COLORJfVf
^cORMACljf
II 263360
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Leto XXVI	OKTOBER 1997	Št. 5 (271)
COLOR, delniška družba
Znanje, modema tehnologija in zavzetost za dober izdelek ustvarjajo pogoje za dobro proizvodnjo. Tega se zaveda tudi COLOR skozi vsa leta.
Zametki COLORJA segajo v daljno leto 1832 s poskusi Adolfa Hauptmanna , ki je zmešal prvi lonček barve in nam tako pričel 150 let dolgo pot. COLOR je bil ustanovljen dne 26.04.1955 in kot družbeno podjetje "p.o." je bil vpisan v sodni register dne 21.02.1990.
Letošnje leto 1997 pa pomeni za COLOR veliko prelomnico, kajti 18.08.1997 je bil zaključen proces lastninskega preoblikovanja podjetja in s tem dnem je COLOR pričel poslovati kot delniška dmžba.
Odločenost, da bomo tudi v prihodnje med najboljšimi v kemijski industiriji barv, nas spodbuja k vedno novim dosežkom in izboljšavam. Prepričani smo, da ima naša
blagovna znamka tak ugled, da bomo naše uspešne poslovne odločitve potrdili tudi v prihodnosti, v tretjem tisočletju. Ob zadovoljstvu pa nas navdajata skrb in zaveza, da naših delničarjev, kateri so nam izkazali veliko zaupanje, v prihodnosti ne bomo razočarali.
Sodobne tehnološke izboljšave je bilo v Colorju čutiti kot tradicionalno zavezanost, ljubezen in predanost do izdelave kvalitetnih barv. Vsaka tehnološka novost in sprememba je preizkušena prav v tej luči. Vedno je in bo veljala zapoved, da je kakovost izdelka merilo za uspešnost podjetja.
Pred vami je številka časopisa, ki nam sporoča spremembe, katere nas bodo pokončno vodile v svetlo in uspešno prihodnost. Nekajkrat letno bomo z vami in tako si bomo delili nove uspehe, saj jih dosegamo skupaj.
JR
PREDSTAVITEV DRUŽBE
COLOR, industrija sintetičnih smol, barv in lakov, d.d.
Z dnem vpisa, to je 18.08.1997, v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je podjetje COLOR pričelo poslovati kot delniška družba.
V nadaljevanju bi vam želeli podati osnovne podatke o družbi in vam tako sedanje stanje nekoliko približati.
PREDSTAVITEV DRUŽBE
Naziv:	COLOR, industrija sintetičnih smol,
barv in lakov, d.d.
Sedež:	Cesta komandanta Staneta 4, 1215
Medvode
Pravna oblika:	delniška družba
Leto ustanovitve: 1955 leta Matična številka:	5033400
Šifra dejavnosti:	24.300
Proizvodnja kritnih barv, lakov in podobnih premazov, tiskarskih barv in kitov
Blagovne znamke:
COLOR (znamka št. 9571598 je bila registrirana
19.08.1996)
COLOR - mednarodna registracija BA, BG, BY, CZ, DE, FR, HR, HU, IT, LV, MK, PL, RO, RU, SK, UA in YU (znamka št. IR-666.238 je bila registrirana dne
09.01.1997)
COLOMIX (znamka št. 9571597 je bila registrirana 29.10.1996)
SILIKATNO POLNILO na osnovi hidratiziranih kalcijevih silikatov (znamka je prenešena na slovenski Urad za intelektualno lastnino)
ORGANI DRUŽBE:
ZAČASNA UPRAVA:
Bojan DOLAR mag. oec.
PREGLED LASTNIŠKE STRUKTURE
_______________Št. delnic Delež v %: St. del.
Skladi:	376.328	39,6	
- Pokojninski sklad	105.505	11,1	
- Odškodninski sklad	84.585	8,9	
Poobl. invest. družbe	186.238	19,6	
Zaposleni, bivši zaposleni in			
upokojeni	277.872	29,2	1.120
- Interna razdelitev	131.182	13,8	
- Notranji odkup	176.690	15,4	
a) že odkupljeno	29.338		
b) rezervirano	117.352		
Javna prodaja	191.648	20,2	9.050
Dcnacion. upravičenec	104.543	11,0	1
Kapital	950.391	100,0	10.171
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
V	letih od 1991 do konca leta 1996 se je število zaposlenih konstantno zmanjševalo in sicer se je zmanjšalo za 18 %. Pri tem je potrebno omeniti, da je zmanjševanje števila zaposlenih posledica naravne fluktuacije.
Na dan 30.09.1997 je bilo v podjetju zaposlenih 474 delavcev.
V	družbi Color skrbimo za permanentno usposabljanje zaposlenih. Vsako leto pripravimo plan usposabljanja in njegovo realizacijo spremljamo čez celo leto.
ZAČASNI NADZORNI SVET:
Žiga MEDIČ dipl. oec. predsednik Niko TROŠT mag. oec. namestnik predsednika Anton HROVAT mag. kem. tehn. predstavnik delavcev
SKUPŠČINA delničarjev COLOR2
NAJ BO REVEN 'AL BOGAT VSAK 'MA DOBRO BARVO RAD
Slogan je privilegij dobrih, močnih in premišljenih. Smo tako močni in ravnamo premišljeno, kadar želimo izdelati dobro barvo in zadovoljiti to skromno željo kupcev? Podrobna analiza tržno komunikacijskega spleta v procesu uvajanja izdelka Ekol na trg je pokazala, da je razkorak s teorijo tako velik, da ga Colorjeva noga ni zmogla prestopiti. Se preden smo se z izdelkom pojavili na trgu, smo sami poiskali ovire in si jih skrbno postavljali na poti do cilja. Sprašujem se, če si namenoma nismo izbrali težje poti, da bi lažje prispeli do neuspeha.
Le kaj se je pripetilo embalaži? Oblikovno podobo, izdelano na papirju, je potrebno v določenem času prenesti na pločevino in oblikovati pločevinko. Je to za Saturnus pretrd oreh? Izkušnje kažejo, da niso ravno prilagodljivo podjetje v današnjem času. Po dveh mesecih neizmernega truda jim je končno uspelo izdelati podoben, a zadovoljiv poskusni odtis. Kje pa je naročena količina? Za izdelavo potrebujejo še kakšen mesec dni. Ker čas s svojim enakomernim tempom ne čaka počasnih in ne prehiteva hitrih, je potrebno poiskati rešitev. Embalaža je bila namreč nujni element pri dokončni izdelavi ta-ble-topa v TV spotu in jumbo plakatu. Prošnja za izdelavo pločevink poskusnih odtisov je bila začuda uslišana, s tedensko zamudo roka dobave celotne količine pa smo se morali sprijazniti. Šele takrat je bilo v Colorju ugotovljeno, da je bil naročen le en tip embalaže in sicer Ekol, Ekol DS pa je bil spregledan. Razvijemo cel sistem zaščite lesa: tankoslojno in debelos-lojno lazuro, na trg prihajamo z obema izdelkoma, predstavljamo oba, v trgovinah pa bi kupcem ponudili le enega. Zakaj bi se človek trudil, ko pa se lahko zadovolji s
pregovorom " Kdor z majhnim zadovoljen ni, večjega vreden ni." Vsekakor smo se znašli, ne ravno najbolj časovno varčno in ekonomično, toda izdelava nalepke z navodili za delo z Ekol DS lazuro in lepljenje na pločevinko Ekol se je pokazala kot najboljša rešitev, čeprav estetsko nedovršena.
Kakšna je usoda TV spota in jumbo plakata? Pred snemanjem TV spota je prišlo do prvega nesoglasja vizualne podobe ograje. Mnenja Colorjevih strokovnjakov so se razhajala z mnenji umetnikov, TV snemalcev in oglaševalcev. Transparentni videz lesa je sicer resničen in ima pomen pri direktni prezen-taciji izdelka. Pri oglaševanju pa je večinoma prisotno pretiravanje, ki se nagiba k zavajanju, vendar je daleč od popolne laži, ki ji lahko prisodimo neetičen ali celo nelegalen pomen. Rumena pokrivna barva ograje bi asociirala toplino poletnega sonca, ki bi prepričala vsakega, še tako hladnega kupca. Kmalu za tem se je na TV prikradel
oglas Belinke. Glavni akterji tako v njihovem kot v našem spotu so otroci, ki s svojo izvirnostjo izražajo lahkotnost življenja. Primerjava obeh vsebinskih konceptov je prvotno povzročila preplah, vendar so se podobnosti razblinjale iz dneva v dan, dokler niso izginile v temni noči. Napočil je trenutek,
priprave na snemanje so stekle in zastor sredi ljubljanskega barja se je dvignil. Vremenske razmere, ki jih g. Trontelj ni predvidel, so ovirale neizkušene akterje, vendar so snemalci uspeli ukaniti tako veter kot oblake. Spot je bil posnet in pripravljen za montažo.
Vzporedno s snemanjem so nastajali predlogi fotografij za jumbo plakat. Je dobremu fotografu v 200 poskusih res težko najti izvirno pozo dveh akterjev hkrati? Očitno. Edina rešitev, ki nam je preostala, je montaža dveh diapozitivov, ki niti slučajno ni vrhunska uspešnost profesionalnega repros-tudia, a nas je zadovoljila.
Kaj pa slogan? Slogan "Barve za iznajdljive" najbolj pojasnjuje kar avtor sam: "Rešitev za slogan smo poiskali v zgodbi, na kateri je pravzaprav slonela celotna akcija - pri dobrem starem Samuelu Clementsu alias Marku Tvvainu, ki je zapisal: "Ne da bi vedel, je bil odkril postavo človeškega početja. Namreč tole: Če hočeš, da bo kak mož ali deček poželel neko reč, je treba samo narediti, da bo težko dosegljiva. "Ko bi bil Tom velik in moder filozof, kakor je pisatelj te knjige, ki bil tedaj doumel, da je delo vse tisto, kar je človek prisiljen storiti, igra pa vse tisto, česar ni prisiljen storiti."
razumevanje slogana, vendar je ob vseh spremljevalnih elementih zgodba povsem jasna. Jumbo plakat je samo statični del izredno dinamičnega TV spota. Kljub vsem zapletom, ki ga razkriva zakulisje, sta bila tako TV spot kot plakat pripravljena za distribucijo do domenjenega roka.
V katerem grmu tičijo barvne karte? S tiskanjem podlog za obešanke začuda ni bilo težav. Prav tako so skrbno pobarvane in posušene plošče z devetimi barvnimi niansami Ekola in dvema niansama Ekola DS čakale na usoden razrez. Kljub točno defini-
Priprave na snemanje
Od teh besed do slogana torej ni bilo več daleč. Izhajali pa smo še iz ene predpostavke. Barvanje, pa naj si gre za ograje ali katerekoli lesene dele, ni opravilo, pri katerem bi človek neizmerno užival, vendar ga je tu in tam potrebno opraviti. In če ga že moramo opraviti, storimo to tako, da bo do naslednjega opravila les zares dekorativen in hkrati dolgotrajno zaščiten. To pa lahko naredijo le tisti, ki hitro najdejo ustrezno, domiselno rešitev. Tako pojasnjuje besedo iznajdljiv slovar slovenskega knjižnega jezika. Predvideli smo tudi negativno
rani meri in priloženem vzorcu so bile lesene deščice predimenzionirane. No, skrajšati se jih še vedno da. S ponovnim razrezom so dosegle želeno dolžino, tretjina izmeta pa je pomenila ponovno izdelovanje manjkajoče količine, čemur je sledila zamuda.
Kako začarati prospekt v trenutku? Ker je prospekt za razliko od TV spota in jumbo plakata trajnejša publikacija, mora biti fotografija embalaže na prospektu identična dejasnki embalaži. Zato je zamuda prospekta le posledica zamujenega roka donkončne verzije embalaže.
Zdaj nam manjka le še izdelek. Če je izdelek že razvit za industrijski trg (lesno industrijo), je naloga razvojnega	oddelka prilagoditev
izdelka za potrebe široke potrošnje. Ko je nov izdelek razvit, je potrebno samo še proizvesti količino, ki jo želimo prodati na trgu. Ker naš izdelek v mesecu dni ni bil dosegljiv v trgovinah, sredstva akcije pa so omejena, smo s časovnim prilagajanjem	oglaševanja dosegli
diskuntinuiteto akcije tržnega komuniciranja, nezadovoljstvo med kupci, negativno razumevanje slogana, vsekakor pa nismo dosegli dimenzij, ki bi v tem segmentu prodajnega programa dosegle ali celo presegle konkurenco. Pričakovano povečanje tržnega deleža na račun te akcije bi bilo nedvomno toplo presenečenje.
S tem prispevkom nisem želela nikogar žaliti, obsojati ali kriviti za neuspeh. Glede na vložen trud in neuspešno dosežen cilj izražam globoko razočaranje, vedno znova pa se mi poraja vprašanje, nad katerim bi se lahko zamislil še kdo: čemu smo se trudili? Zato predlagam, da se prihodnjega projekta lotimo profesionalno: definiramo projektni team z vodjo, ki pripravi vsebinski in terminski plan aktivnosti, zadolži posamezne nosilce aktivnosti, jih usklajuje in izvaja stalni nadzor. S tem bi želela samo opozoriti na izjemen pomen internega komuniciranja, ki je pomemben dejavnik uspešnosti podjetja.
J.J.
V cvetu mladosti, sredi nep-rehojenih poti v življenju, je nepričakovano odšel od nas. Ob tragični izgubi mojega ljubljenega sina Mišota se zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, izraženo sožalje ter prisotnost na njegovi zadnji poti.
Darja Rozman
IN MEMORIAM
Na svet prihajamo neponovljivi, poklicani vsak po imenu, da dokončamo svojo pot, opravimo dolgost ali kratkost svojega teka. Nekaterih je čast in bogastvo, drugih nesmrtnost besede, dejanj in slave, spet tretjih le pomembnost, odrinjenost, a vendar je v vsakem skrita vsa polnost življenja.
Se ob odhodu človeka s tega sveta lahko tako hipoma spremeni naše gledanje nanj, na pot, ki jo je prehodil, na čas preživet z njim, s srečanji in slovesi, je spomin nanj in njegova dejanja drugačen od časa sobivanja?
Je to kratko človeško življenje res le bolj ali manj razpoznavna slika, kakor stopinje v snegu, ki jih veter prek noči zabriše?
Tiho in pretiho odhajajo ljudje in prek večnega miru lega nanje prah spomina.
Mi, ki ostajamo in stopamo v stopinje, moramo njih nedokončane poti nadaljevati, pa čeprav ostajajo za njimi vrzeli, ki jih ni moč preprosto izpolniti.
Za mnogimi je v letu ostala praznina, mnogih tistih, ki so bili s srcem Colorjevci, ki so zanj dali svoje moči in sposobnosti, morda darovali tudi svoje zdravje, danes ni več.
Na vrhu Stola zbrani na spominskem pohodu za Joža, ki počiva pod njim na Blejski Dobravi
Prevelik je bil davek božje dekle, ki je kosila med tistimi, ki so šele dobro začeli uživati zaslužen pokoj, med tistimi, ki jih je srečala sredi zrelosti in tudi tistimi, katerih neizpolnjenost življenja je bila skoraj vsa še pred njimi.
Iz teme se prikazujejo obrazi in oživljajo spomine, Francelj, Andrej, Jože, Marjan, Anica, Janina,...
Odšli ste daleč v zadnje menjave, da bi od tam šepetali nam živim nerazumljivo govorico večnosti.
Iz vašega včeraj v spokojnost skupnega jutri hiti sporočilo odhajajočih:
Ne pustite nas pozabiti!
Počivajte v miru...
frane
ANICI
Ko prvič ugledaš luč sveta, nekomu podariš srečo in veselje. Ne zavedamo pa se, da se za srečo, v
meglo zavita skriva naša usoda. Z leti se ta megla razblinja in tako spoznamo svojo usodo. Sprašujemo se, zakaj jo je morala Anica spoznati tako zgodaj in zakaj je bila do nje tako kruta in neizprosna.
Iz otroštva je v svojo družino in dom prinesla ljubezen in veselje ter spoštovanje do sočloveka, katerega smo bili deležni tudi mi. Imeli smo jo radi v svoji sredini, ker je izžarevala moč in voljo do življenja in ni klonila niti v najhujših trenutkih boja z boleznijo. Bila je premagana in iztrgana iz srede svojih najbližjih
in prijateljev. Radi se je bomo spominjali, saj smo ob njej spoznali vrednote življenja, na katere velikokrat pozabljamo.
sodelavci
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame, se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za vso pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Ana Rozman
Rdeč nagelj bi utrgal, šel vasovat, pa tih in miren tu ležim...
Kje neki mi srce teži? Zakaj ne morem vstati? Prijatli moji, kje ste?
Podajte mi roko, da premagam temo...
JOŽETU
LJUBLJANA - SARAJEVO -PAZAR1Č- SAVNIK- PODGRAD-INA- STANARI- VRH HRABIS-AVA- STANARI - SETNIK - VRH BJELAŠNICE - OBSERVATORIJ -IGMANSKO POLJE HRASNIČKI DOM "JOSIP SIGMUND" - PIK KONZILIJ - PIK GOSTIČ - VRH TRESKAVICE -
KOZJA LUKA - TRNOVO -SARAJEVO - LJUBLJANA (Planinski izlet Color -14: Zoran, Anica, Dane, Zorka, Domin, Bruno, Neža, Vojko, Dragi, Jana, Boris, Jože, Lojzka in jaz)
Le toliko suhoparnih besed premore star, zapuščen koledarček od petka 29.junija, do srede 4. julija 1984. In Domin je prinesel kamen z vrha, ki je krščen za tvojega.
Lepo smo se imeli, Nežin dnevnik pravi, da smo se smejali, veliko smejali. Tudi v albumih nasmejani obrazi sijejo v razkošju trav, le v glavi čas pustoši in redči z neusmiljeno koso. Hoteli bi vsak biser zdaj, da sije, vsak tvoj in naš korak, da sliši se v skalah.
Kako, da je bilo? Da si svoj vrh zamudil? Da nas je greben dolgo vlekel za nos? Varajoč utrujene noge smo gorki Kolumbi v radosti našli PIK GOSTIČ?
Glej, glej, saj tu smo na Voglu. Deliš kolajne za prve hrabre smučarske zavoje. Veseliš se novih prijateljev opojne beline. Še so
slike, mnogo slik,...
Vrh Skute poležuješ na toplem soncu, kdo ve katera misel, želja, utrinek sanj ti je izvabil ta nasmeh? Morda ve Peter, Brane?... Morda je bil to le let ptice, ki si jo uzrl nad seboj?
Naša srca so kot skrinje, polne starih zakladov. Spomin jih ne more prešteti, a tam notri, v tihi kamri so vsi lepo zloženi. Obteženi z njimi zdaj v sebi čutim neizgovorjeno pesem. Prisluhnemo, če kje še tvoj "posluš, počak" nas vabi. Tišina ni obliž v pekoči rani. Žuborenje spominov na novih poteh, to čudodelno zdravilo smo si izbrali. Tja gor gremo, da veter s Stola na dobravo ti ponese klic.
Klic bolečine v šelestečih brezah je ostal. Tvoj mir nas je prevzel, še sveči plamen več ne drgeta, To kar naj bi tebi dali, prišli iskat smo k tebi. Hvala Jože, da nam vračaš vero, nas družiš v srcih in na poti. Za vedno z nami boš premagoval temo.
Prijatelji s poti
MARJANU V SPOMIN
V človeški družbi je vedno kanček upanja. Upanja, da se bo minljivost življenja vsaj za nekaj časa ustavila, upanja, da bo premagana krhkost zdravja, upanja, ki bo podaljšalo življenje.
Upanje smo imeli tudi za našega sodelavca Marjana Ločniš-
karja. Naše želje se niso izpolnile. Zapustil nas je mnogo prezgodaj pri 46 letih.
Septembra bo minilo 26 let, odkar je Marjan prišel v Color kot pomožni delavec. Svoje delo je nadaljeval kot ribalec, saržer in nazadnje kot vodja skupine delavcev v saržimici.
Pri svojem delu je bil vesten, natančen in vedno pripravljen pomagati. Sodelavci smo se vedno lahko zanesli na Marjana. V 26 letih delovne dobe v Colorju je preskusil mnoga dela. Tako je večkrat predlagal, kako bi se kaj lažje naredilo in izboljšalo delovne pogoje.
V imenu vseh sodelavcev in zaposlenih se mu zahvaljujemo za vsa leta sodelovanja, zahvaljujemo
se mu za prizadevnost, odprtost in srčnost.
ZAHVALA ob izgubi dragega Marjana Ločniškarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo za poslovilni govor.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žena Milka, hči Marjana, sestra Trni in ostalo sorodstvo
DVAJSET LET COLORJEVIH ŠPORTNIH
IGER
Dvajset let - celo človeško življenje, bi lahko kdo porekel. Res -kam vse zraste novorojenček v tem času, kakšne spremembe doživi, kako se iz nebogljenega in od vseh odvisnega bitja razvije v popolno samostojno osebnost.
Bog ne daj, da bi dvajset let Colorjevih iger enačili s človeškim življenjem, le skromna primerjava se nam vsiljuje ob tem jubileju. Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo?
Majske igre so usahnile, društvo, predvsem športna srenja v Colorju pa je bila aktivna, željna pokazati se izven ozkih okvirjev, pomeriti se drug z drugim kot ekipa kot posameznik. Iz takih želja - skoraj potreb, so se rodeli naše igre, se prijele in ostale dve polni desetletji. Prve so bile združene v dveh dneh, kakor v transu smo se selili iz enega igrišča na drugega, večina jih je sodelovala skoraj v vseh panogah. Medvode so živele tistikrat z nami, morda prvič in skoraj zadnjič nas je opazneje podprlo in sodelovalo vodstvo podjetja. Bilo je namreč v času TOZD-ov, kar je še dodatno pripomoglo k udeležbi in s tem tudi konkurenci. Spomin me pelje na start teka v polmegleno jesensko sobotno jutro, ko se je trinajst mešanih ekip (dekle in fant) pognalo v strmino Čerena in prek sivorosnega Bonovca spet do cilja pred preško polo. Kakšni kalibri in koliko zalitih deklet se je zbralo taisti dan!
Vmes, v tem plivkanju dvajset let, so kalibri postali zrelejši (v glavo in še kam drugam), mladenke pa so postale še bolj brhke (tudi po kilah), da bi nekateri neuničljivi dočakali tudi september 1997 in jubilejno športno dogajanje naše firme, ki je bilo kmalu raztegnjeno kar na deset dni.
Razveseljivo je, da so se veteranom letos pridružili tudi nekater
mlajši člani našega kolektiva, tako da so igre dobile nov in svež zagon.
Kako so tekla tekmovanja, kako smo si drug drugemu dokazovali, da še nismo za staro šaro, bo razvidno iz rezultatov. Tam je namreč vsem jasno, ni mi pa jasno, zakaj se je ob teh vsakoletnih igrah vodstvo tako držalo ob strani, zakaj zanje ni nikoli pokazalo pravega (vsaj malenkostnega) zanimanja in podpore. Saj bi moralo biti na prvem mestu zainteresirano, da so na krmilu podjetja, čigar zaposleni -moštvo - je zdravo, zna prenašati poraze in krize, kakor se zna truditi za zmage, ki združuje v sebi športno vztrajnost in ga preveva pošten tekmovalni duh. Športniki smo drugačni od sivega povprečja, to smo dokazali večkrat samemu sebi in tudi drugim.
Nekateri niso ali nočejo videti.
Veliko reči je mogoče rešiti na preprost in razumljiv ter prijateljski način, recimo kakor na tekmi, mislim, da več, kakor s prisilo, uvajanjem turobno-morečega vzdušja in stopnjevanja nenehne kontrole.
Pa pustimo to razglabljanje in pokukajmo med izide, saj smo se zato tudi borili!
V moštvenih športih so se letos zbrale v povprečju po tri ekipe. Ni slabo bi rekel pesimist, slabo za nepoboljšljivega optimista in ravno prav za preudarnega realista.
NOGOMET
Začeli smo z izjemo, saj so korajžo zbrali le skladiščniki, ki (upajmo, da ne) imajo med službo čas še za trening. V prvi ekipi, ki je "pohodila" drugo, so se trudili: Aleš, Darko, Marjan, Miško, Andrej in Mare Košir, ki je bil zaradi petih zadetkov proglašen za najboljšega igralca. Druga ekipa, ki so jo sestavljali: Fadil, Suljo, Nusret, Siniša in Jože, jo je odnesla z 2:8.
ODBOJKA
Tri ekipe nam je uspelo sestaviti zlasti po zaslugi prvopristopnic iz logistike: Nataše, Irene in Nuše; v ostalih pa so blestele še tri: Iva, Jelka in Aljeta. Etično čista ekipa Razvoja je letos brez težav dotolkla zdesetkano in neuigrano konkurenco, sledila je ekipa stare tovarne ter porajajoča ekipa Logistike. Razvojniki že nastrpno pričakujejo napoved re-vanže.
KOŠARKA
Tretja ekipa je bila ekipa za imenom: Romantiki, ki so jo sestavljali Marjan, Jože in Jelka; druga Veseli vratarji v postavi: Dužan, Fadil in Aljeta; zmagala je ekipa Skladišča, za katero so se potili: Darko, Andrej in Aleš.
BALINANJE
V	boju z natančnostjo so najkrajšo potegnili: Fadil, Ivan in Ivan, pred ekipo Skladišče v postavi: Bogdan, Andrej in Robi, najdaljšo in s tem tudi zmago pa ekipa v sestavi: Miro, Boris in Francelj. Izid zmagovalcev je bil osupljiv, namreč 13:6 in 13:0.
NAMIZNI TENIS
Med dekleti je presenetila Jelka, ki bi ob boljšem zdravlju pobrala kolajno tudi v petkovem teku. Aljeta - dolgoletna nepremagartka ji tokrat ni bila kos. Pri fantih vse po starem, saj v konkurenci desetih Miško ni dopustil presenečenja in suvereno zmagal pred Darkom ter Robijem. Sledili so jim Aleš, Andrej, Bojan, Fadil, Marjan in Jože.
ŠAH
V	tem "telesno" nadvse napornem športu se je letos vse iskrilo od srebra, saj so se na drugem mestu inflacijsko zdrenjali kar trije, in sicer: Fadil, Bojan in Željko. Vse pa je nabrisal Darko Borčnik, kar mu je uspelo šele prvič v dvajsetih letih.
KEGLANJE
Poudariti velja dva vrhunska dosežka Mirota, ki doživlja svojo drugo mladost in precej mlajšega zmagovalca, ter dvoboj deklet, ki se je v odsotnosti stalnih članic kegljaškega moštva razvil ugodneje za Kato.
Fantje
1.	Bojan Škulj
2.	Miro Zidar
3.	Srečo Virant
Dekleta
1.	Kata Janjič
2.	Vida Žerovnik
TENIS Moški
Dobnikar Bojan: Smeh Dušan 6:4 Vrhovec Roman: Luštaku Fadil 6:3 Dobnikar Bojan: Mrgole Marko 6:4 Vehovec Roman: Žavbi Roman 4:6 Mrgole Marko : Smeh Dušan 6:2 Žavbi Roman: luštaku Fadil 6:4
Ženske
Smeh Metka : Jamink Mimi 6:4 Smeh Metka : Žerovnik Vida 6:0 Žerovnik Vida : Jamnik Mimi 0:6
Veseli smo bili udeležbe bivšega sodelovca Žavbi Romana, ki je bil nepremagljiv, vendar ga v Colorjevo konkurenco žal nismo mogli uvrstiti. Vrstni red v konkurenci je bil torej:
Moški:
1.	Dobnikar Bojan
2.	Vehovec Roman
3.	Mrgole Marko
Ženske:
1.	Smeh Metka
2.	Jamnik Mimi
3.	Žerovnik Vida
STRELJANJE
Steber naše sekcije so vsekakor naši "aktivni upokojenci", brez katerih naša srečanja ne bi bila to, kar so. Sešek Gustel, Šetina Janez, Barbič Darinka - tokrat odsotna zaradi bolniške in Breda Kokalj so naši redni udeleženci vsakoletnih športnih iger, kar je dokaz več, kaj pomeni druženje.
Solidna udeležba 18-ih Color-jevcev in rezultati so sledeči MK, zračna, skupno):
1.	Stane Krelj	89	89	176
2.	Jamnik Mimi	86	80	166
3.	Zidar Miro	80	79	159
313
304
	Moški posamezno	
1.	Krelj Stane	176
2.	Zidar Miro	159
3.	Sešek Gustel	158
Ženske posamezno
1.	Jamnik Mimi	166
2.	Kokalj Breda	150
3.	Remškar Jasmina	94
KROS
V teku si najhitrejši razvojnih ni pustil vzeti primata, Marjan je bil skoraj pretreniran, saj mu je nekdo že pihal za ovratnik, pri dekletih pa je bila z najboljšim ženskim časom proge v najboljši družbi Dragi.
Zaradi varčevalnih ukrepov in papirne stiske objavljamo rezultate prvih treh najboljših udeležencev.
Fantje		Dekleta	
1. Tone Hrovat	26,57	1. Dragi Čuk	33,46
2. Marjan Ločniškar	28,39		
3. Frane Erman	29,05		
Izven Colorjeve konkurence sta se kalila dva Ermana: Miha s 27,55 in Štefan s 33,14.
Na petkovem večernem zaključku smo razglasili ter skromno nagradili najboljše dekle in fanta po tekmovalni plati ter dva po kriteriju množičnosti.
Pri dekletih je bila nagrajena za tekmovalne dosežke Mimi Jamnik in za sodelovanje v treh športih Jelka Sušnik.
Pri fantih pa se je tekmovalno najbolje odrezal Miro Zidar ter Andrej Kunstelj, ki je manjkal le pri šahu in tenisu.
Kaj reči pod rob napisanemu, doživetemu, bolj ali manj izolnjenemu? Lepo je bilo teh kratkih dvajset let - vsakič v drugi polovici septembra!
Upam, da bomo skupaj doživeli tudi 21. igre, zato se velja pripravljati nanje že danes, jutri pride namreč vedno prehitro in prekmalu.
frane
ZAPOZNELI UTRINEK OB JUBILEJU
Po štirinajstdnevnih športnih bojih na prizoriščih od Medvod, Zavrha in Škofje Loke pa vse do mehkih gozdnih stez preko Cerena skozi Žlebe, kjer so se pomerili naši najvzdržljivejši rekreativci -tekači, smo se v petek zvečer zbrali v sejni dvorani v Medvodah. Ob vstopu v prostor smo bili prijetno pre-
senečeni - za počastitev 20. jubilejnih iger so bili na belo pogrnjenih mizah pripravljeni okusni narezki. Franetovi štirje najmlajši, Marija, Štefan, Urška in Andrejček, so pod budnim Lojzetovim očesom znosili na mize še zadnje dobrote.
Lojze nas je, dobro okrepčane, pozdravil in pohvalil udeležbo na
igrah in na zaključni slovesnosti. Spomnil nas je, da je bilo ŠD COLOR ustanovljeno že v letu 1973, v času vsakoletnih iger barvarjev Jugoslavije. Od leta 1977 pa je to društvo organiziralo svoje športne igre. Nato je predal besedo Franetu, ki je prve besede namenil tistim, ki so bili dolgo med nami, pa jim je
usoda prehitro končala življenjsko pot. To so bili ljudje, ki so oblikovali tudi naše prve športne igre. Mnogo huda je bilo potrebno, da so se igre odvijale skozi vseh dvajset let.
Frane nas je pohvalil, pa tudi malo hudomušno pokaral, saj premalo naredimo zase, marsikaj naredimo le za športne igre. Namen iger je družabno srečanje in merjenje moči, ki so rezultat celoletnega aktivnega delovanja.
S prijetnim, njemu lastnim komentarjem, kritičnim in duhovitim, nam je razdelil diplome za skupinske igre, medalje za posamič-
ne igre in praktične nagrade najuspešnejšim.
Ob prijetni glasbi smo se pomenkovali, bili smo zadovoljni sami s sabo in z vsemi, preveč brezskrbni, da bi pomislili, da ni bilo izrečeno vse potrebno.
Frane je pohvalil vse, mi pa smo pozabili izreči posebno priznanje najbolj prizadevnemu članu ŠD, človeku, ki je samo eno leto premlad, da bi 20. jubilej športnih iger bil tudi njegov osebni jubilej. Frane je vseh 19 let aktivno sodeloval v ŠD in pri igrah, najprej kot vodnik planinskih izletov, po-
tem kot podpredsednik ŠD, nekaj let kot predsednik tekaške sekcije, poleg tega pa tudi kot športnik v mnogo panogah, kot pobudnik raznih aktivnosti, od smučarskih tečajev in treningov do nabave športne opreme, in pa kot prijeten govornik na vseh zaključnih prireditvah. Zato naj velja zdaj, bolje pozno kot nikoli, trikrat HURA za Franeta, da bi imel poleg silne volje tudi precej sreče v zdravju, da bi nas popeljal še do naslednjih iger, novim jubilejnim igram naproti.
Vida
GASILSKE OLIMPIJSKE IGRE
Lahko rečem, da skupino deklet iz GD Šinkov Turn že več deset let povezuje veselje do gasilstva.
Lansko leto smo na državnem tekmovanju v Celju dosegle prvo mesto pri članicah B. Ta uvrstitev nam je omogočila pot na olimpijske igre.
Največje mednarodno gasilsko-športno tekmovanje je potekalo v Herningu od 6.7.-12.7.1997. Udeležilo se nas je 2500 udeležencev iz 25 držav.
Iz Slovenije je odšlo 13 ekip. Devet moških, mladinke, mladinci, in dve ženski ekipi. Gasilke iz Ha-jdoš pri Ptuju so postale olimpijske prvakinje v kategoriji članic A. Naša ekipa je dosegla tretje mesto pri članicah B. Peto in deveto mesto so dosegli mladinke in mladinci. Moški so imeli največjo konkurenco. S svojimi rezultati so dosegli osem zlatih značk in eno bronasto. Namesto pokalov so bile bronaste, srebrne in zlate značke, glede na doseženi čas oziroma rezultat. Le prva ekipa je dobila pokal. To so bila dekleta iz Hajdoš.
Na to tekmovanje, ki je bilo zares krona vseh naših nastopov, smo se začele pripravljati že lansko jesen. Spomladi je bilo prvo testi-
ranje fizične pripravljenosti posameznikov. Konec maja je bilo drugo. Pokazalo je napredek v fizičnih zmožnostih.
V začetku junija je bil nastop z motorno brizgalno in štafetni tek z ovirami. Tu ni pomembna samo fizična pripravljenost, temve usklajenost pri izvedbi vaje. Kondicija se je dvigala, vaja je bila vedno bolj dovršena. Treba je bilo paziti na napake, ki nam prinesejo negativne točke. Mesec junij je bil še bolj delaven. Ne samo trening med tednom, tudi konec tedna so bili nastopi. Tekme! Gasilski dom nam je bil skoraj drugi dom. Konec junija od 25.6.-29.6.1997 smo imeli skupne priprave na Rogli. Enote smo trenirale podrobnosti v nastopih in zadnji dan imele uradno tekmo. Na obrazih strokovnega vodstva je bilo videti, da so veseli naših rezultatov.
Prišel je že kar težko pričakovani čas odhoda na Dansko v petek 4.7.1997. Odhod je bil ob 11. uri zvečer iz Domžal. Z avtobusom smo se peljali proti Celju, tam dobili nove potnike in nadaljevali pot v Maribor. Skupaj nas je bilo za tri avtobuse in dva kombija. Čakala nas je 1700 km dolga pot do cilja. V Herning smo prispeli v nedeljo popoldan. Nastanili smo se na raz-
ličnih šolah. Ena desetina v enem razredu. V torek in sredo sta bila uradna dneva treninga na pomožnih igriščih. Potekalo je točno po določenem tekmovalnem sporedu. Sodniki so vsak nastop ocenili.
Slovesna otvoritev v svečanih uniformah je bila v sredo zvečer. Dvignili so zastave, prižgali olimpijski ogenj. Težko je opisati te trenutke sreče. Vesela sem, da mi je bilo dano, da sem jih doživela.
V četrtek so imeli nastop mladinke in mladinci. Brez kazenskih točk ni šlo, drugače bi se uvrstili tik pod vrh.
Napočil je petek. Dan je bil vroč in lep. Nastop je bil popoldan. Uspešno smo premagale tremo in bile pripravljene za izvedbo vaje. Navdušeno navijanje na tribunah je bilo enkratno. Čas na uri je pokazal dober rezultat, le sodnik je nekaj pisal. Težko je razumeti napako, če je ni mogoče videti po opravljeni vaji. Športna sreča nam v celoti ni bila naklonjena. Tretje mesto je za nas in za gasilsko društvo Šinkov Tum, zares lep uspeh.
Ob zvokih harmonike, obveznem šampanjcu in pivu se je razlegala slovenska pesem. Veselili smo se celotnega uspeha naših ekip.
Vodstvo reprezentance ni skrivalo zadovoljstva in je povedalo, da je to največji uspeh slovenskih gasilcev na gasilskih olimpijskih igrah. Veselje je trajalo vse do jutra. Kondicija nam je to dovoljevala.
Herning je eno najmlajših danskih mest. Zelo dobro je poskrbljeno za kolesarje. Veliko ljudi kolesari. Sama Danska je velika 542 km2 in se precej razlikuje od Slovenije. Povsod kamor seže oko je ravnina. Žitna polja so se takrat kazala v vsej svoji razkošnosti zorenja. Ljudje se veliko ukvarjajo s kmetijstvom in ri-
bolovom. Videli smo tudi Severno morje. Zelo lepe peščene plaže so vabile obiskovalce, toda dotik vode ti takoj pove, da je morje hladno. Ima 14°C.
Vrnitev domov je bila za nas pravo presenečenje. Pripravili so nam zares topel in lep sprejem na Šentilju in še lepšega doma pred GD Šinkov Tum. Zares hvala našim možem, ki so nam stali ob strani in otrokom (vse skupaj jih imamo 23), ki so razumeli včasih zares preobremenjene mame. Hvala tudi domačinom, ki so nas vseskozi podpirali.
Na to tekmovanje se nismo pripravljale samo kondicijsko, temveš smo zbirale tudi denarna sredstva sponzorjev. Zveza nam je dala minimalna sredstva, društvo tega stroška ni zmoglo. Tako senata način zahvaljujem Colorju, ki nam je z denarno pomočjo pomagal uresničiti zastavljeni cilj. Hvala vsem, ki ste imeli razumevanje za to.
Članica GD Šinkov Tum Dragi Čuk
GLOBOKE MISLI - MAVRIČNE JESENI
Domov sem prišel ves potolčen. Moji prijatelji so bili tako pijani, da me niso mogli držati na nogah.
*
Vsi se trudijo, da bi bil volk sit in koza cela, nihče pa se ne vpraša, če je tudi koza sita.
Kdor zgodaj vstaja, lahko čez dan naredi veliko neumnosti.
Če je moški neobrit, je glagol poljubljati se, trpne oblike.
Moški, ki je poročen več kot trideset let in ima svojo ženo še vedno rad, je zaljubljen v zgodovino.
*
"Kam greš?"
"Na Katarino."
"Pa kar sredi belega dne?" *
Mnoga znanstva, ki so se pričela pri vinu in pesmi, so se končala pri mleku in joku.
*
Gentleman je tisti moški, ki varuje žensko pred nesramnimi naslineži in potrpežljivo čaka trenutek, ko bo ostal
sam z njo.
*
Ženi bi rad dal za rojstni dan kakšno malenkost, ki me ni bi veliko stala, kaj norega...
Daj se zaviti kot darilo.
Janez je na policiji dal prijavo, da se njegova žena še ni vrnila iz izleta. "Torej jo pogrešate," ga vpraša policaj.
"Niti malo," odvrne Janez.
Ne piti, ne kaditi, ne se zrediti...
Ali naj umrem kot zdrav dren?
*
Očitno je, da znajo težave plavati.
Ni jih mogoče utopiti v alkoholu.
KADROVSKE NOVICE
Sektor	Prišli	Odšli
Vodstvo Vodstvo - SZK	1. Radoczy Istvan	1. Kovaljev Tadeja
Finančno račun. Sektor		1. Cvajnar Anica.
Komercialni sektor	1. Majetič Bojan.	1. Mejak Sabina
	2. Bezlaj Marjan	2. Sešek Fani
	3. Franko Andrej	3.	Torkar Aleš 4.	JokičUija 5.	Sekulič Vesna 6.	Bezjak Andrej (upok.)
Proizvodni sektor	1. Bratun Dejan	1. Zorman Andrej (inv. upok.)
	2. Jerič Dejan	2. Jene Božidar (upok.)
	3. Svoljšak Andrej	3. Kastelic Andrej (inv. upok.)
	4. Premk Stojan	4. Lužar Robert
	5. Marolt Silvo	5. Jamnik Damir.
	6. Valant Zoran	6. Valant Zoran
	7. Rebolj Zoran	7. Jazbec Franc (upok.)
	8. Štrekelj Damjan	8. Bohinc Dejan (SV)
	9. Žavbi Emil	9. Eling Aleksander (SV)
	10. Šušteršič Primož	10.	Zdravkovič Zoran 11.	Zavašnik Štefan (upok.) 12.	Sever Ivo (po zakonu) 13.	Presterl Blaž 14.	Jenko Ivana (upok.) 15.	Ločniškar Marjan 16.	Oberč Renata 17.	Jamšek Viktor (upok.) 18.	Krelj Franc (upok.)
Razvojno raz. sektor	l.HerlecRok	1.	Končnik Damjan 2.	Kuzmič Marija 3.	Dolinar Janez (upok)
Upokojenci, ki so umrli v 1.1997		
Barber Slavko	Kastelic Andrej	
Barbo Kristina	Kastelic Frančišek	
Gostič Jožef	Senčar Janina	
Šinkovec Branko	Virant Alojz	
m i				e:	ss		ZT	=-		
				•m	n	£	L	j		
77_	H	n	S		Sl	n	£	C		
	j_	_D_	E	A	L	i |	S	Tj	A	m
w	ji	J_	5	k'	_!j	L	k	Al		
	€	L	E	A	Tl	zz	■v:			
n	JL	A	J_	i	E	_R_	JL	±_	ri.	±
	R	V	S	_A_	V	A	_R_	_L	S HA	_A
	1	K	A	3_	S	K	G		A	A
T.L	J	A	Jl	tL	_L	E	ef	K		c_
I		4tT]	_R_	_L	L	Z	jjjjp	S	Jl	R
	5			_c_	A	s	5	G	_a_	M
Z\.	_R_	1	_S_		—	FT	_A_	K		1
	K	R	_c_	JL		5	h	A	JL	J_
TTi			LL	A	L	p	_0_	_R_	_L	K
			—	_r_	A	e.		P	JL	1
ŽREB JE ODLOČIL
V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 51 rešitev. Komisija v sestavi Lojze Izlakar, Rezka Bertoncelj in Jasmina Remškar je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - 3 1 Aqualit vodnega laka za parket Stane Krmelj, drugo nagrado - 2 1 Aquacol emajla prejme Marjan Jenko, tretjo nagrado - 2 kom čistila za čopiče pa prejme Milena Hribernik.
Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v sekretariatu podjetja (g. Urška Jenko). ČESTITAMO!
NAGRADNA
VPRAŠANJA
1.	Kdaj je podjetje Color postalo delniška družba, točen datum?
2.	Kdaj je bil zgrajen obrat IV, sinteza?
3.	V katero državo Color izvaža največ izdelkov?
4.	Kateri izdelek je "paradni konj" Colorja?
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja družba COLOR, d.d., v nakladi 750 izvodov.
Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Alojz Izlakar, Jasna Jurgele (odgovorna urednica), Milena Krzin in Jasmina Remškar (glavna urednica). Urednica fotografije: Jasmina Remškar.
Tisk: Tiskarna Planprint d.o.o., Ljubljana.
Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	izdelki Colorja v vrednosti 8.000 SIT
2.	izdelki Colorja v vrednosti 5.000 SIT
3.	izdelki Colorja v vrednosti 2.000 SIT
Rešitev pošljite v sekretariat podjetja z oznako "Nagradna vprašanja".
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. decembra 1997. Vsakdo lahko sodeluje le z eno rešitvijo nagradnih vprašanj. Obilo sreče!