ti'ii vasi.
~ mi' j proe •-,! ž« Ie./niee.	j
Cr ! v Di t raan-5n 11 je dH sta-reira ^ai'i!>-:ana ter vključuj.■ vr iuo-;-;t redov.nie r- 'ta svt?tec*a Fra.-.r-i'k i Sa'- k--a. v j b'la_v/2roj na l>eli_-ij-,ka kra-1/iea.
Demanti v krtači.
Carinski uradniki so veeraj v \< \v Torku mnsrvp najbolj tlra-croeeno krtaeo. kar jih je kdaj vi-<!••! sv» t To je bila popolnoma za-f m a za na krraea. a vsebovala je de-j n antov v vrednosti H?">,000. Knt ! o iz.pi vili ear i ink i uradnrki. -it a . a t i h ct a.jjila d eni an te m TTolandsk? in ki ITenrj* ^Tarauiles ter Abra-1 am Trnppel. Tukaj sta se izkrcala dne 10. maja in carinski uradniki so našli demante v \-red-no-ti ^lO.f-OO med candy-jem. Ker se je izu?.lt ilo, da sta oba i židov-ka tieka tihotapila dosti i več drtmantfov. so iskali naprej in posledica je bila, da so našli de-Imamte v krtači.
GLAS NARODA. 26. AVG. 1925. —i 1 i -1
PREDSEDNIK COOLIDGE IN NJEGOV OCE
Iz Slovenije.
mmmm
COPYRIGHT KEYSTONE VIEW tO, *IW VOH«
Slika it£Lm picdstavlja predsednika Coolidge-a, ki poljublja svojega oči^a. Iz avtomobila sctopa Mrs. Coolidire.
Sodišče je morilca oprostilo, ker se je dokazalo, da je streljal y si-lobranu.
V Leadvčll-e, Colo., je umrl rojaku Johnu Vidrichu dve in po! h ta star -sinček. Otr<»k je vo/.il na vozičku ter naenkrat ^ačfd kapljati. Zdravnik j«.' sprva domnev« I, da je o!rok kaj pojedel in mu dal sredstvo za bljuvanje. Pa ni v^e sikupaj nič pomagalo. V splošnem je bil otrok zdrav, le kadar ga je ka:-lj napadel, je bil
pogled nanj nekaj strašn-ga. Dih 9. avgusta j - sredi takega napada umrl.
V Bridgeport. O., se je poročil rojak Josip Ausec z Rosie Mohor-čič.
Rojakinja Terezija Hočevar se
je morala podvreči težki operaciji na želodcu. Operacijo je srečno i restala.
V	Pucbio. Colo., se ji? poročil l oj^i k Frank Perko z Mary Brai-dich.
V	So. (hi-eago, 111., je .umrla ro-jjakinja Ana Primožič. Zapušča so-( projra in sedem otrok.
| V Colimvoodu. Ohio, je 1*11 ro-jjak Alojz Petrovčič tako nesrečno i povožen od avtomobila. da so ga j morali odve-Ja v bolnišnico. Ima i:'omlj»kno nogo ter več drugih poškodb.
V	Barbretonn. Ohio, je umrl družini Mežič pol leta star sinček.
Novice iz Jugoslavije*
di njegovo značko. Ker se ni hotel več prijaviti komandi, so ga na .podlaga te značke proglasim za mrtvega, sam pa je. da popolnoma zabriše vsako .sled .za seboj, izpremenil tudi svoje ime. Za časa svetovi v*, vojne so ga Avstrijci internirali v Aradti, odkoder je 1. 11*10 pobegnil. Bil pa je kmalu i.ato ar Miran Ln obsojeni na dve loti zapora, ker je ukradel nekemu posestniku vole. Kazen je odsedel v Osikj ku. Po vojni je živel . ves čas ipod in«, jnom Milorad Ri-! >1ič.
i
Komunist Čopič pobegnil iz zapora.
Ponoči je pobegniti iz zaikladne bolnice v Zagrebu, kjer ste je nahajal kot kaznjenec na zdravljenju, znani)! komunistični vod i te«l j Vladimir CapLe, pravnik in novinar. Čopič je bil dne 18. maja radi komunistične propagande na podlagi zakona zia zaščito države obsojen na tri in pol leta težke ječe. V zaporih zagrebškega sodišča j) bil v »talnih stikih z Ra-dičeni do njegove Kanose. Radi bolezni so ga pred kraitkhn prepeljali v zaklad no bolnico, od koder je seda j pobegnil.
Rodbinska tragedija.
Žalostma rotlbin^ka tragedija je odigralia te dni oib Neretvi Mizu Most a rja. Petnajstletni mladenič Alija Trebinjac je pri kopanju iiiitoiiil v deroči Neretvi, i Njegovi .tovariši so truplo potegnili iz vodo. Ko je mart i zagledala mrtvega sina. je zbkiizmela.
Umik čeških klerikalcev v vatikanski aferi.
Te dni se je vršilo zborovanje češke katoliške ljudske stranke. Na zborovanju j« biki sprejeta resolucija,v kateri se ugotavlja, da sta se predsednik Masarvk in ministrski Kvehla udeležila Husove prottiave iz lastne in ic i jat i ve <in da vlada ni sklepala o svoji udeležbi na proslavi. S tega stališča, ki so ga našli v stiski, so klerikalci pklomli. da ostanejo še nadalje v koaliciji, dasiravno sp> ne strinjajo k vsemi točkami vladne izjave.
ROJAKI. NAROČAJTE BE NA "GLAS NAXODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V EDR H8ŽAVAH.
I —
Peter Zgaga |
Neki zdravniik-zuansfcvenik je iznašel poseben radio-aparat. s (katerim je mogoče poslušati radio-valovanje možgan. Aparat se postavi človeku na glavo, poslušalec pa prituisne shtsaiko na ušesa in kmalo sliši nekako čudno brnenje. Dotieni zdravnik domneva, da to brnenje predstavlja misli. A ko se mu posreči, enkrat to brnenje racabrati, bo nekaj ogromnega doseženega. Uganiti bo mogoče naj skrivnost ne jše misli. Ljudje ne bodo mogli več ničesar skrivati drug p$ed drugim. • Zdravnik bo prišel te dni v Ameriko ter tukaj demonstriral svojo iznajdbo. Edinole v Chicago naj »a ztomek ne	tja v .bi ižino Triuikn. Stavim, da bi se mu aparat takoj na drobne koščke razlotel.
*
Tz Tndianapolisa. Ind.. poroča časopis je z debelim naslovom: Rockefellerjeva pravmikinja je xmagaHa. Spodaj je povedano, da* se je vršil l>oj pit ki sodiščem in da je vnukinja zmagala.
Kaj takega bi sploh ne bilo vredno omenjati. Rockefedlerjevi ljudje vedno zinao;a.fo pred sodišči tukaj in vsepovsod. Zmagujejo od tivte.ira časa. ko si je naku-pičil Roekefellr prvi milijon. Tn zmagovali bodo toliko časa. dokler bodo imeli milijone. Toda. pardon \ Sem rekel, da vsepovsod. Edina izjema bi bila najbrž sodobna Rm^ija. Če je vse res. kar poročajo iz boljSevišlke Rusije, bi Rockefeller pn hI tamošnjimii sodišči zmagal cdhiole v slučaju, če
bi bila pravica na njegovi strani! *
V državi Gregor^ je neki vdo-vuc obljubil par tisoč dolarjev nagrade tistemu špiritistu, ki bi mo gel stopiti v stik z njegovo ženo. Spirit isti so res poskušali priklicati jo nazaj, pa se jim ni posrečilo.
Mozaik se je preipričal, da je njegova 'žena res 'zatrdno mrtva, šel je in se je oženil
Razgled po slovenskih naselbinah.
"Pred kakimi dvajsetimi leti se je prisetil v Ctafetand John Fer-bil in sicer odnekod s Hrvatske. Pred Štirimi leti, sta prišla za nji--mi ieafaajsttatni sin in njeg&va ifcna. Koj prvi večer je nasilni oče sina pretepel, hoteč mu pokarati, "kflllro se živi v Ameriki". fFant si je tokom vojnega pomanjkanja aaOcorpai jetSco, rfeled čeaar Spravili v mastni zavod v W*rreaa»vill<f. Ože ga jo kamnin za-vel.Ten, M, da nama dentf-
'll ...
je pedal-sin v mestno tootaisnico. Tudi od tam ga je vuei oče Ven ter izjavil oblastim, da hna dovolj denarja in da se lahko doma zdravi. Za(podil ga je deflat na neko farmo. Te dni je prSei v Cleveland k adravniku. Oglasil se je tudi doma, kjer se je oče takoj začet prepirati ž njim. L/ovil ga je z dolgim (kufoni jsh+rm nožem po kuhinji, sin je pa pograbil puško ber spro&L Očeta je zadel v trebuh. Ranjenca ao odvedli v bol-
utrujen otipoeu na noKi Kiopici v Tivoliju. Kmalu pa se. mil je pridružil okrog 26-letu i mrznanee, s katerim sta dalj-e časui kramljala
0	različnih stvareh. K« se je ue-znanec poslovil. .])e hotel Kokalj potipati ipo svoji listnic i. ki .jo je imei v stranskem žepu, vendar pa je na svojo žalost ni več našel.
V	Listiiiiei je imel Kokalj 1200 Din. in razne dokumente.
Smrtna nesreča.
Z motorjem >e je ponesrečil tr-^i'ON'vki potn'rk Viktor Deisiaiger, h t ar 28 let. Bil je na patovainju in mu je med vožnjo nenadoma ixLpovedala pnevmatika. Padel je tako aiesreeno. da je v splošni bolnici v Ljubljani podlegel poškodbam.
POROKE V RUSIJI
Moskovski list '4"Rdeča zvezda'' priobčuje nastopni dopis iz j>okra-jinc:
V	tukajšnih listih je iz.š»*l nedavno oglas, da s«- ho vršila v ''Klubu v spomin Karla Marksa" ženi-tev rdečega gaTilista Ivana Funti-kova s kmetico Marijo Agopovo. Določenega dne se je zbrala pred klubom množica ljudi, ki je hotela
1	prisostvovati tfj izredni svečanosti. a le mah»^ib jo dobilo stopnico v klub.
Med tein časom ]>a se je zaročenka doma pripravljala za vele pomembni trenutek. Lase so ji pleli v dve dolgi kiti in pri t cm peli sva-1 tovske pesmi. Pa tudi v klubu so se vršile velike priprave za svečan sprejem zaročenca. Na sredi dvorane j«' bil postavljen velik oder, pokrit z rdečo preprogo. Komisar je šfl mladim azaročencema nasproti in ju peljal pred oder ter ju postavil na posebno preprogo. Xa-to je začel svoj govor: "Dragi somišljeniki! Svoje življenje moramo urediti na temelju revolucije!" Nato je vprašal zaročenca, ali vstopata prostovoljno v zakonski stan. Ko je dobil pozitiven odgovor, je nadaljeval: "Služabnik božji (ta->ko se prične cerkvena molitev) . . . 1 za vraga, hotel sem reči: Meščan Funtikov in meščanka Agopova sta se vzela. V imenu Boga . . . ah, hotel sem reči, v imenu svetovne revolucije, amen!"
Izprtje delavcev v Angliji.
Iz Londona poročajo, da je bi-i<> izprtih okrog 1*50.000 delavcev v industriji volne, ker se je pone-"i-ečida posredovalna akcija delovnega ministra v sporu z indu-strijci volne.
Sprejem Nemčije v Mednarodno trgovinsko zbornico
Upravni svet Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je o-dobri4 nemški predlog za sprejem v zbornico.
GLAS NARODA", THE BESU JUGOSLAV ADVERTISING UTEDTTTH
V New Atlantic Hotelu, Long Beach, je izbruhnil požar. Neki šestnajstletna natakarica j* hotela rešiti svojo bleko. pri tem se je pa toliko zamudila, da jo je ogenj objel in da je zgorela. To je vsekakor žalostni dogodek. Skoda, da s* ni deklica nosila po najnovejši modi. V, tem slučajni bi ji ne bilo treba obleke predolgo i>kati.
*
Skorn vsakdo, ki se vrne iz start ga kraja, ise pritožuje nad -p«)-s»t režbo v tamošnjih restavracijah in dih. Hrana in pijača sta izborili, postrežba je pa strašno od ni n h. Tako se je baje rasovil bledeči zanimiv razgovor med natakarjem in gostom.
Gost: — Natakar, pivo, prosim.
Natakar: — Svetlo ali temno pivo ?
Gost: — Svetlo.
Natakar: — Češko ali domače?
Gost: — Češko pivo.
Natakar; — Ali vrček ali ma-selc ?
Gost: — Vrček.
Natakar: — ('rtško pivo servi-rano. .samo v maseledh. ?
Gost: — Vsi eno. Date mi ga maselc.
Natakar: — Masele temnega piva?
Gost: — Ne, imasel svetlega.
Natakar: — Vi hočete včndar imeti češko pivo?
Gost: — Da. češko svetlo pivo.
Natakar: — Mi imamo samo češko temno pivo, naša domača pi-
so pa svetla. : 3ost: — Strela! »Jaz hočem svetlo pivo. Piimisite mi domače svetlo.
Natakar: — Vrček? ,
Gost: — Ne, maselc.
Natakar: — Domača piva ser-viramo samo v vrčkih.
Gost: — Pinesite md torej vrček svetlega domačega.
Naitakar: — Boste že oproisrtili. Postreci vam morem le s češkim temnim pivom, kajti domače Wtflo pivo danes hi nastavljeno.
mssasssammmmmmmmmmm
Poročil se je Walter Roth,j bančni uradnik z go sip ic o Lilv Kek h ar cUt -Eckh aaxl t sbur g. hčerko fe»ldmaršallajtnaiita v pokoju.
Zendii je brat. znane slovenske rojakinje v Brouklynu, Mrs. Milke Volk.
/
Kolesar pred vlakom.
Te dni i se je mudila v Pesnici nad Mariborom železniška komisija. da ugotovi krivce čudne nezgode, ki se .je tam pripetila pred par dnevi. Neki koledar je' namreč vozili z vso naglico četz železniško »progo, čeprav je bila zaprta za-tvomica, kateiro j«» obšel s kolesom. Kavno ko je bil že na tiru. pa .)*' }>i-idrvel vlak. ki je odnes/ il in zdrobil kolo, med tean leo je kolesar spredaj k sroči odnesel zdravo kožo. »ki pa bo moral vseeno plačati predpisano globo.
V pijanosti.
V	iZdolškovi gostilni v Dram-Ijali je Franc Maxtnak v prepiru in pijanosti zaklal z nožem kmet-sb'gii faniita Karla Ootlgaaioča. 3>ra4 Kai'la Doiganoča. ki j«- bil l.rta 19*22 zaradi nekega umora obsojen na 12 leit ječe. je iz za-]M>r:i pobegnil. Mastnaik je orožnikom ovadil, kje se skriva Dol-j gam«č. in tako je ubežni kaznjenec kmalu prišel pod ključ. Kol sta se Doilgaavoe m Mastna k zna-' ela preteflele dni v ZdoLškovi £*o-Ntilni. jo prišlo zaradi omeni .ne ovadtbe med njima do ostrega prr-pira : Doiganoč je Masrtnaka podrl na tla, ta pa je [xitwn v jefzi in pijnno*ti svojemu nasprotniku s tako močjo -zasadil nož v prsa, da je rainjenec kma'liu nato v gostilni izdihnil.
Granata ubila dva dečka.
V	Veliki K.'rkkndi sta dva dečka našla pwd kratkim na vojaškem vežjhališču ročno granato, katero sta skušala odpreti. Pri tem je granata eksplodiraila ter enega dečka raztrgala na kose. drugega pa težko j »oškodovala, tako da je ranjenec še istega dne i>odl.c>gel groznim powkodbam.
Smrtna nesreča pri delu.
Dine 8. avg. je posestnik Hinko - Skofič v Seinici ob Muri pri posestniku Drozgu kopal pesek za i novo cesto iz St. Ilja proti Mariji . Snežni. Jama je bila že precej glo-i boka in s?, je pesek naenikrat se-: sail na Škofiča ter ga pokopal pod i seboj.
Umrli v Ljnbljani.
Fra<n Marinko. fotograf, 38 let; Anton .Taneržič, bivši kurjač, 80 let : Marija Krallj. posestniep.. GO let: E. Emilija Stiadler, usmi-ljemka. 4G let ; Josipina in Albina Gams. posestnikov i lvčerki, d vojaki, 4 mesece.
Okraden od neznanca.
Ko se jji vračal strojnik pri i Brodarskem siaxlLkatai j,* Beogradu Alojzij Kokalj iz Rožne doline z dopusta na ikotodvor. se je
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —	_
izvršujemo v vseli delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 37*°.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtoeneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpirano izplačilno potrdilo prejemnika. £rza in točna postrežba v vseh ozirili zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account** in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAKEJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, K. Y.
t 7 GIAS NARODA I
| ^	(8LOVBNB DAILY)	|
Owned and PubUšJud by r	BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY
(A. Corporation)
fnak Btlmr, prmidtml_Lonii Banedik, ireoMurer
PlaM of IwiiiniM of the corporation and addressee of above officers: ji CortlmH St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•• Q h A S N A B O D ▲ **
' _"Votes of tks People"__
Išeued Every Day Except Sunday t and Holidayt.
§elo leta velja Uit »a Ameriko	Za New York sa celo leto — $7.00
im Kanado_________$6.00 Za pol leta---------$3.50
Mm pel leta	--------$3.00 Za nioeemetva ta celo leto _ $7.00
%m četrt leta_______$1*0 Za pol leta-----------—_$3 JO
'__Bmbtcription Yearly $6.00._
Advertisement on Agreement.	_
"€Rg» Naroda" iekaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Popiti brci podpisi in osebnosti se ne priobčuje?^ Denar naj se MsgOTftll pdfiljsti po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-tw?| prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nasnatii. da hitreje j	najdemo naslovnika.
"0 L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
_Telephone: Cortlandt 2876. _
JAVEN ODGOVOR
Te dni nam je pi*al neki naročnik: "Vem, da je Glas Narod n zavzemaj še vedno pravdno stališče, kajti nanj sem naročen že nad dvajset let.
in vjJedtt ga se nd čudno zd'i, zakaj imajo nekateri ljudje v naši naselbini toliko pro,ti njf.«nu. Jaiz jim neprestano dokazu jem. da v Glasu Naroda ne opazim ničesar I j re zverskega, toda on trdijo &vojo, češ, da neprestano vero in duhovnike napada. O zna nem Čikaškem ,patru sem re.s že večkrat opazil v vašem listu pa« stvari, katic-re so pa dobro držale. 0e me vid ih* moti in ako razumem •kar čitam, Vain moram odkrito povedati, da na vero ni bilo v Vasem listu še nobenega napada. Prosim odgovorite mi, pa ne v pisnim temveč javno, da bo lahko tudi ostala slovenska javnosA čitala od govor".
To pismo, pisano v tem zmislu, ni prvo, ki smo ga dobili. Ir zato se nam zdi za Lzeiščenje pojmov iikoro potrebno, da objavime naslednji odgovor:
Proti patru Koverti smo se zaveli boriti /zato, k) r sino vstrajal vedno, izza vstanovitve lista. «a stališču, da se bo Glas Naroda od ločno boril proti vsakomur, kdor bi okušal slovenski narod v Arae riki na drobno ali na debelo slepariti in ga vleči za nos.
Ozrimo se nekoliko v zgodovino zadnjih par let.
Kovertove polomije v Clevclandii se nekateri živo spominja jo. Tisti ki so mu odpustili, imajo široko srce in hitro pozabljajo Pošten človek bi mu ne odpusiil in bi mu ne oprostil.
Priromal v Greenpoint ter hotel nenadoma zabogateti. Ime je kar »tiri št a o ime na« nkrat, v eni hiša na vsakem vogalu eno, vsa ka je imela drugačen naslov in v vsaki je nastopal pod drugačne firmo.
Njegova pot iz Brooklyna in ovinki, po katerih je prišel v Chi cago, so tudi znani vsakomur.
Kar se ni hotelo njegovim milim in hinavskim prošnjam vkilo niti, je uničil s pomočjo demuncijacije, s pomočjo zlobnega natol eevanja.
Svojega didiov.-^kega .sobrata je «pra\nl na ta način v grob.
(O tem bomo ob priliki še obširnejše spregovorili).
Glas Naroda je vseskozi dosledno pazil nanj ter po svoji moč preprečd, da mu ni šlo vse tako gladko kot je v svoji kramarski du .ši zasnoval.
Pri svojem delovanju je sila spretno spreminjal "banv. Dano.: j« akoro kleče prosal odpuščanja in usuniljen.ia, jutri je pa na \>; usta grozil z božjo kaznijo in večnim (pogubljenjem.
Obliko, glavo in ime svojega lista je parducatkrat premeuil Včasi ga ni bdo po cele mesece v javnost ter se je hinavsko Lzgovar jal, da ga boli ta "nesrečni boj''.
Mi smo sproti razkrinkali viJco njegovo maliinacijo in bas za to se je lotil najbolj neu-spešne nalojre. kar jih je izvrševal kdaj i življenju, namreč uničiti Glas Naroda.
Pod krinko, da Glas Na roti a. vero napada, je zbral pod svojin praporjean vse tisto, kar ga šf ne pozna. Žal. da je .spravil t.udi pa duhovnikov na svojo stran.
Uklonili so se mu, vedoč, da si bodo težko služili svoj kruh, č. jim bo denucijant in natolcevalcc vedno za petami.
Rojaki, naj si zapomnijo, dia Kovertta zato napada Glas Naro da, ker se ga boji.
Glas Naroda mu pa zato meša štreno, 'ker *ga poizna.
Vse je Že povedal Kovcrta v svojem listu, ceile grmade laži j nakopičil, na stotine člankov je napisal, da napadamo vero, niti en krat pa še ni pojasnil, kdaj in kako smo jo napadli
Hvala Bogu, da Kovcrta še ni vera.
Če bi
bil pa Ko«veria vera, bi potrebovala drugačnih braniJeei kot so slučajno sedaj zbrani v njegovem taboru.
To se nam jK3! zdelo vredno j)ov?da.ti in to naj rojaki tudi vpo ste vajo.
Kdor izmed čit atelje v drugače misli, naj pove svoje mnenje Prostor v našem listu mu je na razpolago.
Rodbinska osveta.
Aleksander Gjurgjevič je dobi; pred 13. It t i potrdilo, da je mrtev. Mislil je, da ji* s tem pozabljena tuda že vsa njegova pretek-Io.-t. Storil je t<> ]m> svetovni vojni. Nabavil si potrdilo, da se piše M i to rad Ris t tč in je izginil v. zemeljskega površja kot Alek-.-a'uder Gjurgječič. Njegova rojstna občina Golubok pri Smedere-ru ga je proglasila za umrlega v svetovni vojni.	>
Aleksander Gjurgjevič je tako postal Milorad Ristič. Le ona ^tvar je še Obstojala ki je imela zveze z njegovo preteklostjo in pa neka žeaiska, 'ki je iXhznala njegovo prošlo^t. Rila je to njegovn nekdainja ljubinuka seOjakinja i? Belega potoka pri Beogradu. ALek -ander jo je vroče ljubil Ln c-e njegova ljubezen ni zmanjšala niti potem, ko je postal Milora l. Na-protno. hrepeniel je še ibolj za njo.
Pod novim imenom je postal Alcflasander tudi sie ir popolnoma nov človek, l^otil se je poštenega dela in si pridobil zaiupanje cele okolice. Ljudje so mu šl.i na roko in taiko je kmalu kupil konje in voiz ter pa-atal beograjski izvoš-ček, s čemur >i je ustvaril svojo eksistenco. Sedaj je smatral, da je prišel trenutek, da se moralno oddolži svoji ljubljemki in jo ji1 vzel za ženo. Dve priči, ki sta verjeli v točnost njegtvvih izpovedi, sta fpodlpisaili ]>otrdLlo o njegovi ne-<imadeževani preteklosti.
Kakor pa je že stara navada, sc-mora tudi najboljši zet vsaj enkrat v življenju spreti s svojo taščo, čeprav živi morda v najboljših odniošajih s svojo žo.io. Tako se jo tudi Aleksander pred nekaj dnevi spri s svojo taščo. Nesrečnež seveda ni shitil, kaj pomeni osveta stare žunske. Medtem je rodlbina njegove žene naq>ravila peklenski načrt. Sporočila je beograjski policiji, da živd Milorad pod napačnim imenom in da je bivjši kaznjenec, ililorad je bil seveda -takoj nato aretiran. Pri (zaslišanju je hoče« nočeš moral priznati, da je -njegovo pravo ime Aleksander Gjurgjevič, ki je bil Iže diavno progiašeo za m-rtveora. Piripovedoval je, da je v baVkan-Siki vojni leta 1912 skazil pri dru-eem hataJjooxu IS. peapoika. Po bitki pri Mladih Nagoricanih so med mrtvim na bojiiču tu-
I ALOJZ J1RASEK:
j FILOZOFSKA ZGODBA
GLAS NARODA, 26 AVG. 1925. ^■l U«JI IPJ J 'lMU 1 J i J.!
(Nadaljevanj o.)
Takrat se je $trie Roubinek. ko je bil nlekel "Arona", užival u-dohnosti mehkega naslanjača pri mizi. Lotinka je prinesla očetu že nabasano dolgo sadrovko in ognja in papa je začel z užitkom puhati. Nikoli ni sicer pušil kakor ob nedeljah po|>oldne po kosilu in na večer. In ko se je tobak v beli glavici razkadil v sinjesivi dim, je resno iztrkljal pipo, pa navadno pisal kako pismo. Drugih dni mu ni žrtvoval. Medtem ko je Lotinka odskočila h kaki prijateljici in je mama pri mizi blaženo podre-movala, je "skladal" gospod ak-tuar pismo. Vse ,je dobro in kakor se spodobi premislil, preden je napisal; zato ni ničesar popravljal in stavki so m ubili uravnani in izpiljeni, da je bilo veselje poslušati. Seveda je trajalo včasih tudi po par tednov, preden je pismo končal, ni se mu mudilo in korespondenca gospoda Roubinka ni bila velika. Kadar je kaj napisal, je zbudil svojo ženo. kateri je na glas bral svoje perijode, resne in težke kakor jekleni vitezi.
Tako je bilo vsako nedeljo.
Xekaj pozneje pa je prihajal gospod knjigovodja, sam ali z ženo, in začela se je "zabava".
Tu vidim, da mi je treba nekaj malega pripomniti o neki imenit-nosti v stanovanju gospoda aktu-arja. Na steni proti Roubinkove-mu naslanjaču je visela stara slika v temnem izrezljanem okvirju. To sliko je lastnik šte! med najbolj imen rt ne v celem mesto, enkrat, ko se je nenavadno razvnel, je pa eelo dejal nekam živahneje: — Naj le kdo išče take! V celem češkem kraljestvu je ne najde!
Pa tudi ni bilo čudno. Na tej
milostljivi gosposki,* ki"'je giedal na stari, vkouninjeni red in novo-tarije iz dna dueš sovražil. Ali kakor pravijo nekateri, se je povzpel k marsikateremu popravku svojih zgodovinskih nazorov, ki 540 ga od vsakdanjih dokaj razlikovali. Tako mu Žižka ni bil razbojnik in krvavi morivec, kakor so v tistem ča>iu še marsikje mislili. Dejal je večkrat: — Žižka in cesar Jožef, ta dva sta bila Ceha! — In kadar je knjigovodja prikimal, je dodal: — In ta naša cerkev, ta je po njih za spomin. — Iz zgodovine je o-menjal samo to, tako da se je zdelo kakor bi drugih zgodovinskih oseb ne poznal ali pa ne hotel poznati.
Žižka in cesar Jožef, predvsem pa kralj Herodež, so bili njegovi ljubljenci, četudi se o njih ni razgovor i 1 nikoli ol)širneje kot omenjeno.
Tako je danes že napisal naslov in dokončaval prvo perijodo svojega pisma, ko je Lotinka hitro prihitela v sobo in se pri mami u-stavila. Ne čakaje niti njenega poziva, je začela praviti na svoj način in v svojem jeziku, kaj je bila pri prijateljici zvedela. Podobnih vesti, domnevanj in raznih sodb je bilo polno mesto.
Ni namreč ostalo skrito, da so gospodje filozofi napravili danes v kolegiju tako revolucijo, da je moral profesor oditi iz dvorane, ko še eksliorte ni bil začel.
Gospe in dekleta in večina meščanstva so stali na strani študentov, le imenitnejši in starejši so važno zmajevali z glavo; menili so da je to groba žalitev in da nikakor ni mogoče odobravati takega ravnanja.
—	To bo zasliševanj in kazni iz tega, — je menila gospa Roubin- ' kova.
—	Gospod Vavrcna je tudi zraven ! — je vzdihnila Loti.
—	Pa zakaj jim kaze takšno nedolžno veselje —.	'
—	O, zdaj letos majales že spet ' ne bodo. In jaz sem se tako veselila, — je vzdihnila gospodična in lepe oči so se ji otožno obrnile k lepi pomladni obleki, katera se je 1 že gotova in prav za jnajales pripravljena v kotu na postelji mi-
1 kavno razprostirala. Medtem je v prvi sobi Lenko pri branju nekdo zmotil. Ko so se vrata potihem odprla. je po i*: sila knjigo in je bila prijetno kakor zadnjič preseneče-
<
Da-
Vavrena je molče pozdravil, stopil k nji in dejal s tihim glasom: , • — Ali so tam? — in pokazal je k zadnji sobi.
—	vsi —.	;
Zdajci je razpel suknjo in ročno potegnil iz naprsnega žepa knjižico in jo dal Lenki:
—	Nekaj resnega. Za prvi maj vam prinesem prijetnejšo in zabavnejšo, — se je nasmehnil.
Lenka je medtem pogledala naslov.
—	Ali bi bili rada filozofka? — je tiho vprašal Vavrena.
Devojka je zardeli:.
—	Le z vašo pomočjo.
On ji je naglo stisnil roko in . potrkal, pa stopil v drugo sobo.
Lenka je bila vsa prijetno vzne-. mirjena. Sicer je začula lahen, ve-i sel vzklik Lotičen, ki bi jo bil si-1 cer jezil, ali danes! — Gledala je ; še zmero m nasi o v knjižice:
t	"MOSTIČEK
ali
t sestavek skromnih misli to tem, na J
čemur vsakemu ležeče biti mora. p Iz mladih dni in za mlade dni ' " izdal M. F: KlaceL"
1
1 Medtem ko je Lenka list za li-. stom počasi v knjigi obračala in 1 se nevede udajala globokemu raz-
-	miiljanju, je bil Vavrena v ognju. . Mati in hei sta vse vprek vpraae-, vali gospoda inštruktorja, kako se , je danes zjutraj zgodila tista usod-. na stvar.	i*
1 Filozof je odgovarjal, kakor je.
-	mogel in smel in smehljaj se mil
-	je pojavil na ustnicah, ko je Lo-
-	tioJka nekam otožno sklonila gla-e vo in v koketnem sočutju in bojax-
-	ni omenOa, da bo gospod Vcvr^ni.
aj gotovo tudi občutno kaznovan. *
..... ••
t . - i
—	.Eden za vse, in vsi za enega.
—	Pa majales t
—	Ne bo jih, — je odvrnila mati in inštruktor je molčal. S tem je potrjeval Lotinki tako neprijetno in žalostno resnico. V tem pA se je zgodilo nekaj nenavadnega.
Gospod aktuar, ki je na drugem koncu sobe globoko zamišljen pilil novo perijodo, ne da bi se brigal za to, kar se je na oni strani govorilo, je položil pero na mizo, uprl hladne oči v kralja Hero-deža in izpregovoril s suhim, e-noličnim glasom :
—	Gospod inštruktor, kaj pa je to? Kakšne nezaslišane novotari-je pa vpeljava jo v česčino?
—	S čim morem služiti, gospod aktuar ?
—	Grem danes po veliki maši. pa srečam nekakšnega gospoda študenta, in ta se Čisto vljudno in spodobno — kar je res. je res, — odkrije in pozdravi. Ampak kako \ pozdravi ?! — Dobro jutro želim !
—	Kaj se to pravi ?
Č .
isto pravilno, gospod aktu-ar. 'Vinšam', kakor govore, je nemški in 'dober juter' ni slov- ■ nično.
Strog pogled je zdrknil s slifce ■ na drznega filozofa. Takoj nato , pa je spet upiral gospod Roubi-nek svoje oči na kralja Herodeža in dejal Vavreni:
—	Tako se je govorilo od nek-j: daj in dobro je bilo. To so rekli j stari in visoko stoječi možje in ti so stvar tudi morda malce razu- 1 meli. — Tudi mi vemo, kaj je gramatika ; Žižka in cesar Jožef, to sta bila najboljša Ceha, — in u-molknil je. Tako je govoril. In-struktor ni odgovoril.
Gospa Roubinkova je začela j nov pomenek in Vavrena se je v duhu smejal in dopolnil: — in ta naša cerkev je po njih za spomin,
—	in šel poiskat Fricka.	j Aktuar je sklonil glavo k peresu, katero je spet prijel, pa dol- ' go ni mogel priti v pisanje. \
Lotinka je žalostno zlagala višnjevo obleko v široko, starinsko o-maro z vložnimi stenami.
Nepričakovano je papa dvignil glavo in dejal, ne da bi koga pogledal :	'
—	Tudi tak novotar in rebelant! Najbrže je pozabil na stavek v
peresu in mislil še zmerom na do-' mačega inštruktorja.	j
!
\
Nedeljski dogodek V filozofskem kolegiju je bil v mestu nekaj nenavadnega, dolgo časa sem ne-1 zaslišanega. Mnogo in neutrudno' so povsod besedovali in modrovali. kaj se pač zdaj tem upornim ' študentom prigodi. Čakali so. da' bo takoj na drugi dan temeljito zaslišanje, mnogi so se celo bali, • da dobe nekateri gospodov filozo- ' fov consilium abeundi.	I
Toda proti pričakovanju kakor bi stvar zaspala. Profesorja vero-' nauka drugi dan seveda ni bilo v ' kolegij, za enkrat pa se ni nič hudega zgodilo.
—	Pa če bi jim vse odpustili, je vendar s slavnostjo amen!
—	Litomišelj nikoli več ne bo videl majales!
—	Nikoli več, škoda !
Bolj od vseh drugih se je preplašila gospodična Elis. Koprnela je od strahu, ko je izvedela o vsem tem hrupu, in karajoče ter skrbi j i vo gledala svoje študente, za katere je skrbela kakor mati. Obenem ji je šlo za časJt stanovanja. Ni bila malo ponosna na to, da je stanovalo pri nji že sedemin-št i ride.se t slušateljev filozofije, ki up bili zmerom med prvimi in na najboljšem glasu. Mnogi od njjh so dosegli že imenitne urade, mnogi so bili duhovniki in zmerom so se o priliki zglayali pri nj, celo pisarili so ji. In zdaj bi naj bili njeni študentje kaznovani, pa še zaradi odkritega upora?!
V ponedeljek zjptraj, ko so vsi odšli in je samo Vavrena ostal, mu je rekla vsa potrta, ker mu je najbolj .zaupala:
—	Gospod Vavrena, vso noč ni-, sem Ali je res, kar mi je Rezničkova pravila ? —
—	Kaj pa?
—	Da ste vi, gospod Vavrena in gospod Fribot vse to skuhali?
—	Ali, gospodična Elis, nikar se
ne bojte! Sapte čenče! ... h .
(Dalj« rrifcmtnti* j
k • ' : .cr ter -
JEKLENI AEROPLAN
cB»r>itiit.kcnrai« vi(w_ca.,M«OT_v«ltaC
Iiroki inženir g^of Igor Sikoraki je napravil aeropshm iz ornega jekla. Aeropfcm so preidku^ttli amcrižfei atrmadsii in mornariški izvedeaici ter so ve o nje n jaiko 'pohvalno izrabili.
Volitve v PalermiL
Za upravne volitve v Palermu so razvili fašisti velikansko agitacijo. Ves fašistovski državni aparat je sodeloval v boju proti "bloku svobode". Fašistovsko časopisje od milanske in rimske izdaje Mussoli-nijevega i4Popolo d'Italia" do brezpomembnega lista krajevnega fašja je obljubljalo Palermu vse mogoče in nemogoče dobrote, ako se pridruži topot snopovski organizaciji. Te obljube pa niso šle na naslov meščanov, ki so prepričani nasprotniki fašizma, temveč na naslov okoličanov, ki so vedno volili tako. kakor jih je kdo pridobil. Tudi pri zadnjih upravnih volitvah so okoličani zakrivili, da so morali liberalci deliti oblast s fašisti. Ker pa liberalci niso odobravali fašis-tovskih metod po Matteottijevem I umoru, je Mussolini kratkomalo
Irazpusil občinski zastop.
Italijanska javnost je z veliko nestrpnostjo zasledovala volilni (boj, kajti fašisti so se posluževali poleg starih in preizkušenih metod [tudi novih, ki so bile v glavnem o-sredotočene proti bivšemu 'ministr-skemu predsedniku Orlandu in (drugim kandidatom na listi "bloka
svobode." Zlasti so očitali Orlandu, da si je le v času kobarid-skega poraza "prisvojil" mesto ministrskega predsednika in da je kot idejni povzročitelj poraza imenoval celo komisijo za preiskavo vzrokov kobaridske katastrofe.
Kakor znano, so fašisti po nasilnem prevzemu državne oblasti prisilili k odstopu vse nefašistov-ske občinske uprave. Storili so to deloma z nasilji, deloma pa z vladnim odlokom. V manjših krajih so se sicer vršile volitve s terorjem in so kratkomalo preprečili nefašis-tom izvajanje njihove volilne pravice, drugod pa je vlada postavila komisarje, ki vladajo že nad dve leti. Volitve v Palermu naj bi bile prve, ki bi se vršile v znamenju kom pakt nega prot i fašistovskega I bloka. Mussolini je poslal tja taj-inika Farinaccija, ki pa je napravil , fašistom več škode nego koristi. Za ,to je moral priti za njim minister in fašistovski kandidat di Scalea, ,ki je popravljal Farinaccijevo zgovornost z novimi in še večjimi obljubami. Celo poslanec Gray je moral jadrno zapustiti Tirolsko in iti v Palermo, kjer je organiziral med okoličani v zadnjem trenotku denarno agitacijo.
Fašisti so dosegli, da so lastniki javnih lokalov odpovedali vse dvo rane za volilne shode "bloka vso bode." Orlando je moral govorit: v Kinu, drugi pa na prostem, kjei so -vprizarjali fašisti naročene iz grede. Vlada je nasprotovala opo ziciji z zakasnelo izročitvijo potr dila njene liste ter ni hotela izdat njenim volilcem potrebnlfc izkaz nic. Da olepša vse to, je dala via da sporočiti, da imajo volilci 'blo ka svobode' zajamčene vse ustav ne praviee!
Na predvečer volitev je varnost na oblast prepovedala, ozirom; razgnala shode opozicije, dočim s< imeli fašisti nemoteno svoje sestan ke. Tako so orožniki razgnali sho< na trgu Ballaro z motivacijo, di so govorniki žalili— tajnika faši« tovske stranke! Ravno tako so raz gnali drugi shod, ker je govornii Izjavil da, je rlaida Benita Mussc linija negacija italijanske domovi ne!
z ozirom na fašistovski teror j bilo pričakovati, da bo udeležb, pri volitvah majhna. To bojaza sta izražala tudi palermska list "Giornale di Sieilia" in "Or*'
ki sta v zadnjem času zavzela proti fašistovsko stališče.
Po dosedanjih poročilih so vodili fašisti cele skupine okoličanov na volišča, dočim <0 za branje val i prihod mestnim nefaŠistovskim vo-lilcem. Ponekod so postavili celo straže pred hišami, kjer bivajo Or-landovi pristaši. Kljub temu pa se je posrečilo velikemu številu nefa-šistovskih volilcev v mestnem središču. tla so glasoval iza opozieio-nalno listo. Fašisti so razpolagali na dan volitev s šestimi milijoni lir, s katerimi so pridobili okoličane na predmestnih voliščih. V mesto je prišlo mnogo fašistov v uniformi iz skoraj vseh mest Italije.
Natančnejših poročil še ni mogoče dobiti, ker se vrši telefonska in brzojavna cenzura. Vsak pogovor. ki je vseboval resnico o dogodkih. je cenzura takoj prekinila. O-pozicijonalni listi, ki so poročali podrobnosti, so bili takoj zaplenjeni. Vendar si> je Lzvedtilo. da je pri šlo tekom volitev do številnih spopadov in da so fašisti metali eelo bombe.
7. avgusta je prispel v Rim Orlando. ki se je napram novinarjem izratzil rezervirano, vendar je v bi? tvu potrdil vse govorice o nasil-stvu fašistične stranke. Izjavil je, da se veliko število volilcev ni udeležilo volitev radi fašistovskega terorja.
Po došlih poročilih se je izmed 104.000 volilnih upravičencev udeležilo volitev le 34.000 t. j. 32.7 odstotkov vseh volilcev, kar dokazuje resničnost Orlandove izjave. Faši-stovska lista je dobila baje 15.000 glasov. Vsa poročila so seveda iz fašistovskili virov in bo treba počakati zanesljivih številk in zanesljivih podatkov.	*
Tako so dosegli fašisti "zmago" s podkupovanjem in s svojim tra-dicijona 1 nim terorjem.
Mednarodni kongres kaznilniških ravnateljev
si* je vršil ti> dni v Londonu. An-žrlešk: državni tajnik Sir William John-on je poročal o naizadova-nju krimrinaiitete na Angleškem drugi referenti pa so ugotavljali človeško postopanje s kaiznjenci ki jj>h je treba vzgojiti v normalne državljane.
Dobra plavalka.
Madžari se pripravljajo/
Slučaj v Suhotišču je vzbudil v evropski politični javnosti splošno zanimanje za razmere na Madžarskem. V času. ko se vrši pogajanja za okrepitev evropskega miru. se Madžari trajno oborožujejo in napadajo častnike zavezniških držav, ki vrše svoje uradne dolžnosti. Še ni dolgo tega. ko se je ministrski predsednik Bethlen v Ženevi rotil, da v madžarskem proračunu ni nobenih tajnih postavk za vojaške namene, in so mu zastopniki velesil verjeli. Zdaj se jim menda od-pro oči. C V namreč v madžarski administraciji ni ni«'- tajnega, potem tudi ni pravega razloga, da bi uradniki branili kontrolni komisiji vpogled v njihove akte. Londonski in pariški politični krogi niso hoteli verjeti, da bi šlo hinavstvo madžarske vlade tako daleč, da bi v eni sapi prisegala in rotila zaveznike o lojalnem izpolnjevanju določil mirovne pogodbe, obenem pa izdala povelje za odpor in napad na zavezniško kontrolno komisijo. Niso hoteli verjeti, (lasi so jim nudili vojaški strokovnjaki nebroj dokazov, da Madžarska skrivaj mobilizira.
Medzavezniška kontrolna komisija na Madžarskem je že opetova-no naletela ne le na pasivno rezi-stenco. nego neposredno na odpor. Evropska javnost še ni pozabila, kako so množice s kamenjem napadle zavezniško komisijo v Keč-kemetu. Demonstrante so vodili takrat preoblečeni madžarski častniki. Zavezniška kontrolna komisija je zavohala veliko skladišče orožja in zato so preoblečeni madžarski častniki nahujskali množico, naj jo napade. V/Csegled u so zadrževali uradni organi kontrolno komisijo tako dolgo pred nekim poslopjem, da so odnesli skozi stranska vrata vse orožje. V Petikosteli so oblasti nedavno zbobnale prebivalstvo, da bi s kamenjem prepodilo kontrolno komisijo, ki je hotela odpreti skladišče orožja in vojaške opreme. V Subotišču so madžarski 11-radniki sami organizirali in vodili napad. Tu je šlo za važnejši mate-rijal. V pisarnah so bili namreč skriti vojaški mobilizacijski in evi-denčui dokumenti za ves okraj. Iz teh dokumentov bi bilo razvidno, kako daleč so že Madžari s svojimi tajnimi vojaškimi pripravami.
Madžarska ima za vojaške zadeve kar tri ministrstva. Eno je ofi-cielno pod imenom ministarstva honveda. Drugo je tajno. Na videz se peč^s socialnim skrbstvom, v resnici pa vodi točno evidenco n vseli bivših častnikih in vojakih. Socijalna skrb je na Madžarskem sploh malenkostna, vendar pa ima to ministrstvo eelo legijo uradnikov — večinoma bivših častnikov — poleg tega pa še posebne okrajne urade za socijalno skrb. kjer je število uradnikov tudi izredno veliko. Ti uradi delujejo sporedno s samoupravnimi in komitatnimi u-radi, kjer so uslužbenci zopet večinoma bivši častniki. Vsi ti uradi nadomestujejo ponekod vojaške e videnčne urade. Na Madžarskem i-majo namreč pod roko splošno vojaško, odnosno obrambno dolžnost dasi je to po mirovni pogodbi izre eno prepovedano. Madžarska vež ba novince kot pred vojno, vojaške vežbe so celo intenzivnejše, nego v drugih državah. S pomočjo te rorja prisilijo oblasti novince, da podpišejo "prostovoljno prijavo" s katero se obvezujejo služiti pr; vojakih 20 let, po vežbah dobe ti "prostovoljci" trajen dopust, na njihovo mesto pridejo drugi novin
ci. Tiiko ima Madžarska na mestu armade dobro vol j cev, ki n«-: j Iti štela po določilu pogodbe .vYOOO mož. v resnici neprimerno več aktivnega in rezervnega vojaštva, nego katerakoli druga država. Da bi pa novinci na "trajnem dopustu'* ne pozabili, kar so se naučili pri vojakih, za to skrbi tretje, in sicer zo-pet tajno bojno ministrstvo. To je oficielno prosveno ministrstvo in ministrstvo ver. Madžarska je namreč uvedla potom posebnega zakona splošno telovadno dolžnost za vse moške prebivalce in prosvetno ministrstvo ima v 1a namen velik-, uradniški aparat, ki je zopet po : večini sestavljen iz bivših častnikov.
sliki je bil vpodobljen kruti kralj Herodež, ki je neusmiljeno dal poklati betlehemske otročice. Naslikana je bila samo njegova glava, ta pa tako izvrstno, da si ves ta krvavi dogodek lahko iz nje bral.
Seveda je moral -opazovalec stopiti bliže; in tedaj je opazil, da je cela glava umetno zložena iz samih otroških teles, tako da so telesca l>elih otrok sestavljala čelo in lice, telesa črncev pa so služila za brado in lase. Brez dvoma je bilo v tistem času mnogo zamorč-kov v Betlehemu.
Na ta umotvor je bil torej gospod aktuar zelo ponosen in ni je bilo cene, za katero bi ga prodal.
Kadar je pušil v naslanjaču, so mu bile oči v sliko obrnjene in gledal jo je še zmerom tudi, kadar se je menil z ženo. Celo kadar je prišel gospod knjigovodja ali kdo drug, ni gledal njemu v oči. temveč v krutega kralja Herodeža.
Morda je bil že tako vajen, ali pa se ni mogel do sitega nagledati te umetnine.
Sicer je treba še oceniti, da je bil gospod Roubinek za svoj urad zelo bogat človek. Premoženja mu ni prinesla žena, ki jo je vzel iz same naklonjenosti in še bolj vsled zdravega modrovanja o -njenih dobrih lastnostih, posebno o njenem gospodarskem talentu * Ne bilo bi namreč prav misliti, da je bil gospod aktuar v mladih letih ognjevit in strasten. Saj se sploh ni izpreminjal. Njegovi vrstniki so trdili, da je bil pred leti prav tak kakor zdaj. Naj bo kakor hoče, gotovo je, da je svoje premoženje podedoval po starem stricu polkovniku, ki si je pridobil svoje bogastvo za napoleonskih vojn.
Tudi današnje popoldne ga ji j^ospa Roubinkova od same negotovosti in radovednosti pozabila .mirno podremati, je pisal njen mož prav spokojno kakor po navadi pismo, in sicer tovarišu in prijatelju svojemu, gospodu aktu arju na gradu in posestvu rihem burškem. Samo ,po sebi se ume je da je pisal po nemški, ne mogoče da bi svojo materinščino zameta* ^val, temveč ker je bil tako vajei in ker se je po nemški znal v pi» .mu bolj jedrnato in bolj točno iz ^rsziti. Gospod aktuar ni bil n^pri jatelj svoje narodnosti. pa tudi n< prijatelj. Z eno liesedo, t>il je pra
vi uradnik 1 dnio in tflwHB, udu
... ... • t«**«-
ESPERANTSKI KONGRES
Te dni se vrši v Ženevi sedemnajsti mednarodni esperantski kon ^■res v zv«-zi s prvim mednarodnim vseučiliškim tednom, na katerem predavajo učenjaki o najrazličnejših temah v esperantu. Kongresa se udeležuje nad 8(M) zastopnikov iz držav in iz raznih jezikovnih ozemelj.
1'deležencem kongresa so priredili ženev>ki 'vitezi z«*lene zvezde' sijajen sprejem, pri katerem se je udejstvoval tudi varnostni organ v esperantskem jeziku. Kongres sta organizrala predsednik društva 'Kniversala esperanta asocio' dr. Privat in nemški javni tajnik Robert Kreuz.
Vseučiliški teden je otvoril profesor Bovet, ravnatelj zavoda Jean Jacques Rousseau, v esperantskem in francoskem jeziku. Nato je predaval profesor Cart na pariški visoki šoli za politične vede o pomenu esperanta za poletna vseučiliš-ka predavanja. O lavno predavanje je imel kitajski profesor AVonn-kenn iz Kantona, ki je v gladkem esperantskem jeziku govorilo o naukih in duhu Konfucija.


T?**
Na «litti vidite vNewyrtrcaatko Bthc,l McGarv, tei je prebarvala i pod m^je v dvanajstih minutah in sedeninpetdepatili aakqndah
, ---------i "i- ' - "...
Dveminutna obravnava po petih mesecih preiskovalnega zapora.
Pred dunajskim sodiščem se je moral te dni neki Izidor Klin-<rer zagovarjati radi dozdevne po-ne\1t«rbe. Hid je pet mesecev v preiskovalnem zaporni, sodna razprava pa je trajala samo dve minuli. Že prve pričo so nesumljivo potrdile obtoženčevo nedolžnost. Med preiskovalnem zaporom sta bili zaslišjuii slamo dve priči, obtoženec pa trikrat. Sodnik je odredil takojšnjo iwpusitifo v Klingerja na svobodo.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V fcDRTTŽENTH DRŽAVAH
Prexenite s PAIN-EX PEL L ER JEM tvoje bolečine. I Trdno vribajte, da bo ta £udovitf liniment prodrl skozi luknjice ter dospel do bolečega mesta. Pajn-Expeller odpomore zbiranju t ter povzroča praviJno kroženje krvi.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro.
P. AD. PICHTER ft CO. Berry & South Sth Sta. Brooklyn. N. Y.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIJE, PREKORAMNiCE, TRO-BOJ NICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK^
331 GREEVE ST, CONEMAUČH, PA.
^Grozdje! Grozdje! Grozdje!
To je že "peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela.
BAKUJUICH tPRJBDOVJCH CO.
216 California Jfnxlt Bldg., CAI4F.
/ n

1 i ■ J - • iSJŠv, ' '■•..* 'žiŽitk r. -> ■

--r .	-i	- - -
•• v illlSv
GLAS NARODA, 26/ AVG. 1925.
Kapitan Marry »t:
JOSEPH RUSHBROOK
1
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
28
(Nadai jtnaaije.)
IZ ŠPORTNEGA SVETA
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi pvaikl na olj«
P A R I S — 5. sept.
FRANCE — 12. SEPTEMBRA
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjegm raxreda * umivalniki in tekočo voda	2, 4 aH 6 oseb.
Francoska kuhinja In pljafia.
cfreneH J&ie
1« STATE ST..	NEW YORK
all lokalni a*entje.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA
KNOCftWOOD * UNOEHWOOD. N. V.
Na parniku Mauretania se je o<lj^ ljnl v svojo domovino lla'lijo Pe-tel de Pttol«?, ki je v zailnj«-ni času še pri veliki avtomobilski I dirki odnesel prvenstvo.
Zanimivosti iz židovske dežele.
vsled težav z nakupom sveta. Ži- si (lovska posest stalno narašča in ž< zna šil sedaj že več kot l2C > odst. vse- k ga palestinskega sveta. Z novim le- r tom se otvori v llajfi novo prista- t< nišče, ki ho njen da znano oživMo p promet in torej zaslužek v deželi; n služilo bo tudi sirijskemu in mezo- 1
potanskemu tranzitu.	1;
g
PRAZGODOVINSKO MESTO '
- 1
V bi ižlni ot oka Jerbe ob severoa- • friški obali so pred nedavnim na-šli na dnu morja neznano, mesto ^ starih Feničanov. Arabski ribiči, ki iščejo ribe in druge morske ži- j vali pcwl vodo. so opazili blizu mor-skega dna veliko mesto in prinesli na dan razne stvari, za katere se arheologi.izredno zanimajo. Pran- * eozi nameravajo sedaj znanstveno ' preiskati to tajinstveno podmorsko mesto.	|
Na svetu je mnogo takih prastarih čudovitih mest, ki čakajo, da j človeštvo preišče njihove ra zvali- ( ne. V Južni in Srednji Ameriki je več takih razvalin, ki jih je pa tre-{ ha še natančno preiskati. Njihov ' obstoj je znan, ne ve se pa za njihovo natančno lego. Zlasti zadnje : čase prihajajo vesli* da tu in tam nalete na take razvaline in pri iz- . kopavanju so odkrili naravnost velikanska mesta. — Mnogo je še krajev v teh delih sveta, kamor še ' ni stopila noga belokožča. Prvi po- . tniki. ki so prodrli v te pragozdove, so našli veličastna mesta iz ča-' sa pred odkritjem Amerike. Obstoja in razšeznosti teh naselbin izumrlih kult uriti h narodov doslej nismo niti slutili.
Dobro znane so razvaline Zim-bave v južni Rodeziji v Afriki, toda tudi te še niso znanstveno raziskane. — Nekateri domnevajo, da je treba tu iskati bajeslovni Ofir, ki ga omenja sveto pismo in kamor je pošiljal kralj Salomon iskat zlato za gradbo templa v Jeruzalemu. V okolici teh ponosnih razvalin so našli ostanke starih rudnikov, toda nikakega zlata.
Na severni strani reke Zambezi v Južni Afriki so še danes večje razvaline, ki jih doslej še niso izkopali. Morda so ta velikanska mesta, kjer so v davnih časih prebivali ljudje s precej razvito kulturo, sezidali Feničani, veliki trgovci in naselniki starega veka. Natančneje o vsem tem se bo dalo dognati šele tedaj, ko se bo tod ssLste-I matično kopalo.
, V bližini mesta Kerki pri Buha-ri v Turkestanu, nedaleč od afganistanske meje, je deloma podzem-. sko mesto, ki je dobesedno izklesa-. no iz skale. V gostih pragozdovih . Indije in Anama so skrite razvali-, ne tako ogromne obsežnosti, da bi l bile poleg njih neznatne celo pira-. mide starega Egipta,
i
) Širjenje komunistične propagan-i .	de v Franciji
Francoski ministrski predsednik
s	Painleve se je posvetoval z razni-
-	mi člani vlade o vedno večji ko-it	munistični agitaciji zlasti v kolo-
-	nijat'Vladtf^e hdrefUTa .'potreV
-	nc mere proti komunističnim dr-I	žavnim nastavljencem.
, , . ,	. , .ve, so našli veličastna mesta iz ča-
podeli vsak teden nova stavbna do-, ' , ,, . . 4
.	, -v .	'sa pred odkritjem Amerike. Obsto-
voljenja. >»ove hise in ulice nasta- . . „	.	.
Tel-Avid je zelo živahna naselbi-jmatično ko'>al°" na, a vsak posameznik se zaveda, i V bližini mesta Kerki pri Buha-

.....
Stari Jeruzalem zaničuje Tel-n Avid, naselbino židovskih kolonis- j < tov. ki je zrastla kot gobe po dež- j2 ju. Tel-Avid pa vrača milo za dra- !$ go. Njegovi prebivalci trdijo turi-j t stu, ki je navdušen od lepote svete- 11 ga mesta: "Le ostanite v tem pra- j šnem azijskem gnezdu, kjer nima > nobena ulica svojega imena, kjer ] so hiše brez številk! C'e boste pisali domov, ne morete navesti niti svojega naslova."
Jeruzalem res pogreša marsikatero udobnost. Predvsem nima vodovoda in niti vodnjakov. Kame-nita tla so suha. Kakor nekoč Re-beka, stojijo vsak večer dolge vr- , ste žen z ameriškim pločevinastimi , posodami pri mestnih cisternah. Poleti ne dežuje včasih po več tednov. Takrat zaslužijo lepe denarce Arabci z oslički, ki prinašajo vodo iz oddaljenih hribov. Prebivalci molijo za dež v mošejah in sinagogah. Ce umre v tem času kak svet starec ali nedolžen otrok, mu polo-že v grob vlažen robec, da prosi za dež tudi v nebesih. Tel-Avid pa u-živa vse prednosti evropske kulture. Mlado, drugače malo zanimivo mesto je posebnost, ker tvorijo vse 1 prebivalstvo zgolj židje od stražnika do župana. Od izvoščka pa- do bogataša so vsi židovski priseljenci. Sara ona trgu se vidijo včasih Arabci s sadjem iz bližnje Jafe. Župan Rosenhof, ruski žid iz Odese, poroča kako hitro raste naselbina. L. 1911 je štel Tel-Avid samo f>00prebivalcev, 1. 1923. že 16.524, zdaj pa jih ima že nad 30.000. Mesto ima 2000 hiš, toda magistrat podeli vsak teden nova stavbna do- ( voljenja. Nove hiše in ulice nastanejo kar čez noč. Gradi se pa hitro, da pridejo za silo vsi pod streho. Nove lepše stavbe nastanejo, kadaj prištedijo'gospodarji kaj denarja.
Prebivalstvo se rekrutira iz delavcev in obrtnikov, trgovcev je manj. Vsi napisi so trojni: angleški, starohebrejski in arabski. Ti trije deželni jeziki veljajo tudi za urade in sod ni jo. Sole so zgolj sta-rohebrejske. Prebivalci pa se izda-1 tno poslužujejo še ruščine in židovskega narečja. V soboto se takoj pozna, da ste v židovskem mestu.
*	Vse trgovine so zaprte. Prebival-I stvo se sprehaja po lepem nabrež-
•	ju. Igrajo otroci, i<rra%simfonična
*	godba. V gledališčnu uprizarjajo 4'Sen ^Jakoba", prvo židovsko ope-
» ro Gniesina in Kobovskega. Pijan-» cev sploh ni; življenje ni lahko, ra-" zen tega vlada svečano razpoloženje.
Tel-Avid je zelo živahna naselbina, a vsak posameznik se zaveda,
•	da* mora dokazati s sVojim delom pravico židov do stare domovine. Menda nima iz tega razloga kazensko sodišče nobenega opravka. Do-sedaj se je pripetil v mestu le en u-mor, ljubezenska drama, toda še to je bil izreden dogodek, o katerem govore Se sedaj. Morilec je bil obsojen na smrt na vešalih, ker tu velja še turška postava. V Tel-Avidu nimajo rablja in ga tudi nočejo naročiti. Saj imajo preveč drugih opravkov s trdim življenskim bo-jefB.
Večina* priseljeneer prihaja iz Poljske in Litve. Parobrodi izkr-cavajo vsak teden na tisoče ljudi v ^»fi in • Hajfi. Večina Židov bi rada pričela s poljedelstvom in »ostane sačasno t Tel-Avidu & začasno
Hreianje pamikov - Shipping tie**
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
2.	septembra: *
Mauritania, Cherbourg; DeCrasse. Havre; Pres. Harding, .Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg in Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen.
5. septembra:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Orbita, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania, Cherbourg, Ceorge Washington, Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh. Cherbourg.
septembra:
France, Havre. Majestic, Cherbourg;
15.	septembra: Republic, Bremen.
16.	septembra:
Berengar.a, Cherbourg.
17.	septembra:
Belgenland. Cherbour Oeutach-land, Hamburg.
19. septembra:
Olympic. Cherbourg: Rotterdam. Rotterdam; Sufl'ren, Havre; Orduna Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra: Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mau retania. Cherbourg; Zeeland Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen.
30. septembra:
Aquitania, CherlniU'-g; Pres. Harding, Bremen.
1. oktobra:
Ldplund, Oherlmurp: ('..hmil-us, Cherbourg. B:«-:nen: i"!ev«-lftml. Hamburg: Pe Gnuae, Havrh
3. oktobra:
Leviathan, Ch»-rV«»urg: Maj«-stic. Cherbourg; France, Havre.
6.	oktobra:
Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg.
7.	oKtobra •
Berengaria, Cherln»urg.
8.	oktobra:
Pittsburgh, Clierl>«>urg.
1Q oktobra:
< tlyinpit*. CI»«-rbourK: '•e.ij-K'«- \\'ash-
Jr.pt..i«. IJrenien; A:ula.nla	t 'licrlnjurg, 1 lamburg. 14. oktobra:
Mauretania, Cherbourg:	l^i S:iv<^"e.
Havr«-. i?«Tlin. Cht-rbt^urg.	Hr-ni. n.
17. oktobra:
Pari^, Havre; Homeric, ChorUmrg.
21.	oktobra.
.\f|uitanla, Cherbourg: Sufl'ren, Havre; America, Bremen.
24. oktobra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: Frame, Havre; Martha Washington. Trst.
22.	oktobra:
Beiengar_a. Cherbourg: iti«c!;.im-beau, Havre: ITe^. Koosevelt. I'.re-m» n: Arabic. Cherbourg. Hamburg.
23.	oktobra:
Columbus. Cherbourg: I»euisehland, Hamburg.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nave ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu de Zagrepa od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $-210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnilc na svetu", Oiympic, Homeric. Belgenland, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrneta v Zdrtr/en» države z nmoriSki.'n vladnim d«>v«ljenJem. Vpra-ftajre pooblaščene «gente ali
WHITE STAR LINE BED STAB LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
Te dni se je odigrala na dunajskem Ottakringu družinska tragedija. ki je nastala iz čudnih ljubosumnih najribov. Bivši nadporoč-liik Schubert-je ustrelil iz revolverja trikrat na svojo ločeno ženo Pavlo ter jo na mestu usmrtil.
Pavla, katera je bila šele 27 let stara, se j«' spoznata s Sehubertom že preti sveiovno vojno. Mož je takrat pravkar maturiral ter je moral takoj odriniti >pod orožje. Svetovno vojno je preživel srečno in po razsulu Avstrije se je vrnil domov na Dunaj. Zopet sta se našla s Pavlo, ki je Schubert a pregovorila, da jo je vzel za ženo.
Ko sta se mladca poročila, je bil Schubert brez poklica. Bivša oficirska uniforma je prišla v Avstriji ob kredit in dvojica je bila izpostavljena največji materi jalni bedi. Schubert je postal žrtev konjunkture. Začel se je pečati s trgovino. Imel pa je zelo nesrečno roko. Kar je začel, mu je navadno izpod letel o. Ženina mati Suzana Ka-lascli je sicer imela hišo, toda je ni hotela zapisati svoji hčeri za doto. In ko je Schubert zagrešil neko nesrečno špekulacijo, je vzel večje posojilo na taščino hišo. Zena in mati sta izvedela zato šele potenc ko ju je notar obvestil o stvari. Takrat je nastalo doma veliko razbur jen je. Žena i o. tašča sta Schubert a ljuto napadii. Med njimi je prišlo do ostrih navzkrižij in nasprot-stev.
j Kljub nesrečni roki. ki jo je pokazal v zadevah trgovskega znača-" ja. je Schubert nadaljeval speku-lativne posle. Imel je tudi sedaj 1 nepretrgoma smolo. Ko je prišel ob ves kredit izven hiše. sta se ga na-veličali tudi žena in tašča. Imel pa je v tem času Schubert že par let ? starega sinčka in ta je bil, ki je " tvoril največjo oviro pri razporo-" ki.
Mož in žena sta se naposled vendarle ločila. Žena je ostala pri materi, otroka pa je po pogodbi obdržala žena in Schubert je imel pravico obiskati ga vsakih osem dni. " Prihajal je je redno 11a ta obisk. V ' novejšem času pa se je žena sezna-* nila z nekim drugim moškim in je 1 hotela svojega ločenega moža po-> polnoma odriniti od sebe in otroka. r Poslala je zato fantka k neki znanki na kmete, ker^je menila, la bo na ta način najprej dosegla svoj namen.
V tem se je hudo prevarila. Ločeni mož je še nadalje prihajal 11a obiske ter je bil izredno točen in natančen v svojih izgovorjenih pravicah. V torek zvečer je ponovil obisk. Ko je stopil v hišo, je našel bivšo ženo pri klavirju. Bila je zatopljena v neko knjigo. Mirno je z&čel z njo govoriti, kmalu pa sta se oba sprla in prišlo je do ostrih besed med njima. Schubert je zahteval otroka zase. Pavla ni hotela tega dovoliti. Ko je razburjenost prikipela do'vrhunca, je Schu bert potegnil samokres, pomeril proti ženi in izstrelil tri krogle. Za del jo je smrtno v glavo in gornji del života. Tašča, ki je čula detonacijo, je prihitela v sobo, nakar je Schubert obstrelil še njo. Misleč, da so vsi najbolj porabljeni, je nato vrgel samokres od sebe" in zbežal. Ljudje, ki so se vsled klicanja na pomo£ medtem zbrali pred hišo, pa so ga* na ulici zajeli in so ga izročili policiji. Tako je končate ta družinska tragedija, kateri bo sedaj sledila Sehubertova pokora v ječi.
na noben način mi hot.'I porav- i tnali svojiili dolgov. Med. sodno' "razpravo pa -Sta >-e pošteno s.po- j rekla kljub prisotnimi orožnikov, ki <o ju mirili. Ko so slišale pre-j pir priče, 50 vdrle v dvorano, na-! kar se je pričel .S]*lošerf pretep.! Več oseb je bJlo ranjenih in soj jih morali pO ipe/ljaiti v bolnico, od j (koder jih prepeljejo v zaport\
IŠČEM 4 DRVABJE
za beliti drva; plača $4.00 od-, korta.
John Maslo, co H. Hart veli. R. F. D. Gowanda, N. Y.
Rada bi izvedel 1 za naslov >vojr--ga strica PETRA FERKOT, doma iz Roku like pri Postojni. Svojecasno se je nahajal v Helena. Moait. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani nilii naj s» pa sim javi. —"Margaret Oražem. 2236 Elandon Drive, Cleveland, Ohio.
(3x 24,25.26)
Kako se potuje v stari
kraj in nazaj v Ameriko!
i
Kdor Je namenjen potovati v 1 ■tati kraj. Je (»utrdimo, da Je na taiično jkhkVij o iK>luiti lltlib. prt IJagl in drugiti Mrareb.
Pojasnila, ki nm Jlb aamorem-
datl vsled naSe dnlt;clt-(ue IzkuAnjr Vam bodo gotovo v korist; tudi i>r> poroČumo veduo le prvovrstne nike, ki imajo kabine tudi v lil i raaredu.
Glasom nove naselniške posta* ? ki Je stopila v veljavo b 1. Julijem W24, camorejo tudi oedrža vij:ti«r dobiti dovoljeDje ostati v domovin
eno leto In ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja Iziiuj.t fj«>m raliil naaeitiiškl komisar v Wasb Ington, D. C. Proftujo zn tako d«> voljenje ae lahko napravi tudi . New Yorkn pred od pef o van Jem. te •s pofflje prosilcu v stari kraj gi« som nanovejfie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCK IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika a) rrojea lz starega kraja, naj naoc prej plSe ra pojasnila. 1» .lu?rv>la vije bo prlpnšiJenlb v prihodnji! treh letih, od 1. jnllja 1924 napra vsako leto po 671 priseljencev.
AmerL«kl državljani pa aamorej dobiti aem žene in otroke do 18. Is ta brea, da b! bil! 8teti ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto Starifii in otrod od 18. d-21. leta ameriških državljnnov p Imajo prednost v kvoti. P LSI t* m pojasnila.
Prodajamo vosne liste u vse pr» fe; tudi preko Trsta aamorejo Jo zosiovaul »edaj potovati
frank Sakser State Bank
Prttep v so4ai dvorani.
Napoijeki trgovec Poitici je tožil nekega svojega dolžnika, da
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce (a o brtnike, pri katerih kup« jete ali n&ročate in ste • ajik postrežbo zadovoljni, da oglaiujejo v listu "Glat Naroda". 8 tem bost« vrtregM vsem.
Uprava "Gla« Naroda'
82 Cortlandt 8t.
Few York
.^u,..	MO?KII ZaKltlle i«
Proti nal«
N»b« vit* b! najboljšo zm»«lto
P REPRESS A zr MOaK* Velika tuba^Sc. Klt(4'>)$1 Va Ukinarp ali S«B-Y-Kit Dept: B 98 Bcekmtn St.. New York Pilite za okretnim
iPfrav vsakdo—
kdor kaj lic«} kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit iLspek —<
MALI OOLA1I
b
▼"Glas Naroda
»»
ADVERTISE in <1LAS NARODA
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
. £ -. ^ r _ K *}. V
C
Marv tf- je čudila pripombi odvetnika, a je molčala.
—	ALi imate obtožne akte? Kje je bil izvršen umor T
—	V Devonshire, a že pred številnimi leti.
—	In sedaj se nahaja v Exewter jetmišniciPovejte mri podrobnosti te zadeve.
Maiv imi je sporočila vse. kar je vedela kratko in določno.
—	Videti moram vašega brata, moja dobra deklica, — je rekel Mr. Tret or. — .Jutri ga bom obi--4kai v Exeter. Če mu pišete ali pa vidite pred na »noj, mu recite, da mora svojemu zagovorniku v>e zaupati m nič«»ar zamolčali, 'ker mu tie more drugače dosti pomagati. Dovolite nn eno vprašanje, ali imale kake sorodnike v Yorkshire T
—	Ne, 11 i kakih.
—	In vendar je družinsko in kritno ime i^to. tvtuden slučaj. Tz-preimmil pa je svoje ime, ko je prevzel posesrt-vo.
—	lapreun mil kne Rushbrook, gospod.' — je odvrnila Mary, ki si je mislila, ila je našla ključ k pojasnit vi skrivnosti Nariše v Joe-a.
—	Da, sedaj se piše Austin ter si a1 nuje v Dorsetshire. Stvar sem navedel le, ki ir bi bilo za vašega brata zeio dobro, če bi mogel dokazati sorodstvo. Za božjo voljo, kaj pa vam je? — je vzkliknil Trevor, ki .je priskočil Marv na pomoč. — jZa božjo voljo, čašo vode, deklica je nozave-^ina!
Presenečenje v-pričo te predmestij i ve novice, Hjuibezem. ku jo' gojila do Mrs. Austin in prepričani je, kaiko trpke so morale biti solze dobre madanie. vse to je premagalo Marv. Po par miuurtah pa se je zopet za\t <11 a.
—	Hvala vam. gospod, radi svojega »ubogega bra$a sem prestala 1 oliko strahu, — se je opravičila Marv.
—	Ne more bita zloben mlad človek,. če ste moi talko naiklonje-na, — je re-kel Mr. Trevor.
—	Gotovo nc. Hočem, da bi bila le polovico tako dobra, — je mrmrala Marv.
—	Vse hočem sSoriti. kar bo v moji močeh. Kakorhitro bom prečital akte. bom obiskal vfešega brarta. To se bo zgodilo že jutri. Ali se Čut rte dosti močino. da lahko hodite? Če ne, vam t>o nvoj pisar prevkrbel kočijo. Ali se- mudite v Londonu? X tem slučaju bi v a« prosil za naslov.
Marv je odvrnila, da se liočt še istega večera napotiti s }>osto v Exe4er ter se nasiedinj-ega dtie ses-tati tam ž njim.
Mr. Trevor jo je spremil navzdol, ji pomagal v voz ter ukazal kočijažu, naj jo odpelje v gonilno, kjer se je ustavila. Marv je bila popolnoma zmedena. Bilo je že precej poizmo in pošta se je morala odpeljati v eni uri ali dveh. Plačala je svoj sedež in tekom dol-
vožnje je komaj vedela, kaiko je ipotekail čas. Ko je dospela »naslednjega dne v Exeter,«je taikoj pohutela v jetnišnico. Ječar in njegova žena >4a jo prijaizmo sprejela dn pozneje so jo spremili v celico Joe-a. Kakohi1.no so ibiia vidita za obema zaprta, je omahnila na klop 1/ ir pričela brit ko joka.ti. Niti malo se ni 'brigala za poskuse našega junaka, da jo poitolaži.
—	Strašno, — strašno, — je vzkliknila obupana deklica. — Kaj je mogoče storiti? Kamorkoli se ozrem, povsod beda in sramota! Bo« mi odpuvii, ker nisem več pri pravi pameti. Do moraš biti iti tu>kaj — v tem ~sf ra~šn< m položaju! Zakaj nisem jaz? Jaz sem zaslužila vsr to — i*i še vf <e. Ječa. smrt, vse bi bilo dobro izaine, — a ti, dragi Joe! '
—	Mary, kaj j>a ti je? Jay. te ine morem razumeti. Ali so stvar ftlabejse. ,;koti» so bile poprej ! — je vprašal Joe. — It.axo moreš go voriti o sami sobi na tak način Če nisi delala prav si bila prisil je na k .temu vsi d obnašanja in dejanja drugih. Tvoje pOboljšanje pf ^e bilo lisključino le tvoje Lastno delo.
—	Ali, Joe! — je odvrnila Mary, — moj 'kes bi ne bil dobiti pri
če bi mislila. <La mi bo vse odpuščeno s par hiti dobrega obna
&uija. Ne. Ceio življenje pokore rta izadostuje za to in. od sedaj na prej pa do svoje smrti morajn živeti le v kesu ter prositi brez pre Stanka odpuščanja. Pa zakaj govorim o sebi 1
—	Kako m i>rit»la v to čudno raizpoloženje, Mary?
—	Ja-z ne morem ti prikriti revnide, ker bi pa-ar nič ne kori stilo pojaviti to. Našla sem tvojega očeta in tvojo mater.
—	Kje sta/ AH vesta ten moj položaj?
—	Tvoja mati ve. a ne oče.
—	Govori. Marv, hitro ter mi povej vse.	v
—	Tvoji atariši so Mr. in Mrs. Austin.
Od samega pres-eneo n ja je Joc-u sikoro pošla sapra. Zrl je n Marv, ter tu mogel izpregovoriti nolxme besedice. Mary, se je zojh* solzila m Joe je ^tal nekaj <6asa nemo poiijtig nje.
—	Pomiri se. Mairv, — je retkel kemevqio. — Sedaj mi lah k
pove« vwe.	* ,.
f .
Joe je sedel na »t ran Mary. Nat o pa mfti je Mary sporočila vs< kar se je pripetilo med njo in Mrs. Austin. Končaita pa je z amen tvijo iwigoxxyra. ki se je VTŠil med njo in Mr. Trm'orjem.
—	Vidiš, drajii Joo. o tem dejstvu ni mogoče dvomiti. Misl'n d» sem sicer obljubila Mrs. Aurtftm, da tii ne 1>o»m ničesar i>ove)dali a svojo obljubo Sem pozabila ter sem se je spomnite. še4e v tem tr« imtku. Joe, kaj misliš, da je treba storiti?
—	Pripoveduj mi o naojeam očetu*. Mary, — je refcel Joe. -&ad bi vedel, kako ugleden jp in kako Be vede v novem stanu.
Alary mu je sporočila -wse, kar je vedela, čeprav to na bilo dost Rekla je, da je ugleden, a velik čudalk, 'ki se vedlio zapira pre ilrugimi Ur hoče biti sam.
—	Mary, — jk? rekei koneerao Joe, — ti ve«, kakšni so bili mi "ji prejšnji nameni. Sedaj pa so postali še bolj trdni. Niti besedi« ne bom oriunl. Vem, da si uganila že v<e£ kot mi je ijru/bi. Ne ames •l>a ti povedati, v koliko imaš prav, l^jti to je moja akriv-nost.
—	Sem- si mislila, — je odvrnila Mary, — ter eutlm, kako oalal ■3jeni bodo mpji razlogi -vsl^d razkritja, fci sem ga ra\no storil IVeje sem čutila le zate, a sedaj čutim za vse. O Joe, zakaj naj l ^blla nedolkna du&a na totk način kaznovana, d očim l>i se prrzanes Icrivcut	f
—	Volja božja je; da pridem v talke zadrege. Vsled tega noče a le nadalje govoriti o tem.
• Joe Mr. Trevor pride jutri sem ter mi je namočfl, naj ti sp ročlm, da ne. smeš svojemu zagovorniku ničesar prikrita, kajti le j
način bom govoril i j^jim.
U	(ftOjtprlfcoaBj^)	\