St. 18. V Gorici, due 2. inaroa 1900. Letnik II. I/.haja vsak toi'ek in pctok v todnu ol) II. mi prodpoldm1 za incslo tor o!) ;{. iiri popoldno za dežolo. Stano po pošli picjcniaii ali v (ioiici n;i doin pošiljan ccloli'Luo S K.. pdllf'liio \ K. in cclitli'liH) 2 K. I'rodaja so v (iorici v lobakai nah Sch war/, v Šolskili ulicali in .1 oi- lers i I/, v Nunskih ulicali jx> H vin. &ftl3TP A U xv 11/ A (Zjiimmjc i/rianjc) licdništvo in upravuiitto so nahajatu v «Nurodni tiskarni», ulica Votturini h. at. 9. Uopiso jo nasloviti na wednistvo. oglase in naročnino pa na upravnižtvo «üorico». Oglasi so računijo po petit- vrstiih in sicor ako sc tiskajo l-kr:U. po 16 vit>., 2-krat po 14 vin.. 3-k po 12 vin. Ako sc vočkrat tiskajo. ..iCu- nijo so [>o pogodbi. Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odjjov. J. Marusie). Bqj dr. Tume proti grot'u AU'redu (ioroniniju in dr. Anl. Gregorčiču s pomocjo ,.Lažilorbe'' in dr. Sl.aniča je sploh znan. Ali nic ne osvitljuje bolje tega noslanega boja, nego vedenje dr. Tume v zadcvi vipavske železnice in pre- polrebnih cost oh italijanski meji. kjer žive nasi ljudje v pravi su/.nosli, ne da bi si mogli pomagati. Vipavsko zeloznieo jo bold la vse- stranski strokovnjak v nekem času kar cez noč zgraditi; polrebni donar jo I itel od zasebnikov v par dneh zagotoviti in v naj- krajšem easu nabrati. A prednoje to storil, je premenil mnenje lor jo postal mrzel nasproti železnici, tako da mu j« bilo enako. naj se gradi ali ne. Njegovi tovarisi so ga imeli naravnost za nasprotnika želez- nici in no broz razloga, kakor jo bilo prav dobro pojašnjeno v doličnem perosnem boju protoklo jeseni v našem listu. Ta strokovnjak, ki je skušal dobiti zadevo vipavske železnice v svojo roke in je pri torn s svojo nevkrel nosljo nadražil sedanjega deželnega glavarja proti njej ter provzročil odpor. radi katerega se jo grad- ba tako dolgo zavlekla, jo dolžil v „Soči" grola Coroninija in dr. Gregorčiča tega neuspeba ter jo sobo opravičeval, eeš, da jo le radi imenovanih poslancev posogol v to zadovo v smislit znanega shodu pri Kebku. Ako so bo pa vipavska železnioa gradila že pomladi, kakor se nudejanio, tedaj so ne bomo čudili, če naslopi dr. Tuma, pa bo sebi pripisoval, da jo prišlo do grad be. Kar jo uspoha, jo njogovo, kar je neuspeba, je drugih; ako no moi'o uspHia sebi pripisovati, jo bolje da ga ni. Izrodno naklonjonost poka/al jo dr. Tuma cestaui, ki naj bi se gradile, o/Jronia popravile ob italijanski meji, kjer so naši ljudje tako uklenjeni, da se no morojo ga- niti in da no morojo spravili v denar iz- vrstnih svojib pridolkov. Žo prod loti bila je ta zadeva v njogovih rokab kot dežel- nega odbornika, \n/a) takral bi bila najbrže zaspala. ako ga ne bi bil zdramil groC Co- ronini, da je vondar resil dotični akt. Tako je prišlo, da se jo vlada odločila za ročeiie ceste ali kolovozo od Vrbovlja do Kostanje- vice in naprej do Kambresko in do Sred- njega ter spodej v dolino ob ldriji, ki dela rnejo mod Avstrijo in Halijo, od Golegabrda do Britofa. To je zasluga našib državnib poslaneev. Ali ta moža ne smota imeli za- ^lug ; zato ilr. Tuma podira, kar ona zidata. Nevorjetna se narn jo zdola novica, katero opisuje dopisnik od beneške meje v danasnji številki, ker smo zagovai'jali dr. Tuino, cos da ni mogoče, da bi on doloval pi'oli lorn cestam, da to trosi kdo v stran- karsko narnono. poslu/.ujoč se imona <\\: Tume. A inotili smo so ; novica je resnicna. Dr. Tuma, ki ima že davno v rokah neke utoke, zadevajoče omenjene ceste, ki l)i kot dezelni odbornik in zasčilnik onib krajov, za katero jo porocovaU^', moral utoke pravočasno rositi t(»r ljudi poučili. kakojiin jo poslopati, da dobijo žo dolgo zaželjene eeste, ter priporočati vso zadevo dezolnemu odboru in zboru v podporo. porabil je ne- sporazumnosl nokalorib oboin koL protvezo, da jo stavil v dezelnoin odboru predlog, naj se vladi nasvotuje, da porabi vsoto. naiiie- njene za coste ob italijanski meji, ne za te, ampak za druge ceste. i\lož boče dokazali, da kar on nasve- tuje, je bolje, pa ne pomisli, da boljše je sovražnik dobremu, in da s svojim inesanjcm le to dosežo, da so slednjie ne bo gradilo ne to, ne ono. kajli da bi vlada denar, ki je narncnjen za natanko dolocena dela, po- rabi la v druge namone. to more pričakovati le strokovnjak dr. Tuma. Kar jo zasnovano, so da zavloči ali zaprečiti; ali s torn ni na drugo stran n\v. pf)inagano. Pac pa je do- kazano, da dr. Tuma ne more Irpeti uspe- hov drugib Ijudij. da podira z veseljom, kar so dnigi zgradili, da mu jo ljubs<^ da ni usj)oliov, nego da niso njegovi. In la mož govori in ]>iše o složnem delovanju, ki no Irpi človoka poleg sebe, ki pozna in čisla le seb<> in nobonega druzega, ki dela sto zaprek, ako delo ne prihaja iz njogovih rok. Nadojamo se, da se obcine, ki so pri toll coslab ju-izadote, so j)orazurnojo, da dož(»lni zbor dovoli prispovok za njibovo gradbo iz deželnoga zaloga, tor da v skrajnorn slučaju vlada Se kaj navržo na to, kar je že obe- lala. S lorn pa nočeino reči, da naj se ce- ste di'ugod no gradijo ; potrobne so tudi drugod in so bo do gradilo; ali to no gre da se podira. kar jo y.e v dobrem liru, s pretvozo, da se hoče kaj boljšega, ker boljse je sovražnik dobroinu. kakor je dr. Tuma nasprotnik groin in nj ego vim uspebom. „Zveza iriistev za promet, rejo io zararaje livine". ,.Zveza društev za promet rejo in za- varovanje živine" ni potrjona. Pravila so bila podana c. k. riamest- nistvu dnc 25. sept. p. 1. Namestništvo je samo pravila poslalo na c. k. ministerstvo nolranjih poslov, češ, da pravil ne more potrditi, ker jih ni obravnavati po druslve- iiciii zakonu z duo l;">. novtMiibra 1867 am- pak po patentu od due 20. novembra 1852, in to radi toga, ker pravila določujejo, da „Zveza'' dovoljujo posojila svojim udom. (!. k. ministerstvo pa jih tudi ni po- trdilo. ker smatra „Zvczo" za nekako „za- varovalnico" in ne za podporno društvo. Tudi vos ustroj nasih „podpornih dru- štev za govedorojo" neugaja c. k. minister- stvu. Misli pa na nova postavna dolocila. Torej ne proostaja druzega. nogo čakati. Üdlok se glasi : V el oč a sti ti g ospo d lll:iž Grča, žu p- ii j k i n d e žolni poslanec v Šem p a su! Na \raso vlogo zadovajočo nameravano uslanovitev društva z naslovom „Zveza dru- štev za promet, rejo in zavarovanje živine" jo odlocilo c. kr. ministerstvo nolrajnih po- slov to-le: Nameravana zveza ima namon zdru- žiti v skupno dolovanjo tista dru.štva, ki se bavijo mej drugim tudi so zavarovanjem zivino. Na podlagi predloženih pravil plače- vala bi fa krajevna društva kot člani zveze gotov, po zvezi vendar h več(Mn do 5'/„ do- locon del njim v|)lačanib zavarovalnin zvezi kot redni letni prinesek, nasproti pa bi prispevala zvoza v jednakem razrnerji k od- skodninam, katere bi morala plačevati dru- štva. V bistvu ima torej zveza mej drugimi tudi namen. b a v i ti s e i n d i r e k t n o s e za v ur o v a n j e m, ter se ima smatrati vsled toga zavarovalnim društvom, za koja veljajo določbe cos. patenta z dne 26 riov. 1852 drž. zak. br: 253. (1. kr. ministerstvo notranjih poslov pa ne more dati dovoljonja, da bi se ustanovila oinenjena zvoza, ker no dostaje omenjenemu ministerstvu prodpogoja za prosojanj<; ob izvodljivosti in dopustnosti projekta. Kor nainroč zveza v svojib pravilih samih ne skrbi za posebne odr(ulbe za opravljanje zavarovanja živine po svojib članih. in tudi ne more za to skrbeli, temvec je v tej stvari navezana na us- t r o j dotičnih krajevnih zavarovalnic za ži- vino, morala bi biti racijonalna in so zava- rovalno-tebnične strani nepomanjkljiva or- ganizaoija toh društev neobhodno potreben predpogoj za dopustljivost in živnost zveze. V koliko pa skrbi zveza izrečno le za pristop društev, ki so vstanovljena na pod- lagi društvenega zakona z dne 15. novem- bra I8()7, drž. zak. br : 1.-J4, bi bila torej vže vnaprej izključena mogocnost vstanoviti ta predpogoj, ker bi taka drustva sploh ne bila opravičena baviti se so zavaroval- nimi posli, neglede šo na to, da ne odgo- varja ustroj v naših krajih sedaj na gori omenjeni pravni podlagi obstoječih tacih društev postavnim zahtevarn. (J tern Vas obvescam vsled odloka c. kr. namostnišlva dd. 8. t. in. br 41/Pc, vra- čuje Vam 3 izvode predloženih pravil. C. k r. okrajno glavarstvo. Gorica, 13 sebruvarja 1900. C. kr. dvorni svetnik: (Ime nečitljivo.) D o p i s i. Iz Vipolž, 25. februvarija 1900. — Čudna beseda „Vipolž", kaj ne V Mislili si bodete morda, da je to kraj, kjer pravijo polžu „Viu, a to ni tako. Vipolz t. j. Vipolže je prijetna vasica v dolenjih Brdib, ki šteje 99 b. štev. in čez 500 prebivalcev. Ljudstvo je pridno in delavno. Nekaj je samosvojih poseslnikov, nekateri so cerkveni kmetje in spot drugi so kmetje podgorskega grola Atems-a, ki ima tukaj kaj star grad. Razun tega je v našej vasici cerkev in sola. Kdor ni bil še v Vipolžah težko bi naäel vhod v cerkev, ker stoji v prav skritem kraju. Ve- liko težje bi pa našel našo „slavno11 Solo, ne solo — kurnik. Prosim, naj vam povem nekaj o tej šoli. Šolska 8obica je v nekem poslopju daleč od sredirte vasi tik velike ceste pod gradom. Vhod ji je obrnjen proti jugo-zahodu in do katerega se pride po stop- nicah. Pred sobo, oziroma pod sobo, je ve- liko dvorižče — smradljivo gnojiäce. Ker stoji na vsakej strani po en posestnik, rneäa zdaj eden, zdaj drugi ta svoj «lati zaklad gnoj. Mislite si, kako prijeten parfum se äiri o takih prilikah po Solski sobici. To segače drugace po nosu, kakor Vodnikove preljube svinjske krače in Linhartove suhe klobase na Preširnovem godu v Eliziju. Morda bi kdo rad vedel, kako velika je ta sobica ? Evo vam, ona je 6 m dolga, nekaj čez 4 m ži- roka in 2 m 35 cm visoka ter ima tri luk- nje za oko, to so okna. V sobici je enajst starovcških klopi, tabla, mizica, omara in dve stari polomljeni stolici. Sola je bila ustanovljena lota 1873. Torej že blizo 30 let zapravlja v tej celici mladina svoje zdravje. Letos obiskuje šolo čez 100 otrok. O, koliko trpi šolska mladina in učitelj po- sebno po letu v takem zaduhlem prostoru? Ker zahteva šolska postava, da mora mla- dina redno obiskovati šolski pouk, naj se ji da tudi primernih prostorov, ker le v pri- merno prostorni sobi se lahko poučuje in mladina pazi ter si nabira prekoristnih nau- kov za poznejše življenje. Prešnji g. nad- zornik nam je večkrat obljubaval novo poslopje, a ni mislil, da obljuba dela dolg. 1 L1S T K K. Wa!a iskra velik požar. Huski spiwal Lev Tolstoj, jtrcvol Tošimir. V neki vasi je živol kmet Ivan Sčor- bakov. Zivel je dobro; bil jo pri polni moči, P!'vi delavec v vasi. Imel je tri sine, eden •1° bil porocon, drugi ženin, tretji pa je do- »"istol. Posledni je vozil s konji in je za- oenjal orati. Ivanova pridruga jo bila mo- dra žcna in dobra gospoilinja, tudi sinaba .lfi bila miroljubna in delavna. Ali tudi ne- dolavna usta so bila v bisi, namreč stari oco, ki jo bolehal na naduhi in je ložal že sedmo I<»to na peči. Ivan je imel vsega dovolj: tri konjo so zrebetom, kravo s tole- |om, pa 15 ovac. Žene so obuvale lor ob- ««val« rnoško in delalo druga dela, možje Pa so obdolovali polje. Imeli so svojega sita več kot do novega pridelka. Z ovsom so plačevali ves davek in vse potrebinje. lvan bi bil lahko prav lepo živel z otroci. Ali poleg njega je stanoval sosed Ga- öryel Hromi, sin Ivana Gordeja. In s tern «e je začolo sovraštvo. Ni ga podjeda čez huduga soseda! Doklor je bil živ stari Gordoj, in je gospodaril Se Ivanov oče, živela sta soseda v pHjaznosti mod seboj. Co so potrebovale žonske sito ali golido (ceber), ali pa možje plahto ali kolo, pa so poslali iz one hise v drugo tor si pomagali kot dobri sosedje mod seboj. Če je priletelo tele na gumno, izgnal ga je sosed, in rekel le toliko: „Ni- kar ne pušcaj sem, pri nas — pravi -- še nismo pospravili vršaja (žita)". Ali tega pa lie. da bi bil skrival in zapiral kaj na gumnu ali v skednju, ali obrekovali drug drugega. Tako so zivoli pri starem. Ali ko so začeli gospodariti mladi, šlo je vse dru- gace. — Vse je naslalo iz malonkosli. Ivanova sinaha je bila jela zbirali jajca za volikonoč. Jedva se je zdanilo, pa je že šla po jajca tje v koš pod skedenj. Nckoč so bili najbrže otroci splašili kuro in zletela je čez plot k sosedu, in tarn znesla jajce. Mlada pa tega ni vedela; le slisalaje, da je kura kokodakala, pa si mi- sli : ..Zdaj ni časa, treba jo napraviti se za praznik ; pozneje pojden tervzamem jajce". In zvečer je sla pod skedenj — ali jajca ni bilo. Tedaj začne mlada izprasevati taSčo pa svaka: ali ga niso oni vzeli? „Ne, — pravijo — nismo ga vzeli". In Taras, mlajSi svak je dejal: „Tvoja čopa je znesla na dvori.šču pri sosedu, tain je kokodakala in od tarn je priletela". Mlada pogleda svojo čopo; sedela je z drugima na gredi, že je bila zaprla oči, Sla je bila spat. Kar vpra- šala bi jo bila. kje je znesla, ali saj ne da odgovora. In mlada je sla k sosedom. ,.Kaj pa žolis, mlada?" „Lejte — pravi — moja kura jo bila zletela k vam, ali ui znesla kje pri vas jajca?" „Niti videli jo nismo. Imamo svoje ko- koši |{og jib jo dal, že davno nesejo. Mi smo pobrali svoja. ni nam treba ptujih. Mi. dote, no hotlimo pobirat jajc po ptujih dvoriscilr'. Mlada je bila razžaljena. Rekla je so nepotrebno besedo, soseda še dve, in ženi sta se začeli psovati. Ivanova žena je pri- nesla vodo in tudi ona se je vmešala v to reč. Tedaj pa skoči Gabrijelova gospodinja in jela je zmerjati sosedo; spomenila jo, kar je bilo in pridela so, kar nikoli ni biJo. In začel je ravs in kavs. Kricale so vse hkratu, ali pa čakale ugodne prilike ter iz- rekle po dve besedi hkratu. In to same slabe besede. Ti si taka, ti pa taka; in ti tatica, cafuta (vlaka), ti se starega tasta z gladom moriš, ti brezvestnica. — „A ti beračica, pretrgala si mo- je sito. In tudi naš ravnovisnik*) imaš, daj ga nazaj!" In spoprijeli sta se za dr.og, polile vodo, potegnile rute z glave ter se jeJe tepsti. Tedaj prihiti Gabrijel s polja, pa se potegne (oglasi) za svojo ženo. Ali tudi Ivan priskoči se sinom, in vsi so trescili skupaj. Ivan je bil krepak mož, pa je ote- pel vse. Gabrijelu je izpulil šopek brade. Ljudje so pridrli, in razločili jih siloma. Od tega je začelo. Gabrijel zavije svoj šopek brade v papir in sei je tožit k starosti. „Jaz — pravi — je nisem gojil (re- dil) za to, da bi mi jo ruval ta smolasti Vančin". *) KtivnoU'ini drog — jarom za noänjo vod<* (Dalje pride). Da, obljubiti in dali L>ilo hi preveč. Ta dolg je zapustil svojemu naslodniku ; a slišali smo, da tudi sedaj no bo nic. Vedno tožijo, da ni donarja. Poseslnik plačuje leta in leta, a njegovi mladini se ne privošči niti obre- sti toga t. j. primernega prostora, kj(M' bi so izobraževala. Ker jo lotos sestavljen nov šolski svet, ker je nekaterim udotn že znana ta sobica in ker imamo to dobo Ludi Vipolžci uda v okrajnem šolskem svetu v osebi g. Antona Školaris-a, upamo. "da bo on povzdignil svoj glas tor. opisal svojim soudom o pccpotrobi novega šolskega pbslöpja. Bože daj, da bi se to kmalu zgodilo! Iz luMtt'ljsliili krogov 28. febr. 1900. Hvala Ti, cenj. „Gorica", da si v štov. Mi. t. 1. priuesla primero place učitelja s plačo čuvajev državnih gozdov, kakor že prej dne 27. oktobra in. I. primero plačo ueilelja II. plad vrste, s plačo linaučneganadstražnika. Res, strnii, naj svel in se čudi nad torn, kako se skrbi za državne uslužbence, ka- teri čuvajo snireke, bore in lioje, in kako za nas ucitelje, k a t e r i č u va in o i n v z g o j u j e in o d r ž a v i m J a d i n o v z v e- s t e in post o n o d r ž a v I j a n <». Prepricano je sicer učileljstvo, da dr- žavni poslanci poznajo naše prežalostno gmolno slanje, kar so posebno pokazali v zadnjem zasedanju državnega /bora, ko je namreč vrli dalmatinski poslanec g. Bian- kini predložil in toplo priporooil poticijo učileljstva iz Goriskoga, Islre, Dalmacije, Tirolske in Bukovino, zavrsivsi svoje pri- poroeilo s pretresljivimi bosodaini : Visoka zbornica! Tern k Bogu vpijocim 'odnošajem se mora,; pa bodi na kakoršenkoli naein, narediti konec: parlament ne sme več dalje trpeli takih neprilik. ne smo trpeti, da bi bi se postopalo z učileljr kakor s pa- ri jam i*'. Na to je prezaslužni g. poslauoc prod- lagal, da se dotična petieija izrbci prora- č u n s.kpriju o.ds ek u v^pretres in poro- čanje, koji prod log je bil tudi od drzavnih poslancev sprejet s s pi o s n i in od o b r a- v a nj em..... Peticija učfcteljska"'imOnovahih deželje torej sedaj v rokalf'prbracunskega odseka. Na dotičnem bdseku je sedaj, da to tako tbplb priporoČeno in nujno slvar pretresuje, tejc yq njej, poroča državneinu zboru. . ,., : '.'.' ¦ ' Ker pa ravn-.o sedflj' zopel zborujo dr- žavni zbor, ter tudi proračunski odsek svoje delo nadaljuje, bilo bi jako umestno, da bi se naša bh'igorodnn gg. drž. poslanoa: Alfred grol' (loronini in dv. GregoK-ir. z g. predlagateljoin Biahkini-jem in drugiini gg. tovariši zavzeli za to nujno stvar, ter pri proračunskem odseku storili potrebno ko- rake, da bi ta V kralkern pretresoval sprejeto in izročeuo inn petieijo, ter o njej še v tern zasedanji porooal državnemu zboru. V'isoki drž. zbor bi gotovo ugoduo rešil to p(!i-(;č(^ učiteljsko vprasanje, zalit«;- vaje od visoke vlade po nasvetu prora- čunskega odseka, da prispeva v toliko, da bi dežele zamogle placevati svoje Ijud- sko ucitolje lako, kakor plačuje država svoje uradnike zadnjib treb činovnib raz- redov. 1^'osimo Vas torej, gospodje državni poslanci, ukrenite kar je rnogočo in po- trebno, da se trpečemu ljudskemu učiteljstvu že v torn zasedanju državnega zbora zajamči kako zboljšanje žalostnega gmolnoga slanja njegovega. Oa bcneske meje, 28. lW>r. Že trideset let, se borinio, da bi dobili potrebne cost«1, ki nas bi vezale s srediscem ok raj a, s središčem dežele ter z oninii kraji v fur- lanski ravnini, kamor težijo naši pridelki : drva, sadje in nekaj vina. S soško dolino z ene strani tor z lirdi in lurlansko |ilanjavo z druge, iSčemo zveze za vozi in živino ; ali fie vedno je vočina nasib krajev taka, da mora rabiti smrt.no nevarne ceste, ali 'la Hplob ne mor(! j)riti do njih, ako uoče pre- koračiti italijansko ini^jo. Ta rneja iina pa za nas toliko sitnostij, težav in stmskov, da se jo le bojimo. Žarek boljšega upanja nam jo posijal ko sta sedanja državna poslanca izprosila, da je vlada sprej(*la v svoj načrt cesto ob vsi italijanski meji od Vrhovlja do Srednega in tik meje ob Idriji od Golegabrda do brito- fa, kar bi stalo več sto tisoč kron, in ko je vlada obetala, da prevzanie osemdese.t bd- stotkov vseh stroškov. Ali tudi la žarek je začel ginjevati, do.šlo nam jo iz Gorice piseince, katero pravi, da je deželni poslanec in odbornik dr. Henrik Tu in a : tavil prod log, da vlada naj ne da obečanega donarja za le ceste, ampak naj ga obrne za druge uamene. Da so moi-ebiti tudi druge pol robe v deželi, ne bomo tajili ; ali da hi bilo drugo nujnej.se nego so nase ^este, oziroma kolo- vozi, ki nas bi s svetom vezale, more l.rdili le ta. ki naših krajev no pozna. In dr. Tu- ma, nas zastopnik v deželnoin odboru, nam lioče se to odvzeti, kar nam je bilo po dol- gib prošnjali obočano. Ita/ovica. — Kjer lepo peljo se glasi, Tarn najti dobrib je Ijtidi! -— Hog jo dal clovckn uin. pamet in voljo, kakor tudi telo, srce, cut in glas, s katerim naj bi s;1 človek blažil, osročeval, zabaval, delal. ob- (•eval in razvoseljeval. Clovek, ki noöe biti ze na loin svi;tu . mrt člaiii našoga društva no smeli bavili, ako hočemo dos(iči svoj pravi nainon. kajti, 1<; v pravi dostojni, nodol/ni in ublažent veselici in plosu, je polovica zdravja in v laki naj se človek ob casili malo vesoli. Tort^j lo tako in enake nodolžno iu poučno ples(j in vo- soli(to bo prirejalo naše društvo „Lipa". Da se bo naše pevsko društvo „Lipa" iMindalje usjješneje razvijalo tor so svojim delovanjom ludi dosezalo svoj namen, na- ročilo si j(^ novo knjižnico za shrambo druslvonib muzikalij in raznib knjig ter nov barmoiiij za poducevanjo slovenskega cor- kveiK'ga in narodnega petja. Za vse to in so druge priprave in društvom^ potrebo po- trobovalo bo na.š(* društvo veoo svoto do- narja, kater(!ga pa naše mlado drustvo nirna na razpolago, marvoc si ga. moro š(» le pridobit.i. U o j a k i d o in a ö i ! Od Vas jo odvi- Sen obstoj in napredok nasega drustva, do Vas so obračamo s prošnjo, da nam poma- gate in ga podpirate s tern, da v volik(Mii stovilu pribajato na naše zabavno-poučno veselice in ploso in pevsko-zabavne vocere, ki jih bo prirejalo po možnosti ob svoj em času im^e drustvo-in kateri niso namenjeni le omikancem, ampak veliko voc Vain do- niačinom v izobražbo in nedolžno razve- selj<'vanje. Pridito toroj, vidoli in uživali bodeto sad našega dolovanja in n(^ bo Vain žal, j)ač pa se propričate« da namen nasega društva je res pravi namen vzgoje in omi- ke, to je: n a š so n e z a v e d n i narod l>n d i I i, H o i I i g a i n n a v d u s o v a I. i z a s v o j e p i';i v o, s v o j o k r i in s v o j d o m ! II rabo r \\ ažo in, društveni prods, in pevovodja. 0 razstelitvi oucinsfcih zenP na Goriäim. Žo v prvi dolii svojega obstoja — to jo v lolih 1770- 177;") jo nase c. kr. krno- lijsko drustvo prav pogostoma razpravljalo vprašanjo, ali kaže v občnom inton^su do- liti obOinsk.i zemljišču mod obcinarjo v last, ali je bolje, da s<4 obrani na njib skupna paša. Mnogo strani dolgi govoi-i so od bo- s(!(le do bosodo /apisani v drustvenib za- pisnikih. I/, luirlanije so jiribajale celodopu- tac.ijo, kaforo so nujno prosilo, naj so za bozjo voljo prepovedo razdolilvc. Tudi gospodjo grajsčaki so vočinoina zagovarjali obraniU^v skupu«1 pHše in tako jc lakial prav niočno pri'vagovalo razdo- lilv.ini piolivno ninonj(\ Nuiiosled so nasi sodezolani v polilicnem okraju Gradiskem vendar prvi odpravili skupnost. pašo in drugib v/.ilkov. ko \o gorska stran d(»žele žalibf»g sole v novejein času prišla do bolj- šoga s]K)znanja in do ouako rositvo pr(j- vaznoga gospodai'skega vprašanja. Okoli lota ISö'k so se vladna oblastva v posobon nainon nekoliko časa bavila z razdolitvijo občinskih zemljisč. Takrat je šlo namroč za narodno ali takozvano po- silno državno posojilo. Da bi obcine lažoj skupaj spravile v to potrobnc. naložono jim vsote, nasvetovalo se jim je. naj razdole nokoliko svojiii oboinskib zemlji.sc' ter raz- prodajo doležt^ občinai-j(Mii. In lako so jo zgodilo v marsikatori (>bcini. zlasti v Brdib, v bližnji goriški okolici in tu pa tain v Aj- dovskem okraju. Cuditi s<4 ,\i> le, da ugodno posledice takratnih razdelilev niso vzbudilo posnemanja v drugib obcinab in nist) s|>loli vplivale na to, da bi si> bila zaö(>la od kraja dolili vsa oboinska zomljisča. Kar so j(^ takral. razdolilo obcinskoga svola. to j(^ vse zo davno obih'lano in razdolono, spro- inenjeno v n.;iv(\ sadnjako in Iravniko in so tako razlikujo od l.istib zomljisO, kal.ora so oslala v skupni'in občinsk(Mii gospmlar- stvu, kakor nor oil ilii(>va. - - Od lisle do ustavno dobo so mii'ovalo razdolilvo l'odko kjo so jo so kaj inalega razdolilo s privolitvijo polil. okroznoga oblastva. \' uslaviii dobi pa je prišlo vprasanjo zastran i-azd(^lilv(^ obcinskib zoniljisč v de- zolnozborskem zasodanju lola I S<>;5. na dnoviii rod. Tak rat jo po prrdlogu dožoluoga odbora, \' koj(\u;a iincnii jo poročal do/, od- bornik VV i 11 k I o r. zbor sprojol nacrt za- kona. obsegajoč naci^na vodila, po katerib naj bi so mod občinarje v last dolila ob- cinska zemljišča v obcinab nase poknežoiu; grolbvine. -¦- Glavno načelo, oziroma merilo za. razdelit<^v j(4 bilo to. da bi se razdelitvo izvrsöovalo v tislom razmoi-ju, za katero bi so zjodinili vsi upraviOenH. Ako bi pa ne bilo mozno dosoči taoega porazumljonja, odkazala. bi so polovica obcinskib zemljišc v (Miakib ilolih jio vrodnosti vsem obcinar- j join, ki so glavo družine in stalno stanuj<\io v občini, — druga ]>nlovica pa bi so raz- dclila po mori izravnib davkov, ki jib vsakdo plačujo od svojiii zoinljišč, lež(H:ib v dotični občini. — Ta nacrt zakona ni našol iniiosli pri vladi. kat(M'a je mouila, da so pravne raz- mcrc glede uživanja občinskoga posestva v našib obcinab prerazlicno, da bi kazalo, pr(Mllo/.iti Ink nacrt zakona v oesarsko po- ti'dbo, kateri bi v j)osameznib slučajib no dopuščal ozirati so na jtosobiK^ pravne ozire j)rovladajočo v |»osainoznib obcinab. Zato jo sodila. naj bi se od slučaja do slucaja iz- dajali zakoni o razdolitvi občinskib zomljišč za vsako občino poseboj. V zasedanji lola IS7T). je dt'zolni poslaiKM-. Kaga nel š(m;ii- kral predlagal. naj bi zbor sklonil tak splo- šen naci't zakona — a njegov prodlog ni obveljal, marveč je takral zbor naročil de- želnemu odboru. naj opozori občine, zlasti Kraške, na koristi, ki bi izvirale iz razde- litve obcinskib zemljišč ter jim pove, da se bodo deželni zbor oziral na dotične načrlo zakonov, ki se mu prodložijo v dosego raz- delitve občinskih zemljisč, ce so bodo opi- rali na soglasno željo vseh obcinarjev, afi l>a na starešinstvene sklepe, sprejete z ozi- rom na posobne potrebe in pravne raznu^re posameznili občin, samo da ti prodlogi ne zadevajo obcinskib gozdov. kateri sc; v zmi- slu gozdncga zakona praviloma ne smejo dolili, glede" kalerib pa bi morale občine, ki jib ssti razumnise gospo- darstvo. (Daljo pribod.) Politični razgled. O,sodanjem poliličiuim položaju pišo „Information"1 pribli/.no lakole: Parlamentarni polozaj so jo. vsaj lako se nam zdi. nokoliko zboljšal. Zadnja soja poslauske zliornic«^ so jo vi'sila mirno in kakorsno so naše razmero. so mora užo to zaznainovati kakor nek uspoh. Vedno so bolj kaže, da ne bodo mladočeška obstruk- i-.ija zadrž(»yala zborničnega dolovanja, mar- voc bodo (lolii vslod vpliva poljski^ga kluba in pa jugoslovanskega !e bolj markirali nogo pa tirali do skrajnosti. sosobno pa tudi za- radi toga, ker pribajajo tudi sami Coin do lakoga spozuanja. Iz toga je razvidno, da nevarna ost drzavnemu zboru ne preti od desni(;e. Ako bi so loroj zatrl v Avslriji pai-lamentariz(Mii in mu slodil absolulizeni, bi to zakrivila lo lovica. Prav ugoilno je vplival na zbornico ludi govor minister- skega prodsodnika dr. vil. Koerberja, ki jo so procej izbrisal slab vlis, katorega j(» na- pravil govor poljedelskega ministra barona Giovanellija, vsled katerega niso bili i-az- burjeni lo socijalisticni elomenti. ampak je iznenal(>j)osestnikov in pa nacelnika „Slovansko-krščansko na- rodne zveze" k skujmi soji. Namen toga posvelovanja je bil. vplivati na mladočoški klub. da bi uravnal svojo laktiko tako, da no bi provzročil razpusta državnoga zbora, kat(M'omu razpustu bi nutrobili slodil abso- lnliz. Kakovitz-l.aun do leta 1901; (i. llartborg-Kriodberg do leta 1901. Vojska v južni Afriki. Oranjski vojni zapovednik junaski ge- neral Cronjo je torej — kapituliral. 27.1'ebruvarija ol) T.uri zjutraj jo prišel osebiH) v angle/ki tabor ter je lam naznanil marsalu Boborlsu, da so uda s svojo vojsko. M(h1 reko Moder-riv(irjem in pa ined I'ardebergom so obkolili Angleži Gronjejovo vojsko od vseh strani. Gronje je imel po najnovejšil» poio- čilih 4000 iiiož in 20 lopov, a Anglezem je hilo nad 40 tisoe in nad 100 topov, Id so od vseh strani bljuvali smrtonosue krolle mod junaške burskc cote. Proti taki pro- moH so jo liki Loonidas svojimi Špartanei boril Oonje s svojo tolikokrat manjso Colo. Cole otroke in /one so imoli s seboj Huri, a pri vsom loin so hladno krvno zrl v obraz smrti, v uadi da jini pride pomoc ci kako strani. Pa pomoei ni bilo — in Cronji ni preostajalo drugoga nego, da jo storil — to kar je storil. llrabro sle so borili gospod, bilo so prve bosodo, katere jo izustil maršal Roberts, ko so rnu jo približal postaren mož, osivolih las, — ogorelega obraza. v priprosli kralki jopi, izprav navadnega sukna — mo/, ki jo poprej mirno nadzoroval svojo delalee, ki so obdolovali njegovo pol jo, ki jo rabil snirtonosno orozje lo /a — divjaeino v do- macih gozdih ki jo pa moral zgrabiti zdaj. da variijo Ijiibljeno domovino — prod luijsim sovražnikom, nego jo krvolocna zvcr- jad v oranjskih gozdih prod sovražnikoin ki bore oropati lepo njegovo domovino najdragooenejsega zaklada — njono svobodo. Donuiee in mzue vosfi. lllionovaujo. Predscdnik Ir/.aškoga nadsodišca jc iinenoval pravna praklikanta "tf. Antona Honnola in .losipa L o v p n - šoeka sodninia avskullanloma. Ivan Saboo -j\ V Trslu jo v torek /julraj po kralki holezni iimrl znani sloven- ski rodoljub gospod Ivan Saber, zapns- livši vdovo in dva sinka. Pokojnik jo rado- darno podpiral vso slovensko zavode v Tr- stu, posebno jo (ioloval pri tr/.aski posojil- niei in hranilnici. Lahka inn zemljica ! l'inrl jo v TrHmjein nagloma ondolni naducitelj g. Alojzij .) e r š e v staiosli 58 iot. — V Gradcu je umrl umirovljoiii pro- I'fsor Ijubljanskega učil.eljišča gosp. .lak. Pfaediea v slarosti (if- lot. Za „Šolski doill"je darovala družina I'cccnko II K inosto venea na krsto po- kojnega S. Kozanca. „Šolski doin". Govori so, da noka osoha P. pobira po nioslu darovo za „Sol- ski doin". Naznanja so p. n. občinslvu, da odbor ni pooblaslil nikogar v to, tor so prosi. naj so no da preslepiti. Darovo spre- joma denarničar g. Uerbtic in uredništva 3 slovenskib listov v Goriei. Mosečnino po- bira proti pobotnicam hisnik „Sol. doma" Jos. YVimpolsek. Odbor. f'astitiiii postum Fonove jiostilne ob solkanski cesti bo prihodnjo nedoljo 4. marea prilika dana. da so vdeležijo dražhe, ki so bo ondi vršila ob 3. uri popoldno. Prodajali so bodo oni dobilki lolerije „Šol- skega doma", katoro so dobitelji blagodušno prepustili društvo v primerno izkoriščanje. Ker so nahajajo mod toini dobilki nokateri prav mir.ni, imajo zlasti oni, katerini no- mila sreea pri loloriji niLi najmanjšega do- bilka ni naklonila, lopo priliko. popraviti la nedoslalok. Torej na svidenje pri Konu ! NarolnisLvo ž. odd. S. I). Dr. i bilo m-odno odjjovarjali na tako pisavo in ;iko bi imeli poslas pošt(Miim nasprotnikom, '»i rokli: Nasi državni poslanci niso mo^li stavili v državnem zboru lakib nn.jnih prod- logov, kor ni isti zboroval. Ker pa imamo posla s ,.Sočo-' in z »jonim lastnikom. ki ima posobno dušo. re- čemo le: Sevoda, ako bi bil dr. Tunia državni poslanoc, bi pisal cosarju, naj skliče nomu- doina dižavni zbor saino za to, da bi la. xtavil kak nnjon prodlog. In zgodilo bi so..... Za ljudi, ki kvarijo papir s takimi bn- tiiilosli, ima I.ab najimenitnejši izraz in ta je: burratini! Dr. Tiima in italijaiiKko njc^ovo lolinat-onje v dczi'liiom odboru.' Glodo italijansko^a tolmačonja v dožclnoni odboru smo mi ,L,rosp. kako l'i'avdo zaradi motonja posesti ali pa last- n"isko pravico «lede takega blaj,'a, dobro vodoč-, da ima ,,Soca"' okolo sel)0 razno jo- Zlč»u „doktai-j(»'v, ki to dobro razume.jo. V torn pogledu torej lo toliko in nič voč. /> oiiim voloposestnikom iz gorisko oko- »to, ki jo kot voloposostnik l.udi volil dr. alaim-a v kmečkih občinab, so nikakor J'<- bomo prerokali — radi tistib 100 L katere je „namenil" za ,.Sol. dom-!. ako ™ mu dokažo, da jo n v. s ram no la K a 1 siifr°u ('"' kei'la J'o^wyakovie splob no oksi- ^ "•«. Da pa.iz žopa lastnika „Sočo" ni ničesar :¦ P»«win za slovenske zavodo, kakor jo lud: "^vspesen vsak raz^ovor Ž nji,,, 0 „siasli n ostonju-S o te.n jo p.vpriöan vsak Uo- n*»ki Slovonoc. Uixi! 111 so jo „iiol hud ljer(Jsni |joj; k. ge siem daljo razširja. Mi nimamo nikakoga povoda, da bi so vtikali v ta prepir, konstatirati pa moraiMo. da liočo biti toržaska ,.Kdinost1', naj vrl.ja kar lioco. nadzorovalka vsoli slov. rasnikov ter slati visoko nad strankami. Kako žalostno jia igra to vlogo, pokažo so o vsaki |)i-iliki. (Jorira j(» prav blizo Trsta, kljub Iritm pa pozna „Kdinost'' naše raz- inore jiriblizno toliko kot roo'mo coljska ,.l)omovina". Kljub vsomu temu pa so no- pronoboma mesa v nas razpor. Včasih po- rogovili sama, polom pusli zop(;t zakričati kakomu istrskemu ,,dubovnikir' : ,.svetjo lump'', za spromombo pa jo moral to dni nastojtiti s svojirni tiradami nek Podkapin- sky. Vsa ta šara i>ajo napisana vodno le v prilog nasim domačim nasprotnikom. ka- tori so ji vzor rodoljiibi, med torn, ko našo stranko natolcuje na vse možnonačino, se- veda pod krinko — neprislranosti. Mi toroj nujno sv(^tujomo ljubi „hldi- nosli"', da naj blagovoli pomelati tr/.aski ,u;noj in naj sc nikari loliko no vlika v go- riški ra/kol, ki jo prav za prav sila inalo briga. Oh \v iia]>iTJ. oh W unjUTJ! Zadn ie snio porocali o (;. kr. iisltižbonikn. ki j. dr. A. Gregoreiča ali prof. Uerbuea, ki bosla radovoljno posredovala. ali pa do mojib slai-iš(>v v Goriei, via Ponle nuovo si. 2(). V (ior i c i I-J. februarja 1900. 11 o n ri k a San t o I. član iii(Mi;ikovski^a druslva imiclnic. in hivŠH iičonkii liiinuš. slik. sole. Veliki pies slov. (Jitalnice se je vr- šil preleklo nedeljo od vocera v rano jutro. Veliki pies obi.šrejo navadno tudi «ospiee in gospe v kostumib. Tudi lotos je bila od njihovo strani udoložba obilna in tudi lepa. Lepi so bili koslumi in ludi plesne to- alete so bile okusno zaslopane. Ogrka s svojimi bordurami — riganka s svojimi vodo/.evalskimi karLaini, pi-ave, pristno Slo- vonke v narodni noši ; njib nosa ni bila saino pristna. ampak ludi bogala. jedna gospa nam je jako ugajala in zdelo se nam jo v resnici, da no bi bilo moči najli lepš<» Slovonko v pravem pomenu b(>sede. Noka- tere Slovonko so delile šopko. „Kožok ravt, nagoljcek, rožmarin, iz toga Ii puseljr nare- dim"; so si vzelo za svojo devizo — in njihovi šopki so ]>rav lepo pristojali prsim inoderno obleeonim plesah-em ! Odbor Oilalnice je okrasil dvorano prav üedno in njeni drušlvoniki so prav v obilnom šte- vilu počaslili ta |)los. — Zabava jo trajala do rano^a jutra in marsikatero inebko sn;e s<; jo užalostilo, da j(; bilo konoe pri- jotne, zabavno, naravno, dostojne in v vsa- keni oziru gotovo moralno na nivou olikaiK; in omikane človoske družbe so vršoOo vo- selire. — Tiikajsnja okro/na sodnija jo ob- sodila 2()-l(;tnega .losipa Kirsa Josipov<^a iz Kibenberga, ker je lelesno po.škodoval lastnoga oeoia. na on mosee jee<»; 2;i-letnega Frana Kipnika iz Onega vrba. a bivajočoga v Goriei. pa na (S ines(»eno jočo z enim postom na mosoe, k(;r jo težko tolosno poškodoval Krana Silica. i'orotiia obravnava proti „Corriere di (»ori/ia", katerega je tožil zaradi zaljo- nja časti predsednik društva „Austria1' v Krminu in ki jo bila onkrat že odložena, se jo imola vršiti pred dunajskimi porot- niki (\nc 2(i. t. m. Kor sta se stranki po- ravnale, ni pi-išlo do razpravo. Pozar. Iz Doberdoba nam poroeajo : Due 25. febr. (nedeljo) ob ll:l/.i zvečcr za- čela je goroti kopa paluda pred hi.^o F r. I. a k o v i r-a. Ogenj so je hitro vnel in pri- šli Ijudje na pomoč, so lo branili, da ni prijel ogonj zravon stojosi« hise in son ike. Skodo je bilo kakih 200 gld. kar jo za ubogoga jako obeutljivo, ker ni bil zavaro- van. Vzrok požara ni znan — oseba, na katero so jo sumilo. da bi bila ogenj nasla- vila. so jo skazala, da jo nedolžna. - Gor- je bi bilo sosedom, ako bi bil voter tislo noe. — Pazite ! — Kinotijski dnr/.bi kranjski je po- Ijedelsko ministorslvo dovolilo HOOOkron pod- ])0r-(^ za prospob mh^karstva in 1000 K za prospoli pi-idelovanja lanu. V prospoli obrinijo. V kralkom predloži vlada državnomu zboru zakonski načrt, ki mori na to, da bi se obstojeue obrtnije v državi zboljsale, a novo ustano- vilo. Na novo ustanovljona obrtnijska pod- jetja bi bila prosla dobodniskega davka 12 lot. Kjer bi so pa kako obrtnijsko podjetje razsirilo. bi ostal tudi obrtnijski davek za dolocono vrsto let nespremenjen. Na pomoč do/oliiim iinancam. Da bi se zboljšale dežolne (inaneixi razmore v posameznih kronovinab, odposljo linauOno ministerstvo že v tern tednu vsem dcželnim načelnikom postavne načrt(? glede pobiranja doklad od državnib davščin na žganje. Odju'ava notarijnta. Ker se je v zad- njem Oasu po raznib listib oj>etovano raz- glašalu vest, da namorava justično minister- stvo odpraviti notarijat. povprašala je dno 17. sveeana I. 1. deputaeija. obsloječa iz prodsodnika nolarske zbornice za Nižje Av- strijsko in avstrijskoga nularskega društva, nolarjadra. Krana Mayrhol'er in notarja dra. Koberla MaLboy, kot clana notarsko zbor- nice za Nižje Avstrijsko prilikom pozdrava novega juslienega ministra Alojzija barona pl. Spens-IJoden tega, kakor tudi sokcijskega šefa dra. Fi-ana Kleina naravnost, koliko je na tej govoriei resnieo. Oba gospoda sta izjavila, da justično miuisterstvo na odpravo notarijata nikdar ni mislilo in tudi sedaj no misli. Stari srobmi drobiž in stari kraj- carji. Kinaneno ministerstvo objavlja, da l)odo cesarske dezeine blagajne (torej v glavnih mostib), srobrni drobiž stare veljave sprojomalo šo do If) lebruarja leta 1901., a le za polovico imenske vrednosti. Stari kraj- carji in [tolkrajcarji pa se kot plačilo sploh no bodo nikjer več sprejemali, pač pa pri gori imonovanib blagajnah do 30. junija t. I. zanienjavali za pol no ceno ; od toga due naproj do HO. junija 1901 pa le za polovico imenske vrednosti. Stroljanje proti toe'i. Kljueavničar g. ,/an Heb(?k v Colju je izumil nov apa- rat za streljanje proti toči in je že storil primorne korako, da so patentira. Lov za Amoriko. Nekateri maloprid- neži so zopet priceli iz Vidma s tiskanimi listki vabiti ljudi v Ameriko. Po Goriei in goriski okoliei kar mrgoli takih listkov. Na KranjskiMn dela za izsolj(»vanje v Amoriko na zelo enden način vladni list. Inseruje po- tovalno druzbo, ki ninia v Avslriji konce- sijo. * „La i'esta dojyli albori"' praznik drovos so praznuje dne 21. listopada po celem Laškem, v glavnem rnestu v prisot- nosti kraljieo in vojaskib kapol (godbe) vseli v Himu ložečib polkov. V Rimu se vdele- žuje tega praznika dijastvo vseh šol in na- saja mnogo stotin sadnoga drovja. Svoj iz- vor ima ta slavnost v Ameriki, kjer je gu- verner (namestnik) Mortoä v Nobraski pri- šel prvi na to misel. Ta država je namreč trpela vsled razgozdovanja na tako hudih vremenskih nozgodab, da ni bilo mogoee nobene rciči |)i'idolovati. Modri namestnik je zato vpoljal I. 1872. praznik drevja, ga podpiral in raz.širjal in s tern dosogel, da so je nasadilo že v prvem letu več nego milijou, naslodnjo lolo pa vže čez 2 mili- jona sadnega drcivja. Sosodnje države so l)i'oz obolavljanja posiHMnalo lopi vzgled in sedaj praznuje vže 27 držav „Severno- amoriske zveze" ta drevesni praznik. Na ta (Jan zasaja šolska mladina sadno drevje na solskom in obeinskom svotu in mnogoste- vilne družbo ob eostab in po holmih. „Arbors day', tako imonujejo tarn ta praz- nik, se praznuje strogo in njegov namen je. vcepiti mladini vže v nežnih letih ve- solje do rastlinstva. Na ta naein se je po- sr(!čilo v Zjedinjenib dr/avab v primeronm kratki dobi pogozditi mnogo zoinlje. Ko je nameraval italijanski naučni minister Bakčoli to ameriSko napravo vdo- mačiti tudi doma, je vzbudila njegova okrož- niea povsodi veeinoma le pomilovalen nasmeb. A danes so praznuje „I'esta . degli alberi" v vseh slojib laškega ljudstva z najvoejim odobravanjom. „Minister Bakeoli — piš(» HsL „Popolo romano" — je izvrisil veliko delo s tern, da si prizadeva ta običaj uvesti v naše Sole. Nasa mladina, posnemajoö dorastle, ni imola nobene ljubezni za saditev sad- nega drevja, veliko preje je kazala nekakSno vosolje za njih uničovanjo. Na deželi vidijo odrastli v rastlini samo vžitek, ki ga daje los in najvecji odpor proti sadnemu drovju si našol tudi mej omikanejšimi kmetovalci v okoliei Rima. Le prepogosto je bilo sli- šali. „da sadno drovo s svojo senco uni- cu\{) travo". Kjer je tedaj ostalo še kako drevosce, so je gotovo kinalu spremenili v drva za kurjavo. Vcepiti tedaj ljudem spoz- nanje, kako potrobno je, da se kmetovalec bolj |)obriga za sadno drevje, oživiti gole eoste, brožino in grieo, to je podjetje, ki zasluži najveejega priznanja — Pa no samo v rimski okoliei, ampak po eelem Laskom j(; nujno potrebno nekdaj z razsežnimi goz- dovi pokrito kraje zopot pogozditi, da so lako zabranijo nepravilnosti vi-(Miiena, po- vodnji in pogubno sesuvanjo zemlje. Tudi v Turinu se je otvorilo društvo s podružnic^ami, ki z vsemi možnimi srculstvi pospešuje pogozdovanj(^ golih gričov in bre- gov pi-i rekah. To društvo jo pretečono leto tudi slavilo „I'esta degli alberi" in jo nasa- dilo ta dan 42.000 drevesc. Bi mar tak praznik Slovoncem kaj škodoval V * Avstrijsko visoko solo. Avstrija istc\jc> danes osom vseučelisč, sod em teh- riienih visokih šol in e n o solo za polje- d(ilstvo; Glasom uradnega izkaza pohajalo jo koncom minuloga leta vseučilišča sku- paj I (>.77T>, tehnike 1489 in poljedelsko solo 292 slušaU^ljev. Poleg teh sta so dv(^ bogo- slovski lakultoti v Solnogradu in Olomueu z 258 in c. kr. evangeliska lakulta na l)u- naju s 24 slušatelji. — Posamezna vseuči- lisea štejejo in sicer na 1) u n aj u 611. t rodnih, 4i(i izvenrednih slusaloljev, 70 slu- šateljie, v Pragi, (češkt)) IJ102, v Lvovu 199() in 0 slušatoljie, v Gradeu 1591, v Krakovem 1298 in 41 slušateljic, Pragi (nemSko) 1281, lnomostu 1022 in 84 izvenrednih slušatoljov in 3 slušatoljice (\ ernovica h 389. — Po strokah jih pri- pada 8326 rednih in 924 izvenrednih prav- nikom, 2729 rednih, 456 izvenred. medi- cineem, 2125 rednih, 1014 izvenred. m o- d r o s 1 o vce m, 1018 r(;d., 153 izvenrednih b o g o si o vc em. Na Dunaju je pravnikov 3337, v Pragi (češko) 1839, Lvovu 1302 ; modicineev je na Dunaju 1384. — Na vseh tehnikah je 4489 slusatoljev, 592 več od lani. Posamezne tehnike štojojo: na Dunaju 1310, v l'ragi ^češkaj L165, Lvovu 530, Pragi (nomška) 404, Gradeu 368, Brnu (öeäka) 53. Strašna nosroea vslod oksplo/ijo. \v, Pariza javljajo, da se je pripotil v pred- mostju Saint-Qu(Mi, kjer je voc skladisc* za kemicno izdolla;, petrolej in spirit, v nedeljo požar ki je divjal ves dan ter so ga mogli twasiti sole zvečer. Kksplodiralo jo vocso- dov petroleja in spirita. 140 ljudi jo ranjo- nih in obžganih, med temi več smrtno ne- varno. Prenesli so vse v bolni.šnice. * Oi'Kuiiizirnim drulial boraska. V Cerni pri Vinkovcih so prijeli to dni orga- nizirano beraško druhal. Pri njenern pogla- varju, Miju Jarčaninu, jo našla preiskava mnogo živil, raznovrstne obleke in 400 K v gotovini. Hazon toga so peča Jarčanin z oderuslvom, kajli v Vasi Cerni ima pri Ijn- deh 800 K, sevoda z najvišjimi obresti. Dru- hal je beračila v zadružnistvu tor si dobi- ček razdelila. * KontisWrana slika. Poljski slikar Sie- miradzki jo naslikal podobo iz grške mitolo- gije : Amphioii in Zothos sta iz osvoto pri- vezala lopo Dirko na rogo bitka. ,.I)ruštvo lepih umotnosli" jo dalo to sliko roprodu- cirati, da bi so prodajala.. Policija jo vso oksomplaro konfiscirala, kajli lopa Dirka jo bila broz toaloto ! * 4'iidnk. V Holonigradu jo umrl to dni 80-Ielni nadporočnik v p. Milijo Niko- lie, ki jo zapustil 150.000 IV. beligrajski si- rotuisniei. Pokojnik si jo to premnžonje pri- branil s torn, da jo porabil na dan le 72l'r. (24 ki\). Svojo obloko si jo krpal sum. Dvajset lot jo nosil noprostano islo bluzo in čepico. Bluza jo bila radi večnega kr- panja sostavljona iz saniih krp. V tesla- montu jo izrokol '/eljo, da naj ga pokop- ljejo v navadni losoni rakvi in v stari uni- form i. * Radi K'oljufijc vsi prvakizaprti. Iz Splota poroeajo. da so zaprli župana. vso občinske svotniko, asosorjo in župnika iz Vergorca, kor so skupno goljulali. Orožniki so pripoljali vso vergorske prvako v splot- sko ječo. I Zahvala. Povodoin britko izgubo našoga dragoga in nepozabnega ocela. odnosno tasta, gospoda Simona Rosanza. so prav iskreno zahvaljujemo lorn potom vsem sorodnikom, znancem in prijatoljoni za sproinstvo drazega ranjcega k veenemu pocitku. Osobilo in posebej pa izrokamo naso najtoplejšo zabvalo g. dr. Kerševaniju na njegovi požrtovalnosti za časa bolozni pokojnika tor gg. c. kr. gozdnim uradnikom na njih obilni udoložbi pri pogrebu. G o r i c a, 1. marca 1900. Žalujoča rodbina Rosanz - Krušičeva. Udovec-uradnik bi rad stopil v dogovor z oinikano in ra- zumno JSlovenko, ki bi bila voljna provzeti hišno gospodarstvo in nadzorstvo njegovih otrok, oziroma tudi omožiti so. Morebitne oglaso naj so posljo na upravnižlvo ,.Gorice". pod znamko „A U <"'. „Narodni Koledar" za navadno leto 1900. dobiva se v „N na drobno in na tlobelo. Cena zmerna. postrežba točna. Anton Kuštrin v Gosposki ulici hiš. štev. 23, (v hiši g. dj1. Lisjaka) priporoča oaslili duhovsčini in slavnomu občinstvu v mosLu in na dožoli svojo trgo- ! vino jodilnoga blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cojlou. Portorico i. dr. Oljo : Lucca, St. Angolo. KoiTu, islcrsko in dalmalinsko. Potroloj v zaboju. Sladkor razno vj'sto. Moko si, 0, I, 2, H, 4, 5. Vroii vest riža. Miljsvočo prv(» in -drug« vrslo, narur-oc j>o '/- kila in od 1 IVinla. Hazpošilja blago na vs<* krajo. Cena prirnorna. postrožba dobra. Josip Gorjanc gostilničar v Attemsovi palaci na Kornu v Gorici, ima tudi hieve za konjß in vozove. Hazun dobi'oga ci-noga in bologa vina tor piva. priporoca vodno izvrslna joilila, gorka. ali mrzla. Ima cena prenočišča Usojam si conj. p. n. oboinsivu v moslu in na doželi uljudno naznanil.i. da soui odprl v laslni liiši (po slaroni imonovano) ^ostiliio „Pri Grgarki", ulica sv. Antona st. 3. Torim izvrslna briska in druga do- inaca vina. imam domačo kuliinjo, držim poslcljc /;i pronočišča po jako nizki coni. S prošnjo Zit blagoliolno nuklonjonost so prijazno |iripf)i-očam zaobilon obisk udani Iviin 3Ii/šilja po /ol^/nici na vse kraje avsiro - o^ciHke monariiijc v smlih oil nH litrov napvej. Na zahtevo nosilja Ludi uzoroe. Cene zmerne. Pofttreiba poštena. Prva kranjska tovarna testenin Žnidcršič &. Valcnčič v Ilirski Bistrici priporoca svoje izborne testenine kot makarone, fideline, vrvice in različne vloge za na juho velespoštovanemu občinstvu. Prvi sijajni vspob najinih izdolkov je ta, da se ni v nasem okraju v trob letib toliko tostonin zavžilo, kot najinih v torn času kar jih izdelujeva. — Velespoštovana gospodinja! Sezite po toj jodi, katero pri nas h slastjo še oni zavživajo, ki dosedaj o tosteninah že slišati niso hoteli. Najine testenino vdobe se v vseh boljsih prodajalnicah jostvin ; povsom zanosljivo najine pa so lo one, ki se prodajajo v zavojih po 1/2 kg. z najino lirmo. Trgovcem pošiljava ccnik /astonj in franko. Podpisana j)riporočata slavnomu ob- cinstvu v (jorici in na dož(»li svojo novo un^jono prodajalnico jestvin. V zahigi imala ludi raznovrstno pi- jačo n. pr.: I'rancoski (Cognac, pristni kranj- ski brinjc^voo, domaci trojiinovoc, lini rum, različna vina. goružico (Sons.) (liril-Moto- clovo kavo in Ciril-Molodovo milo U*r drugo v to slroko spadajoce blago. — Postrožlta ločna in po zmornili conali. Z odličnim spošlovanjoni Kopiic A: Kutiit, ti'iiovcn v SoiiM'iiislii uHci his. stov. 1. v laslni hiši kjcr ji' ..Ti'fi;. oiu-|. y.jidr." S. Rozanc & A. Krusic. krojaska mojstra, piipororala so slav. občinslvn v moslu in ii;i do/oli za i/doluviinjo vsakovrstne obleke za vsaki stan. V zalotfi imala razliaio bhtgo i/ prvib IvDrnic. Za točno postrežbo jamčita. Gorica, vrtna ulica št. 8. \: Počmkovi hiši, polog ljudskoga visa. Odlikovani fotografski atelier G-orica, Gosposka ulica, hiš. štev. 7, (v bisi goriško Ijndskt1 posojilnico) edini zaiagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško. S|M*cjoina vsii v foto^rafsko stroko spiHlajočsi di'hu Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem niodernim zahtevam v tej stroki. - ¦¦-¦ ~vbš&i,--------------------- I*, n. gg. (Irzavni uradniki in njiliovi dni- zinski rlani dobo pri obsl.ojočib conali 15 od- 'Hl.olkov popusla. IVIirodčfnsca (drogerija) v Tržni ulici v poslopju okrož. sodišča je bog-ato založena s blagoin najboljše vrste t3r more na drobno in debelo po skrom- mii cenah postre^i kmetovalcem in obrt- nikom. gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo miro- dilniškega blaga. Pos(ibno so priporoca corkvo- ! nim oblaslvim, županstvom, uradom, ^olskim vodstvom. drustvorn, javnim ill jirivatnim zavodom, Ivornicam, moj- strs)m, trgovcorn. živinozdravnikom, j)i- lotohnikom itd. - Priporoca zlasti barve snho in oljnalc, anilino in losna harvila za obloko, bronza: pokosti ilakropaso za kilo, obvozo in dru«?o kirnrgicno opravo, pogačo za pso ; toalotno milo in drugo lopodisečo blago (parl'umorijc); potrt'bscino za Cologralije itd. NovoporoPenci po/or! Štojom si v cast naznanjati slavnoniu občinstvu, da soin razširil trgo- vino pohislva v ulici Voturini, glavni vbod v (»osposki ulici. v Gorici, Gosposka ulica St. 14, (blizo lokarno (rn-oncoii). V zalogi ima vsakovrslno pohi.sl.vo za vsaki. stan. Pohištvo jo po najmodornejših slogih, posobno spalne, jedilno in poseUie sobo so po noinskiMn slogu odlikovanib Crili^o- jcvih di'lavni*- v ulici Ponto nuovo in via Looni, katoro so lopše in ukusnojo izdolaiu; in ceneje od dunajskih in budapoštanskih lovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizar- skili inojstrov. — Sprejoma vsa naročila in izdolujo po izbori obi'isa, nsuwmoje in v najkrajsem času. -- liogata zaloga podob na plal.no in Sipo z različnimi okvirji. Rolgijska brušona ogUnlala vsake velikosti. Hazlično pohistvo, kakor: toalotno mizice, razlicna obošala, proprogo za okna itd. Hazlične sto- lico iz trsja in colulojda. posebno za jedilno sobo. Blazine iz struno, afriske trave, z ž i- mami in platnom naizbero terrazne tapeca- rije. — Daje se ludi na obroke, bodisi te- donsko ali mesočno. — Posilja so tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.