2*2S. Številka.
Trst, v četrtek 5. <>ktol»ra 1 S99.
Tečaj XXIV
„Edlnoit" izhaiH rtvakrut n» d««, rusim ne-telj in praznilrov, zjutraj in zve«W oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh ft. uri zjutraj.
X »ročnimi smiAii: Oh« iz'lanji na leto . . .	'21*—
Za »Hm«) večerno tedanje . ., 12-— Za pol let«, četrt letu in na me«e(; razinerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na m»-ročlie h rez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na rlrohno »e prodajajo v Trstu »jutranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; poneiieljake »jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
v Hdlnontl je moč!
Offla.it
se računajo (»o vrstah v petim. 7,h večkratno naročilo « primernim |voftii*toin. Poslana. osmrtnice in javne zahvale. i|o-mači OKlasi itd »e računajo po pojro.lhi.
Vsi tlopisi naj ne pošiljajo nre«lnl^tvn. Nefranltovani dopisi ue sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase •.prejema iiprio aiHvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst.
rredII15ht> In tiskarna se ualiajnlH v ulici Oarintia Hv. t pravnistv«, nit-priivništvo in s p rej eni nuje tnseratov
v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsovcija lista „Edinost" v Trstu.
8&g|jpo%iii'jaiiio vse »g. linroeiilke na lnrKifziiiee, ki so priložene današnjemu listu in prosimo, <la se jih v kratkem poslužijo. Vsem onim, ki do 15. oktobra se ne poravnajo naročnine /a tekoče četrtletje, ustavimo list.
Naročnina se plačuje naprej. Trosimo, da se blagovoli naročnina redno plačevati, ker nam je s tem prihranjenega mnogo dela In sitnosti.
Uprava „Edinosti".
Politično društvo „Edinost"
v nedeljo dne 8. t. m., ob 4. uri popol.
javen shod
pri sv. Ivanu
z nastopnim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsedniku.
2.	O položaju.
.'». O ljudskem štetju, 4. Slučajnosti.
Shod so l»o vrfill v ..Narodnem domu".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj 4. Današnji ministerski svet je sklenil konečno, da se imajo jezikovne naredbe razveljaviti brez daljšega odloga. Te dni se objavi dotični preklic.
Dunaj 4. Poslanec Kaiser, načelnik nemško-naeijonalne stranke, oporeka v nekem razglasu ve-s te ni, da bi se bili zadnje dni nemško-liberalna in nemško-naeijonalna stranka pogajali radi združenja obeli strank v eno.
P O D L I S T !<: K.	7
Vida.
ripisuln Kopriva. Počasi je stopala Berta po ozkem potil in Bne£ jej je škripal pod nogami; tu pa tam se je stresel z vejiee in jo posul z malimi blestečimi snežinkami, a mali svetli solnčni žarki so radovedno gledali skozi veje, slikali tu dolge, raznolike sence, poigravali se na malih ledeuih svečieuh, ki so visele od vej, in nagajivo poskakovali po nizkem grmičevju, debelih in trhlih štorih.
Zašumelo je nekaj — stopinje se slišijo — kdo neki je ? —
Tu ondu pri ovinku, kdo se prikazuje? — Mirko Milčič !
Skoro se ga je malo ustrašila Borbi, Vrbovska učiteljica, mladega gospodarja. Ravno je mislila nanj in tu jo stal pred njo v svoji sivi, zeleno-pošiti lovski opravi, z malo nastran pomaknjenim klobučkom. Kako dobro se mu je podala puška in torba, pa ono drzno krivo pero za klobukom. O ta Mirko Milčič! —
Ms 4. Danes se je otvorilo izredno zasedanje skupščine s prestolnim govorom kralja Aleksandra. Isti naglaša dobro razmerje Srbije z vsemi vlastmi, omenja novih odnošajev, ustvarjenih vsled mirovne konferencije v Haagu, ter pravi, da so izgredi na srbsko-turški meji vsled izdanih naredeb ne bodo ponavljali.
O notranjih razmerah trdi prestolni govor, da so se zadnji čas zboljšale znatno; dohodki da so so pomnožili, ker je narod opustil politične agitacije ter sc posvetil plodunosnemu delu.
Glede najnovejših dogodkov pravi prestolni govor, da so uporniki hoteli razdreti pravni red v državi ter se v to svrho poslužili zarote, v kateri so hoteli umoriti kralja Milana, Čegar življenje je tolf dragoceno za kralja Aleksandra, za narod in vojsko. Atentat in razmere v državi so primorale kralja, da se je poslužil pravice razglasiti obsedno stanje. Ta naredba je sedaj preklicana in sedaj se bode, kakor to odgovarja ustavi, zahtevalo odobrenje od strani skupščine. Slednjič opominja kralj poslance, da poklonijo vso pažnjo predlogam, ki pridejo v razpravo.
Stara grešnica.
(Dopis slovenskega politika.)
Slavno uredništvo!
Naprosili ste me, da bi Vam povedal svoje menenje o sedanjem položenju, o krizi in o tem, česa je avstrijskim Slovanom, in nam stanovnikom na jugu monarhije še posebej, pričakovati v bližnji bodočnosti ?
Ti mili moj Bog: malo preveč zahtevate od navadnega človeka, ki se sicer neprestano -anima toliko za ožje politiško življenje svojega narodu, kolikor za stvari v vsem javnem življenju države, ali ki nima prilike, da bi mogel videti za kulise in gledati, kaj tain snujejo in varfe državni čudotvorci v alhimistiški kuhinji države? Ali nam res prirede zlata — narodnega pomirjenja, zadovoljstva, jednake pravice in zakonitosti v zmislu državnih zakonov ? Ali nam pražijo in kuhajo kako ponare-
«Klanjam se gospiea, skoro sem mislil, da me varajo oči, ko sem vas ugledal tu v samotnem gozdu tako samo in zamišljeno«.
tO, gospod Milčič, kaj je tako nenavadno, Če tudi jaz prihajam enkrat iz zaduhle sobe venkaj na čisti božji zrak?! — Kaj mi ne privoščite niti tega? In zasmejala se je ta Berta tako malo poredno, da so se pokazali drobni beli zobje in sta se napravili dve mali jamici na licih.
O ta Berta je vedela gotovo, da se ji podaja ta veseli nagajivi smeh.
tO gospiea, res prav lepo menenje imate o meni, t da vam ne privoščim« — moj Bog, kaj res mislite, da sem tak egoist, tak zavistnik ? !»
Malo je majala z glavo, a ga pogledala poredno — izzivajoče: «No, kakor da bi možki ne bili satni egoisti! Mi — in vedno — mi!» in nabrala je ustnice tuko-le, skoro zauičljivo. «Menite, da ni res!?» --
« Gospiea, že zopet ta predmet, midva se morava pač vedno prepirati. — Kaj neki smo vam storili, da tako prezirno govorite o nas?»
tO nič, gospod Milčič, čisto nič, jaz niti ne
jenje, blesteč prah za omamljenje oči : talini-/,lato v veselje političkim kratkovidnem iu otrokom ?!
Kako bi mogel vedeti to oni, ki gleda stvari le od daleč in kateremu so zastrte sedanje tajnosti iz državne kuhinje? Mogel bi le ugibati, A nehvaležen posel je ugibanje ob taki negotovosti, ob taki zmešnjavi, ko dogodki, vrsteči se jeden za drugi m, niti ne dovoljujejo človeku, da bi logično mislil o dogodkih in si jih .razpredelil v kakov zistem. Nikdo ne tava rad po temnih hodnikih, ko je vedno v nevarnosti, da potrka na neprava vrata, ali pa dregne z nosom ob kak ogel!
Oprostite mi torej, dragi mi gosp. urednik, ako se ne Čutim pri volji, da bi odgovarjal na Vaše vprašanje, kakor je isto sicer v takih časih jako jako umljivo, sosebno v Vašem položenju. Nc zavidam Vas, gospod urednik! Niste ravno v prijetnem položenju. Čitatelji bi hoteli po vsej sili izvodeti kaj konkretnega o sedanjem položaju in o izgledih v bodočnost in toli zaželjenih pojasnil zahtevajo od — Vas! A vi ste ravno tako v temi, kakor so oni, in sem jaz, in smo vsi !
Jaz Vam torej ne morem reči druzega, nego ono, ki že vedo vsi in ki zveni izza vseh oglov kakor stereotipna fraza: položaj se je zaostril ta k o, d a ž i v i m o se d a j in o r <1 a v n a j k r i t e č nej i fazi, v naj h uji krizi v vsej dobi takozvanoga k o n s t i t u o i j o n e ln e ga življenja v Avstriji! Situvaeija je res tako zmedena, da menda niti alhimisti na krmdu države ne vedo, kaka ji bo lconeČna razrešitev. Več Vam ne morem povedati pri najbolji volji. Ali ker ste me žo izzvali — res 110 vem, kako Vam je misel ušla ravno na-me —, hočem Vam povedati, kdo je zakrivil, da je država zašla v tako hudo krizo. To je velika stara grešnica, ki je zakrivila že toliko gorja državi in nje narodom, to je — stara tradicija. Bistroj o glave, mirneji ljudje, resnični patrijotje bi morali razmišljati o tem, kako bi se država iznebila posledic starih grehov. Ju jaz sem uverjen, da jo takih mož v Avstriji, ki bi imeli volje in sposobnosti za to. Ali vedno iu pov-sodi se jim postavlja nasproti stara grešnica, tista »dobra«, neporušna stara tradicija. Ta grešnica jih
govorim prezirno, kakor pravite vi, o ne, jezi me le tista vaša, ne vem, kako bi dejala, samosvest, tisti «mi». - Me uboge ženske smo za vas tuko-le bitja niže vrste; za nas mora biti pač velika sreča, če se je kdo teh »gospodov stvarstva* ponižal z svojo visočine doli v našo omejeno obzorje ! Kako bi so človek no jezil !» —
tGospica, vi sto pač preostra, mi si gotovo ne domišljavamo tari h stvari, nasprotno, ini cenimo in vemo oeniti plemenito žensko in če tudi mož nadkriljujo žensko v množili ozirih, je to čisto naravno ; moža je že priroda sama obdarila z zinož-nostimi, katerih ženska nima in sramotno bi bilo za moža, da jih no bi porahljnl.*
t No, saj to jo ravno, tega jaz ne priznavam, da bi možki že od narave bili odlikovani nad nas žensko! Ne govorim, kar se tiče telesne moči ali sicer — sicer ! — J11 če res nazadujemo tudi v družili ozirih, kdo jo kriv ? — Možki! Kdo ima vpliv na šolstvo, vzgojo? — Možki, ženske skoro nič! Ženska so ovira na vso mogoče načine, da ne more postati samostojna, mej tem ko pomagajo možkemu od vseh strani! - Le glejte me, le,
sili, da delajo jh» deset zgrešenih korakov nazaj, ko ne storili enega samega dobrega naprej ter da se nekako strašijo tega koraka! Cel(i vest jih |>eče, <ta so se pregrešili proti stari	grešnici, stari
tradiciji.
In če delajo tako ljudje z zbistro glavo in toplim sreem, česa naj pričakujemo od navadnih Ijiidij, ki so sami preleni, da 1 >i si ubijali glave s težavnimi problemi in nimajo nikakega posluha za srčno bitje življenja narodov, ki nimajo ni zmisla ni srca za to, kar vrvi in se snuje v dusi narodov, probudivših se iz narodnega spanja ili spoznavši!), da njihovo dosedanje življenje ni bilo življenje, a da imajo pravico do resničnega življenja, da se jim je torej godila kriviea, da se jim je gazilo njih dostojanstvo, ker se jim je odrekel naj-dragoceneji dar od I loga — svobodno življenje! Državniki avstrijski, kolikor jih je bilo dosedaj, z malimi izjemami, niso umeli in nočejo umcti, kaj pomenja, da so se avstrijski narodi — probudili, da hočejo živeti. Ti državniki se drže raje stare tradicije, že zato, ker ugaja njih — komoditeti in ne postavlja na trdno poskušajo njih državniško modrosti in kapacitete.
In kflko veli ta stara grešnica, ta stara tradicija? Sleherni državnik gleda le, kako bi se nekaj časa obdržal na oblasti, in sicer na ta način, da gleda z napeto vestnostjo, da ne bo zadovoljen ni kdo. Cim pa je opazil, da je jeden ali drugi postal že tako nezadovoljen, tla bi moglo priti do komplikacij, neugodnih za državo, tedaj pa — odhaja! Tako delajo vsi in ho sužnji tradicije: bil Chluinetzkv, bil Taaffe, bil lladeni, bil Thun, bil Nemec ali Slovan !
Saj vidimo. Težišče avstrijskega problema je v čeških zemljah. Kadar s« kaže, da so Cehi preveč razžaljeni, tedaj pri volj ujejo njim to ali 0110, ker Cehi imajo ljudi j, milijonov in veliko plemstvo. Cim to, kar so dovolili Čehom, jame kazati svoj efekt, tako, da razgrajajo Nemci, tedaj pa žrtvujejo hitro Cehe, ker za Nemci stoji B o-rolin in menda tudi ministerstvo za v na nje h t v ari!
Vidite, to je avstrijska tradicijonalna greš-nica-politika : ki provzroča, da je ogorčenje v par-manenci.
Ta tradicija ima na vesti sedanjo hudo krizo iu leta stara grešnica je dovela do se d a n j e u s o d n e f u z e v ž i v l j e-nj u države.
Druzega Vam ne vem povedati, dragi gospod urednik. Postanek zlu poznam; kedaj prideta spoznanje in lek, o tem se ne usojam prorokovati!
Politični pregled.
TRST 5. oktobra 1B!>9.
K položaju. V včerajšnjem ministerskem svetu so že sklenili baje, da se jezikovne naredbe odpravijo brezpogojno. Povedali smo že, da je ministerski predsednik grof Clarv konferiral te dni z načelniki levice in zlasti z Funkejem. Prihodnje dni da namerja povabiti k sebi voditelje desnice. Kar se dostaje namerjanega jezikovnega zakona, se potrja bolj in bolj, da bo
gospod Milčič, res je res, da ste pravi pravcati zatiralci ženskega napredka*.
Milčiča pa to ni prav nič spravilo v zadrego, skoro da mu je celo ugajala ta gorečnost Berte. Malo se je nasmehnil, pogladil svoje črne brkice, pa se zopet nasmehnil.
Berta pa so je jezila dalje in dalje, jezila se je, ker jej Milčič ni hotel nič prigovarjati, ker jo je poslušal tako nekako, kakor se posluša jok ne-potrpežljivega otroka.
•Zakaj pa se vedno jezite name, gospica* jo je vprašal čez nekaj časa.
«Na vas?» — malo je bila v zadregi, — »saj se ne jezim na vas!» —
«() jaz pa vem, saj — saj sem celo videl črno na belem*. —
«Vi, kedaj ?!» —
«Ali naj vam pokažem gospica* — in izvlekel je svoj bilježnik, iz njega pa izvzel list podol-gastega formata, »tukaj prosim, zajedno pa dovolite, tla se vam predstavim: »Slovenec*, vaš pokorni dopisovalec!* —
Berti je skoro zmanjkalo sape, da, ono po-
/
isti veljal le za Češko in Moiavsko. »Pieeolu« br-zojavljajo z Dunaja, da izjava, ki jo p«nla grof Clarv v prvi seji zbornice, bo v v direktivo tudi za bodoče vlade, ker da je sklep krone, da se jezikovna in narodna vprašanja ne bodo reševala nikdar več s pomočjo naredeb. Nadalje hrzojav-ljajo istemu listu, da zahtevajo Nemci zagotovila, tla se 11. ustave ne bo »zlorabljal« nikdar več in da naj se poslovni red zl>orniea uporablja vestno, nepristranski* in za vse jednako. Slednjič da zahtevajo mesto prvega pod predsednika v predsed-ništvu Na desni pa da so pri volji odstopiti le mesto druzega podpredsednika.
Bolj pa še nego z oznanjevanjem svojih zahtev in urejevanjem svojih razmer se bavi levica z opazovanjem razvijanja stvari na desnici. Saj vedo, da ne po svoji moči in zaslugi, ampak jo-dino-le preko razvalin dosedanje večine morejo priti do svojih pohlepnih ciljev. Ostane ali se razbije dosedanja večina ? To je vprašanje, ki jim ne da spati. In ker je v prvi vrsti od Cehov odvisno, ali ostanejo skupine na desni združene ali ne, pričakujejo 7. uprav nervozno razburjenostjo sleherno poročilo o razpoloženju med češkimi poslanci in narodom samim. V pričakovanju torej, da Cehi razbijejo dosedanjo večino, snujejo levičarji svoje nade. To pa je tudi mnogim češkim listom, zlasti »Politiki« v povod, da svare vodstvo češke politike pred prenagljenimi koraki, zlasti pa odklanja rečeni list nasvet dra. Kngela, da bi vsi češki poslanci položili svoje mandate. Pomisliti treba, pravi, koliko časa bi minilo od položenja mandatov pa do vstopa novih poslancev v zbornico in kaj in koliko bi se lahko zgodilo ob nenavzočnosti čeških poslancev, ko bi bili levičarji v večini. Ako bi položili mandate, bi bilo to nsodneje za češki narod, nogo vse drugo. Poti pozitivne politike ni smeti opustiti in iz tega sklepa »Politik*, da rešilna misel je jedino le v ohranitvi dosedanje večine. Pa tudi poslanci češki menda ne mislijo zapustiti poti opreznosti. »Plzenskemu Obzoru« brzojavljajo namreč z Dunaja, da, /a slučaj demonstracij na dan odprave jezikovnih naredeb, pričakujejo češki poslanci, naj se demonstracije vrše na dostojanstven način, ker bi drugače bile le voda na mlin Nemcev.
Slavje - Franeeseo Crispija! Ali je
mogoče? Res je. Franeeseo Crispi je slavil včeraj svojo osemdesetletnico v svojem rojstnem mestu Palermo. In tem povodom so ga pozdravljale — ako ne laže brzojav — neštete množice, so svirale godbe po ulicah, so ga proslavljali v mestni dvo-| rani (podelivši mu zlato medaljo, »poklonjeno mu j od domovine«), je bilo mesto razsvetljeno in so j mu brzojavljali od vseh strani. Mej gratulanti, ki I so se oglasili z svojimi brzojavkami, so tudi kralj ! Huinbert, cesar Viljelm, nemški minister Biilo\v, j proslavljaj e Franeeseo Crispija kakor največega in I najnesebičnejega rodoljuba. A to je isti Crispi, ki je bil se svojo ženo yred zapleten v najg' še bančne škandale, kateremu so v parlamentu očitali stvari, ki so nečastne ne le za vsaeega ministra, ampak radi katerih mora zarudeti sleherni pošten Človek — to je tisti Crispi, ki je se svojo nasilno ravjo uničil nešteto ekzistencij, da je zadovoljeval svoji maščevan jažel j nosti, to je tisti Crispi, na katerem
dolgasto pismo, katero je Milčič še vedno držal v roki, pisala je ona, ona sama. Zardela je, kar na-krat se jej je zdelo grozno vroče, pogledala ga je plaho, pa zopet povesila oči. —
•Gospića Berta, se res srdite na-me ?», je vprašal tako mehko, skoro nežno. —
»Ne, zakaj — ali kako vendar* je jecljala v zadregi, dvignila oči, pa jih zopet povesila. To črne Milčičeve oči so zrle tako pazno, proseče v njo.
In kako je prišlo, kdo ve? — Kar nakrat je ležalo Bertiua glavica na Milčičevih prsih In on je poljubljal one male rudeče ustnice dolgo - -dolgo. Sence so se potezavale. Sneg se ni več blestel v solnenem svitu, le vrhovi vitkih smrek ho se še žarili. Milčič in ponosna Vrhovaka učiteljica pa sta stopala po škripajočem snegu, roko v roki, nasmihavala se blaženo in se pogledovala vroče, kipeče.
Ondi na razpotju se je Milčič nekoliko ozrl,
a zatem privil Berto in ločili sta se dve srečni srci.
*
* *
Letošnji predpust sem dobil dve karti. Na finem papirju v elegantnem tisku se je čitalo :
leži veči del krivde na razsnlem gospodarskem stanju Italije in na grozni bedi, v kateri ječe velike mase naroda; to je tisti Crispi, ki je se svojo domišljavo, moči dežele daleč presezajočo politiko dovel svojo domovino do grozne katastrofe doli v Afriki! In tega moža proslavljajo danes kakor triumfatorja in — plemenitega moža ! Ne vzlmja-li to menenje, da je narod italijanski zgubil ves zini-sel za svojo čast, ugled in korist! In to je slabo znamenje, jako slabo za sleherni narod !
Srbska skupščina se je sestala včeiaj. Zasedanje je (»tvoril kralj Aleksander s prestolnim govorom, katerega je bržkone koneepiral njega papa Milan. Prestolni govor pravi, da so razmere Srbije do vseh držav prijateljske; ako je hotel reči s tem, da je Srbija v diplomatskih zvezah z drugimi sosednjimi državami, odgovarja to resnici ; ako pa je hotel reči, da so sosednje države posebno zadovoljne z sedanjimi razmerami in beligrajskimi mogotci, je to nekaj, kar je nasprotno resnici. Prijateljstvo sosednjih držav se kaže sedaj le v prijateljskih in resnih opominih, naj Srbija krene s pota, na katera je zašla in ki so daleč od vsaeega prava in vsake huinanitete. Na drzno Čelo in drzno pero pa kaže, ko je hotel pisec prestolnega govora opravičiti grozodejstva zadnjih dnij, na katerih se je zgražal ves civilizovani svet, s tem, da je pripovedoval o »upornikih*, o zaroti, o namerja-nem umoru itd. itd.
To so le trditve brez dokazov, to so le ob-dolženja, za katera ni prinesla sodna preiskava ni sence kakega podkrepljenja. Zver Knežević je prisegal ob svoji odprti rakvi, v zadnjih hipih svojega življenja, torej v trenotkih, ko je bržkone v prvikrat govoril resnico, da ni imel sokrivcev!! In prestolni govor govori, kakor da je vse dokazano in podprto po nepobitnih dokazilih!
Domače vesti.
i	Imenovanje. Pisarniški praktikant v Sežani,
g. Josip P i šč a n e c, je imenovan kancelistom na okrajnem sodišču v Podgradu.
Kriza v mestni palači. Ljubi mir je že pred precej davnim časom vzel slovo iz mestne palače. Ko je prišlo na dan postopanje g. župana v stvari poneverjenja Millatovicha, je nastal nepre-' mostljiv prepad med njim in večino mestne delegacije. Tisto pot so se sicer pobotali. Ali bilo je le nekako premirje; nekaj britkosti je ostalo v i srcih. In ta britkost je morala prodreti zopet na površje o prvi priliki.
To se je zgodilo včeraj. Imeli so namreč iz-1 voliti ravnatelja magistratnih uradov. mestnih ' svetnikov se je udeležilo tajne seje, kateri je pred-I sedoval I. podpredsednik. Uvodom volitve je iz-I javil župan, da sta za navedeno službo postavljena dva kandidata: njegov kandidat je dr. Artico, kandidat večine delegacije pa dr. Boccaali. Mestni svdt naj sedaj voli med županom in med delega-eijo. Opozoriti pa mora, da bo posledica izvolitve dra. Booeardija — njegova, županova demisija.
Sedaj je torej mestni svdt stal na razpotju; kakor svoje dni slavni Merkules je imel voliti med — dobrim in zlim. In večina svetovalcev je ukre-
Henrilc Povše, Vitla Jelovšek, poročena. Nisem se čudila. Vedela sem že dolgo, česa | je želela moja stara znanka, plavolasa Vida. — Toda, ali prav čitam, ali prav vidim?
Berta Bavdek, Mirko Milčič, poročena. Moj Bog, to pač ni mogoče! — Obračam, gledam, ne ne, je že res »Vrhovlje, Ljubljana*, tu ni več dvoma.
Nasmehnila setn se. V spomin pa mi je prihajalo popoludne pred par meseci, ko je ona živa, ponosna Berta v moji navzočnosti tako ostro zabavljala čez ves možki spol.
,.C) pravim vam, to so sami tirani, prav vsi brez izjeme ; menite-li, da je res le eden sam mej njimi, ki bi ne imel tiste možke nupihnjenosti in nadutosti?! O kaj vam pravim, niti enega ne ! O jaz že nikdar ne prodam svoje svobode za tako sužnost pod možkim jarmom!»
l)a, ravno tako je govorila ta Berta Bavdek, — a zdaj! — pogledala sem karto in se nasmehnila še enkrat. —
Kaj hočemo, ženske sino — ženske! \	(Zvršetek.)
nila jio [Miti, katero jim je ka/al kažipot — župan. Dr. Artieo je dobil	glasov, a nasprotnik
samo 14.
Večina delegacije, ki je podlegla v tem ilvo-boju, je izvela konsekveneije ter podala svojo — ostavko.
Radovedni smo le, ee se stari prijatelji ne pobotajo tudi to pot.
<> novem ravnatelju mestnih uradov govore, da je »klerikalec«, z čemer pa ni reč no, da hi bil le za las pravičneji, -- kaj pravičneji ? niti tole ran t nej i z nami Slovenci, nego so vsi drugi. O saj jih poznamo te laške »klerikalce«, ki brusijo svoje rokave oh kljukah na vratih — uredništva » Pieeoh »vega «.
N«ij le gledajo, kake ImmIo posledice! Iz Is t rt nam pišejo od jako odlične strani: Uradni list tržaško-koperske škofije: »Curia episcopalis« za mesec avgust t. I. prijavlja najnovejša odlikovanja, katera so izpala popolnoma v smislu vetra, ki zdaj piše iz Kima. Imenovani so papeževimi častnimi komorniki župnik piranski Fonda, vikar na tržaškem pokopališču (italijanski ž urna list) Tempesta in svctoivanski župnik-zlatomašnik Treven.
Ako se jemlje v obzir, da je skupna duhovščina škofije tržaško-koperske v dveh tretjinah slovanska, izlasti pa, ako se upošteva eminentno misijonsko delovaje našega s več en-stva po Istri, moramo z obžalovanjem nagla-šati, da nas je tako postopanje rimske stolice zabolelo v srce.
Zatiranje hrvaškega in slovenskega jezika po cerkvah tržaško-koperske in poreško-puljske škofije, gonja proti glagolici, tira nje praznika sv. Cirila in Metoda po koledarjih in sedaj še taka odlikovanja : pač ne morejo utrjevati spoštovanja in ljubezni do Kima.
Naj le gledajo, kake bodo posledice! Kdor seje veter, naj se pripravi na vihar ! Iz Barkovelj nara pišejo pod tem naslovom: Žalostni izgledi v Rojanu bijejo dan za dnem sil-neje na naša vrata. Ako gledamo na tesno prijateljstvo veleč. g. župnika Juree in župe-upravitelja na Kontovelju, tedaj postaja pač samo še vprašanje časa, kedaj osrečijo našo župnijo z župnikom po srcu in duhu katolikov i( la »Piceolo« in »Amico«. Nadejali smo se, da dobimo svojim župnikom č. g. Warto-ta ali Kjuder-a, oba moža resnično cerkvenega duha. Ali različni uplivi in pritiski — nasproti katerim so gospodje na škofiji vosek in med — storili so, da je č. g. Warto odtegnil prošnjo ter je imenovan voditeljem v malem semenišču. Nasproti č. g. Kjuder-u pa je začela ona skrivnostna roka pobožnih latinizatorskih »vzor-duhov-nikov« svoja bajno tajna spletkarenja in gotovo jo, da tudi on odtegne svojo prošnjo. Tako preostanejo na prvem mestu pristaši g. Jurizze in njegovih somišljenikov. Mi Barkovljani pa bomo morali gledati na svoje oči, kako nam spotiti iz cerkve zadnji slovenski očenaš in kako našo otroke spravijo v tabor b r e z v e r s t v a in verskega in-d i fe r e n t i z m a. Toda naša mera je polna. Z ono odločnostjo, s katero nastopamo proti »osrečeval ni« politiki slavne vlade, nastopimo boj proti cerkvenim krogom. Prečastitim gospodom, ki so začeli sejati veter, pa priporočamo pravočasno, da se pripravijo na vihar. Vsaka ko pa naj oni s p rej m o na-se odgovornost pred Bogom in narodom za tako delovanje svoje!
S Krasa nam pišejo: Občinsko starešinstvo tomajako je v svoji seji dne 17. septembra imenovalo velerodnega g. dr. P e t r a L a h a r n a rj a, o. kr. okr. glavarja v Sežani, svojim častnim občanom. Povod k temu je, da si je g. o. kr. okrajni glavar stekel že mnogo zaslug za občino Tomuj, na čemer mu je občina pokazala svojo hvaležnost s tem, da ga je za njegov trud imenovala častnim občanom.
Kdor je iz naroda, vfe, na čem narod boleha, ve tudi, kakšna zdravila so za te bolezni.
Na ta način, da narodu načel ujejo njegovi ljudje, bo narod rastel in se razvijal, nikdar pa, ako mu nastavljajo kakor načelnike ljudi, ki so nemškega ali laškega duha, vzgojeni med mestnimi zidovi, ki niti svojih podložnih ne poznajo in jim ne dajejo niti toliko, kolikor jim gre po pravici.
V gospodu c. kr. okr. glavarju sežanskem pa imamo naše gore list. Mnogo truda in napora ga še čaka, a v plačilo mu bo naj veča hvaležnost od
strani dosedaj vedno zapuščenega naroda. Nadejamo se torej, da sominoli oni časi bližnje minolo-sti, ko smo se radi, le preradi dajali voditi od funkcionarjev, ki so služili drugim, nenašim. Ali se u me jemo?!
Sliad ▼ Toniaju. Pišejo nam od tam: V nedeljo dne M, oktobra priredi dr. Anton (iregor-čič, drž. iti dež. poslanec, javen shod v Tomaju ob .'i. uri popoludne v prostorih župana A nt. (Vrneta. Poročal bo o političnem položenju v deželi in državi.
Vršilo se bo tudi predavanje o kmetijskih zadrugah, nam potrebnih. Vse na svetu se orgnni-znje, vse išče pomoči v društvih, le naš kmet mirno posluša in gleda to vrvenje. Slednji čas je, ako nočemo, da bomo kolonili in tlačanili v bližnjem času, da se zberemo kmetovalci v zadruge, katere nas morejo rešiti na gospodarskem polju.
Vedite torej, čestita duhovščina, učiteljstvo in drugi stanovi, ki ste poklicani, da naobražate narod, da tudi kmetovalec je del naroda in ta del organizujte, pomagajte mil i/, mlake, bede in nevednosti do blagostanja in luči. Videli hodete, da ta del bode najboljši in najtrdnejši steber našega nar o da si o v e n s k e ^ a!
Nadejamo se torej, da se bližnji in daljni kmetovalci udeleže poučnega shoda o kmetijskih zadrugah v nedeljo v Tomaji in da se resno oprimejo zadružnega gibanja, katero edino nas more dovesti do cilja — rešitve.
Dal Bog srečnega vspeha! tiosp. Fran Ivanovi«* Žitnik, kovaški nastavnik in posestnik v Trstu z radosti, da se mu je bila pomnožila družina s krepkim naslednikom Vladislavom, daroval je cerkvi sv. Jožefa v Ilic-mnnjih sedem kilo kadila. Srčna mu hvala!
Vabilo. Podpisani vabim gg. nadzornico in nadzornike »Delalflkega podpornega društva«, da se udeleže seje, ki bo prihodnjo nedeljo, dne H. t. m., oh 4. uri in pol pop. v društvenih prostorih.
Anton Cevna, nadzornik.
Plesne vaje v »Delalskem pod p. društvu« so prično pri h. nedeljo, dne H. t. m. ob f>. uri pop.
!	Odbor.
»Slovenska Mtaliiicn v Uork*I» priredi v nedeljo H. oktobra v svojih prostorih koncert z bogatim vsporodom. Godčovske točke vsporeda bode sviral orkester tule. pešpolka št. 47. Začetek ob H. uri zvečer. Vstopnina za društvenike in nedru-štvenike po 20 kr. Sedeži na divanili : 1. vrste po 1 gld., II., III. in IV. vrste po 60 kr.; na stolih: V.—VII. vrste po 20 kr., VIII.—X. vrste po 10 kr. Listki za sedeže bodo na prodaj na dan koncerta pri društvenem čuvaju in zvečer pri blagajnici. Vstopnice se bodo prodajale le pri blagajnici in zopet oddajale v sobi pred dvorano. Listki za sedeže se pa obdrže. Društvenike in druge Slovence iz mesta in okolico najuljudneje vabi na obilno udeležbo	odbor.
Ohjava. Naznanja se, da vrednostna pisma (Lettres de valeur) z napovedano vrednostjo do najvišega zneska 1200 gold. == 3000 frankov se morejo pošiljati odslej v britiške naselbine: Britiška Guyaua, (iambia, Hongkong, Jamaica, I^agos, Sv. Helena, Trinidad in Tobago; dalje z napovedano vrednostjo do največ <>00 gold. = 1600 frankov na falklandske otoke.
Želczntffiii promet je, glasom brzojavke iz Brucka na Muri, tam zopet popolnoma pretrgan. Zadnje dni si je južna železnica pomagala s pomožno progo državne železnice. A sedaj je postala tudi ta nerabna.
Gledališka dru/ba Stoj kovica. Na včerajšnji predstavi se je predstavljal igrokaz »Gjido«, kateri jo prav za prav vrsta slik iz srbskega narodnega življenja. Kakor v drugih prejšnjih večerih, izkazal se je zopet g. Stojkovic z finim in naravnim izvajanjem svoje uloge. Posebno je aplavdiralo občinstvo komiku, g. .Jovanovidu, ki je izzval obilo smeha, Med točkami je pel kvintet srbske napove in žel mnogo pohvale, kajti glasovi so jako čisti ter so pevci izvajali točno posamezne točke. Skoda, da niso pevci nastopili že v prejšnjih večerih.
0 požaru v Strmel nam pišejo iz Pred-jame : Ogenj je navstal v ob ^ 1/Ji uri zjutraj in v '/i ure je bila vsa vas v plamenu. Pogorelo je 17 posestnikov. Skoda se ceni na 57.000 gld., kajti ni bilo možno ničesar rešiti, ker ljudje radi veli-
kega ognja niso mogli do velikega vodnjaka sredi vasi, dokler niso prišli gasilci iz Landola. Ali kaj se je zgodilo gasilcem iz Postojne?! Med Postojno in Strmcem je gozd »Bukovo« kneza \Vindisrh-graetza. < >d državne ceste v vas Strmec vodi pot čez bukovo. Od začetka je kake kilometre v klanec, potem pa ravno toliko daljave zopet navzdol do vasi Strmec. Po tej poti so hodili in se vozili naši vrli gasilci iz Postojne. I>ospevfti do onega klanca so .'{ možje stopili z voza načelnik Matija Petrič, Janez Paternost in Pavel Jurca — menć, da preskrbe popred prostor, kamor postavijo svoje gasilno orodje. I>ospevši na vrb Bukovcn so jeli teči navzdol. — Kar so zagledali neko žival na cesti. V prvi hip so menili, da je srna, ali kmalu so sc uverili, da je — medved kakih 20 korakov pred njimi. Potem so jeli teči, toda le tako hitro, kakor se je zljuhilo medvedu. Metali so tudi kamenje v kosmatinca. Ali glej, medved je kmalu napravil — stoj! Postavil se jo na zadnji dve nogi ter jim kazal svoje sprednje »pesti«, godrnjaje po svoje. Lahko si mislimo, kako je bilo tein možem pri srcu. Jeli so trobiti in pisknti, a kosmatinec jo je zopet mahal dalje po cesti, oziraje se sedaj pa sedaj. Tako so možje dospeli do kupa suhih drv, katere so zažgali. Moj tem so jih dohiteli drugi gasilci z ga-silnico. Vsi so potem korakali v vrsti pred vozom, dokler se ni kosmatinec koneČno vendar-le poslovil. Tako so jim jc godila, pred no so dospeli v Strmec, kjer so delali 10 ur neprenehoma.
Povoženi!. 114-letna Neža Križma ■i je prišla j včeraj dopoludne pod voz, ki jo je znatno poško-I dovnl na več mestih. Na rešilni postaji so ji podelili prvo pomoč, potem so jo spravili v nje stanovanje v ulici deirOltno.
Najdeno. Včeraj popoludne se je našel na obali Mandraccbio ročni vozič z dvemi kolesi; shranjen je na policijskem inspektoratu v ulici Tigor.
Poskusen samomor v mestni bolnišnici.
Razmere v tu k bolnišnici morajo biti glede nadzorovanja bolnikov res — uzorne. Ne mine mesec, da bi ne iineli poročati o kaki nesreči, ki se jc zgodila vsled tega, ker so strežaji nezadostno nadzorovali poverjene jim bolnike. V sredo jutro je 56-letni Josip H. skočil skozi okno bolnišnice na ulico Boschetto. Tu so ga našli redarji živega še, a s potrtimi udi. Rekel je, da se je naveličal življenja.
Poskusen samomor. Včeraj Jutro je (HM. Anton F. iz ulice Istituto št. 14. skočil st> stopnic v tretjem nadstropju v vežo dotične hiše. Sosedi so poklicali zdravnika rešilne postaje. Dasi se mož ni poškodoval smrtno nevarno, so ga vendar spravili v bolnišnico. Vzrok poskušenemu samomoru ni znan.
Dražbe premičnin. V petek, dne G. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Forni št. H, hišna oprava; Corso št. 21, hišna oprava ; Co rso (Dalje na četrti strani.)
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
0(1
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. B^T" Moje pohištvo dotiese srečo !
Zaloga in tovarna;
pohištva vsake vrste
od
Alessaiiflro Levi Minzi v Trstu. !
1'iazza Kosario žtev. '2.	,
(Šolsko poslopje).	!
liogut izbor v t a pet arijah, zrcalih in ( slikah. Ilustriran cenik gratis ili franko vsakem u na zahtevo.	'
Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na hrod ali ' železnico, brez da lil se za to kaj zaračunalo.
ooedeeeoeooooeet
At. 1 galanterije; R(h-oI št. jeden prešič; v ulici Sette Fontane št. hišna oprava; v ulici Sditario št. I in v ulici Kiulia št. .">, m< »tor na plin in vrednostni papirji.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
N", slutim, da čudno glavoj zmajuješ! Kj da, verjem, švaboljnbnim uhom tako oblikovanje ne slove lepo ; ali je slovansko in istcrski narod govori tako, — sicer pa le rabi slovansko pristno slovo, krasnejše je in vse točnojše izraža, saj Ti tujka ne prihaja na um, ako slovanski misliš...
Kako naj pišemo tuja starodavna imena,ger-ška in latinska, ustanovili so pravila naši vrli starejši učenjaki in pravopis samo opetuje ona pravila v točkah 4<i»i 4D5.
Kolikor Slovani nemamo svojega izraževanja za imena tujim sodobnim narodom lastna: za gr-manska, madjarska, talijanska, španjska, portugalska, francoska, angleška... imena, bilo bi najboljše, da jih pišemo svojim pravopisom, fonetiški, to je, da jih pišemo po naše kakor jih dotični narodi izgovarjajo; saj imamo za tako pravilo najboljši vzgled v naših ruskih bratih, o tem se uveriš, dragi moj, pogledom na rusko «Njivo», tedenski krasno prikazovani leposlovni list, ki Tebi nej nepoznan, mislim in upam.
To pravilo naj bi služilo vsem Slovencem brez izjeme, zato moramo najodločneje pobijati g. profesorjev nauk, kakor ga nam v točkah 496,501 in f>14 razklada. Cemu naj švabsko osebna imena ostajajo v slovenščini vsele neizpremenjena, obranivši svojo švabsko obliko? Mar so Švabi tako svetisveti (sacrosanti), da drugi narodi niti njihovih imen ne bi smeli po s«oje oblikovati, da bi jih tako vsaj izgovarjati mogli? — In čemu hoče g. profesor mej slovenskim narodom stvarjati neko boljarstvo, kateremu namenja nekakov bolj imeniten jezik, nego sploh narodu, ki ga imenuje preprostim (sehr gemein, z u gemein) in ga hoče tore odrivati od napredovanja in popolnjevanja ?!... Ej, duša moja, vsem vsem nam bodi le jeden edini jezik, jeden edini čisti mili jezik jednim samim pravopisom, kajti
Svečenik, pastir, težak, mornar, činovnik, učitelj in vojak, obrtnik, trgovec, o ratar, oh, kdor rod naš ljubi, zanj skrbi, oni le slovenski je boljar, — drugega plemstva slovenskemu narodu ne treba.
(Pride še.)
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL 81> R™m Adriatica tli Sicnrta t Trstu
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalila |M>liišl\a /a jedilnici*, spalnice in Kpre-jcmiiiec, žininie hi peresni«*, ogledal in železnih hlatrajii. po cenah. tla te ni bati konkurence.
Špiritu* ilnapli c o m p o • 11 u a
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti lobobolu, revmatić. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter ne dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza granite TRST
Paziti na ponarejanja.
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. dececuri 1892.:
Ulavnica društva......gld. -iotNI.UUO*—
Premijna reserva zavarovanja ust
življenje....... .	lS.ftgO-M'SH
1'reniijna rese rva zavarovanja proti
Ognju..................., 1,632.248*22
Premijnn reserva zavarovanju blaga
pri prevažanju............,. 4!).4H5*()7
Reserva na razpolaganje ...	_ 500.000'— Reserva zavarovanja proti preini-
njanju kurzov, bilanca (A) . .	„ 3:13.822*42 Keserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . .	., 243.U31 H3 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . .	„ 500,000*— Občna reserva dobičkov ...	1,187.1H4*8K
1 rad ravnateljstva : Via Valdiriv" it. 2, (v lastni hiitj.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
London f). «Da i ly Chroniole* javlja iz (Jap-Htadta : (Juverner Milner in predsednik Bvezc »afri-kamlerjev« (potomcev v južno Afriko priseljenih belili starišev), Holmaier, sta imela včeraj konferenco. Včeraj so se generali Georgo NVhite, Fore-stier in \Valtber sešli v konferenco z vojaškimi oblastmi.
Lt4 C mi .so t 5. Vsled sklepa, storjenega na včerajšnjem zborovanju štrajkujočib, so ti poslednji poslali ministerskcmu predsedniku \Valdeek-Rous-seau pismo, v katerem ga prosijo, naj on razsodi. Listi so ugodno v sprejel i to idejo ter menijo, da se razsodbi predsednika uklouejo toliko Atraj kujoči, kolikor tudi posestnik rudnika, Sohneider.
Pariz 5. /a soboto pričakujejo tu ruskega ministra za vnanje stvari, grofa Murnvjcva.
Pariz f>. Ruski minister za vnanje stvari, grof Muravjev, se je podal v družbi ministerskega predsednika Silvela v kraljevo palačo, kjer je imel k kraljieo-regentinjo kratek pogovor, na katerem ni bil navzoč noben drugi. Na to je grof Muravjev odpotoval v Biaritz. To potovanje grofovo je izključni* le čin uljudnosti.
Rujav, pristen, navaden
angleški sladkor
dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se
Anton G o d n i g
trgovec, Via Nuova.
Paziti na ponarejenja.
Primano mtjlmljftj t. rajnimi patentiranimi iihvdmiiiI laitno H i/najillH- tfthnl£nn ilnvritatii
glasovirj i
iliilic hi- nit j I u il (r in mijrnni'Ji' iHrrktim |>rl tovarnarju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zalagAtelJu,
Trst — »orznl trg Številka « — Trst
■	lliiHtriranl katalogi na /iihtfvanjn franku,	^H
OOOO Pristni OOOO
domači izdelek naravne slivovke
lastnikov
v Krapini (Hrvatsko).
Zastopana po Dragotinu Venturini v Izubijani
Tržaška cesta štv. 27.
2enitbena ponudba
JH-letnem trgovski pomočnik, kat. vere, delaven in varčen, ki ima nekaj lastno prihranjenega denarja, želi seznaniti se s pridno gospodično, dobro gospodinjo z nekoliko primoženjem, eventuvelno z udovo 2(1.-30. let, ki ima preeejšnjepreinoženje z gostilno ali prodnjalnico.
Samo resne ponudbe z fotografijo naj se pošljejo upravništvo „EDINOSTI« pod kuverto z naslovom. »Nt. 14. Pridne roke in srečen zakon».
FILTJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
n) Vsprejema uplačila tia tekoči račun ter jih brentuje:
Vrednostna papirje:
po 2%°'0 proti 5 dnevni odpovedi
■i 3l'4°o •■< mesečni JI1' 0	H
•i *' !i o *i «	*1
38/„°/0	1 letni
Napoleone:
po 2 °'0 proti 20 dnevni odpovedi .in «■	4(i
ti A a 0 « ^ ' M
•i 2!,'4°/0	3 mesečni
3 °'n	H
Taku obrestovanje pisem o uplačililt veljn od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
h) Za giro-eonto daje 2® 4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 5J0.<X>0 gld. a cheque; za veče zneske treba avi/.o pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako iiplnčilo obresti od dne uptačila iu naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
•Sprejema za svoje conto-correntiste, inkase in račune na tukajSnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter i/.tirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
[XXXX)O0(CXXX)i0ICXXj
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 81. decembra 1S<)7...........Kron	—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1H(.>7..... » •iS.S'itf^JT'V—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1S-4*.) .	» 348.81)0,067'—
V letu 1MJ)7. izdanih 74i'»H polic za glavnico od....... » (ii.
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije doposljejo se vsakemu na pismeno vprašanj«! od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
jp^ Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
B^T I šč ejo se dobri, zastopniki agentje in potovale i.
:xxxxkxxxx>oocxxxxxxxxxmS/
via Geppa štv. 5.
Sperlicijska in komisijska poslovnica.
Vsprejme vsakovrstna zastopstva.
ooooooooocooooo
1'riporoča se slavnemu slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste po.šiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrbi)a vse potrebne manipulacije na carinskih uradih,- vsprejemlje blago v pohrano.
Oprt na na veliko izvežbanost, pridobljeno v 10-lctnem delovunju v tej stroki, zagotovlja lahko najtočnejo postrežbo.
R. Prctncr.
Korespondenca se votli r slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem iu italijanskem jeziku.