V sredo in saboto
izhaja in velja:
celo leto » pol leta n četertleta n mesec
Po
Za cel.o leto „ pol leta „ četert leta n mesec
6 for. 20 kr.
. 3 1
pošti:
.	7 for.
.	3	„
. 2 „
30 „ 70 „ 60 „
50 kr. 80 „
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!K
Oznanila.
Za navadno dvostopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Nar. pesem.
St. 3».
V Celovcu v sredo 16. maja 1866.
Tečaj II,
Nasi deželni zbori in nafl politični program, lil
(Konec.)
Odbor za adreso v go r i š k e m zboru se je bil zelo podvizal. Že v 7. seji 21. dec. 1865 je bilo sporočilo njegovo na dnevni red djano. Omenili pa bomo, da prej končamo, samo govor odborov ega poročnika dr. D o 1 j a k a in sklep.
G. poročnik je zagovarjaje adreso govoril tako le:
Najprej naj mi bo dopuščeno, da preberem Černetov predlog, ki se glasi:
1.	Naj se sklene na Njeg. veličanstvo zahvalnica za patent od 20. sept. 1865;
2.	naj se za to izvoli poseben odbor 5 poslancev, ki naj, kar najhitrejši morejo, zbornici dotičen načert v prevdarek in sklep predložč. —
Kar se tiče perve točke predloga, bil je odbor enih misli; kar pa drugo zadeva, sestavil je adreso, ki vam jo bom potem prebral, ko razložim, kaj nas je nagnalo, da smo jo naredili. —
Avstrijska monarhija je podobna veličastnemu drevesu, ki je izrastlo iz drobne peške in pod kterega senco so mnogi narodi veliko stoletij vživali zavida vredno blagostanje.
Mala grofija habsburška, ki jo je imel v posesti preded presvitle naše vladarske dinastije, kteremuso zasluge in pobožnost cesarsko krono sv. rimskega cesarstva v viharni dobi pridobile, bila je jedro avstrijske deržave, kterej so se malo po malo z raznimi naslovi pridruževala kraljestva in dežele, in da si tudi jih je nekaj spet odpadlo, nastppila so druga, da je postala taka, kakor jo vidimo dandanašnji, čversta in zedinjena,
V začetku tedaj in še nekaj stoletij potem bila je edinost teh združenih kraljestev, nadvojvodin, vojvodin, grofij in oblastnij čisto personalna ali osebna.
Vsaka mala dežela je imela svoje lastne zakone in posebno ustavo.
Tako je imela tudi naša poknežena grofija goriška in gradiška, pridruživši se po smerti poprejšnjih njenih grofovskih oblastnikov 1. 1500 avstrijskim deželam, svoje lastne zakone in navade (ponavadno prav-stvo.)
Pa kakor je bila tudi tedaj grofija naša bolj razširjena in je obsegala več raznih mest na furlanskem, ki so bila razsejana po deželi beneške ljudovlade tje do reke Taljmenta, tako so bile cel6 v grofiji sami posebne finančine naredbe za ta po beneški Furlaniji raztresena mesta.
Zveza naše grofije z drugimi deželami avstrijske krone bila je tudi le personalna ali osebna.
Pri vsem tem pa se je čedalje bolj kazala potreba tesnejšega združenja, bodisi zavolj rednejše uprave, bodisi pa tudi zavolj potrebne brambe zlasti zoper napade divjih Turkov.
Tako je po novi razdelitvi Nemčije v 10 okrajin za cesarja Maksimilijana 1. 1522
pridružena bila goriška grofija pervi o-krajiui.
Tako se je v nemškem zboru v Spiri 1. 1570 naša grofija oklicala za združeno s Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Tako se je v poznejših dveh stoletjih marsikaj zastran veče osrednje oblasti naredilo, in dasiravno je bila 1. 1647 gradiška grofija ločena od goriške in v fevd podeljena knezom Eggenberškim (Eggenberg), združile se ste vendaf po smerti te rodbine 1. 1717 spet 1. 1754 skupaj in dobile posebno deželno zastopništvo t. j. zbor v Gorici, in tako se lahko reče, da je bila naša dežela do časov cesarja Jožefa II. delek tistega vmerjenega federalizma, ki je bil podstavua podloga avstrijske monarhije.
Poglavitna združivna postava od te dobe bila je tako imenovana pragmatična pogodba (sankcija), ki jo je izdal Karol VI., ki so jo priznali evropski vladarji in ki jo je tudi naš deželni zbor 5. avgusta 1. 1720 za veljavno in podstavno oklical.
Med tern pa je deržavna oblast po zgledu Francoske (Ludvik XIV. itd.) vedno bolj hlepela po centralizaciji, in Jožef IL, velik pri-jatel takim prizadevam, vzel je naši grofiji ustavo, oklical pa nove centralizovavne der-žavljanske, kazenske in denarstvene postave v imenu novega javnega prava, ki se je v sole vpeljalo, cerkvi svobodo, srenjam pa samoupravo jemalo ter jih birokraciji pod pete devalo.
Ali namere njegove niso imeli srečnega konca. Njegov naslednik Leopold II. je sicer spet sklical deželne stanove v Gorico, toda ta deželna skupščina, ki je že prišla iz navade, ni dosegla več nekdanje slave in je le še komaj životarila, dokler da jej ni tuje francosko gospostvo popolnoma konec naredilo.
Med tem časom, t. j. 1. 1804, je Frančišek II. sprejel naslov:	cesar avstrijski
in dve leti potem odložil tudi nemško krono.
Centralizem je po zgledu svojega najve-čega zavetnika Napoleona I. dosegel najvišo stopnjo časti in slave.
Narodna zavest, ki so je najpred pokazala na Španskem in razvila potem na Ruskem, na Nemškem pa močno se vnemala, vsekala je Napoleonovi moči smertni udarec, — zanjo pa se je razvila v podobi reakcijo sistema parlamentarična in načelo narodnosti.
Avstrijska cesarevina se je vedela naj-dalje ustavljati tema dvema faktorjema, dokler da je tudi nam gibanje 1. 48 zaznamovalo novo dobo.
Ko je bil punt zadušen in je padla ustava, o kterej se more reči, da ni bila podeljena, ampak po silirana v teh homatijah, prizadeval si je minister Bach, ki ga je misel sprehajala, da je nevarno za edinost monarhije, ako so ustavnost z zahtevami narodnega načela združi, — na vso moč za to, da bi vredil monarhijo v enojnem in centralističnem smislu; ali skušnja ni opravičila tega početja in s cesarsko diplomo od 20. okt. 1. 1860 bila je ustanovljena podloga ali temelj za novo sistemo, v kteri se pravični ozir jemlje bodisi na historično pravo posameznih delov cesarstva, ffi je pa eno stoletje sem v tej polovici
zelo zatemnelo, bodisi pa tudi na spremembe v ustavnem življenju, ki jih zahtevajo novi časi.
Patent od 26. februarja bi bil moral biti praktična izpeljava oktoberske diplome, in ker nas je ta patent poklical k političnemu življenju, sprejeli smo ga in sklenili prepo-nižno zahvalno pismo na Njeg. veličanstvo.
Le-ta patent je imel v sebi dvojno načelo; pervo je centralizem v „Reichsrathu11, drugo pa zmeren federaliiem v deželnih zborih: oboje je bistveno potrebno za razvitek in blagostanje monarhije; ali miniser Šmer-ling je pervo razvijal, drugo pa čisto v nič deval, in tako je bilo delovanje deželnih zborov na najmanjšo stvarice omejeno, kakor, gospoda moja, še vsi dobro vemo.
Ker se je vzhodnja stran monarhije, zlasti pa večina narodov ogerske krone, vpi-rala proti patentu, bilo je naposled očividno potreba spremeniti sistemo, in tu se nam je rodil septemberski patent, od kterega se zamore dežela naša nadjati, da se bode samouprava uterdila in deželna in narodna svoboda bolje razvijala, kolikor je namreč to mogoče, da se ohrani edinost monarhije.
Glede na to tedaj in na delovanje sedanjega minister8tva, ki je nastopilo svobodno pot in želi posameznim deželnim zborom veče področje dati, predlagam v odborovem imenu :
1.	Naj zbornica sklene zahvalno pismo na Njeg. veličanstvo;
2.	naj, če priznava to, odobri načert adre-se, ki ga je odbor sestavil.“
Poročnik bere zdaj načert, potem pa se prične splošna debata , ktere se je udeleževalo več poslancev, ki so govorili ali za ali proti predlogu ali pa tudi, naj zbornica k dnevnemu redu prestopi. Ker ni noben slovensk poslanec več govoril, navajamo samo še glasovanje. Za pervo točko je glasovalo 13 poslancev. Bili so ti-le gg.: Černe, baron C o d e 11 i, dr. D o 1 j a k, Fabiani, knez- nadškof Go 11 may er, G r o s s m a n n, dr. M i c h i e 11 i, vitez E t-t o r e, vitez G u g 1 i e 1 m o, dr. R i s m o n d o, Winkler, dr. Višini in pervosednik Pace; zoper njo pa gg.: Candussi, del Torre, dr. Deperis, Pagliaruzzi, dr. Pajer in dr. Sigon (vseh skupaj 6).
Po kratkem razgovoru se je sprejela potem tudi druga točka, in g. Winkler je še opomnil, da naj se zahvalnica tudi v slovenski prestavi priloži, kar se je tudi poterdilo.
Tako je tedaj ta razprava o naših deželnih zborih končana. Mislimo, da smo ž njo večini bravcev vstregli, ker smo jim podali, kakor v spomenici, govore naših narodnih poslancev, ki bodo na veke pričali moč in veljavo slovenskega uma ter navdajali in ogrevali še pozne vnuke s pravo domovinsko ljubeznijo, ob enem pa tudi se nasprotnikom našim pričali, da je slov. jezik tudi za take razprave popolnoma goden. Vam, ki ste sukali takč neustrašeno „uma svitle meče“ in se potezah za svobodo in narodnost slovensko, Vam bodi postavljen ta spominek v neminljivo čast in slavo, — Slovencem pav živ izgled in posnemo!
Slovenci!
J. K. Nekdanja naša vlada ni bila av strijanska, temveč bila je izključivno nemška. Kakor takova je znotraj vse germani-zovala, zunaj pa nepolitično postopala. Po tem potu pa je našo deržavo in posebno njene deržavljane slovanske kervi tv naj-večo zadrego in v očividno nevarnost za-plela.
Prusi, Talijani in drugi skriti, po njenih deželah pohlepni sovražniki se ji po suhem in po morju strašno groze in prej ko ne jo bodo skorej na vseh straneh prijeli z orožjem v roči!
Kdo ni Čital ali vsaj slišal, da Talijani nič druzega ne namerjajo, kakor polastiti se ne samo cele naše primorske, ampak deloma tudi kranjske dežele ?
Mar ne ve Talijan, da je ilirsko (her-vaško) primorje slovanska dežela ; ali morebiti da misli, da hrepene Slovani podjarmiti in poitalijančiti se?
Res ostudna in za celo Slovanstvo žaljiva misel!
Naš narod je sicer do sedaj bil zanemarjen in tlačen, ali časi so se med tem predrugačili!
Milostljivi naš cesar sam se je zavedel zmot nekdanje svoje vlade ; spoznal je pravičnost našega zahtevanja in važno lego svoje države, sprevidel je svoj pravi poklic in odstopil od krive poti, na ktero ga je sebična ali kratkovidna prejšnja vlada zapeljala. Poklical je sedanjo narodnim željam pravičnejšo vlado in zagotovil nam boljšo prihodnjost. Avstrija je za razvoj političnega, torej sploh za razvoj duševnega in materijalnega blagostanja vseh v nji živečih Slovanov neobhodno potrebna; kajti če razpade Avstrija, razpadejo gotovo tudi večidel njeni Slovani; prišli bi Slovani pod do-tične ptuje oblasti in sčasoma popolnoma zginili.
Rojaci! da se odverne taka nesreča, dolžni emo v tesnej zavezi s svojimi sorojaki in z drugimi avstrijskimi narodi ostati in to zavezo proti kakoršnemu koli si bodi napadu krepko braniti!
Južni Sokol! Kje sl? Mar ne vidiš, da prevzetni sosed na južni strani svojo pohotno roko steguje proti naši mili domovini? Vzdigni se m navdaj mi rojake s svojim domoljubnim duhom!
Slovenci, posebno pa vi goriški, tržaški
Besednik.
Narava.
Kaj ne, ljubi moj, da se rad sprehajaš pod milim nebom, kjer se diha čistejši zrak; kaj ne, da se rad oziraš po raznobojnih cvetlicah pisanih travnikov, da rad postajaš in poslušaš rahlo šumenje bistrega potoka? Prijatel mile narave ! zapusti vendar zabuhli zrak mestnega ozidja, vzemi palico popotnico in napoti se na Visoke planine, kjer boš v najčistejšem zraku planinskem včver-stil svoja pljuča in z enim pogledom pregledal velik del lepe in drage nam domovine. Sprehajajo se verb planin dozdevalo se ti bo tvoje, kakor misliš, ogromno mesto le groblja razvalin, in ceste, ki na vse strani iz mesta po deželi deržijo, imele bojo za te le prizor mravljinjih stez pred teboj ležečega mravljišča. Naj da tam po mestih lahkomiseljni in zgovorni ljudje po ulicah bezljajo in eden druzega s priliznjenimi ali celo hinavskimi besedami pozdravljajo, naj da imenitni v svojih sobah lepe in dragocene reči razstavljajo, naj da zanaprej ve-likaši tega sveta druge s sladkimi besedami trtpijo in odpravljajo: tebe, dragi moj! naj le mi!"* tje v prosto naravo, kakor se le še nahaja na gorah. V tihoti planinskega živ-
— 154 —
in krajnski Slovenci ter Istrijanci , Dalmatinci in sploh Ilirci! podajmo si bratinske roke! Složimo se proti našemu skupnemu sovražniku in pokažimo svetu z djanjem, da nam je svoboda čez vse draga in da smo vredni sinovi naše matere Slave in junaški korenjaki velike Avstrije! (Prosimo večkrat kaj ! Vr.)
Avstrijansko ee.sarslvo.
Vlada naša res krepko postopa in dela na vso moč vojskine priprave. Priskerbela si je potrebnega denarja, ki ga je za vojsko silno veliko potreba, in spravila v kratkem skorej 1 milijon vojakov na noge, da branijo deržavo pred sovražnimi Prusi in Italijani. Po najnovejšem ukazu napravijo se tudi pri vseh 80 polkih pešcev 5. bata-lijoni in pri 32 lovskih batalijonih založni batalijoni. Tako se bo spet 500 000 vojščakov pridobilo. Dovolila je že neki tudi za terdno, da se ustanovijo kardela prostovoljcev na Dunaju, na Češkem, Gališkem, Oger-skem itd. Dunajsko kardelo bo štelo 4800 mož. Na Gališkem napravi grof Starzenski sam oddelek od 1000 poljskih ulanov in jim da živež in obleko, deželni zbor pa spet posebno kardelo na deželne stroške. Na Ogerskem napravijo _ velikaši posebna kardela in tako tudi na Češkem, kjer jim mislijo bivšega generala S t ra t i m i r o v i ca, zdanjega serbskega poslanca na ogerskem zboru za poveljnika izvoliti. Tudi praški Sokolci in ostrostrelci so se že za hrambo ponudili Celo tu pri nas se govori, da na-merja naša gospoda napraviti poseben lovsk oddelek, ki se bode s štajerskimi združen imenoval „Alpenjajger“ (planinski lovci) in bode le na jugu pomagal. Na Dunaju se je ponudil učeni prof. Dumreicher s svojimi pomočniki vojaškemu ministerstvu, da hočejo ranjenim streči. Pripravlja se tudi žena vso moč cufanje. Prepovedalo sc je tudi že izvažati na tuje orožje, vstrelno robo in živino itd. Terdnjave na Češkem se na vso moč uterjujejo in s topovi, živežem in drugim, kar je potreba, preskerbljujejo. V Kra-Ijičnem Gradcu in Terezinu se morajo vse strehe odkriti, drevoredi posekati, ljudje z živežem prevideti itd. Kdor tega ne more storiti in nima tudi kleti v hiši, mora v odločnem času mesto zapustiti. Na Laškem pa so tako že terdnjave v dobrem stanju, samo da se še z vsem potrebnim previdijo.
ljerija boš. lahko pogrešal vso čenčarije mestnega življenja ! Ce ti bo serča mila in najdeš prijatla, ki je s teboj enih misli, koliko nedolžnega veselja za te! Vajno pogovarjenje bo kratkočasno in podučljivo bolj kakor v zabavnih društvih, kakor jih po mestih in tergih imate. Če si pa sam, kakor se le prerado godi, in dalječ okrog ne dobiš nikoga, ki bi bil enih misli s teboj, pogreznil se boš v premišljevanje lepoto in skladnosti božjega stvarjenja, in dobiček za te bo še veči. V planinskej samoti boš primerjal človeške proizvode onim, ki jih narava po božjih postavah proizvaja in izdeluje, in ako imaš oči za njeno lepoto in ušesa za njen tihi pa razumevni glas, našel boš, kako majhina in nepopolna so dela človeških rok proti delom ogromne narave, ki deda in stvarja po zakonu, kterega jej je v začetku najviši um osnoval! Kaj so velikansko piramide, ki so jih kralji Faraoni kot stražo smertnotihe puščave postavili, zraven pa morda milijonov ljudi pokončali, proti vnebokipečim verhom naših gor ! Glej, verhi planinski so z mahom obraščeni, ki vodene mehurčeke iz zraka serkljajo, ž njimi planinske senožeti in njive napajajo, v merzlih vrelcih živini in ljudem zdravo pijačo dajejo in v znožju planin bistre potoke napravljajo, vso okolico oživljajo in obertnijo jako pospešujejo :	delo so božje
narave, in tukaj več nc prašamo, ali ^o proizvod vodene (neptunske) ali ognjene
Na Tiroljskem se zdaj kar zelo podvizajo vrediti černo vojsko, ki ima na meiah noč in dan sovražnika nadlegovati in tako vojakom pomagati. Vsaka srenja napravi eno kompanijo. Treba se bo še dobro zavarovati na morju. Tu pa je ravno velika škoda, da se je oni dan „Novara“ zažgala, ki ni zdaj za dalj časa za rabo. Nek delavec se je dal s 800 gld. podkupiti in je doprinesel to hudodelstvo. — Graničarjev (Hervatov) jo šlo letos na Laško 30.000 mož, 1. 1850 pa 40.000. — Tako se je deloma vse že pripravilo ali se še pripravlja za vojsko, ki nam tudi, kakor vsa znamnja zdaj kažejo, težko izostane. Pripravljeni bi tedaj že bili, ali dobro bi bilo, da bi narodi vedeli, zakaj da prinašajo toliko žertev in kakšno lačilo jih čaka. Zelo napčno in škodljivo i bilo, ako bi se vlada nič za to ne zmenila, ali so zadovoljni ali ne; ali da se jim o času nevarnosti kaj obljubi, potem pa nič ne spolni! Kaj tacega tudi ne moremo od sedanje vlade pričakovati, zato bi kaj pa- ; motno storila, da bi se podvizala, deželne shore sklicala in tako ž njimi notranje zadeve poravnala, ker bi potem tudi rajši in več žertvovati mogli, vedoči, kaj jih čaka. Tako pa, če bi se le bolj n. pr. dualistom po volji delalo, Slovanom pa herbet obračal, ne bo nič prida; zatorej kličemo: Vide-ant consules!
Dežele notranje-avstrijanske.
I ae Celovca. (Vojska; g i m n a z i s t i; vreme; kupčija; s o m e n j.) Postavno je oklicano, da se pokličejo reservisti, do- 1 pustinci in novinci, dalje se vabijo in nabirajo prostovoljci; tudi da se po železnicah ne prevaža več blago, in slednjič je znano, da naša vojska nas stane vsak den več kot pol drugi milijon. Vsak pameten človek tudi ve, de morajo ti vojaki razstavljeni biti po raznih deželah. Torej tudi nam policija ne bode za zlo jemala, ako kaj malega od vojske zinemo. Pred kosamo je vsak den polno ljudi; vidiš kmete in kme- ■ tiče iz vseh dolin koroške dežele. Mladenči dohajajo po vseh cestah, in po mestnih ulicah je vse živo ljudi. Ves mladi, vojaški svet gori za vojsko in le težko čaka, da bi smeli mahati po Italijanih, posebno po Prusih. Ako naša vojska dobi modre vodje in generale, — ako se jej skerbno daje, kar
(plutonske) delavnosti naše zemlje, ali obeh skupaj, ali pa, kakor grof Marenzi terdi, da so gore in hribje pervotno višino obderžali, med tem ko je druga poveršina zemlje upadla, — mi se tukaj za vse to ne pričkamo, nam je zadosti — da vemo, da so delo velikanske narave vsemogočne roke božje in če jim v duhu največa dela človeške moči, poprej omenjene piramide, primerjaš, kako siromašna in nepopolnoma so vendar proti njim! Da! vsa dela in vsi proizvodi človeškega uma imajo le toliko lepote, vrednosti in stalnosti, kolikor se je človeškemu umu pri njih izpeljevanju po sreči izšlo, da je naravo posnemal. Ako si kedaj tako srečen bil, popotoval in ogledoval po velikih mestih zaklade plodov človeškega uma, n. pr. shrambo zdolbljenih (glyptotheko), ali pa shrambo namalanih podob (pynako-theko) v Monakovem, priterdil mi boš, da so ti proizvodi človeškega uma tebe toliko bolj zanimali, kolikor bolj so po naravi srečno posneti. — Prijatelj ! v polomu in ropotanju mestnega življenja se marsiktera reč prezira, marsiktera le poverhoma pogleda in ravno tako naglo pozabi, tu pa v planinskej tihoti nekoliko — prosim, prizanesi mi zavolj tote primere — podoben postaneš prežvekajočemu govedu ali bravu, ki se je dobre kerme natlačil in se potem vleže ter zaporedoma vso pičo, kolikor si je je poprej nabral, prežveka in dobro zdrobljeno nazaj v prebavnik pošilja: tako
človek potrebuje, — zmaga mora naša biti, naj bode že toliko mogočnih in zvitih nasprotnikov! —
Vse mesto je veselo, ,da so se naši dijaci malo bolj na uzdo djali. Ako odraščeni sedmo-in osmošolci o pravem času hodijo v kako pošteno kavarno ali kerčmo, — ako se tam spodobno obnašajo, — kdo jim bode to zameril ? Pa hodili so le fantalini nižih razredov v kavarne in kerčme, tam kadili in igrali kakor odraščeni možje, ostajali tam noč in den : to je, kar so jim ljudje kaj za alo jemali. Zatorej je zdaj vse veselo, da se je temu konec storilo; 3 ali 4 so spodili, drugim pa ostro prepovedali, obiskovati kavarne in kerčme. — Pankracij, Servacij in Bonifacij so se res spet skazali našim ver-tom in njivam nevarni. Tri dni je deževalo in tak oster veter vlekel, da se je bilo bati sne^a in slane. Snega sicer ni, pa včeraj Se je razjasnilo in zjutraj je bilo pri jasnem nebu veliko slane. Da bi le ne škodovala! Bog prenesi' nesreče na polju, da vsaj jesti imamo, denarja tako ni več ; za drobiž je * strašno terda, ne vidiš ne sreberne šestice ne krajcarja, kakor da bi jih bil sam hudir odnesel. Ljudem se pri kupčiji terda godi. Kupčija se je oživela, kmet žito, seno in živino kaj lehko in dobro v denar spravi! Vse bije na viš. — Veliki somenj je letos zavolj binkuštnih praznikov preložen na 28. t. m.
Iz Velikovca (Šolske zadeve). Ze je „Slovenecu v svojem „Besedniku1* nekaj povodal o našem mestu. Tudi jaz nekaj povem, pa le o naših šolskih in cerkvenih zadevah. Vse je tako napravljeno in abotno, da človek ne ve, kako so se mogle te reči tako osnovati, tako veljati in obstati. Ljudska omika in občna nravnost očividno škodo terpi.
Naša glavna šola se slabo obiskuje. Leta 1864, 1865 in 1866 je bilo v Wolfsbergskej šoli 1403 učencev in učenk, v Šent- Vidu 8o7, pri nas pa v ravno teh letih le 715, akoravno so okoli Velikovca 4 fare: Šent-Peter, klošter Grebenj , Šent-Štefan in Šent- Rupert, izmed kterih nima nobena svoje ljudske sole; okoli Wolfsberga in Šent- Vida pa ima vsaka fara svojo lastno Solo. Ali še noben Velikovčan ni tega premislil! Ali to ni celemu mestu v sramoto in Škodo? Kjer številke govore, tam je vse nasprotovanje zastonj, tam je najmodrejši premišljevati , kako bi se dalo to prena rediti in na boljše zasukati.
tudi v samoti, kjer teden na teden sam za Se živiš, imaš dosti časa, vse, kar si kedaj bral ali še bereš, nazaj si v spomin pokli-cevati. In ne boj se, da bi tako življenje žalostno in enakomerno bilo. Saj že veliki Rimljan Ciceron pravi: „Peregrinantur (sc. scientiae), pernoetantur nobiseum, rustican-tur, delectantur**, t. j. vednosti potujejo, prenočujejo in ostajajo z nami na deželi in nas razveseljujejo. — Res, ako ljubiš zložno življenje in nerad ne pogrešaš kraktočasnih mestnih veselic, ne svetujem ti samotnega planinskega življenja, kjer si je treba marsiktero reč pritergati, juariskterej priljubljenej navadi slovo dati in edino veselje v premišljevanju lepote in skladnosti božje narave in v dopolnjevanju dolžnosti svojega stanu iskati; ako to za-moreš, mila ti sreča! Ni se ti bati, da bi na planini zdivjal, ampak živel boš zadovoljno, dokler te volja božja kam drugam Se pokliče. Najbornejše reči, za ktere se poprej še zmenil nisi, bojo te tukaj zanimale, cele ure boš daroval in jih opazoval *n nekaka notranja zadovoljnost te bo navduševala, ako ti je po sreči šlo, tiho in skrivno življenje takih živalic zasledovati, ki jih dosehdob nisi porajtal! Kako se boš Veselil, kako čiste radosti polno bo tvoje serce!
In tako preiskovanje naravskih reči, kakor se mi od ene strani razveseljivno in stanu primerno, tako od druge celo potreb-
— 155 —
Najpred je že to neumno, da se pri nas šolsko leto začne, kakor po velikih mestih. Po drugih krajih, kakor v Wolfsbergu, Šent-Pavlu, Doberiivasi, začenjajo se šole še le po vseh Svetih meseca novembra, ko ni več paše in dela na polju. Živa potreba se nam torej dozdeva, ^naj se ta napaka odpravi in šola začne po Šmarčici, kakor je sploh po deželi v navadi.
Tudi šolske ure niso pametno odločene. Uči se zdaj pred poldnem od 8 do 10 in popoldne od 1. do 3 po zimi in po letu. Od 10 do 1 je šolska mladina sama sebi pripuščena, — kaj počenjajo dečki in dekliči, ki hodijo iz bližnjih far v tukajšnjo šolo? Kako težko pridejo posebno po zimi ob pravem času v šolo in k sv. maši? Naj so torej šolska maša preloži na ya9 uro in šola derži od 9 —- 11 pa od 1 —- 3.
Pa vse to še ni pravo zdravilo, to je le zunanja obveza naše šolske rane, tudi znotraj se mora pomagati in marsikaj pre-narediti.
Velikovška šola je preveč, rekel bi, samo le nemška. Učenika 1. in 2. razreda znata sicer malo slovenskega, — pa le ta v 1. razredu začenja s slovensko mladino po slovenski, pa še tako pičlo, da ni vredno, da bi se v misel vzelo. Učenika v
3.	in 4. razredu sta pa terda Nemca in torej tudi od slovenščine ne more biti niti sluha niti duha, — in vendar jo eden izmed nju že več kot 20 let učitelj v našem mestu, slovi za mojstra v šolskem poduku in ni dolgo, kar jo dobil še pohvalnico. To pač jasno priča, da se šole le poveršno, le na videz preiskujejo, da je nekterim predpostavljenim le malo mar za jedro in da jim je že zadosti lepo bliščeča lupina.
Pa morebiti da ni slovenskih učencev in učenk v mestnej šoli? Vse fare celo obširne okolice so od konca do kraja terdo slovenske in tudi po mestu je dosti take mladine, ki samo slovenski ali le malo nemški zna. Naj gg. učeniki pregledajo svoje imenike in prepričali so bojo do jasnega, da je slovenskih učencev in učenk več ali pa vsaj toliko, kolikor terdo nemških. Pa tudi starši nemških otrok so tako praktični in modri, da radi vidijo, naj bi se tudi njih sinovi in hčere kaj slovenskega naučili, da jim jih ne bo treba pošiljati v Ljubljano, v Celje ali kam drugam po slovensko besedo. Naš poprejšnji mestni župan in deželni poslanec je poslal svojega sina v Ljubljano, naj se, kakor je sam večkrat rekel, slovenski na-
no dozdeva, če hočeš povelju kraljevega pesnika (Ps. 148) zadostiti in Gospoda vredno hvaliti, mora ti poglavitna skerb biti, dela njegove vsemogočnosti čedalje bolj spoznavati, in mu v njih hvalo peti. Torej tudi vsak izobražen človek dandanašnji tako željno po knjigah sega, ki nam razkladajo postave naravske, in ki si prizadevajo razjasniti skrivnosti delavnosti natorne, in da si ravno so nekteri pri tem svojem početju strašno nekam zablodili, s svojim nespodobnim kvakanjem morejo le nevedne motiti. Nam pa bo narava vselej najlepša čitavnica božja, v kterej bomo molili njegovo vsemogočnost, ljubezen in modrost, v kterej nas po dnevu razveseljujejo brezštevilne tisočoverstne reči in živali, po noči svitloba milih lučic na nebu, in če nekteri mojstroskazi—kakor L. Biichner, Molešott, Vogt, Feuerbach i. t. d., drugači kvasijo Bogu čast in hvalo, ljudem pa njih imenitnost jemljejo, mislim si:	saj na drugej
strani vsak dan neštevilno visoko učenih ust k Najvišemu kliče: „Narraverunt mihi iniqui fabulationes, sed rion ut lex tua“ t. j. Pripovedovali so mi brezbožni basni, pa to ni tvoja postava, o Bog!
V Kneži.	A. H.
uči. Ravno tako je storil g. A., eden naj-pervih kerčmarjev v našem mestu. Vsak tergovec, vsak gostivničar, kratko vsakdo, kdor ima z l judmi kaj opraviti, gleda na to, da njegovi ljudje znajo slovenski.
Torej naj se prenaredi naša šola zastran jezika tako, kakor tirja zdrava pamet, visoka postava in vsakdanje življenje!
Kar pa našim šolam posebno še manjka, je to, da se po vseh razredih podučujejo fantje in deklice vkup:	Manjka nam de-
kliške šole! Breže, Sent-Vid , Špital, celo Sent-Pavel ima svojo posebno dekliško šolo, kaj da bi je naš Velikovec ne mogel imeti? Kako lehko bi se deklice učile in vadile svojih del in opravil! Koliko pohujšanja in zapeljevanja bi manj bilo! Lenko bi o tej zadevi povedal in napisal dokaj žalostnega ; pa rajši molčim, ker sem propričan, da to že davno čuti vsak pameten oče, vsaka skerb-na mati in vsak pravi učitelj.
Pa bode spet denarja treba, in ravno zdaj, ko je tako terda zanj! Res, da bode denarja treba, pa v Velikovcu ne plačuje mesto veliko za šolo in šolske potrebe; za to so že naši predniki velikoserčno sker-beli. Imamo tukaj tako imenovano „ustanovo za dijake** po 1000 gld., dalje je za učenike še več ustanovila gospa Frančiška Mali j e v a, tudi je I. N. F i š i n g e r odločil za cerkvene pevce 5000 gld. Ne bilo bi tedaj prenapeto, če bi tudi zdanji Veli-kovčani kaj pridjali, da bi se šole primerno poboljšale in razširile po potrebah naših časov. Prave omike nam je treba na vse strani: skerbito tedaj za šole in naprave, v kterih so ta omika pridobiva,!
Od Savine. R. R'^Lju'dske šole in srenje. Prepogoste prestave poduči t e 1 j e v.) Ni še dolgo, kar so se nekteri učenjaki v našem deželnem zboru na vso moč poganjali naj se loči šola od cerkve. Prav zelo nas je oveselilo, ko smo brali, da so le prazno slamo mlatili, kajti vlada jim ni poterdila ničesar, kar so o šolskih zadevah obravnali in sklenili. Tudi nekteri učitelji so že jako hrepeneli po tisti prostosti. Odkar pa ima občina po novi srenjski postavi le nekaj pravic do šole, pa so tudi koj zvedeli , koliko je odbila. Marsikteri „Schulenconcurrenz - Ausschuss** misli , da ima najviše nadzorništvo nad šolo in uči-\ toljem ter hoče vse podučevanje prestrojiti, vpeljati druge knjige, učitelju zapovedovati in ga po svoji volji odpraviti, če mu ni všeč. Kako pa spolnjuje svoje dolžnosti zastran plače učiteljeve in popravljanja šolskega poslopja, pa lehko zvemo, če popra-šamo le nektero učitelje. Kolikokrat mora revče leteti k županu in ga ponižno prositi za krvavi zaslužek. Pa kaj se mu ponudi? Prazna skrinjica! Tako se godi ne le na kmetih, kjer so ljudje zaraa uboštva res nezmožni vse o pravem času plačevati, ampak tudi v trgih, kjer je tržanom podučitelj vse premalo ter hočejo poterjenega učitelja imeti Vem iz zanesljivega vira, da je moral podučitelj v znamenitem trgu blizo Savine deset gold, od svojega plačila pustiti, da je vsaj nekaj dobil. Ali ni to vnebo-vpijoč greh? Podučitelja ne morejo dostojno in redno plačevati, kako pa bodo učitelja, posebno če je sirota oženjen in ga je Bog z družino obdaril? Res omilovati moramo učitelje v tej zadevi, zlasti po učitelje, ker jih vrh tega nadzorništvo še tolikokrat prestavlja! Vsakdo ve, kako slabo so plačani, in žalostna resnica je, da marsikteri še 30 gld. na leto nima! To še za obleko ni zadosti; kako bo vedno culizo vezal in jo po svetu nosil? Poznamo nekega podučitelja, ki služi še le šterto leto, pa je bil že petkrat restavljen; vemo pa tudi, da si tega nika-or ni zaslužil. Kdo mu bo povrnil stroške, kterih se gotovo dosti nabere? Pri takih razmerah se pač moramo čuditi, da so se naše šole že na sedanjo stopnjo povzdignile. — Pri prestavljanju naj bi se ne poslušale samo prenapete glave, marveč se tehtno prevdarjalo, je li to na korist šoli in učitelju.
Radovedni smo, kaj in kako je bilo prav za prav sč šolo v laškem trgu, in kar zadeva premembo ondašnje podučiteljske službe. Da bi se tamošnji dopisnik le krnali oglasil in nam to reč na tanko razjasnil, kakor jo obljubil. „Tagespošta“ je sicer že dovolj pifSirila o tem, pa prigovor pravi: „Kdor laž govori, mu verjeti ni!“
Kavo me* to 6. maja. Dr. —s. (Oi talni čin a beseda. Volitev za mestni odbor.) V nedeljo 6. maja je zbrala zopet „beseda“ v naši čitalnici lepo množico ljudi. Vrli naši pevci so pričeli sč zborom „Triglav11, kteri je sploh zelo dopadel.
Temu je sledil samospev Vilharjev „Mojo jutro“ , kterega je gospa O . . . . tako ginljivo pela, da je bila živo pohvaljena.
Ravno tako je donelo od vseh strani „živio11 in „dobro11, ko je igral čitalniein pevovodja gosp. Kraus varijacijo po nekem znanem stavu (tčma) na goslih. Tudi samospev gospoda Henrika N. . . . „Slavjanom11 in čve-terospev „Plave oči“ bila sta z veliko radostjo sprejeta.
Potem pa so nam predstavljali naši igralci šaloigro „Servus Petelinček11. Ta igra je bila vsem pričujočim prav po godu.
Po končani besedi se je počel sukati mladi svet prav veselo po godbi mestne straže; in tako je ta beseda, kakor upamo, zadostila vsem nasočim.—Konečno naj še omenimo, da so tudi tukajšnji rodoljubi veseli vspeha srenjskih volitev v Ljubljani, torej ne dvomino, da se bodo volilci v našem mestu pri volitvah srenjskih, ki so že blizo, ravno tako možato obnašali in nam popolnoma sposobne rojake izvolili. Na noge tedaj, rojaci!
■z In ir«-. S. (Žalostne reči. Opomin!) Naj vam tudi jaz kaj pišem. Res slabo, prav slabo je pri nas. Obiskujejo nas zaporedoma vse mogoče nadloge , tako da so nekteri kraji kaj zelo omilovanja in miloščine vredni in potrebni. Zdaj nam pa še žugajo vojskine homatije in druge nevarnosti , ki Primorec že tako bolj zadevajo, kakor druge od morja bolj oddaljene Stanovnike. Pa to me še ne boli tolikanj, — boli me le to v dno žalostnega serca, da se jih v Istri tako malo svoje slovenske (slovanske) narodnosti zaveda, da je vse nekako mlačno ali mertvo. Ali se je po tein takem čuditi, če sovražnik hodi in pridno ljuliko seje? Tu so vam namreč slovenski in slovanski časniki redki kot bele vrane, — narajmaš pa semtertje Slovanom sovražno liste , n. pr. obe „Pressi11 , „Fr. Blatt“, „Triester Ztg“. itd. Ćudom se čudim, kako je to mogoče in marsikteri bo z glavo majal in rekel, da ni res. Ali to je, žalibog, gola resnica, se ve da ne pri vseh, česar tudi ne terdim. Za denar je res terda, ali če si more naša gospoda drage in nam sovražne časnike naročevati in jih tako podpirati, mislil bi človek, da so jej domači pervi in da si le zarad tega naroča tujih, da bi kaj več zvedela. Ali nič manj ko to! Poznam take gospode, ki še slovenskih časnikov po imenu ne poznajo. Slišal sem, da je nektere poreški škof dobro zavolj tega okregal. Jaz sem priprost človek, pa si vendar deržim par listov, in si mislim, če že v mirnih časih nič ne kažemo rodo-ljubja, kaj še le bo, ako nastane vojska, strašna in dolga vojska, ki bo toliko žer-tev od nas zahtevala? Domovina, domača reč nam bodi pred vsem najljubša, ž njo delimo veselje in žalost, zanjo živimo in umrimo! Majhna je sicer in revna, ali vju-načimo se in pokažimo svetu, da nam je vendar ona najdraža reč!
V I«amilu 10. maja. (Veselica. Naš župan in slov. uradovanje). Pretečeno sredo imeli smo tukaj v našem trgu neko nenavadno veselico. Goriški dijaki so nas obiskali ter napravili v tukajšnji go-stivnici slovensko besedo — prvo v Kanalu , h kteri so dan poprad vse domoljube
— 156 —
povabili. Veselica se je začela s primernim ogovorom, ki gk je g. J. Obla k, osmošolec, izverstno govoril. Deklamovala sta za njim še dva druga gospoda vsak svojo deklamacijo prav dobro; po tem se je pa ver-stilo petje, v kterem so došli gosti popolnoma izurjenost pokazali ter prepevali sami pa tudi z domačimi pevci skupaj razne čvo-terospeve tako, da so neprenehoma slava-in živio-klici doneli. Pri tej veselici imeli smo sc prav dobro; poslušalcev sicer ni bilo veliko, pa kar jih je bilo, bili so vSi jako navdušeni. Bog daj, da bi nas prišli goriški dijaki se večkrat obiskat in pa kmali! —
Ravno tistega dne so imeli tudi naši srenj-ski možje v tukajšnji srenjski uradniji sejo, pri kteri je eden v imenu mnogo družili občno častitega gospoda župana prosil, da bi se jim slovenski dopisi pošiljali, kar je omenjeni gospod župan tudi dovolil , rekši da se bode prihodnjič, kar je le mogoče, slovensko pisalo. Slava tedaj našemu častitemu gospodu županu!	Z.
Pluje dežele.
Vsa srednja Evropa stoji po koncu, oborožena od nog do glave. Vse je kakor na škerpcih postavljeno, in skorej da bi bil velik čudež, vče bi strašno napete strune ne popokale. Želimo res iz celega serca miru, ali kai pomaga v tacih okoliščinah nanj misliti, ker nihče noče jenjati in se le še čaka, kje bo perva puška počila. Pred nekaj časom se je reklo, da se to zgodi na Laškem, zdaj pa se štrena tako mede , da se bode vojska najberže vnela kje gori na Nemškem. Res tudi že pišejo pruski listi, da se je treba Prusom podvizati in sovražnike prehiteti, in da ne kaže več z avstrijsko vlado pogovarjati se. Po vsaki ceni hočejo tedaj vojsko. Bismark bo tudi nemško zvezo z mečem razderl. Zdaj napleta Hanoveran-sko, ker se oroža in noče več plesati, kakor on poje. Rešenje sc tedaj postavlja na bodala!
Zmiraj bolj so kaže, da Francoska ne bo „neutralna11 in da špekulira pri nemških homatijah svoje meje do Rajne raztegniti. General Canrobert jo neki rekel, da bodo ondi le stražo zmenjali.
Gerški admiral Bulgaria je one dni odšel po turških pokrajinah Gerke pod-kurjat.
Italijani se na vso moč na pot v Beneško pripravljajo; radi pa bi tudi neki videli, če bi jim Avstrija to deželo meni nič tebi nič prepustila , — potlej bi ne bilo vojske!
Lord Clarendon je ponujal mir po svetu, ali zastonj, ker njegovi sveti niso nikjer uslišani bili!
Razne novice.
*	V Terstu je umeri oni dan primorski deželni zdravstveni svetnik, g. dr. Konštan tin Šrott, v 58. letu svoje starosti. Naj v miru počiva, blagi mož !
*	(Čudna stava!) Nek amerikansk poslanec, z imenom Wilson v deržavi Conec-ticut, s!avil je s svojim černim brivcem, da bode pri bodoči volitvi demokrat radikalca zmagal in za zastopnika izvoljen. Kdor stavo zgubi, bode drugemu na mestnem ter-gu čevlje osnažil Dan volitve pride, izvoli se radikalec in Wilson, velik prijatel Johnsonov, zgubi stavo. Moral je tedaj, kakor je bilo izgovorjeno, svojemu brivcu na velikem tergu vpričo obilne množice čevlje snažiti. Po dokončanem delu pa se vzdigne ter pravi začudeni množici: »Kaj, ali je ni. sem prav zadel, ko sem rekel, da, če bode radikalec izvoljen, morali bodo beli černcem čevlje snažiti? Glojte, kako hitro se j* moje
prerokovanje spolnilo.11 Množica se smeje in hitro se proda snaživno orodje za 3 tolarje.
*	Mesto London šteje neki zdaj 3 'i milij. 54.940 Stanovnikov.
*	Da Dunaju se jih je meseca aprila umorilo 20 moških in 6 žensk, umoriti hotlo pa 26 m. in 25 ž. Umorjeni so bili 4 mo- 2 ški in 2 ženski, ubiti pa 3 moški. Poškodovalo se jih 'je na roči ali nogi 16 m. in
7 ž., na nagloma pa umerlo vseh skupaj 54^_— Zares žalostno sporočilo!
*	V Mehiki je bilo v 7 mesecih 122 ^ bojev, 1. 1865 pa vseh skupaj 322, tedaj » skorej vsak dan eden !
*	5. del Gerbčevo „Lire Sionske11 je
prišel pred nekimi dnevi na svitlo. — Kdor si želi naročiti „Liro11, more dobiti še vse dozdanje liste.	•
*	Svetli knezoškof ljublanski so ] predsedstvo v konsistoriji, kedar obravnava šolske zadeve, za stalno prečast. ge- i neralvikarju in stolnemu proštu g. Anton Kosu izročili.
*	C. k. kranjska deželna vlada je dovolila, da sme prihodnje leto 1867 v Ljubljani biti razstava kmetijskih pridelkov in obertnijskih in rokodelskih izdelkov, ktera bode zraven kranjskega blaga obsegala tudi štajersko, koroško, primorsko in hervaško. V ta namen se voli poseben razstavin odbor, ki bode vse ravnal. — Za letos se taka razstava namerja v G r a d-c u, ako se po vojski ne razdere vse.
*	25. aprila je bila pri celjskej sodniji slovens ka obravnava. Dr. S e r n e c je zatoženco v slovenskem 5 ceterti ure dolgem govoru kaj jederno in zdatno branil, in tako očitno pokazal, da je slov. jezik res že — na vsako stran — goden. Slava!
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škof.: G. Ign. Mali gre za kapi. v Šentjuri, g- A. Jakič v Polje, g. Jan. Zagoda v Doberniče in g. Mih. Bo gol in na Trato.
K erška škofija:	G. Anton Ob la it
je dobil faro Kokovo, g. Juri Traven pa eksposituro Rabel.
Žitna cena*
pSenicell reži ^
1	l|	|| mena
rI(1. j k || sld.j M jjd
Mariboru Celju R tujem * Ljubljani K ranju Noveimnestu Gorici Celovcu( S Terbiže(j§ Varaždinu Reki Sisku
ovsa | tursic«
M s1^-j Mgid.|M
2 ,60 2 ,75 2 '30 2 81 2 60 2 40
____________ ....	_____________U-IBU
Loterija.
Gradec t 88	42	19	49	94.
Prihodnje srečkanje je 24. maja 1866.
Danajska borsa 14. maja 1866.
6% metalike	.	. 52 65
5'V0 nacij onal	.	. 57.76
1860 derž. posoj .	.	. 68.10
Bankine akcije	• .	. 659.-
Kreditno „	.	.	.	. .	. 123.10
London	....	. ,	. 131.—
Novi zlati ....		6.33
Srebro	....	,	. 131.60
{.astnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J, Božič. Za tiskamo F. pl. Kleinmaysrj a odgovorni vodnik B Bertsehingsr.